Ano (Leto) XVI (11) No. (Štev.) 2. “E8LOVENIA LIBRE” BUENOS AIRES, 9. JANUARJA (ENERO) 1958 NOV VEK V EVROPI S 1. januarjem je postala resničnost Evropska gospodarska skupnost, katero sestavljajo Francija, Italija, Zahodna Nemčija, Belgija, Nizozemska in Luk¬ semburg. Pomen povezave teh šestih držav v enotno gospodarsko edinico je razviden pravzaprav samo iz številk. Te pa najzgovorneje povedo med drugim tudi naslednje: površina teh držav je 1,16 milijonov kv. km. (USA 7,8 — ZSSR 22.4) , število prebivalstva znaša 163 mi¬ lijonov (USA 167 — ZSSR 200), v in¬ dustriji zaposlenih je v tej šestorici dr¬ žav 17,9 milijonov (USA 17,1 — ZSSR 17.4) , pridela pa n. pr. ta šestorica 66,7 milijonov ton jekla (USA 104,5 — ZSSR 48,6) ter 203 milijarde kWh (USA 680 — ZSSR 192). Zaključki iz teh številk pokažejo, da na sila majhnem prostoru živi skoraj toliko prebivalstva kakor v USA in da je več zaposlenih kakor v USA odn. ZSSR. In kakor je v produk¬ ciji trenutno najvažnejših postavk — jekla in električne energije Evropa da¬ leč pred ZSSR, tako je v posameznih drobnejših postavkah ista Evropa tudi vodilna, upoštevajoč relativno razmer¬ je med njo in USA. Te gospodarske povezave se morda bolj zavedajo vodilni možje Avstralije in Nove Zelandije, afriških kolonij in a- meriških držav na obeh poloblah kakor pa poprečen evropski prebivalec. Temu je razvoj morda šel vse preveč samo po sebi razumljivo naprej in se je v dokaj¬ šnji meri zanašal na modro ravnanje svojih predstavnikov. Tudi ie od podpi¬ sa dogovora preteklo že nekaj mesecev, tako; da dejstvo samo — uresničenje go¬ spodarske skupnosti ni polnilo prvih strani listov in tako klicalo bralce k po¬ zornosti. A kljub vsemu je ta skupnost dosegla s 1. januarjem teoretično od¬ pravo meja med šestorico držav, kar po¬ meni, da bodo prebivalci tako ene ka¬ kor druge države mogli nemoteno poto¬ vati 'in si iskati delo, ampak tudi odpra¬ vo vseh tistih carinskih predpisov, ki so doslej zavirali najvišje možno trgo¬ vanje med posameznimi partnerji dogo¬ vora. Tako je iz doslej pogosto si na bojnem polju druga proti drugi stolječih držav nastalo novo gospodarsko telo, iz katerega naj zraste z leti in vestnim ne¬ govanjem nova Evropa: takšna, o kakr¬ šni so nekoč sanjali utopisti, takšna, v kakršni naj bi bilo prostora za vse in vsakogar, takšna, kjer si bodo bratje med seboj bratje in ne volkovi. Prenekateri očitajo, da je način roje¬ vanja nove Evrope zavisel od sovjetske¬ ga imperializma in komunistične nevar¬ nosti in da je k podpisom dogovora Ev¬ ropejca silila ne toliko že zgrajena zo- vest skupnosti, kakor občutek medseboj¬ ne varnosti pred vzhodnim kolosom. Ta¬ krat, ob podpisu marca meseca lani, je še vse kazalo, kakor da se nova Evropa ne more roditi brez severnoameriškega varuštva. A od tedaj do 1. januarja le¬ tos sta švignila v nebo dva Sputnika, katerih letanje okrog zemeljske oble je bilo Evropejcem najboljše orožje, da so na pariški konferenci sredi decembra vpričo Eisenhowerja — katerega ves zahodni svet nekako smatra za povelj¬ nika “križarskega pokreta” proti sovje¬ tom -— nastopili pod Adenauerjevim vodstvom svojo pot: resnost situacije in bližajoče se dejstvo gospodarske skup¬ nosti sta dali Evropejcem tisto moralno silo, ki je bila Evropi skozi vsa stoletja lastna. Evropo razumeti, z njo živeti in zanjo delati, braniti in varovati zna sa¬ mo rojen Evropejec. In to se je ob kon¬ cu preteklega leta najočitneje pokazalo: Evropejci nočejo biti kolomaz za dva velika stroja, ampak samostojen stroj, čeprav morda majhen na zunsij, pa brez¬ hibno izdelan, Made in Europe, bi lahko rekli, kar je naboljše spričevalo- kjerkoli na svetu. Nova Evropa, ki se poraja, je v pre¬ cejšnji meri delo evropskih krščansko demokratskih strank in politikov. Njeno vlogo v bodočnosti je pravilno razumelo tudi vodstvo Kršč. dem. zveze za Sred¬ njo Evropo — CDUCE, ki se ie odloči¬ lo, prenesti osrednjo pisarno iz Washing- tona v Pariz in izdajanje osrednjega glasila Revievv iz New Yorka v London. Ne samo zato, ker emigrant tostran morja marsikatero stvar drugače sodi, ampak predvsem zato, ker “so naše de¬ žele (Poljska, češko-Slovaška, Madžar- L ' TAKTIKA HRUŠČEVA Sovjetski komunistični vodja Nikita 1 njegove nove intrige. Poročilo o prihodu Hruščev si polagoma, toda vztrajno, uti¬ ra pot do neomejene oblasti v sovjetski komunistični stranki in vladi. Na tej svoji poti zadeva v opozicijo, tako v voj¬ ski kakor v stranki, toda z neomejenim poveljstvom nad tajno policijo in nad političnimi komisarji v vojski postaja vrhovni diktator Sovjetske zveze in sa¬ telitov, kakor je bil svoječasno Stalin. Začel je formirati vodilni partijski odbor na podlagi izkušenj, ki jih ima iz vsemogočnega Stalinovega politbiroja. Iz oddaljenih sovjetskih provinc je dal v zadnjih tednih pripeljati v Moskvo nekatere svoje najbolj zanesljive stranki¬ ne voditelje in jim dodelil mesta podtaj¬ nikov sovjetske KP, vključivši jih kot take med članstvo partijskega prezidi- ja. Ker Hruščevi zavezniki tako sedijo i v prezidiju i v stranki, si je s tem utr¬ dil svojo oblast i nad stranko i nad vla¬ do. Eden najbolj zanesljivih Hruščevih zaveznikov v prezidiju tovarišica Katari¬ na Furceva je morala oddati svoj polo¬ žaj v vodstvu moskovske KP in se po¬ vsem posvetiti delu v vrhovnem partij¬ skem tajništvu, ki ga vodi Hruščev. Štiri pokrajinske vodje sovjetske KP, ki jih je Hruščev dal pripeljati v Mo¬ skvo, so: Aleksej Kiričenko iz Ukraji¬ ne, Nuritina Muhidinov iz Taškenta v Uzbekistanu, Nikolaj Ignatov iz Gorki- ja in Kovlov iz Leningrada. Toda opozicija, na katero Hruščev za¬ deva, je posebno močna v vojski. Sovjet¬ sko časopisje, zlasti “Pravda”, nepresta¬ no opozarja sovjetsko prebivalstvo, po¬ sebej številne partijske voditelje in pred¬ vsem sovjetske častnike, ki so ostali zvesti odstavljenemu maršalu Žukovu, da s tem, ko je Hruščev napadel Stalina in njegov osebni kult, ne dovoljuje ta¬ kih napadov nase. Moskovska radijska postaja je vse te opozorilne članke in u- vodnike sovjetskega časopisja strnila v kratko opozorilo: “Medtem, ko kritizi¬ ra Stalinove napake, je naša stranka vodila in bo vodila neusmiljeno borbo proti vsem tistim, ki sramotijo Stalina z navidezno kritiko osebnega kulta. Ti kritiki prikazujejo napačno sliko celot¬ nega zgodovinskega razdobja strankine¬ ga delovanja, ko je bil Stalin vodja centralnega komiteja. Stalin je bil glav¬ ni organizator in vodja borbe, s katero je branil marksizem-leninizem pred zmoto.” Tako poniževanje Stalina ne more biti opravičilo za napadanje seda¬ njega vodje. Istočasno časopisje opozar¬ ja strankine pristaše, da je ZSSR da¬ nes polna “imperialističnih vohunov”, na katere morajo “najostreje paziti”. Tak poziv na notranjo čuječnost je v preteklosti vedno pomenil, da se v Krem¬ lju bore med seboj za oblast. Hruščev s takimi pozivi, ki se jih je naučil od Sta¬ lina, prav tako pripravlja teren za nove, čeprav morda nekrvave čistke znotraj KP. V vojski, v kateri se je iznenada po¬ javil kot njegov najresnejši nasprotnik maršal Žukov, je začasno odposlal iz Moskve tudi drugega svojega nezanes¬ ljivega maršala Rokossovskega. Dokler je trajala čistka žukovih pristašev, Ro- kosovskega ni bilo v Moskvi. Vrnil se je na poziv Hruščeva pred nekaj dnevi. Pojava Rokosovskega v Moskvi je za zapadne opazovalce zagonetna, kakor je bila njegov nenadni odhod na jug v kav kaško področje. Okoliščine, v katerih je Hruščev poslal Rokosovskega na vrhov no poveljstvo kavkaškega področja na meji Turčije in Perzije, so razodevale Rokosovskega je dala tifliška radijska postaja, ne Moskva. Sovjetski tisk o na¬ stavitvi ni poročal. Poročilo tifliške ra¬ dijske postaje ni omenjalo razlogov za postavitev Rokosovskega za vrhovnega poveljnika tako daleč na jugu proč od Mnskve. Kremelj je imel sicer lahko opraviči¬ lo: turško-sirijsko krizo. Toda ta kriza ne bi bila resna, če je ne bi povzročil Hruščev sam. Hruščev je s svojimi na¬ padi na Turčijo in z obtožbami zapada, da pripravljajo upor v Siriji, praktično razplamtel krizo. Ko pa zunanja kriza ni bila več potrebna in je prav za prav vse tako kazalo, da je postala resno ne¬ varna, se je Hruščev iznenada ohladil. Naznanil je konec napetosti. Videti je bilo, kakor da je od njega odvisno, kdaj kriza nastane in kdaj je je konec. Rokosovski je bil ves čas notranje kri¬ ze z Žukovim izven Moskve. Sedaj se je prav tako iznenada vrnil v Moskvo na svoje prejšnje mesto kot namestnik o- brambnega ministra maršala Malinov- skega, ki je po žukovu postal zaveznik Hruščeva. Stalin je z brutalno silo trgal medalje svojim nekdanjim vojaškim ljubljencem, kadar so padli pri njem v nemilost. Hruščeva taktika je drugačna. Roko¬ sovski, čeprav Poljak,po rodu in iz rev¬ ne družine, je bil vzgojen kot ruski car¬ ski častnik. Kakor Žukov, tako tudi on ni z zadovoljstvom gledal na delovanje strankinih političnih komisarjev v voj¬ ski. Greh Žukova napram Hruščevu je bil, kakor napram Stalinu, da je naspro¬ toval sistemu političnih komisarjev v vojski. Stalin je žukova za to kaznoval. Rokosovski je tudi čutil Stalinovo želez¬ no roko med drugo svetovno vojno ter se je rešil ustrelitve samo zato, ker je Stalin potreboval dobre poveljnike. Žu¬ kov in Rokosovski sta si v mnogih stvareh podobna. Oba sta postala heroja druge svetovne vojne. Oba sta bila po¬ pularna v vojski in med prebivalstvom. Zaradi popularnosti je moral Žukov v delno pozabo, Rokosovski pa na, za polj¬ skega “janičarja”, nehvaležno mesto vrhovnega poveljnika komunistične polj¬ ske vojske v Varšavo. Stalin se je tako obeh znebil na spreten način. Danes je Rokosovski znova v Moskvi. Hruščev si je z Malinovskim in z novi¬ mi partijskimi tajniki utrdil oblast v stranki in v vojski. Rokosovskemu pri¬ pada drugo mesto na vrhovnem povelj¬ stvu vojske, če se bo Hruščevu zdelo, da se mu morejo tla zamajati kjer koli v stranki ali v vojski, more znova po¬ vzročiti zunanjo krizo na kateri koli toč¬ ki sovjetskih meja. V zunanjepolitični krizi pa more potem zahtevati pokoršči¬ no, ker da “gre za obrambo marksizma- leninizma in diktature proletariata.” PIO XH ENVIO UN MENSAJE AL PRESIDENTE En el Ministerio de Relaciones Exte- riores y Culto se informo que Su Santi- dad Pio XII ha remitido al presidente de la Nacion un telegrama redactado en la siguiente forma: “Al manifestar a Vuestra Excelencia nuestra cordial gratitud por su atenta felicitacion de Navidad y Ano Nuevo, pedimos al Altisimo derrame sobre ®n persona, familia y amado pueblo argen- tino, escogidas gracias en prenda de cristiano bienestar”. El mensaje fue enviado en respuesta a las felicitaciones que en oportunidad de las fiestas, el general Aramburu hizo llegar a Pio XII. Konferenca članov Bagdadskega pakla v Ankari Konec tega meseca bo v Ankari v Tur¬ čiji konferenca držav Bagdadskega pak¬ ta. Bo to prva v vrsti konference posa¬ meznih obrambnih skupnosti, ki so se na pobudo USA in Anglije ustanovile okoli meja ZSSR in njenih satelitov v Evro¬ pi in Aziji. Na konferenco bo prišel kot opazova¬ lec tudi ameriški zunanji minister Dul- les, ker je USA članica policijskega, vo¬ jaškega in gospodarskega odbora tega pakta. O problemih, o katerih bo raz¬ pravljala konferenca, so se že na NATO konferenci v Parizu razgovarjali EŠ- senhower, turški predsednik Menderes in Dulles. USA, Anglija in Thrčija zaskrbljeno gledajo na sovjetsko gospodarsko in politično prodiranje na Srednji vzhod. Menderes je v Parizu izjavil, da “Sred¬ nji Vzhod in Afrika predstavljata no¬ va področja aktivnosti nasilnega napa¬ dalca”. Po njegovem mnenju predstav¬ ljata za to področje večjo nevarnost sov¬ jetsko gospodarsko in politično prodira¬ nje kakor pa njen vojaški vpliv. USA močno zanima delo, ki so ga bagdadske države opravile na gospodar¬ skem področju za zaščito lastnih intere¬ sov pred sovjetskimi, od leta 1956 dalje, ko je bil ta pakt sklenjen. Gospodarska stran pakta je obsegala naslednje po¬ stavke: za zgraditev nove prevozne mre¬ že, vzdrževanje rodovitne zemlje in pit¬ ne vode, zdravstveni program in razmah poljedeljstva. V načrtu imajo bagdadske države tu¬ di napredek v znanosti jedrne energije; študentje iz Perzije, Iraka, Turčije In Pakistana že študirajo v nuklearnem središču v Bagdadu, ki ga vzdržuje pakt. USA je vložila lansko leto za zgradi¬ tev nove prevozne mreže 12.750.000 do¬ larjev iz fondov Eisenbowerjeve doktri¬ ne za Srednji vzhod. Na konferenci bodo razpravljali o bo¬ dočih gospodarskih in vojaških proble¬ mih pakta ter o možnostih povezave te¬ ga pakta z drugimi obrambnimi orga¬ nizacijami svobodnega sveta, zlasti z NATO. O tem problemu so razpravljali tudi na NATO konferenci v Parizu v decembru 1957. USA se trenutno ne misli priključiti kot polna članica k bag¬ dadskemu paktu. POSLANICA PIJ A XII. PREDSEDNIKU V zunanjem ministrstvu so poročili, da je Nj. Svetost Pij XII. poslala pred¬ sedniku republike brzojavko naslednje vsebine: “Ko Vaši Ekscelenci izrekamo našo prisrčno zahvalo za Vaše tople božične in novoletne čestitke, prosimo Vsemo¬ gočnega, naj nad Vašo osebo, družino ter nad ljubljeni argentinski narod, raz¬ lije obilje milosti za dosego krščanske blaginje. Papež Pij XII. je gornjo poslanico po¬ slal predsedniku generalu Aramburu-ju kot odgovor na njegovo voščilo za Božič in Novo leto. Vojaški upor v Venezueli ska, Litva, Latvija, Slovenija Jugosla¬ vija) — sestavni del Evrope in smo mi sami zrastli iz nje kulture in tradicije Živimo v času, ko poskušajo graditi Združeno Evropo,” pravi uvodnik v Re- view. “Upamo torej da bo naša Review postala močan glasnik, ki bo prispeval k združevanju vse Evrope. Zrasti mo¬ ramo iz ozkih meja begunsko-emigrant- ske miselnosti in usmeriti svoja gleda¬ nja v bodočnost našega kontinenta in vzpostavitev resničnega miru in pravič¬ ne demokracije po vsej Evropi.” Nov vek v Evropi se pričenja. Upaj¬ mo, da bo to pot zares obveljalo, da bo Slovenija, ko se bo zbudila v svobodi, “prstan Evropinin”. V južnoameriški petrolejski deželi Venezueli je pretekli' teden izbruhnila vojaška vstaja proti diktaturi generala Manosa Pereza Jimeneza, ki pa je bila v enem dnevu zatrta. Vstajo je vojska pripravljala že delj časa in bi morda u- spela, če ne bi Jimenezova policija na predvečer vstaje zaprla poveljnika u- pornikov. Vojaškim upornikom se je pri¬ družil del letalstva, ki je izvedel nekaj zračnih napadov na Caracas. Večina u- pornih častnikov je po neuspeli vstaji odletela z letali v Kolumbijo in prosila za politično zaščito. Politični nemir v Venezueli je vidno zajel prebivalstvo pretekli mesec, ko so univerzitetni in drugi študentje javno protestirali proti vladni odločitvi, da bo izvedla plebiscit za nadaljnje predsed¬ stvo Jimezena, ne pa volitev. S plebi¬ scitom je prebivalstvo imelo možnost glasovati samo z “dd*’ ali “ne” za na- daljnih pet let Jimeriezove diktature. Cenzura je preprečila razširjanje po¬ ročil o študentovskih demonstracijah, pri katerih sta bila ubita dva dijaka, veli¬ ko število pa ranjenih in zaprtih. Poli¬ cija je morala nastopiti tudi proti žen¬ skemu prebivalstvu, Iji je nastopilo pro¬ ti aretacijam študentbv. Demonstracije so se razširile v petro¬ lejsko središče Maracaibo in v Merido v zahodni Venezueli, kjer je opozicija pro¬ ti Jimenezu najmočnejša. Perez Jimenez je vzdrževal strogo kontrolo nad Venezuelo, odkar je postal 3. decembra 1952 predsednik. Bil je vod¬ ja častnikov, ki so zrušili ustavno se¬ stavljeno vlado pod predsedstvom Ro- mula Gallegosa. Po zrušitvi Gallegosove vlade leta 1949 je bil Perez Jimenez član tričlan¬ ske vojaške junte, ki je vladala do nje¬ gove izvolitve v ustavodajni skupščini leta 1952. Ustavodajna skupščina, ki ga je po¬ stavila za začasnega predsednika, je po¬ polnoma kontrolirala upravo države. Na volitvah novembra 1952 so opozicionalni kandidati vodili z veliko večino, ko so volilni uradniki iznenada ustavili štetje glasov. Ko so znova začeli s štetjem, so bili iznenada vladni kandidati daleč pred opozicionalnimi. Kakor je bilo pričakovati, je na lan¬ skem plebiscitu 15. decembra vlada obja¬ vila ogromno večino glasov za nadalje¬ vanje Jimenezove diktature. Kongres ga je nato proglasil za predsednika za naslednjih pet let. Po zatrtem uporu je Perez Jimenez še poostril svojo diktaturo. IZ TEDNA Macmillan se je odpravil na potova¬ nje po britanskem imperiju in je on prvi angleški predsednik, ki se je podal na tako pot. Potoval bo*: med drugim tudi v Indijo. Namen njegdvega potovanja je V TEDEN utrditi vezi, ki vežejo posamezne koloni¬ je in dominione na britansko krono. Pred odhodom iz Londona je objavil, da je Anglija pripravljena skleniti nenapa¬ dalni pakt z ZSSR, o čemer so govorili na konferenci NATO v Parizu. Njegova izjava je povzročila v USA veliko pre¬ senečenje, ker je bilo dogovorjeno, da bodo todazevne korake napravili zapad- ni zavezniki skupno, in ne posamič. Med evropskimi zavezniki pa simpatično gle¬ dajo na ta Macmillanov nastop. Izjava je delno odgovor na Bulganinovo pismo, ki ga je poslal razen v London tudi v druge prestolnice članic NATO, ponuja¬ joč nenapadalno pogodbo med zapadom in vzhodom. V USA so mnenja, da ta¬ ke pogodbe ni treba več sklepati, ker je itak že sklenjena v organizaciji ZN, katere pravilnik določa, da se bodo čla¬ nice borile samo v obrambi pred napa¬ dalcem, nikdar pa se ne bodo napadale med seboj. Seveda so te določbe že ne¬ štetokrat kršili sovjeti, pa tudi Anglija in Francija, ki sta napadli Egipt. Iz ZSSR se je po Zahodni Evropi, od tam pa v obeh Amerikah razširila go¬ vorica, da so sovjeti spustili v vsemirje v višino 300 km raketo s človekom na krovu, ki se je potem spustil s poseb¬ nim padalom na zemljo. Moskva je na novico, ki jo je zapadno časopisje večir noma objavilo na prvih straneh, molča¬ la, tako, da je Zapad začel dvomiti o resničnosti tozadevnih poročil. Novozelandski polarni raziskovalec Sir Edmund Hillary je po “suhem” do¬ segel južni tečaj pred Angležem dr. Fuchsom, ki je zaostal za njim za ok. 300 km, odn. najmanj 15 dni hoda. Hil- lary Fuchsa tudi ni hotel počakati na južnem tečaju, pač pa se je vrnil v iz¬ hodiščno oporišče, ker noče tvegati bli¬ žajočih se snežnih viharjev. Med novo¬ zelandsko in angleško ekspedicijo je za¬ radi tega nastal hud spor o nadaljnem skupnem raziskovanju Antarktike. Juž¬ ni tečaj je po “suhem” osvojil prvi Nor¬ vežan Amundsen, ki je bil leta 1912 za mesec dni prej tam kakor Anglež Scott, ki je na povratku zmrznil. Sovjeti so v zadnjem trenutku spre¬ menili svojo odredbo in so dopustili za- padnim diplomatom gibanje po koridor¬ ju iz Zahodnega Berlina do zahodnih nemških con s sovjetskimi dovoljenji in ne z vzhodnonemškimi. Vsi drugi potni¬ ki pa morajo od 1. januarja t. 1. dobiti dovoljenje za gibanje po koridorju od komunističnih vzhodnonemških oblasti. V Vzhodni Nemčiji je po nepotrjenih poročilih prišlo do nemirov med sovjet¬ sko vojsko ter so mnogo častnikov in vojakov sovjetski policisti zaprli in od¬ peljali v ZSSR. Iz Vzhodne Nemčije pa je prosilo za politično zaščito več čast¬ nikov, med njimi tudi nekateri sovjetski fiziki. Adenauer je pred dnevi praznoval svoj 82. rojstni dan. Ves dan je ostal v svoji pisarni, kjer je sprejemal na ti¬ soče čestitk. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 9. I. 1958 Argentina v volilnem boju BESEDA ZAHVALE Ob desetletnici izhajanja Svo¬ bodne Slovenije v Argentini so se nas spomnili rojaki iz vseh delov sveta. Mislili smo sicer, da bo ta obletnica šla bolj neopaženo mimo nas. Pa smo bili presenečeni. Dobi¬ li smo topla in iskrena voščila in čestitke od naj višjih in najvidnejših naših cerkvenih in političnih pred¬ stavnikov. Od našega prevzvišene- ga škofa dr. Gregorija Rožmana in predsednika Narodnega odbora za Slovenijo g. dr. Mihe Kreka. Prišle so čestitke od raznih organizacij in posameznikov v Argentini, pa tudi iz Severne Amerike, Kanade, raznih južnoameriških in zahodnoevropskih držav. Ni zaostajala Avtralija, kjer imamo dobre in zveste prijatelje.. Pa tudi v uredništvo samo so pri¬ hajali posamezniki različnih politič¬ nih gledanj in nam čestitali. Vse čestitke so iz venele v eno že¬ ljo: Vztrajajte in nadaljujte! Vsem, ki so se nas spomnili ob desetletnici Svobodne Slovenije v Argentini prisrčna zahvala. Buenos Aires, v začetku 1958 Svobodna Slovenija Svobodna Slovenija je desetletnico svojega izhajanja v Argentini proslavi¬ la v soboto 4. januarja t. 1. z velikim nagradnim žrebanjem za svoje naročni¬ ke v Argentini. Značilnost tega nagrad¬ nega žrebanja je bila ta, da naročnikom ni bilo treba kupiti nobenih srečk, am¬ pak samo izpolniti svojo dolžnost, t. j. plačati naročnino do konca leta 1957. Za žrebanje je bilo med naročniki ve¬ liko zanimanje. Zlasti zadnji teden je bilo živahno v Slovenski hiši. Prihajali so naročniki ter se zanimali za stanje svoje naročnine, če med tem že niso do¬ bili pismenega obvestila o številkah, ki so jim pripadale. Kdor je bil naročnik 5 ali več let, je imel za žrebanje 5 šte¬ vilk, tisti, ki je list prejemal 4 leta, je dobil 3 številke, kdor je bil na list naro¬ čen tri ali dve leti je imel za žrebanje 2 številki, naročnik enega leta pa eno številko. Eno številko je dobil tudi ti¬ sti, ki je plačal v tiskovni sklad 100 pesov, pa četudi ni naročnik lista, prav tako tisti ki se j 1 na list naročil in pla¬ čal naročnino za leto 1958. Kdor pa je od starih naročnikov plačal naročnino za leto 1958, je dobil še eno številko. Z nagradnim žrebanjem je bil zdru¬ žen družabni večer, pripravljen na vrtu Slovenske hiše na Ramon Palconu za ti¬ ste, ki so želeli prisostvovati žrebanju, ki je bilo javno, že v prvih večernih u- rah so prihajali naročniki in posedali okoli miz. Dekleta in fantje so jim po¬ stregli z izbranimi jedili, ki jih je nad vse okusno in skrbno pripravila ga Ema Kessler-Blejčeva, za kar je žela splošno priznanje. Zabavni program dru¬ žabne prireditve je vzbujal mnogo sme¬ ha, da je bilo res veselje opazovati NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO Za februarske predsedniške in parla¬ mentarne volitve imajo priznane demo¬ kratske stranke zopet brezplačno na razpolago radijske postaje za svojo pro¬ pagando. Od demokratske stranke je govoril dr. Gonzalez Iramain. V govoru je napadel sedanjo vlado zaradi volil¬ nega zakona, ki ga je izdala v korist radikalov. V tem pogledu je citiral ene- od predsednikovih govorov, v katerem je napovedoval, da bo vlada za volitve izdala demokratski volilni zakon, ki bo dopuščal, da bodo vsa politična strem¬ ljenja v republiki mogla imeti svoje predstavnike v narodnem kongresu. Z zakonom, ki ga je vlada objavila za fe¬ bruarske volitve se to ni zgodilo ter je bil ta zakon izdan samo v korist radi¬ kalom. V imenu Krščanske demokratske stranke je govoril predsednik stranke dr. Allende. Tudi on hudo zamerja vla¬ di, da je popustila pred zahtevami radi¬ kalov ter je izdala volilni zakon z večin¬ skim sistemom. Govornik se boji, da se bodo cilji osvobodilne revolucije za po¬ polno demokratizacijo vsega javnega življenja izmaličili v diktaturo radikal¬ ne stranke. To pa ni bil namen in cilj zadnje osvobodilne revolucije. V nadal- Ijudi, kako dobro so se počutili. Zlasti skupina gasilcev je s svojo točko- ustanovitvijo Slovenske požarne hram¬ be za Južno Ameriko, z gasilskimi va¬ jami in nato gašenjem namerno povzro¬ čenega požara v enem delu zabavnega prostora, vzujal toliko smeha, da so bili ljudje res članom te požarne hram¬ be hvaležni, da so jim pripravili tako prijeten in zabaven večer, da so se lah¬ ko od srca nasmejali. Za tako lep uspeh zabavnih točk imata največjo zaslugo gg.. Jože Vomberger in Silvo Lipušček. V tako veselem in prijetnem razpolo¬ ženju, ki ga je povečavala še glasba z gramofonskih plošč ter slovenske pes¬ mi, se je približal trenutek nagradne¬ ga žrebanja. Na oder je stopil g. Miloš Stare. V imenu Svobodne Slovenije se je vsem prisrčno zahvalil, da so se od¬ zvali vabilu lista in prišli v Slovensko hišo, da prisostvujejo javnemu nagrad¬ nemu žrebanju ob 10. letnici Svobod¬ ne Slovenije. Vsem je želel, da bi se ta večer dobro počutili. Sporočil je tudi imena članov komisije za veli¬ ko nagradno žrebanje. V komisiji so bili: Ing. Albin Mozetič, predsednik Društva Slovencev kot predsednik, kot člani pa gg. Valentin Markež, Pavle Masič in g. Albin Magister. Listke iz vrečic sta pa vlekla Bitenčeva fantiča: Peter in Pa¬ vel. Kot prvi dobitek je bil izžreban dobi¬ tek: Brezplačen načrt za družinsko hi¬ šo, ki ga napravi arhitekt g. Marijan Eiletz. Zadela ga je številka 5366, ki je pripadala naročniku Janezu Jerebu, uli¬ ca Rep. de Chile 3072, v San Justu. Lep usnjen potovalni kovček, ki sta ga za nagradno žrebanje podarila brata Kro- šelj, je zadela številka 2064. To števil¬ ko je imel stari slovenski naseljenec v Argentini g. Rovtar Silvester, Recreo Evropa, Rio Carapachay, Tigre. Vse njih izvajanjih je ostro napadal radikale zaradi njihovega izrabljanja oblasti v svoje strankarske svrhe. Nasproti sta¬ rim strankam, ki se bore za dosego ob¬ lasti* s starimi pokvarjenimi metodami in starimi politki, postavlja kršč. demo¬ kratsko stranko kot novo politično tvor¬ bo, z novim političnim programom v ar¬ gentinskem političnem življenju ter z novimi ljudmi. V zakonitem roku so v volilnemu so¬ dišču predložile kandidate za volitev predsednika, podpredsednika, poslancev in senatorjev naslednje politične stran¬ ke: Partido Democrata Cristiano, Co- munista, Del Pueblo, Democrata Progre- sista, Socialista, Democrata Conserva- dor Popular, Civico Independiente, Re- novador, Democrata, distrito Capital, Democrata Conservador, Union Civica Radical del Pueblo, Union Popular, La- borista, Union Civica Radical Intransi- gente, Union Civica Radical Antiperso- nalista, y Blanco. Stranke Coneentracion Obrera, Union popular Democrata Cristiana, Union Republicana in Union Civica Principista so vložile samo liste za volitev poslan¬ cev in občinskih svetovalcev. Od priznanih strank pa niso predlo¬ žile nobenih list za februearske volitve: Cruzada Renovadora de la UCR, Union Civica Nacionalista, Union Federal, Partido Populista, Laborista Agrario, Partido de los Trabajadores, Concentra- cion Nacional de Independientes, Salud Puhlica in Azul y Blanco. knjige, ki jih je doslej izdala založba Svobodna Slovenija, je dobil g. Anton Lorger, Necochea 440, Ramos Mejia s številko 5187. Kot četrti dobitek je bil izžreban glavni dobitek nagradnega žre¬ banja električni pralni stroj-lavarropas Siam Hoover. Sreča se je tu nasmehnila Viktorju Potočniku, ki stanuje v ulici Guatemala pri Don Boscu v Ramos Me¬ jia, Svobodno Slovenijo pa prejema v skupini San Justo. G. Potočnik jo je za¬ del s številko 5495. Pralni stroj mu bo prav prišel. Ima družino s štirimi otro¬ ki. Barvno fotografijo: Goliški plazovi je zadela številka 1061. Imel jo je g, Bavec Vinko, Avstralia 148, Lomas del Mirador. Dobitek je podaril za nagrad¬ no žrebanje Fotograf g. Lojze Erjavec. Blago za moško obleko ali ženski ko¬ stim je zadel g. Ivan Klemenčič, Zapio- la 1819, Alto Castelar. Imel je številko 5379. Do 20 brezplačnih fotografskih po¬ snetkov na domu ima pravico g. Stane Mehle iz Slovenske vasi v Lanusu. Ta dobitek je zadel s štev. 4760. Posnetke bo izvršil član uredniškega odbora Sv. Slovenije g. Janko Hafner. Zadnji do¬ bitek je obstojal iz 26 kosov aluminiaste kuhinjske posode. Zadel ga je g. ing. Albin Mozetič s številko 2928. Na večeru Svobodne Slovenije so vsi udeleženci lahko tudi znova uživali le¬ poto slovenskih pesmi. Predvajali so namreč zadnji Gallusov koncert narod¬ nih in umetnih pesmi, ki so ga posneli na magnetofon, ki je last pevskega zbo¬ ra in ga je odbor Gallusa rade volje dal Nagradno žrebanje Svobodne Slovenije FRANCE PAPEŽ: OSNOVNO GOVORJENJE Thomas Stearne Eliot, angleški pes¬ nik, čigar poeziji bi po svojem načinu najbolj lahko primerjal Papeževo, je prejel leta 1948 Nobelovo nagrado. Ta podatek naj bi vnaprej pomagal, da bo kritika filozofske poezije, kakršna je Papeževa, kolikor mogoče objektivna. Filozofska poezija namreč ni lahka: nujno uporablja abstraktne, neoprijem¬ ljive pojme, išče ne le odnosov med bit¬ jem in bitjem, ampak se premika tudi po bitju samem, v smeri iz zunanjosti do bistva. Prav ta težkoumljivost te vr¬ ste pesmi, zaradi katere jo je težko pri¬ merjati z drugimi pesmimi, v katerih ni nič nerazumljivega, je lahko vzrok, da ne zajamejo širokega kroga občudoval¬ cev. Vendar ta osnovna lastnost na njih kvaliteto niti najmanj ne vpliva: lahko so odlične pesmi. Kaj hoče s svojimi pesmimi, pove Pa¬ pež sam: “ločil sem se od praznega go¬ vorjenja ... ter se napotil iskat besede in stvari, središča, zdravje in svetlo¬ bo... ,” kajti “Cilj naših poti je zbližanje z jasnostjo in resnico, s stvarnim pomenom besed in dejanj.” Pesnik tehta polnost in praznino bitij, išče njih pravo ceno zase in za druge, pa naj bo to bitje stvar, človek ali čas. Pri stvareh ni zanj njih prava vred¬ nost v snovnosti oblik in izguba tvamih stvari ni resnična izguba, saj je lahko pogoj za pravilnost kasnejšega ravna¬ nja. Posebno vrednost ima dom s svo¬ jim mirom, domačnostjo in preprosto¬ stjo,, dalje samota, stvarnost in nava¬ dne besede. Pesnik ostaja v življenju, a se umika v notranjost stvari, se rešuje v mir, ljubezen, spoznanje. Ne beži iz sveta, a si vedno daje trdno osnovo bi¬ vanju in delovanju v spoznanju. “Pri¬ čakujem... resnico ali lepoto, svobodo, mir ali milost.” Srečuje se z ljudmi in včasih “so sre¬ čanja najvažnejša doživetja”: z njimi raste spoznanje. Ob izumetničenosti tu¬ jine se spomni preprostosti, odkritosti in zaupnosti domačih ljudi, kar vse je zanj prava vrednost, Sprejemati je tre¬ ba vse neprijetnosti življenja, kajti trp¬ ljenje očiščuje in čas in pot sta očišče¬ vanje. V pretehtavanju časa išče pesnik pra¬ vo razmerje do življenja in “potrebni naklon proti večnosti.” življenje in čas sta samo priprava, sedanjost je kratka. Tudi življenje in smrt ničesar ne uničita, Vse je nepopolno, začasno, relativno. “Sedanjost je plezanje in dviganje, pa¬ danje in večna priprava na vzpon.” živ¬ ljenje je “eno veliko ponavljanje in za¬ četek.” Osnovna značilnost Papeževe misli je silno teženje po miru: vračanje iz raz¬ burjenosti, življenja, dela, truda, mrfnra- nja mest, v mir, preprostost, domov. Ni to le miselno iskanje, je pravo živ- ljensko teženje, tako elementarno, da je nemogoče dvomiti nad njegovo iskre¬ nostjo. Po času vojske in revolucije, v med- dobju in v tujini tako išče osnove za svoje življenje in delo. Ta njegov mi¬ selni svet postane trden, pravilen in pes¬ nik lahko pričakuje miru kot posledice pravih osnov. Razen o miselni plati zbirke je doda¬ ti sodbo o pesniški, če je pri prvi ko¬ ga motila težkoumljivost, moti pri dru¬ gi mogoče nevezanost in nerimanost. Vendar je treba reči, da so opisi tako zgoščeni, izraz izbran in neenkrat po¬ barvan z liričnimi barvami, da bi mora¬ li, tudi ko bi pesmi razrešili v prozo, napisati nadnje: Pesem v prozi. Celo nasprotno opažam: ko se na enem me¬ stu (Črnomelj, 54,- 61. vrst.) pesnik ho¬ če vezati v rime, pesem izgubi na moči in pristnosti. Spet pa je treba omeniti, da je hibe laže najti na tej, pesniški strani. Naj¬ večja nevarnost je, da pesem preide v prozo in kako mesto v zbirki zares za¬ diha po tem. (Če nadaljujem gornjo pri¬ mero, ugotavljam, da je Eliot bolj pes¬ nik, Papež bolj filozof). Kaka pesem je tudi v celoti slabša (n. pr. Mesto). Končna sodba je, da gre pri Osnov¬ nem govorjenju za resno, skrbno pri¬ pravljeno pesniško zbirko, ki je dobi¬ la kvalitetno vsebino in izraz, dasi se¬ veda pričakujemo od Papeža prečišče¬ vanja in zorenja še v obeh smereh. B. R. na razpolago za prireditev Svobodne Slovenije. Vso izvedbo glasbenega programa jd imel na skrbi g. Nande Češarek in je svojo nalogo opravil skrbno in vestno. V veselem in prijetnem razpoloženju so nato rojaki ob dobri postrežbi prebi¬ li skupno še več lepih ur. Svobodna Slovenija se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k tako lepemu večeru. Zahvala velja tako tistim, ki so že imenovani v poročilu, kakor tudi čla¬ nicam Slovenske dekliške organizacije s predsednico gdč. Katico Kovačevo ter fantom Slov. fantovske zveze s predsed¬ nikom g. Bidovcem ter g. Janezom Kraljem na čelu. Iskrena zahvala tudi vsem v tem poročilu neimenovanim, ki so s prav tolikšno požrtvovalnostjo pri¬ pomogli k lepemu uspehu večera. CULTIVO DE LUPULO (Gojitev hmelja) je naslov 76 strani obsegajoči knjižici, ki jo je napisal slovenski rojak dr. Leo¬ pold Leskovar, strokovnjak za hmeljar¬ stvo. Dr. Leskovar je nekaj let po prihodu v Argentino odšel na jug v provinco Rio Negro, kjer je kot hmeljarski stro¬ kovnjak bil domačinom in tamošnjim naseljencem v pomoč. Njegovo večletno delo je rodilo lepe uspehe. Danes so v tej provinci že veliki hmeljski nasadi, ki gojiteljem te žlahtne rastline prina¬ šajo letno tudi lepe dohodke, ker ves pridelek lahko prodajo. Saj domači pri¬ delek hmelja še zdaleč ne more kriti vseh potreb številnih pivovarn. V predgovoru pisatelj navaja, da je s knjižico Cultivo de lupulo hotel dati ar¬ gentinskim poljedelcem splošne pojme o hmelju ter zgoščena osnovna tehnična navodila in napotke za njegovo gojitev. Pove, da jo knjižica nastala iz strokov¬ nih člankov, ki so bili objavljeni o hme¬ lju v revijah “La Chacra”, “Mundo Agrario” in “Mi Valle”. Članke je v knjižici samo spopolnil s podatki ter s splošnimi izkušnjami. V knjižici je objavljenih tudi več slik hmeljskis nasadov v Argentini. Na kon¬ cu je navedena številna strokovna lite¬ ratura, ki jo je avtor uporabljal pri pi- Goriška in ARGENTMNA Predsednik general Aramburu je pred dnevi obiskal mesti Mar del Plata in Ba- hia Blanca v provinci Buenos Aires. V obeh mestih so ga lepo sprejeli. Na ljud¬ skih zborovanjih je tudi govoril. Argentina je imela novo letalsko ne¬ srečo. Tokrat je padlo v reko La Plata pri Buenos Airesu vodno letalo, ki je bi¬ lo namenjeno v Paraguay. V letalu je bi¬ lo 40 potnikov. Pri nesreči je izgubilo življenje 9 potnikov in članov posad¬ ke, ostali so se rešili. Glavni upravnik Buenosaireške pre¬ vozne družbe, ki upravlja podzemske že¬ leznice, omnibuse in trolejbuse ter tramvajske proge, je izjavil, da je druž¬ ba predložila prometnemu ministrstvu v odobritev načrt za razširitev podzem¬ skih železnic v skupni dolžini 143 km. Po tem načrtu bodo podzemsko žel. Pla¬ za Mayo-Primera Junta podaljšali do trga Flores, podzemsko žel. Federico Lacroze do Triunvirata in Monroe, pod¬ zemsko železnico B od Constituciona do Avellanede, podzemsko železnico Pa¬ lermo pa do Federico Lacroze. V Buenos Airesu je bil pred dnevi iz¬ vršen drzen napad na eno od podružnic Banke province Buenos Aires. Glavni na¬ padalci so bili trije policijski častniki, ki so nedavno dokončali policijsko šolo. Napad se ni posrečil. Sporočilo o napa¬ du na banko je objavilo ravnateljstvo zvezne policije, ki je takoj odredilo de¬ gradacijo v ta napad zapletenih policij¬ skih organov. Javno jih je tudi obsodi- do kot nevredne, da bi sploh mogli še kdaj vršiti službo javne varnosti. Poli¬ cija je listom dala v objavo tudi njiho¬ ve slike. sanju svojih sestavkov za to knjižico. Med njo je navedena tudi slovenska li¬ teratura o hmelju, pa tudi Leskovarje¬ vo diplomsko delo na univerzi v Floren¬ ci “La coltura del luppolo con apendice contenente le notizie sulla coltura in Slovenia”. Dr. Leskovarju k objavi njegovega strokovnega dela o hmeljarstvu v ka- steljanščini čestitamo, ter mu želimo še veliko uspehov na tem področju. Primorska Minister za javna dela Togni v Rimu je podpisal konvencijo za gradnjo nove¬ ga samostojnega naselja Sv. Sergija v industrijskem pristanišču Žavlje. Novo naselje bo zavzemalo okoli 76 hektarov površine skupno z vrtovi in igrišči, za katera bo poskrbljeno v obilni meri. V novo naselje se bodo brez dvoma naselili Italijani, čeprav je zgrajeno na razlaščeni slovenski zemlji. Italijani še niso opustili načrta, da slovensko o- balo med Timavo in Dragonjo spremene v italijansko ozemlje. V Rimu so zanikali vesti ki jo je dal tajnik socialdemokratov Lonza, po ka¬ teri naj bi v najkrajšem času prišlo do formalne priključitve Trsta k Italiji. Isto vest je objavil neki rimski levičar¬ ski list in je še dodal, da je že v teku klicanje pod orožje nekaterih letnikov Tržačanov, kakor tudi ojačenje vojašnic po policijskih organih in prekinitev vo¬ jaških dopustov. Odgovorni rimski kro¬ gi so vse te vesti zanikali kot neresnič¬ ne in izmišljene. Leta 1946 je nek jug. graničar ustre¬ lil pri kopanju blizu vasi Dreučje mla¬ dega Josipa Filipiča iz Beneške Slo¬ venije. Brat ustreljenega Armand in mati Ana sta tožila pred videmskim zbornim sodiščem predsednika Jugosla¬ vije Josipa Broza Tita, čigar oblasti so obtožbo prvotno odbile, kasneje pa sprejele. Na razpravo je pristopil za ob¬ toženega maršala Tita odvetnik dr. Ku¬ kanja iz Trsta v spremstvu videmskega odvetnika Tavano s pooblastilom, pod¬ pisanim od namestnika drž. odvetnika FLRJ. Sodišče pa ni smatralo predlože¬ no pooblastilo za zadostno in je zahte¬ valo, da ga mora podpisati sam Tito. Proces je bil zato preložen. Če ga pa izpeljejo do konca, bi utegnil biti prece¬ denčen primer za številne druge proce¬ se, tako n. pr. tudi za skupinsko tožbo svojcev vrnjenih domobrancev pri Med- BRALI SMO... STRUPENA Graška “Tagespost” je bila že od vseh časov znana kot sovražno razpoložen list proti Slovencem. To je pokazala tu¬ di ob nedavnem sporočilu avstrijske vla¬ de, da je pripravila zakonski osnutek o manjšinskem šolstvu. List navaja rezul¬ tate nesrečnega plebiscita na Koroškem ter pravi, da predstavlja ustanovitev slo¬ venske realne gimnazije v Celovcu “markantno zmago slovenskega nacio¬ nalizma ter pristno darilo, ki ga je ob- narodnem sodišču v Haagu odn. pri koroških sodiščih. 50-letnico življenja je praznoval msgr. dr. Franc Močnik, glavni ured¬ nik Katoliškega glasa iz Gorice. Jubi¬ lantu tudi naše čestitke z željo mnogih uspehov pri širjenju katoliškega tiska in ohranitvi slovenske besede in misel¬ nosti. Na Montažu se je smrtno ponesrečil goriški trgovec Avgust Pipan. Za dekana dekanije Klanec je bil imenovan Jožef Milič, soupravitelj v Divači, za dekana v Postojni pa Franc Lavrenčič, župnik v Hrenovicah. TRI LETA PLODNEGA DELA Z decembrsko številko je bil zaklju¬ čen III. letnik francosko pisane revije mladih kršč. demokratov Nouvel Hori- zon, katere glavni urednik je Nace Čret¬ nik, eni glavnih sotrudnikov pa poleg drugih narodnosti tudi Slovenci, pred¬ vsem študentje v Londonu in Parizu, med njimi Boris Grčar in Marjan Stru¬ na. V tej božični številki je poleg bo¬ žičnega uvodnika izpod peresa Naceta Čretnika izšel tudi tehten prispevek Slo¬ venca J. P. pod naslovom Novi komuni¬ stični manifest, njegova vrednost in po¬ men v današnjih dneh, ter Velike reli¬ gije v očeh sovjetov (avtor Sirius), ki je na podlagi podatkov iz sovj. virov zbral vse bistvene poglede sodobnih so¬ vjetov na vse svetovne vere. V novembrski številki pa so sodelova¬ li naslednji Slovenci: Jakob Pavlin s člankom Gospodarski problemi komuni¬ stičnega sveta, Nace Čretnik s prispev¬ kom Kakšno politiko naj zavzamemo napram komunističnemu vzhodu in Bo¬ ris Grčar s poročilom o Petem kongre¬ su svetovnem katoliškega tiska, o čemer je Svobodna Slovenija že pisala pred časom. KOT VEDNO darovalec sprejel z naivno arogantno sa¬ mozavestjo”. List nadalje opozarja Nemce, da se na Koroškem “slavizacija področja” razvija naprej. Za sedaj še ne vidi tolike nevarnosti zaradi titovega komunističnega režima v Jugoslaviji in zaradi množice beguncev, ki neprestano prihajajo na Koroško, toda, v trenutku, ko bi to “slavizacijo” začelo podpirati slovensko uradništvo in učiteljstvo, bi pa “stvar postala resnejša.” Buenos Aires, 9. I. 1958 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Ihmaz tz SCei>enij&- V Kamniških planinah je bila lani ži¬ vahna turistična sezona. Vsi planinski vrhovi so imeli veliko obiskovalcev in planinski domovi so bili stalno zasede¬ ni. Največ turistov je bilo na Veliki pla¬ nini, kjer je bilo v pastirskih kočah stal¬ no okrog 100 gostov. Ivan Pavlovec, slovenski slikar, moj¬ ster krajine, je nedavno slavil 60. letni¬ co svojega življenja. V Murski Soboti si močno prizadeva¬ jo, da bi v tem mestu ustanovili okrož¬ no sodišče za Prekmurje. Pred vojno je tako sodišče v tem mestu že obstojalo. Stiki jug. komunistov z azijskimi ko¬ munisti so kot znano zelo dobri. Iz azij¬ skih držav prihajalo v Jugoslavijo ne¬ prestano na prijateljske obiske razni komunistični funkcionarji, tja pa odha¬ jajo komunistične veličine iz titovine. Tako se je proti koncu lanskega leta mudila v komunistični Kitajski na obi¬ sku skupina komunističnih poslancev iz Jugoslavije. Delegacijo je vodil predsed¬ nik Zvezne ljudsko skupščine Peter Stambolič, od slovenskih komunistov je pa bil v njej dr. Marijan Brecelj. Pri Državni založbi v Ljubljani je iz¬ šla knjiga dr. Josipa Mala “Stara Ljub¬ ljana in njeni ljudje”. Avtor pravi za knjigo, da je to “kulturno-zgodovinski oris”, ki opisuje značilnosti in razvoj materialne kulture v Ljubljani od 13. pa do konca 18. stoletja. Knjiga je iluri- rana, dopolnjuje jo pa še izčrpen povze¬ tek v nemščini. Ing. M. S. se v Ljub. poročevalcu zgra¬ ža nad dejstvom, da je podjetje Gosad odkupilo okoli 800 kg mravljinčnih jaj¬ čec v vrednosti 1 milijon dinarjev, la¬ ni pa da je isto podjetje odkupilo nad 2.000 kg mravljinčnih jajčec. Vso to ko¬ ličino je Gosad izvozil v inozemstvo. Pisec članka pravi, da je podjetje za iz¬ vezeno količino mravljinčnih jajčec v inozemstvo zaslužilo nad 2 milijona di¬ narjev doseglo pa tudi kulturno sramo¬ to, ker so gozdne mralje koristne, na e- ni strani, ker zaradi svoje požrešnosti na dan uničijo do 100.000 raznih škodlji¬ vih žuželk, na drugi strani pa zboljšuje jo gozdna tla s tem, ker pri kopanju rovov mešajo razpadle organske mate¬ rije s prstjo. Doma so se zopet šli volitve. “Volit¬ ve” v občinske zbore so bile 20. oktobra, v občinske zbore proizvajalcev za indu¬ strijo, trgovino in obrt 26. oktobra, za kmetijstvo pa 27. oktobra. Volitve v o- krajne ljudske odbora so imeli 5. no¬ vembra. Povsod so bili izvoljeni samo ljudje, ki jih je določila komunistična stranka in ki uživajo njeno zaupanje. Volitve poslancev v republiške skupšči¬ ne in v zvezno skupščino bodo pa v za¬ četku meseca marca. Kot pri vseh prej¬ šnjih volitvah bo tudi pri tokratnih vo¬ litvah samo ena lista in to lista s kan¬ didati komunistične stranke. Umrli so. V Ljubljani: Frančiška Ga¬ beršek, . roj. Glušič, Emilija Gril, roj. Orehek, Martin Petaci, upokojenec, Jo¬ sip Seršen, gradbeni tehnik, Franc Biz¬ jak, Jakob Pogačar, upok., Jerica Kav¬ čič, Antonija Flere, roj. Kastelic, učit. vdova, Frančiška Soklič, posestnica, Evgenija Smrekar, vdova po univ. kve- storju, Karla Bulovčeva — Mrak, akad. slikarka in kiparka, Ignac Pevc, usta¬ novni in častni član Mizarske zadruge Ljubljana - Vič in Hedvika Berglez, roj. Rosina v Celju, Janez Grašič, pos. iz Podbrezij, Bogdan Čop, dijak v Kranju, Franc Nastran, pos. na Studenem, Aloj¬ zija Švare, upok. v Vevčah, Leopoldina Novak, roj. Magister v Slov. Konjicah, Josip žitnik, tes. mojster in pos. v Stari vasi, Ivan Umek, krojač v Tržišču, Martin Knez, v. žel. uradnik v p. v Pe¬ trovčah in Jožefa Deniša v Celju. SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES Tombola Slovenske misijonske zveže je vsako leto že tradicionalna prireditev. Vedno privabi veliko rojakov, ki poskušajo sre¬ čo s tombolskimi 'tablicami. Tako je bi¬ lo tudi letos. Na tombolo, ki je bila v nedeljo 5. januarja popoldne na vrtu restavracije Ilirija v Ramos Mejia, je prišlo veliko rojakov. Pri tomboli je zadela glavni dobitek — električni hla¬ dilnik — Heladera — ga Antonija Re- zelj, vneta misijonska delavka iz San Martina. Poleg tega dobitka so bili še drugi koristni predmeti kot radijski apa¬ rat, miza s stoli, električni čistilec pra¬ hu, vtekočilnik itd. Radijski aparat je zadela argentinska podporna članica slovenskih misijonov, električni čistilec prahu je dobil g. Ja¬ kob Maček, vtekočilnik pa g. Tine De¬ beljak ml. Prireditev je potekala v prijetnem razpoloženju ter je lepo uspela. OSEBNE NOVICE Nesreča. Pred dnevi se je Pavletu Verbiču, sinu g. prof. Pavla Verbiča iz Morona, pripetila huda nesreča. Ko se je vozil z vlakom je stal med odprtimi vrati. Med postajama Ramos Mejia in Ciudadela ga je eden od številnih pot¬ nikov, ki so se prerivali v vagonu, su¬ nil tako močno, da je padel z vlaka. Pri padcu si je zlomil ključno kost, iz¬ pahnil roko, zadobil je pa tudi poškod¬ be na glavi. Ponesrečenca se takoj pre¬ peljali v Kirurški zavod v Haedo, kjer ga sedaj zdravijo. Mlademu rojaku že¬ limo čim prejšno popolno ozdravitev. Poroka. V soboto 4. januarja je v cer¬ kvi Nuestra Senora de la Guardia v Bernalu kaplan č. g. Jože Rant poročil mladi par g. Janeza Peršuha z gdč. Zoro Bajlec. Nevesti je bil za pričo njen oče g. Franc Bajlec, ženinu pa njegova ma¬ ti ga. Vida Peršuh. Čestitamo! Družinska Sreča. V družini g. Jožeta Čampe in njegove žene ge Lojzke, roj. Draksler v Slovenski vasi v Lanusu se je rodil sinček, ki je bil krščen na No¬ vo leto. Dobil je ime'Jože-Lojze. Srečni družini naše čestitke. SAN FERNANDO Pred dvema letoma je Vaš tuk. do¬ pisnik napisal laskavo poročilo o veliki udeležbi rojakov pri polnočnici kljub te¬ mu, da takrat bivši pevski zbor Soča ni več deloval. Organist je imel pač veza¬ ne roke. Saj so še vsem v spominu do¬ godki, ki so se odigravali neposredno pred izbruhom osvobodilne revolucije. Pa tudi pevci sami niso redno prihajali k vajam. Isto je s slovenskim tečajem. Tudi ta je moral prenehati. Samo ena družina iz Beccarja je dobro držala. Da bi dvignili dobro voljo, smo pozneje na¬ pisali še en pohvalni članek in v njem prikazali stvari lepše kot so bile. žal, se upanje maloštevilnih ni uresničilo. Med ljudi je zašlo sovraštvo. Pozneje so pev¬ ci Soče še gostovali v Adrogueju na ju¬ bileju Družabne pravde, zbora pa vse¬ eno pozneje v življenje ni bilo več mo¬ goče priklicati. Veliko smo si od njega obetali. Doživeli smo razočaranje, ker nismo znali ločiti med potrebo in nepri¬ pravljenostjo za žrtve. Predlanskim je bilo število pevcev pri polnočnici še manjše, lani se je pa njihovo število znižalo na 5. Udeležba pri polnočnici je bila pa lepa. Naše prizadevanje, da bi na pevski zbor Sočo naslonili vse pro¬ svetno delo v našem kraju, se ni posre¬ čilo. Tako smo po petih letih skoro praznih rok. Posrečilo se nam je pa obnoviti slo¬ venski pouk, toda ne več v San Feman- do, ampak v Victoriji. Zato imata vso zaslugo gg. katehet Dejak in učitelj Ko¬ vač. G. Kovač je otroke naučil sloven¬ ske cerkvene pesmi, da sedaj pojejo sko¬ ro pri vseh slovenskih mašah. Miklavževanje smo imeli enkrat v San Fernandu, dvakrat pa v Victoriji. S. prednica je dobila lepo sliko Marije Po¬ magaj. Izjavila je, da imamo Slovenci v njenem zavodu vse na razpolago. Po ro¬ du je Francozinja in nam je zelo naklo¬ njena. Naročila je sestri, ki pazi na otroke, da bodo slovenske deklice med sabo govorile slovensko. Slovenski otro¬ ci so ji za god pod vodstvom učitelja g. Kovača lepo zapeli pesmi “Lepa si, le¬ pa, Roža, Marija” in “Gor čez izaro”. Podarili so ji tudi album slik. S. pred¬ nica za prostore, ki jih uporabljamo in za njihovo snaženje, ‘nič ne zahteva. Obisk otrok v tečaju je lep, vendar, večine otrok ni v njem. Iz Carupe je pri¬ šla samo nekajkrat ena deklica, pa je tam več otrok. Vse družine sta g. Kovač in krajevni zastopnik osebno obiskala, Povsod so ju lepo sprejeli, obljubili, da bodo otroke poslali v tečaj, besede pa niso držali. V S. Isidru je rekla neka ga: “Jaz nisem tako navdušena kot g. A.” V Martinezu pa neki “kulturnik”- “Ali ipisli g. A., da moram otroka poslati v tečaj A. na ljubo?” Nekaterim smo nu¬ dili spremstvo na poti v šolo in domov. Nekateri so prejeli tudi denar za vožnje otrokom v šolo, pa so denar porabili za druge stvari, za hrbtom so se pa še nor¬ čevali. Najbolj točno pripelje 3 vnuke ga Terčič iz Beccarja. še bolj vzgledno je, da iz bližnje francoske sirotišnice vsako soboto pripelje argentinska sestra 4 slovenske deklice v tečaj. Po pouku jih zapelje nazaj ga Terčičeva. Kaj po¬ rečejo na to Carupa, San Isidro in Martinez ? V nekaterih zavodih smo si Slovenci pridobili lep ugled. V enem takem za¬ vodu so sestre dale lansko leto šestim slovenskim otrokom blago za prvo ob¬ hajilo in birmo. V zadnjih petih letih smo tudi skupno romali v Lujan. Leta 1957 je vozil 1 omnibus od postaje Bou- logne, San Isidro in Beccar pod vod¬ stvom g. Marijana Terčiča, dva omni¬ busa sta vozila iz Carupe, previšek sta oddala omnibusu, ki je pobiral romarje iz Adeline, Martineza in Victorije. Vseh romarjev je bilo 153. Socialne potrebe so se tudi pokazale in so tuk. Slovenci zbrali 2.200 pesov za bolnega rojaka. Vincencijeva konferenca je pomagala dvema družinama. Časopisje je med na¬ mi bolj redko posejano. Svobodno Slo¬ venijo in Oznanilo za 35 družin pripe¬ lje vsako soboto v Victorijo g. Pavle Homan. Da ljudje laže pridejo do časo¬ pisov je g. Žele napravil posebno oma¬ rico, ki jo imamo v slovenskem baru v Carupi. Če le utegnemo, ob nedeljah vodimo slovenske otroke na izprehod. Da bi u- stanovili kako širšo organizacijo, se nam v zadnjih petih letih zaradi po¬ manjkanja sposobnih ljudi ni posrečilo. Zato ima večkrat človek občutek, da je ves trud zaman. Ob takem malodušju se pa spomnimo bodrilnih besed g. ka¬ plana Dejaka: “Nikdar ne nehati!” V naši bližini je 6 rojakov z akademsko in 4 s srednješolsko izobrazbo. Izmed vseh teh dela med nami samo g. Dejak. To je bilanca gibanja Slovencev v San Fernandu v zadnjih petih letih. Če sli¬ šimo govoriti mladino, pa tudi nekatere starejše, se zdi, da nismo uspeli. A, KOROŠKA V Slovensko realno gimnazijo v Ce¬ lovcu se je v prve tri razrede vpisalo 94 domačih koroških dijakov. Poleg teh je hotelo obiskovati pouk na tej gimna¬ ziji tudi 5 slovenskih dijakov, ki še ni¬ majo avstrijskega državljanstva. Av¬ strijske oblasti jim tega niso dovolile iz strahu, da bi za temi dijaki ne bila ka¬ ka tuja sila, ki bi predstavljala nevar¬ nost za avstrijsko varnost. Ko so pa ne¬ davno na Dunaju odprli znova Terezi¬ jansko akademijo, se je vanjo vpisalo 165 fantov po večini sinov diplomatov na Dunaju. Tako tujci v glavnem nosijo večino bremen za ta zavod, na Koroškem pa samo 5 slovenskih fantičev že pred¬ stavlja nevarnost za Avstrijo in nem¬ štvo. Vsak teden ena SINOČI JE PELA ... Sinoči je pela ko slavček ljubo, zakaj pa je danes rosno nje oko? Sinoči cvetoča, rdeča ko kri, zakaj pa ji danes obrazek bledi? Imela je vrtec, oj vrtec krasan, ko davi je vstala, bil cvet je obran. Oh, cvetje je rahlo, črez noč se ospe, a žal je še meni po njem, o dekle! Tam doli po polju pa stopa nekdo; on cvet je potrgal, zdaj uka glasno. Na zadnjem kongresu avstrijske so¬ cialistične stranke v Salzburgu so govo¬ rili tudi o manjšinskem vprašanju na Koroškem. Koroški deželni glavar so¬ cialist 'Wedenig je bil za to, da naj slo¬ venska manjšina na Koroškem dobi isto, kar Avstrija zahteva za svojo manjšino v Italiji. Podkancler dr. Pitterman pa ni bil tako odkrit v svoji izjavi. Dejal je, da je treba to vprašanje rešiti v “de¬ mokratičnem duhu”. Rojaki na Koro¬ škem se boje, da se za to izjavo skriva načrt, ki ga zagovarja socialistično gla¬ silo na Koroškem, naj bi namreč manj¬ šinsko vprašanje rešili z novim plebisci¬ tom. Za celovškega župana je bil izvoljen socialist Hans Aussenwinkler, za podžu¬ pana pa Josef Seidling in Blasius Scheu- her, oba pristaša avstrijske ljudske stranke. Proti dvojezičnemu šolstvu na Koro¬ škem je nastopil tudi celovški list Bauernzeitung. V nedavno objavljenem članku pravi, da mu je znana vsebina no¬ vega zakona o manjšinskem šolstvu. List pravi, da je zanj zakonski osnutek v “načelu sprejemljiv”, predlaga samo nekaj “izboljšav”, ki naj bi dvojezično šolstvo še bolj utesnile. Ena takih “iz¬ boljšav” je predlog, naj bi dvojezično šolstvo sploh ukinili. Slovenci v Celovcu imajo ob nedeljah in praznikih svojo mašo ob sedmih zju¬ traj v kapeli slovenskih šolskih sester na Vetrinjski cesti. Pri tej maši je slo¬ vensko petje in slovenska pridiga. Di- jaštvo slovenske gimnazije pa ima ob nedeljah in praznikih mašo v cerkvi no¬ vega bogoslovja. Na Gradeneggu nad št. Vidom ob Gli¬ ni se je poročil član dunajske opere Marijan Rus, doma iz Kranja, z gdč. Gretko, rodom iz Dunaja. Poročil ju je župnik Vilko Pipp, prav tako doma iz Kranja, ki je sedaj begunec na Koro¬ škem. FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (67) PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main “Ni treba, da se prepričujemo, eksce¬ lenca. Med popolno prostostjo in popol¬ no internacijo je še srednja pot, ki se je pri vseh težkih slučajih držim. Pa¬ cienta opazujem. Psihiater navsezadnje ni nikakšen ortoped, ki zna naravnati zlomljeno nogo.” “Odlično, dragi profesor,” prikima baron prijazno. “Bojim se, da bo to o- pazovanje nujno...” Drugi dan se je psihiater že prikazal v lurški bolnici. Spremljal ga je močan bolničar, ki naj bi ga osebno varoval kot Goli. Takoj so mu privedli Bernard¬ ko. Njene oči so hladne, preproste in ču- ječe kakor vedno v boju. Rdečebradec se je skušal napraviti kot dobrega stri¬ ca. Očarljivo se je smehljal, napenjal zategle ustnice in otipaval deklico. Ber¬ nardka se je nevoljno izmikala rdeče po¬ raščenim rokam. Psihiater jo je zapletel v širok razgovor, ki je imel isti namen, kot nekoč križno zaslišanje Jacometo- vo. Bernardko naj bi zvabil na pota, kjer bi pokazala svojo slaboumnost. To¬ da možu ni napravila tega veselja. Od¬ govarjala je kratko in udarno,, kakor vedno. Vedela je, koliko ur ima dan, ko¬ liko dni ima teden, kdaj v juliju vzhaja sonce in kdo vlada v Franciji. Vedela je, koliko je sedemkrat pet. Koliko je se¬ dem najst krat osemintrideset ni vede¬ la, povedala pa je psihiatru kar narav¬ nost in prav resno. Ko jo je vprašal po dogodkih zadnjih, dni, jih je znala povedati po časovnem zaporedju. Dve mlajši sestri, ki sta bi¬ li pri preiskavi navzoči, sta se pričeli hihitati. Bernardkina stara umetnost se je spet obnesla. S svojimi odgovori je zmedla vpraševalca, ki je hotel njo na¬ praviti neumno. Psihiater je prosil, da bi mogel biti s pacientko sam v njenem prostoru. Mati prednica, ki je za preiskavo odgovarjala, je bila dovolj modra, da je o vsem obvestila dekana in starše. Ber¬ nardka je pazljivo sedela na postelji, med tem ko se je rdečebradec kakor duh premikal v sončnem žarku, ki je si¬ jal v temo. Kakor krojač je potegnil iz žepa merilo. Krojaška navada so tudi igle, ki jih nosi pod suknjičevo podlogo. Anatomija lobanje in možgan je v tem času obhajala zmagoslavje. Odkrili so posamezne duhovne, čutne in gibalne centre ter jih lepo omejili. Človek visi na teh centrih kakor nagel mehaničen možiček na vrvici. Vse skupaj pomeni to isto, kakor zastarela beseda “duša.” Psihiater meri Bernardkino lobanjo in vnaša mere v knjižico, res natančno ta¬ ko kot krojač. Potlej 'o zbada z iglami v različne dele telesa. “Av”, toži Bernardka. “Čutiš torej zelo močno,” konstatira psihiater vabljivo, da ne veš, ali pome¬ ni to za pacienta dobro ali slabo. “Jasno, da to vsak močno čuti,” reče Bernardka. Rdečebradec preišče sedaj reflekse mišic, predvsem reakcijo zenic. Ukaže, da deklica z odprtimi in zaprtimi očmi hodi naprej in nazaj. “Zakaj tako omahuješ,” vpraša. “Ker ste me utrudili, gospod,” reče. “Lahko sedeš in z menoj kramljaš,” reče psihiater, ki je spet postal kot stric. “Ti torej vidiš sveto Devico v votli¬ ni?” “Tega nisem nikoli rekla, gospod.” “Kaj torej praviš?” “Vide'a sem Gospo v votlini,” odvrne Bernardka in poudari preteklo obliko. “Toda Gospa mora vendar nekdo biti,” sili rdečebradec. “Gospa je gospa.” “Kdor vidi gospe, ki jih ni, ta je bo¬ lan, otrok, ta ni normalen.” Bernardka za kratek hip pomolči, potlej reče s poudarkom. “Videla sem Gospo. Ne bom je več videla, zakaj odšla je. Zdaj me ne mo¬ rete več imeti za bolno, gospod!” Psihiater je bil za hip presenečen nad neovrgljivo logiko. “Nehaj mala,” re¬ če. “So gotova znamenja, ki kažejo, s teboj ni vse v redu. S častno besedo pa ti obljubim, da boš kmalu zdrava. Ali ne bi hotela popolnoma ozdraveti in zgubiti vseh teh misli, ki so zate tako škodljive ? Kratek Čas boš v krasni hi¬ ši z velikim vrtom. Dobro ti bo kakor knežjemu otroku. Piješ rada vročo čo¬ kolado s peno?” ■ “Tega še nikoli nisem pila”. “Torej pila jo boš in če hočeš, že za zajtrk. Boljše ti ne bo moglo biti v življenju kot pri meni. Vse boš dobila zastonj. Staršem ne bo treba dati niti sousa. Preskrbljena boš in tvoja bodoč¬ nost se bo zboljšala. ..” “Nimam nobenega poželjenja po čo¬ koladi s peno,” reče Bernardka. “Kmalu bom stara petnajst let. Bolje, da osta¬ nem tu.” Rdečebradec smeje strese z glavo. “Draga deklica,” reče, “najboljše bi bilo, da greš prostovoljno z menoj. Ne bo ti v škodo. Tudi v škodo tvojih star¬ šev ne bo, s katerimi bomo govorili. O- pazil sem že, da si pametna. Tri, ti¬ ri tedne, delj ne bo trajalo. Potlej bo¬ mo s tvojimi stvarmi enkrat za vselej pri kraju. Nobene Gospe v votlini ne boš več videla, postala boš krasen člo¬ vek, ki bo ojeklenel za življensko bor¬ bo... ” “Ne bojim se boja z življenjem, go¬ spod,” reče Bernardka in ogleduje svoje male roke, ki so že res precej storile v njenih dneh. Potlej pa je, še preden je psihiater zapazil, skočila pokonci, stekla iz sobe in neovirano tekla iz hiše. Dve uri kasneje je prišel psihiater s cesarskim državnim pravdnikom v Ca- chot. Gospoda se nista malo prestrašila, ko se jima je pri vratih postavil naproti sam Marija Dominik Peyramale. Mogoč¬ na postava je obema neizprosno zaprla pot, tako, da se je pogovor razvijal pod nizkimi vrati. Družina Soubirous se je drenjala zelo splašeno prav daleč od ne¬ varnega kraja. Rdečebradec se je v za¬ dregi priklonil. “Imam čast govoriti z gospodom žup¬ nikom iz Luida?” “Imate čast, gospod. S čim morem gospodoma postreči ? ” “Ali ne bi bilo boljše, ko bi stopili kam drugam?” šepetne Vital Dutour. “Gospoda sta izbrala ta prostor za razgovor, ne jaz,” reče Peyramale, zakaj dekan jima je • zastavil pot, da bi se premaknil z mesta. “Da mi je pričo družina Soubirous, mi je zelo lju¬ bo. Gospoda državnega pravdnika po¬ znam. Drugega gospoda ne. Znal bi biti umobolniški zdravnik iz Paua, ki nam ga je naklonil poslati prefekt...” “Jaz sem izredni profesor za psihia¬ trijo in živčne bolezni,” prizna rdečebra¬ dec s poševnimi usti in z naglasom, ki se mu je docela posrečil. “Bojim se, da v Lurdu ne boste na¬ šli pravega kraja za svoj študij, spo¬ štovani profesor,” reče z obžalovanjem dekan. “Gospod župnik! Delam po naročilu sanitetnih okrajnih oblasti. Imam zdrav¬ niški izvid iz šestindvajsetega marca, v katerem so ugotovljene gotove anoma¬ lije pri mladi pacijentki. Gospod prefekt ima željo, da se izvid preizkusi in za go¬ tov čas postavi deklico pod moje nadzor¬ stvo. To je moje poslanstvo tukaj...” Preyramale je videti čezdalje večji. “Poznam ta brezpomembni dopis s konca marca,” reče. “Sicer ste pa dekli¬ co sami preiskali, spoštovani profesor Kakšne anomalije ste mogli vi ugotovi¬ ti?” “So anomalije, ki ne bodejo naravnost v oči,” se obotavlja rdečebradec. Peyramalov zahripani glas pričenja doneti po prostoru. “Jaz pa vam kličem v spomin prise¬ go, ki ste jo položili kot zdravnik, spo¬ štovani profesor, in vas vprašam: Ali je Bernardka Soubirous duševno bolna, ali divja, ali je nevarna za ljudi?” “Moj Bog, prečastiti,” se brani psi- Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Bs. Aires, 9. I. 1958 - No. 2 SLOVENCI PO SVETU ČEZ STO LET U.S.A. Na vseučilišču v Milwaukee je bil ime¬ novan za profesorja biologije dr. Jože Goršič. Imenovani je začel študije kot begunec na vseučilišču v Gradcu, v USA jih je pa nadaljeval v Chicagu, čestita¬ mo! Odbor Jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu je sklenil postaviti spomenik nedavno umrlemu pesni¬ ku in skladatelju Ivanu Zormanu. Stal bo v omenjenem vrtu. Odbor je že začel z zbiranjem prispevkov, ker bodo stro¬ ški za postavitev spomenika veliki. Pok. pesnik Zorman pa zasluži, da se mu Slo¬ venci oddolže z lepim spomenikom. V Clevelandu je umrla Marija Rus, roj. Jordan iz Brezovice v Šentjernejski fari na Dol. V Sev. Ameriko je prišla pred tremi leti in zapušča moža Fran¬ ca, sina Vladota in hčerko Tili Veliko¬ nja, v domovini pa hčer Nedo Mrakovič ter več vnukov in ostalih sorodnikov. V novem odboru pevskega zbora Ko¬ rotan so: predsednik Miro Odar, pod¬ predsednik Mimi Veider, tajnik Jože Odar, blagajnik Jože Likozar, športni re¬ ferent Jure Švajger, ref. za note Miro Boh odborniki pa: Avgust Dragar, Mi¬ lena Anžič, Maruška Hren, Helena Ga- ser, Mira Adamič, Karel Zajc, Franc Lovšin in Lojze Mismas. Odbor Slov. keglaškega kluba Moron ] vabi j člane in njihove družine j na Pristavo, j kjer bomo v nedeljo 19.1.1958 j slavili j klubski družabni dan. Tekom dneva bodo tekme v ke-j glanju za določitev ženskega in j moškega prvaka v klubu. - Opol- j dne bo brezplačno kosilo za čla-j ne in njihove družine. Zvečer obl šestih ugotovitev prvakov in j razdelitev nagrad. I V slučaju dežja velja vabilo zaj naslednjo nedeljo. j Dr. Werner von Braun, izumitelj nem¬ ške rakete V-2 in danes eden prvih ame¬ riških raketnih strokovnjakov, je napo¬ vedal, da bo USA prekosila ZSSR v za¬ vzemanju vsemirja. To napoved je dal na zasedanju sedmih vodilnih raketnih in atomskih znanstvenikov, ki je bilo pred časom v New Yorku. Na konferenci so preučevali ameriške tozadevne načrte in bodoči razvoj raketne tehnike. Dr. Braun je nadalje izjavil: “Čez sto let bo Zemljo obkrožala vrsta umetnih satelitov. Sprejemali bodo poročila z Zemlje iz enih krajev držav ali kontinen¬ tov in jih oddajali v druga mesta in države. Sateliti bodo služili kot televizij¬ ske prenosne postaje, napovedovali vre¬ me in opazovali premike oboroženih sil.” Znanstveniki so tudi ugotovili, da bo človek našel substanco, ki učinkuje na velikost organov in življenjskih siste¬ mov. Takrat se bo mogel napraviti učin¬ kovitejšega. Tudi bo mogel prenašati svoje misli drugi osebi ne da bi mu bilo treba govoriti ali uporabljati kretnje. Bolniki in stari ljudje bodo mogli naro¬ čati zdrave organe v nadomestilo bolnih ali zastarelih. Mnoge skrivnosti zemelj¬ skega planeta bodo postale razjasnjene. Hrano bo mogoče pridobivati iz sončne svetlobe, katera gre danes večinoma v izgubo. Avtomatizacija bo v prihodnjih sto le¬ tih odpravila razliko med izurjenimi in neizurjenimi delavci. Verjetno bo treba takrat delati samo štiri do osem ur na teden. Nekaj iz gospodar¬ skega življenja Kanadska plačilna bilanca je izkazo¬ vala v prvih devetih mesecih 1957 na- pram USA rekordni deficit 1223 mil. dolarjev, medtem ko je napram Angliji izkazovala aktiva v višini 101 mil. do¬ larjev. Španska produkcija bombaža je letos padla za 30%, zaradi česar bodo Špan¬ ci mogli pokriti samo okrog 45% do¬ mačih potreb, medtem ko bodo ostalo morali uvoziti. Od celotne bruto tonaže 106,1 mil. ton je 1. novembra vozilo pod ameri¬ ško zastavo 22,85 mil. ton ladij, 18,82 19. januar Naš Dom v San Justu prireja DRUŽABNO PRIREDITEV z naslednjim programom: Dame: Namizni tenis: Slovakinje — Naš Dom Seniorji: Namizni tenis: Slovaki t — Naš Dom Kosilo Tek v vrečah (starejši gospodje) Vlečenje vrvi (Mlajši) Tekma v odbojki: Moštvo Tekma v odbojki: Rusko moštvo — Slovenska reprezentanca (Knap, Prijatelj, Rus, Krištof J., Kosančič, Tekavec, Medic) Po tekmi: ZABAVA S PLESOM — IGRA HARMONY JAZZ hiater. “Kdo govori tu o napadih divjo¬ sti 'in nevarnosti za ljudi?” “Na kakšno pravico torej opirate pre¬ fektovo željo, da bi deklico oropali pro¬ stosti?” “Na pravico, ki je zapisana v fran¬ coskem zakonu,” reče Vital Dutour z dražljivim mirom. Dekan se šele čez nekaj časa obvlada. “Francoski zakon stoji previsoko,” reče, “da bi se dal obračati po mili vo¬ lji”. “Toda spoštovani gospod dekan,” se pomirljivo smehlja rdečebradec, “če u- porabimo zakon iz leta 1838, je to samo v prid pacientinji, ki naj bi bila po pre¬ fektovem naročilu nekaj časa na opazo¬ vanju, kjer bi jo zdravili z vsemi pripo¬ močki moderne znanosti.” Zdaj pa je s Peyramaleevim potrplje¬ njem pri kraju. Vsi registri njegove je¬ ze se odpro. “To je najbolj nesramna hinavščina, ki sem jo kdaj srečal. Moja častna be¬ seda, gospoda, da bom tej hinaščini strgal masko z obraza in pred vso Fran¬ cijo vzdignil hrup, da bo tarbeškemu prefektu zvenelo po ušesih... Pojdi sem, Bernardka Soubirous!” Nagonsko se je Bernardka že prej približala dekanu. Črni mož iz njene mladosti jo je zagrabil in jo z železni¬ mi rokami stisnil k sebi v znamenje varstva. “Poznam tega otroka,” zakliče. “In tudi državni pravdnik ga pozna. Oba sva sama govorila z otrokom. Kdor trdi, da je Bernardka Soubirous duševno bol¬ na, je sam duševno bolan, ali pa je lo¬ pov. Smisel zakona iz leta 1838 se obra¬ ča proti besnežem in znorelim. Ali ga gospoda še upata obračati na ta pri¬ mer? Dobro! Bodite pa prepričani, da se ne premaknem od strani tega otro¬ ka. Tako, in sedaj gresta lahko iskat orožnike.” “In če orožniki pridejo, gospod de¬ kan,” vpraša Vital Dutour z iskušeno malomarnostjo. “Če pridejo orožniki —” se nasmeje Peyramale — “če pridejo orožniki, po¬ tem jim bom povedal. Gospodje, vložite ostre naboje, zakaj samo preko mojega trupla gre pot!” Poražena se umakneta državni prav¬ dnik in psihiater iz prostora, v katere¬ ga nista mogla priti dlje kot dva kora- Vital Dutour ve, da je dekan mož, ki vsako grožnjo uresniči. Nenadnega preokreta lurškega župnika cesarski dr¬ žavni pravdnik ni predvideval. Bernard¬ ka je resnična čarovnica starega stila. Na vsak način mora brzojaviti v Tarbes, da se prične z novimi ukrepi. Čez slabo uro se je ustavila na voga¬ lu Rue des Petites Fosees in Plače Mar- cadale zaprta poštna kočija. Mesto je v tem času kakor izumrlo. Luiza in Ber¬ nardka Soubirous stopita v voz. Dekan je že sedel. Molčeča vožnja gre na vi¬ soko pogorje proti zdravilišču Caute- rets. Tja je poslal Peyramale zasledo- vanko in njeno mater in sicer v hišico, ki je spadala k tamkajšnji fari. Sobrat iz Cauteretsa je prevzel varstvo in skrb. Bernardka je zginila. Niti prefektova policija ne more odkriti njenega pribe T žališča. TRIINTRIDESETO POGLAVJE Digitus Dei ali škof da Gospe upanje V teh dneh se je mudil v zdravili¬ šču Cauterets Monseigneur Thibaut, pod angleško, katerima slede: Liberija 9,16 mil. — Norveška 8,42 — Italija 4,67 — Japonska 4,46 — Nizozemska 4,31 — Panama 4,30 — Francija 3,82 — Nemčija 3,52 — ZSSR 2,76. Argentina je v letu 1956 povečala iz¬ voz mesa za 86%, izvoz kož v prvih devetih mesecih letos pa za 22%, v ce¬ loti 131.000 ton kož. Uvoz kave v Zah. Nemčijo je po do¬ sedanjih ugotovitvah znašal letos 2,2 kg na osebo, medtem ko je lani dosegel le 1,9 kg. Egipčani so uradno objavili najdenje velikih ležišč premoga ob robovih pu¬ ščave. Ležišča cenijo na 1 milijon ton. V Piranu, so izročili prometu avto¬ matsko telefonsko centralo z 200 pri¬ ključki. Za Piranom bodo dobila avto¬ matsko telefonsko centralo še naslednja istrska obmorska letoviška mesta: Se¬ čovlje, Portorož, Izola, Koper in škofi¬ je. Vse telefonske centrale bodo imela skupno 1160 priključkov. SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Duhovno življenje. Januar. Vsebina: Zakaj se Marija prikazuje? (škof dr. Greg°rij Rožman); Betlehemski pastirji (Primož Nedeljko); Marija in cerkvena edinost (Fr. Gr.); Svetonočno upanje (Ljubka Šorli); Uslišana (Zora Pišča¬ nec) ; Božična noč (Vrhovčan); Petdeset let v službi Boga (Ing. Jože Sodja); Lourdes es una presencia (Joe Juck); Svetnica in nje plašč; Pred devetdeseti¬ mi leti je umrl Friderik Baraga (Dr. Fr. Jaklič); Brezdomec (Vrhovčan); Ne bodite v skrbeh za življenje (Dr. Mirko Godala); Zdrava družina — močna dr¬ žava (Rudolf Smersu); Meja (Gregor Hribar); Blagri (P. Carles — P. H. Vo¬ denik) ; Don Kamilo (Guareschi — Ju¬ rak) ; štiri tisoč metrov nad morjem (Jože Jurak); Vesti iz domovine; Tudi za železno zaveso živi Bog; Nove knji¬ ge: Po svetli poti (Alfonz Čuk); Med Slovenci po svetu; Po svetu in otroška priloga Božje stenice. Katoliški misijoni. Januar. Vsebina: Urednikovi misijonski zapiski; (L. L. C. M.); Pij XII. — veliki misijonski pa¬ pež (kardinal Celso Constantini-Roma- nus); Rim, Atene, Nairobi in nazaj (Maksimilijan Jezernik); Abuna (Vladi¬ mir Kos); Težka 'ot (Marija Urushira- ra Tamir); črna Afrika v nevarnosti TRGOVINA z ženskimi in oti-ošk. potrebščinami, z enosobnim stanovanjem, ob žel. po¬ staji proge Pacifico, mes. promet najmanj $ 20.000.—, vsled izselitve naprodaj za $ 30.000.—. Prevzem blaga in pogoj. Izredna priložnost za zakonski par ali samsko osebo. JANKO ŠIROVNIK Hiše, trgovine, transferencije DORREGO 2645, lo. D - TE. 71-1223 škof iz Montpelliera. Stari gospod je v župnišču spoznal Bernardko Soubirous. Monseigneur Thibaut je pravo nasprot¬ je Monseigneura Laurencea. Nosi pre¬ cej dolge bele svilene lase. Nima sar¬ kastičnih ustnic, temveč otroško mehke in krasne, kakor plavica modre oči. škof iz Montpelliera je zelo dovzetna, poetič¬ na narava. V pesniških urah ne pesni slabih francoskih in latinskih verzov v božjo slavo, v čast naravi, nebesom, sveti Devici in prijateljstvu. Monseig¬ neur Thibaut pozna lurška prikazovanja samo iz časopiosv kakor pač drugi. Tudi je istega mnenja, kakor ostali francoski kler. da je spričo vladujoče poduhovlje¬ nosti treba biti zelo previden nasproti mističnim dogodkom. Nič ni bolj nevar¬ nega kot mešanje med sveto vero in na¬ videznimi duhovi. Kljub temu je napro¬ sil deklico, da mu je o vsem natančno povedala. Kar se je zgodilo, je bilo ču¬ dovito. Bernardka, ki take prošnje ni nikoli odbila, pripovedovala pa zgodbo z ravnodušnim glasom, je bila zavoljo svetlih poslušalčevih oči kakor navdah¬ njena. Zdelo se ji je, da je prvič v živ¬ ljenju srečala dušo, ki je enaka njeni, ki na podoben način vklepa v sebi skri¬ vnost veselja, ljubezni in pretresljivo- sti. že po prvih besedah je prešla iz ti¬ ra svojega navadnega pripovedovanja. Skočila je pokonci. Pokleknila. Pričela je igrati. Pričeja je igrati Gospo. Enajsti februar. Tu je potok, tam votlina. Doživetje je tako močno, da celo Bernardka sama občuti, ka¬ ko jo z neznano silo nekaj vleče h Go¬ spe in jo skoraj posili v desni kot so¬ be. Obraz ji je bled in Luiza Soubirous se že boji, da bo prešla v zamaknjenje. (Aladin); Mladi misijonarji (Otroški prizor — France Kunstelj); Po misijon¬ skem svetu; Iz pisem slovenskih misi¬ jonarjev. STVARNOST IN PROPAGANDA Sovjeti so nujno potrebovali močne propagandno sredstvo za dvig morale v lastnih vrstah in za povzročitev strahu pri nasprotnikih. Zato so se z vso silo vrgli na problem satelitov. Zbrali so po¬ datke o tej stvari z vsega sveta in do¬ segli uspeh. Sedaj pišejo sovjetski in drugi komunistični listi, da je s temi sa¬ teliti komunizem dokazal, da je najbolj ši družbeni sistem, najboljši gospodar¬ ski sistem, da ma največje znanstvene uspehe in da je največja vojaška sila. To so hoteli komunisti svetu dopovedati, zato so tudi nujno potrebovali Satelite. Seveda pa ti umetni sateliti prav nič ne dokazujejo, kako dober je n. pr. sov¬ jetski socialni in gospodarski red. Stati¬ stični podatki so za ZSSR porazni in prav zato je bilo treba nasuti prahu v oči komunistov in lahkovernih “demo¬ kratov”. Primerjalni statistični podatki, vzeti iz mednarodnih in sovjetskih virov, po¬ vedo kolikšna je bila proizvodnja v letu 1955 na posamezno osebo. Oglejmo si jih nekoliko vsaj za najvažnejše proiz¬ vode. Električni tok (v Kw.): ZAD 3782, Anglija 1735, Zahodna Nemčija 1530, Francija 1151, Sovjetska Rusija 861. Prozvodnja premoga (v kg): Anglija 4388, Zahodna Nemčija 3157, ZAD 2707, Sovjetska Rusija 1691. Proizvodnja petroleja: (v kg): ZAD 2032, Sovjetska Rusija 358. Od petro¬ leja so danes popolnoma odvisni tanki, letala, ladje itd.) Proizvodnja surovega železa (v kg); LOJZE NOVAK izključno zastopstvo BUMAB, S. B. L. Avda de Mayo 302 - T. E. 658-7083 Ramos Mejia nudi slovenski skupnosti po najbolj¬ ših cenah — tudi na dolgoročna od¬ plačevanja — najbolje električne hladilnike, televizijske aparate, pral¬ ne stroje, štedilnike, radijske apara¬ te, kolesa, električne črpalke z^vo- do, ventilatorje, šivalne stroje in vse druge potrebščine za dom. PRIDEM TUDI NA DOM. Klicati T. E. 658-7083 ali osebno v trgovini. ESLOVENIA LIBRE Editor responsable: Miloš Stare Redactor: Jose Kroselj Redaccion y Administracidn: Ramčn Falcon 4158, Buenos Aires Argentina ZAD 427, Zahodna Nemčija 330, Fran¬ cija 252, Anglija 247, Sovjetska Ru¬ sija 169. Proizvodnja jekla: ZAD: 642, Zahod¬ na Nemčija 427, Anglija 392, Francija 290, Sovjetska Rusija 229. Proizvodnja cementa (v kg): Zahod¬ na Nemčija 375, ZAD 313, Anglija in Fracija 248, Sovjetska Rusija 115. Proizvodnja bombažne tkanine (v m-): ZAD: 56, Zahodna Nemčija 32, Anglija 32, Francija 28 in Sovjetska Rusija 23. K tem podatkom ni potreben noben komentar. DRUŠTVENI OGLASNIK Med počitnicami pisarniškega osebja od 6. do 18. januarja 1958 bo društvena pisarna odprta le od 17. do 19. ure vsak dan, ob nedeljah, kot običajno, po ma¬ ši od 10.30 do 12. ure. JAVNI NOTAR Francisco Raul Cascanle Escribano Publico Uruguay 387 T. E. 40 - 1605 Buenos Aires DRUŽABNA PRIREDITEV SLOVENSKE BESEDE bo v soboto 25. januarja v Santos Lugares VELIK SR E C O L O V Igra orkester MOULIN ROUGE Svojim prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico, da je 10. decembra 1957 umrla v 70 letu starosti naša mati gospa Marjeta Šterbenc Pokopali so jo dne 12. decembra 1957 na farnem pokopališču v Do-, bličah pri Črnomlju. Za njo žalujejo Otroci: Frančiška, Anton, Jožef in Janez Buenos Aires, Črnomelj, Adelande (Avstralija). Ko je Bernardka, igrajoč Gospo, z na¬ pol razprostrtimi rokami in ljubko re¬ snim glasom pričela govoriti: “Ali mi hočete izkazati milost in petnajst dni prihajati sem,” se je Monseigneur Thi- batu nenadoma dvignil in zapustil sobo. Oči starega moža so se kopale v solzah. Težko je dihal. Zunaj na vrtu se je na¬ slonil na drevo in kar naprej mrmral: “Quel poeme... quel poeme... Kak¬ šna pesem!” Dva dni kasneje se je montpellierski škcf odpeljal v Lurd. Naselil se je v ho¬ telu Cazenave. Takoj je naprosil deka¬ na Peyramalea, da pride v hotel in mu dovede nekaj zanesljivih prič o Bernard ki. Peyramale je izbral doktorja Dozousa in Jeana Baptista Estradea. Zadnji je škofu dobesedno dejal: “Monseigneur, v svojem življenju senj občudoval največje igralke francoskega gledališča, med njimi igralko kakor je bila Rahela. Toda vse so bile v pri¬ meri z Bernardko kot spake, ki pretira¬ vajo boleče strasti. Mala massabiellska prerokinja pa je odsevala blaženost, za katero ni besed v jeziku...” “(Test cela... c’est dela”, vzklikne Thibaut. Dekan Payramale porabi priliko za priporočilo. “Monseigneur ne bodo odbili, sprego¬ voriti besedo s tarbeškim škofom.” Monseigneur ni odbil. Čeprav so mu zdravniki po težkem zdravljenju ukaza¬ li dvatedenski popolen mir, se je odpe¬ ljal v Tarbes, namesto da bi se vrnil v svojo škofijo. Tam je imel triurni raz¬ govor , z Bertrandom Severom Lauren- ciem. Kmalu zatem je bil lurški župnik klican v škofijsko palačo. Ni bil prijaz¬ no povabljen k mizi, kakor ponavadi, tudi ne v golo spalnico, ne v delavno sobo. Dve uri je moral čakati v pisarni, preden so ga spustili k škofu. Monseig¬ neur je jezno trkal s palico ob pisalno mizo. “Ali hočete naščuvati name ves fran¬ coski episkopat, župnik lurški?” Še preden je mogel Peyramale odgo¬ voriti, že mu je molil škof krasen, s pe¬ čati opremljen zvitek, ki ga je uporab¬ ljal tudi pri pastirskih pismih in drugih pastoralnih objavah. “Lege”, je ukazal Monseigneur latin¬ sko. “Beri!” Spričo svečanega pergamenta je Pey- ramale z zadovoljstvom ugotovil, da je nekdanji brezoblični koncept v Monseig- neurovi pisalni mizi vsestransko napre¬ doval. “Vpostavitev škofijske preiskovalne komisije?”, je vprašal tiho. “Sede et lege”, mu je ukazal škof, ki je danes železno milino zamenjal s toplejšo ostrostjo. Poslušno se je de¬ kan vsedel na pisarniški stol in preči- tal latinski naslov, ki je bil spisan v krasnih modrih, rdečih in zlatih zavitih črkah. “Ukaz tarbeškega škofa, ki se tiče komisije za preiskavo dogodkov, ki naj bi bili v zvezi s prikazovanji v votlini zahodno od Lurda.” Pod starodavnim zavitim naslovom. “Bertrand Severe Laurence, po bož¬ jem usmiljenju in po milosti svetega a- postolskega sedeža, škof tarbeški kle- ru in vernikom naše škofije pozdrav in blagoslov v imenu našega Gospoda Je¬ zusa Kristusa...”