p. jaroslav Knežević, pogled na križano ljubezen - izvir pasijonskega gibanja 19 p. Jaroslav knežević pogLed na križano LJubezen - izvir paSiJonSkega gibanJa uvod – v iSkanJu izvira … jezus kristus, njegova oseba, njegovo življenje in njegove besede so izvir že dva tisoč let te- koče reke, ki človeška srca, človeško družbo in vse vesoljstvo spreminja v kralje- stvo pravičnosti, ljubezni in miru. on je križana l jubezen, omenjena v naslovu tega prispevka. in o odnosu z njim bom napisal nekaj jecljajočih besed … če se hočemo na kakršenkoli način približati pasijonskim vsebinam, moramo jasno opredeliti njihov izvir: trpljenje našega g ospoda jezusa kristusa, v zgo- dovinskih virih nedvoumno izpričanega človeka in po verovanju nas kristjanov boga, ki je iz ljubezni do nas iz večnosti vstopil v ta naš krhko-čudoviti svet. v sa- ka pasijonska vsebina, pa naj bo to pobožnost križevega pota, pesem ali pridiga o kristusovem trpljenju, molitev žalostnega dela rožnega venca, slika križanega, postni prt ali pa mogočna spokorna pasijonska procesija, ima en sam temeljni namen: peljati človeka oziroma (vsaj potencialnega) 1 vernika globlje v osebni od- nos z jezusom kristusom. on namreč ni ostal mrtev v zgodovini, ampak je živ med nami, tudi v teh prvih desetletjih 21. stoletja in ga lahko osebno srečamo. pasijonske vsebine so s premišljevanjem in sodoživljanjem njegovega trpljenja povezane poti v to srečanje. po njih g ospod jezus vstopa v naša življenja in mi se prek njih odločamo za vstopanje v odnos z njim. S tem prispevkom želim usmeriti naš pogled v na križu razpetega jezusa kristusa, 2 da bi ob pomoči nekaterih bratov in sester, ki so v preteklih stoletjih izvrstno opisali notranji dialog ljubezni s križanim, tudi sami globlje dojeli, ka- kšno nedoumljivo bogastvo ljubezni, miru in moči nam je ponujeno v pasijon- skih izrazih krščanske vere. 1 pod izrazom »potencialni vernik« mislim človeka, ki je – ne glede na svojo konfesionalno pri- padnost ali nepripadnost – iskreno odprt za iskanje resnice v ljubezni. 2 h ebr 12,1–3: »k er nas torej obdaja tako velik oblak pričevalcev, tudi mi odstranimo vsakršno breme in greh, ki nas zlahka prevzame, ter vztrajno tecimo v tekmi, ki nas čaka. u primo oči v jezusa, začetnika in dopolnitelja vere. on je zaradi veselja, ki ga je čakalo, pretrpel križ, pre- ziral sramoto in sédel na desnico božjega prestola. pomislite vendar nanj, ki je od grešnikov pretrpel tolikšno nasprotovanje, da se v svojih dušah ne boste utrudili in omagali.« pasijon s Ki Dones Ki 2020 15 20 t udi v primeru duhovnih vsebin, kar pasijonske pobožnosti vsekakor so, se namreč pogosto pojavi ena izmed splošnih življenjskih zakonitosti. S tem mislim na dejstvo, da z oddaljevanjem od časa in kraja nastanka postopoma usihajo prvotne zelo žive izkušnje, povezave, odnosi, nameni. S časovnim in krajevnim odmikanjem od izvira, s širjenjem in ponavljanjem lahko dobijo te vsebine, ki so bile sprva tesno povezane z živo, zelo osebno izkušnjo, ustaljene, dogovorjene ali celo predpisane oblike. t e so seveda za preživetje izvornih vsebin skozi čas nuj- no potrebne – nobena reka ne more teči proti cilju brez bregov – a hkrati pred- stavljajo povsem realno grožnjo duhu, v katerem so se vsebine rodile. d ovolil si bom parafrazirati slovenski rek »d aleč od oči, daleč od srca.«, in ga za potrebe tega razmišljanja spremeniti v »d aleč od izvira, daleč od prvotnega duha.« S tem zapisom želim predvsem položiti kamenček v čevelj pasijonskega do- gajanja na Slovenskem. kamenček, ki nas bo neprestano opominjal, od koga pa- sijonske vsebine izvirajo in h komu nas vodijo. d a ne bodo vsa naša plemenita in požrtvovalna pasijonska prizadevanja tekla v prazno. d a se ne bomo »bojevali, kakor bi mahali po zraku« 3 ter ljudem ponujali čudovita kulturno-umetniška doživetja, ne bomo pa jih vodili v odnos z g ospodom jezusom. 4 brez iskanja tega odnosa je vsaka pasijonska vsebina površna, prazna, nesmiselna … pogLed na križanega JezuSa Skozi zgodovino jezus kristus, začetnik in osrednja oseba krščanstva, vse od svojega rojstva priteguje poglede in srca ljudi. n jegovo izjemnost priznavajo tudi množice tistih, ki ne verujejo vanj kot v boga – človeka in odrešenika vseh ljudi. evangeljska poročila, ostali novozavezni spisi in krščanska besedila prvih stoletij nam z veli- ko zanesljivostjo 5 slikajo jezusovo življenje, smrt in vstajenje. v vseh štirih evan- 3 prim. 1 k or 9, 26. 4 Silvano f austi, italijanski jezuit, je v svoji knjigi pismo Silu zapisal: »l judem boš dal vse, tudi nemogoče stvari, le tistega, kar bi moral dati, ne boš dal.« (S. f austi, pismo Silu, župnijski urad dravlje, l jubljana, 1994, 19). 5 t ako izgleda nova z aveza v primerjavi z ostalimi starodavnimi zapisi, kar se tiče zanesljivosti nam izročenih besedil*: Avtor Knjiga Datum nastanka Prvi ohranjeni prepisi Časovna razlika Št. prepisov Homer Iliada 800 pr. Kr. c. 400 pr. Kr. prib. 400 let 643 Herodot Zgodbe 480–425 pr. Kr. prib. 900 po Kr. prib. 1350 let 8 Tukidid Zgodovina 460–400 pr. Kr. prib. 900 po Kr. prib. ,300 let 8 Platon 400 pr. Kr. prib. 900 po Kr. prib. 1300 let 7 Demosten 300 pr. Kr. prib. 1100 po Kr. prib. 1400 let 200 Cezar Galske Vojne 100–44 pr. Kr. prib. 900 po Kr. prib. 1000 let 10 Tacit Letopisi A.D. 100 prib. 1100 po Kr. prib. 1000 let 20 Sekund Plinij Starejši Naravoslovje A.D. 61-113 prib. 850 po Kr. prib. 750 let 7 Nova zaveza 50–100 po Kr. prib. 114 po Kr. (del) prib. 200 po Kr. (knjige) prib. 325 po Kr. (celotna N.z.) prib. +50 let prib. 100 let prib. 225 let 5366 p. jaroslav Knežević, pogled na križano ljubezen - izvir pasijonskega gibanja 21 gelijih prav pasijon, poročilo o jezusovem trpljenju, zavzema izredno pomem- ben del, v katerem je dogajanje opisano podrobno in brez kakršnegakoli namena olepšati ali ublažiti silovitost dogajanja. t udi v ostalih novozaveznih delih je pa- sijonska tematika pogosta in ključna za razumevanje temeljnega oznanila o b ožji ljubezni v jezusu kristusu. 6 kljub tej središčnosti pasijona v najzgodnejšem krščanskem oznanilu oz. kerygmi 7 pa, na videz presenetljivo, pasijonske teme v prvih treh krščanskih stoletjih niso bile posebej izpostavljene. podoba križanega jezusa, ki so jo prvi oznanjevalci evangelija z nepopustljivo jasnostjo slikali v srca poslušalcev, je bila zaradi okoliščin v rimskem cesarstvu, kjer je križanje še vedno veljalo za najbolj sramotno in kruto obliko smrti, ter različnih krivoverskih interpretacij jezusove osebe, 8 ki so pogosto napadale prav vero v njegovo božanstvo, več stoletij posta- vljena na obrobje javnega izpovedovanja krščanske vere. 9 * mcd owell, josh. The New Evidence that Demands a Verdict (Thomas nelson publishers, 1999), str. 55. 6 r im 6,6 – »v emo, da je bil naš stari človek križan z njim vred, da bi bilo telo greha uničeno in da bi mi več ne hlapčevali grehu.« 1 k or 1,23 – »mi pa oznanjamo križanega mesija, ki je judom v spotiko, poganom norost.« 1 k or 2,2 – »Sklenil sem namreč, da med vami ne bom vedel za nič drugega kakor za jezusa kristusa, in sicer križanega.« 2 k or 13,4 – »res, križan je bil v slabotnosti, toda živi iz b ožje moči. t udi mi smo slabotni v njem, a pred vami bomo živi z njim zaradi božje moči.« g al 2,19 – »d ejansko sem po postavi odmrl postavi, da bi živel bogu. Skupaj s kristusom sem križan;« g al 3,1 – »o nespametni g alačani, le kdo vas je uročil, ko je bil prav vašim očem prikazan jezus kristus, in sicer križani?« 1 pt 2,21b-25 – »Saj je tudi kristus trpel za vas in vam zapustil zgled, da bi hodili po njegovih stopinjah, on, ki ni storil greha in ni bilo zvijače v njegovih ustih. k o so ga sramotili, ni vračal sramotenja, ko je trpel, ni grozil, ampak je vse prepuščal njemu, ki sodi pravično. Sam je na svojem telesu ponesel naše grehe na les, da bi mi grehom odmrli in živeli za pravičnost. po njegovih ranah ste bili ozdravljeni. kakor ovce ste namreč blodili, zdaj pa ste se vrnili k pastirju in varuhu svojih duš.« 7 a pd 2,22-24 – »možje izraelci, poslušajte te besede! j ezusa n azarečana, ki ga je bog pred vami potrdil z močmi, čudeži in znamenji, katera je bog po njem delal med vami, kakor sami veste, njega so – prav kakor je bog hotel in predvideval – izročili vam, vi pa ste ga po rokah krivič- nežev pribili na križ in umorili. t oda bog ga je rešil iz smrtnih muk in obudil od mrtvih; saj ni bilo mogoče, da bi bila smrt imela oblast nad njim.« (govor apostola petra na binkošti). 8 a dopcianizem, gnosticizem, markionizem, montanizem, nestorijanizem. 9 »Starokrščanska umetnost se je sicer omejevala predvsem na dealizirano upodabljanje kris - tusa kot »dobrega pastirja« in se ji križanje ni zdela primerna ikonografska tema – nanj je, kot rečeno, spominjal le abstraktni simbol križa. k ot piše u mberto eco, so odporu proti upo- dabljanju trpečega kristusa v zgodnjih umetnostnozgodovinskih obdobjih botrovali teološka nesoglasja in boj proti heretikom, ki so priznavali le kristusovo človeško naravo ter mu odre- kali božjo. šele v stoletjih poznega srednjega veka, predvsem v obdobju gotike, je »umetnost v možu na križu prepoznala resničnega človeka, pretepenega, okrvavljenega, spačenega od bolečin, in tako upodabljanje križanja kot različnih postaj križevega pota, ki je postalo drama- pasijon s Ki Dones Ki 2020 15 22 »v zgodnjekrščanski umetnosti se je vse do 5. stoletja upodabljalo kristusa simbolično in se ni iskalo njegove prave podobe. poleg grafičnih simbolov (križ, kristusov monogram), fitomorfnih (npr. vinska trta) in zoomorfnih (jagnje, riba) so se pojavljale tudi alegorične upodobitve, privzete iz antične umetnosti (d obri pastir, r ibič itd.).« 10 š ele v 5. in 6. stoletju so se začele vse bolj širiti različne po- dobe jezusa kristusa, kot so: prestolujoči kristus ali kristus kralj (c hristus rex), kristus vesoljni vladar (c hristus k osmokrator) in z magoslavni kristus (c hri- stus t riumphans) na zahodu, bizantinska umetnost pa je razvila naslednje tipe kristusovih podob: kristus emanuel, kristus pantokrator (vsevladar), kristus anapeson, kristus vladar dni ali Starec dni in kristus angel. 11 še vedno pa so vse te podobe prikazovale kristusa kot zmagovalca in vladarja in le počasi si je v krščansko umetnost, in tudi krščansko javno bogočastje, uti- rala podoba križanega. 12 v endar pa še vedno ni šlo predvsem za upodabljanje in premišljevanje trpečega kristusa, temveč je tudi na križu kristus kraljeval kot zmagoviti kralj. č udovit primer takšne kristusove podobe je križ iz cerkvice sv. d amijana pri a ssisiju. pred njim je sv. f rančišek a siški prosil g ospoda boga za razsvetljenje in vodstvo v življenju. t o »ikono poveličanega kristusa« je v 11. stoletju naslikal neznani menih, ki je imel pred očmi janezovo poročilo o kristu- sovem trpljenju. 13 prav sv. f rančišek (1181/82–1226) je s svojimi manjšimi brati s svojim nači- nom življenja 14 in oznanjevanja močno pripomogel, da je v 13. stoletju v italiji tično realistično, s kristusovim trpljenjem slavi njegovo človečnost.« (p etra mrakič, presegan- je pripovednega – simbolizem v novinarski fotografiji, diplomsko delo, l jubljana, 2011, 55.) 10 prim. petra mrakič, str. 48. 11 prim. petra mrakič, str. 49. 12 morda je imelo posreden vpliv tudi širjenje novonastalega islama, ki kristusu ni odrekal samo božanstva, kot nekatere izmed herezij prvih krščanskih stoletij, temveč je zanikal tudi njegovo križanje. v sveti knjig muslimanov k oranu (Sura 4) je namreč zapisano: »(157) in zaradi njiho- ve trditve: »mi smo ubili mesijo, jezusa, marijinega sina, alahovega poslanca.« v endar ga niso niti ubili niti križali, ampak se jim je to le dozdevalo. in resnično so v dvomu tisti, ki se glede njega razhajajo. o tem nimajo nobenega znanja, le sledijo domnevam. in zagotovo niso prepri- čani, da so ga ubili. (158) pač pa ga je alah vzdignil k sebi. in alah je z magovit, n ajmodrejši.« 13 križani g ospod nima na glavi trnove krone, marveč zlati sij. n a njem ni nobenega znamenja trpljenja in smrti. v es izžareva poveličanje. u slišana je jezusova prošnja: »o če, poveličaj svoje- ga sina« (jn 17,1). nenehni boj med lučjo in temo, ki ga opisuje janezov evangelij, je končan. in ikona hoče prikazati prav to zmagoslavje luči in življenja nad temo in smrtjo. z ato je jezusovo zmagoslavno telo močno osvetljeno in postavljeno na trdno podlago. vso ikono pa obdaja rdeča barva, ki je znamenje ljubezni, ki v kristusu objema ves svet. (prirejeno po: crispino v alenziano, il crocifisso di f rancesco di a ssisi, antonianum, 2019). 14 p. v inko škafar je v o gnjišču zapisal: »moramo pa tudi povedati, da se je prvi znani stigmatik sv. f rančišek a siški (1182–1226), če izpustimo apostola pavla (g al, 6,17), spreobrnil ob pogle- du na a siški križ v cerkvi sv. d amijana, na katerem ima kristus, ki ga je nagovoril, naj popravi njegovo hišo, vstajenjski in poveličani izraz. Sicer pa se je f rančišek pozneje srečeval s trpečim kristusom tako doživeto, da je tudi sestavil »m olitveno bogoslužje g ospodovega trpljenja«. t o pomeni, da je f rančišku podoba zahodnega trpečega kristusa bila zelo blizu in je najbrž zato p. jaroslav Knežević, pogled na križano ljubezen - izvir pasijonskega gibanja 23 vse bolj uveljavljena podoba trpečega kristusa (c hristus patiens) prevladala nad tradicionalno bizantinsko podobo križanega kralja (c hristus gloriosus). pri tej uveljavitvi so imeli pomembno vlogo tudi tedanji slavni umetniki, med njimi giunta pisano in cimabue. petra mrakič v svoji diplomski nalogi ta proces povzame takole: »vzporedno s prebujajočim se antropocentrizmom, samozavedanjem človeka in potrebo po bolj osebnem religioznem doživetju se je v obdobju poznega srednjega veka v kristološki ikonografiji razvila značilna humanizacija kristusove osebe – pou- darjeni sta bili njegova človečnost in usmiljenje. novi motivi so tako izpostavljali predvsem kristusovo trpljenje za odrešitev človeštva. v tem obdobju so imeli velik vpliv na razvoj ikonografije pridigarski redovi, zlasti frančiškani. t ako se je v povezavi s temo trpljenja in odrešenja v slikoviti pripovedi odvijal pasijonski cikel, kot izolirane motive pa srečamo predvsem prizore iz sklepnega dela te trpljenjske zgodbe: križanje, Snemanje s križa, o bjokovanje, pietà, polaganje v grob, v stajenje in v nebohod.« 15 podoba trpečega križanega kristus je tako v času baroka in renesanse – u m- berto ecco pravi, da je ta podoba izražala »vrhunec erotične bolečine« – vse bolj zasedala središčno mesto v krščanski pobožnosti in umetnosti. podobe kristu- sovega pasijona so služile temu, da ganejo, vznemirijo, prebudijo sočutje ter so v poduk in svarilen zgled. n a številnih upodobitvah o bjokovanja mrtvega kri- stusa, denimo na freski, ki jo je v kapeli Scrovegnijev v p adovi naslikal giotto, »vsi navzoči liki /.../ jočejo in tako navdihujejo vernike s sočutjem do človeka, s katerim se lahko poistovetijo«. špidlik in r upnik v pričevanju svetih ikon pišeta, da je predmet objokovanja univerzalen. ne objokuje se namreč samega mrliča, saj se bo slednji »vrnil v zemljo in zemlja je /.../ lastnica mrtvih«. joka se zaradi žalostnega stanja človeštva, ki se rojeva, da bi živelo, vendar je vsakokrat prisi- ljeno življenje pokopati. 16 pogled na križano l jubezen in premišljevanje g ospodovega trpljenja, bližina z n jim, ki je trpel in umrl iz ljubezni do nas, priznavanje in obžalovanje svojih grehov ter zadoščevanje zanje, molitev za notranje spreobrnjenje so vse močneje postajali pomemben del življenja katoliških kristjanov. 17 in ko je sv. l eonard por- na gori l a verna dve leti pred smrtjo, leta 1224, prejel kristusove rane.« v ir: https://revija. ognjisce.si/pisma/2163-kaj-pa-stigme-kristusove-rane. 15 prim. petra mrakič, str. 50. 16 prim. petra mrakič, str. 57–58. 17 prim. matija o grin, gledališče brez tiska, drama brez spektakla, družina, 24. 11. 2019: » pasi- jonske procesije in igre, ki so prva dramska besedila v slovenskem jeziku, so nastale kot spokor- ne pobožnosti postnega časa: kot zadoščevanje za grehe, pokora in molitev za notranje spreobr- njenje, vse to ob premišljevanju jezusovega trpljenja. ž e v 13. stoletju je sv. albert v eliki zapisal, da pobožno premišljevanje o tem, kaj je g ospod pretrpel na veliki petek, obrodi v duši večje sadove milosti kakor še tako strog post. iz tega je zraslo vse literarno in uprizoritveno bogastvo pasijon s Ki Dones Ki 2020 15 24 tomavriški po evropi 18. stoletja širil pobožnost križevega pota, danes najbolj razširjene oblike pasijonske pobožnosti, je stopil že na »pasijonsko dobro zorana tla«. 18 v sebina njegovega gorečega oznanjevanja je vseeno vredna kratke navedbe: »opustošena je vsa dežela, nihče si ne jemlje k srcu. glej, vir vsega našega zla, ker nihče resno ne razmišlja v svojem srcu, kar bi moral preudarjati: iz tega namreč izvira mnogovrsten nered v delovanju. predvsem ne poznamo poslednjih reči. pozabljamo na božje dobrote in na vse, kar je božji Sin za nas pretrpel v svojem bridkem trpljenju. brezbrižno spolnjujemo dolžnosti in pravila svojega stanu. ne zavračamo nevarnosti, ki nas povsod obdaja. ker je zaradi tega svet poln hudobij, se jeremija upravičeno pritožuje: opustošena je vsa dežela. ali je kakšno zdravilo za takšno zlo? v sem prelatom, župnikom, duhovnikom in drugim božjim služabnikom, pred katerih nogam se vržem na tla, bi rad iz srca povedal: t ako zdravilo imamo. t o je nabožna vaja, ki jo imenujemo križev pot. če se bo po njihovi gorečnosti in prizadevnosti vpeljal v župnije ali cerkve, bo gotovo močna obramba proti širjenju napak. v se, ki bodo pobožno premišljevali bolečine in ljubezen jezusa kristusa, pa bo napolnil z velikimi krepostmi. o koliko zveličavnih razsvetljenj v duši, kako iskreno srčno kesanje, kako nepremagljivo dušno trdnost bo zbudilo nenehno premišljevanje prebridkega trpljenja božjega Sina. v sakdanja izkušnja me je poučila, da se življenje ljudi po tej pobožni obliki molitve hitro obrača na bolje. kajti križev pot je strup proti napakam, je očiščenje razbrzdanih poželenj, uspešna spodbuda h kreposti in svetemu življenju. z ares, če si v duhu živo pred- stavljamo bridke muke božjega Sina, naslikane na toliko slikah, se komaj more- mo vzdržati, da se ne bi odvrnili ob božjem razsvetljenju od svojega umazanega grešnega življenja; da, celo vneli se bomo, da bomo z ljubeznijo odgovorili tako veliki ljubezni ali pa bomo vsaj radovoljno prenašali težave, ki nas brez razlike srečujejo v vsakršnem življenjskem položaju.« 19 S tem kratkim, zgolj okvirnim preletom navzočnosti podobe križanega v zgodovini zahodnoevropskega katoliškega krščanstva, sem poskusil ustvariti slovenske duhovne dramatike baročne dobe.« 18 »… pri nas najbolj znana oblika je ta, kakršno ima škofjeloški pasijon: srednjeveška spokorna procesija. ž e najstarejša dokumentirana pojavitev takšne procesije v l jubljani okrog leta 1610 je obsegala številne spokornike – bičarje in križenosce in predstavljala prizore jezusovega tr- pljenja. Spodbujal jo je škof hren ter bil navzoč s kapiteljskim zborom, o njej je pozneje (1689) pisal v alvasor, da je ena najlepših in najbolj sijajnih. t udi škofjeloška procesija kapucinskega patra romualda z začetka 18. stoletja je obsegala nekaj deset bičarjev in križenoscev – vernike izmed ljudstva, ki so bili pripravljeni na tak način zadoščevati za svoje in tuje grehe. množica vernih iz mesta in okolice je bila pritegnjena k spokornemu premišljevanju prizorov velikega četrtka in velikega petka.« (matija o grin, n. d.) 19 bogoslužno branje 5, l jubljana, 1977, (Serafinski dodatek) 31. p. jaroslav Knežević, pogled na križano ljubezen - izvir pasijonskega gibanja 25 okvir za globlje razumevanje procesov ponotranjanja božje ljubezni, ki se je v križanem, umrlem in vstalem jezusu kristusu razlila na vse ljudi. 20 pri tem vsto- pu v srce križane l jubezni, ki je, kot sem že poudaril v uvodu, izvir in smisel vsega pasijonskega gibanja, nam bodo pomagala osebna pričevanja oseb, ki jih je cerkev v zgodovini prepoznala kot pristne pričevalce skrivnostnega dvojca »ljubezen – bolečina«. ka J Se zgodi , ko Se nekdo z vero ozre na križano LJubezen ? n a poti v globine osebnega 21 srečevanja s križano l jubeznijo naj se najprej ustavim ob molitvi cerkvene učiteljice sv. katarine Sienske (1347–1380), v kateri je nedvoumno izpostavljena ljubezen do nas kot edina moč, ki je lahko jezusa kristusa zadržala na križu do smrti. Sv. katarina takole moli: »o Sveti d uh, tvoja dobrota in tvoja neizrekljiva ljubezen sta zadržali božjega Sina na lesu križa, n jega, ki ga ne vrvi ne žeblji ne bi bili mogli pridržati brez vezi ljubezni.« 22 z akaj na izhodišče tega središčnega poglavja razmišljanja o križani l jubezni postavljam prav to misel? n amen je en sam: poudariti, da križanje in smrt je- zusa kristusa nista bila samo usodna, neizogibna, tragična zgodovinska dogod- ka, temveč razodetje nepremagljive moči božje ljubezni v osebi boga in človeka jezusa kristusa. 23 jezus bi namreč v svoji božji moči, s katero je miril viharje, ozdravljal bolne, izganjal hude duhove in obujal mrtve, brez težav izruval tistih nekaj žebljev, razmetal tistih nekaj rimskih vojakov in šel svojo pot … a ni! k er je bila njegova pot, in še vedno je, samo pot brezpogojne, usmiljene ljubezni. prav občudovanje te zmagovite ljubezni je ena izmed temeljnih vsebin pasi- jonskih pobožnosti, kajti ko človek zazna, da ga nekdo brezpogojno ljubi in je zanj tako dragocen, da je ta »nekdo« zanj pripravljen dati celo svoje življenje, se vse spremeni. p . marko i. r upnik je v knjigi v plamenih gorečega grma to resnico 20 r im 5,15 – »v endar pa z milostnim darom ni tako kakor s prestopkom. če so namreč zaradi prestopka enega umrli mnogi, sta se v veliko večji meri razlila na mnoge božja milost in dar, po milosti enega človeka, jezusa kristusa.« 21 n ajprej sem napisal »intimnega«, a sem se ustrašil, da je ta beseda za okvir tega prispevka pre- močna. v endar pa sem osebno trdno prepričan, da pristno krščansko izkustvo mora vsebovati tudi intimo z g ospodom jezusom kristusom, in da nas hoče Sveti d uh tudi po pasijonskih pobožnostih voditi v srečanje z njim, ki je za nas umrl in vstal. 22 Walter nigg – s. m. l ucia ocd , pridi, Sveti d uh, Slovenska kapucinska provinca, l jubljana, 1995, str. 48. 23 »… ki je zaradi nas ljudi in zaradi našega zveličanja prišel iz nebes. in se je utelesil po Svetem d uhu iz marije d evice in postal človek. bil je tudi križan za nas, pod poncijem pilatom je trpel in bil v grob položen. in tretji dan je od mrtvih vstal, po pričevanju pisma. in je šel v nebesa, sedi na desnici o četovi. in bo spet prišel v slavi, sodit žive in mrtve; in nje- govemu kraljestvu ne bo konca.« (nicejsko-carigrajska veroizpoved). pasijon s Ki Dones Ki 2020 15 26 čudovito ubesedil, ko je zapisal, da se človek resnično lahko spremeni šele takrat, ko mu ljubezen zalije srce. 24 podoben namen, izpričati nepremagljivo moč božje ljubezni, je vodil tudi ustvarjalce pasijona, ki je bil prvič uprizorjen leta 2003 v župniji sv. jožefa v mariboru, naslovili pa so ga iz ljubezni do nas. v rnimo se na pot raziskovanja globin te ljubezni. drugi pričevalec, ki sem ga izbral kot sopotnika v globino, je sv. f rančišek k saver (1506–1552), jezuitski duhovnik, misijonar na d aljnem vzhodu. n jegova h valnica ljubezni je, po mojem mnenju, eno od najbolj pretresljivih pričevanj o dogajanju v notranjosti človeka, katerega pogled je povsem potopljen v obču- dovanje križane l jubezni. 25 v stopimo s sveto spoštljivostjo v ta dialog ljubezni: »Zakaj te ljubim, moj Gospod? Pač ne zato, ker si nebesa mi obljubil in ne zato, ker me je strah, da bi pogubil si v peklu dušo in telo. Ne ganeta me pekel in nebo. Le ti me ganeš, moj Gospod, ko gledam te pribitega na križ, ko vse na tebi je kot ena sama rana. Le ti me ganeš, ko trpiš, ko žali množica te zapeljana in ko umiraš zame in za vse. Le to ljubezen občudujem. In ko bi ne bilo nebes, bi ljubil te. In ko bi ne bilo pekla, ne mogel bi žaliti te. Ko ves se ti darujem, darov za to ne pričakujem, saj ljubim te samo, ker si Ljubezen sama, vir vseh milosti.« 26 24 marko i van r upnik, v plamenih gorečega grma, župnijski urad dravlje, l jubljana, 1995. 25 n a tem mestu se mi zdi primerno navesti misel iz psalma 34,6: »glejte nanj, da boste žareli, vaši obrazi naj se ne sramujejo.« k o človek dopusti, da ga ljubezen drugega posrka v odnos in pri tem pozabi na svoje lastne koristi, je obdarjen z neprimerljivim notranjim mirom in žarom svete ljubezni. morda je še najlažje ponazoriti to notranje dogajanje, če ga primerjamo z zal- jubljenostjo. res pa je, da zaljubljenost sama iz sebe ne zagotavlja dovolj moči za zvestobo, ko se pojavi trpljenje … 26 jože k okalj, f rančišek k saver, ignacijev prijatelj, župnijski urad dravlje, l jubljana, 1990. p. jaroslav Knežević, pogled na križano ljubezen - izvir pasijonskega gibanja 27 z reti na izmaličeno, v smrtnih krčih ugašajoče jezusovo telo, in v njem pre- poznati ljubezen, so vrata v resničnost, ki jo jasno zaznava duh, čeprav naši čuti zaznavajo nekaj povsem nasprotnega. 27 preden omogočim še enemu izmed veliki zaljubljencev v križanega, sv. p avlu od križa, da spregovori, bi rad poskusil s pomočjo jezuitske sistematične misli jasneje opredeliti, za kakšno bližino gre v primeru odnosa med človekom, ki je zazrt v podobo križanega, in g ospodom jezusom. jezuit p. Sergio rendina o čutenju in veri napiše: » ignacijansko sočutje je za- jemalo iz dediščine srednjeveške pobožnosti, posebej iz frančiškanske. t a je bila izražena ne le v knjigah pobožnosti, ampak tudi v slikarstvu in poeziji tistega časa. moramo pa poudariti, da sočutja in soradosti ne razumemo kot goli čustvi: to bi bil slab sentimentalizem. ignacij bi rad s pomočjo kontemplacije kristusovega trpljenja in vstajenja hranil našo vero. t emelj združitve s kristusom ni čustvo, ki ga povzročita trpljenje ali slava, temveč dejanje vere v odrešilno skrivnost velike noči. v svojem času je ignacij lahko predpostavljal, da takšna vera obstaja. v era, ki je v človeku takoj prebudila čustvene odmeve in vso njegovo občutljivost, vse do solz. d anes, po močnih kulturnih in verskih spremembah, ne moremo več predpostavljati tega, kar je ignacij. t ruditi se moramo, da v dogodku pashe vi- dimo oznanilo vere. ... glede trpljenja nas ignacij vabi, da »premišljujem, kako jezus vse to trpi za moje grehe (d v 197, podobno 193 in 203).« »z a mene«, »za moje grehe« – ti izrazi povedo, da je naše čustveno deleženje dogajanje vere. ne gre za sočutje s človekom, ki trpi kruto in krivično mučenje, ampak za to, da v sebi sprejmem trpljenje o drešenika, da bi bil zedinjen z njim v njegovem delu odrešenja. t u ignacij povzame bistvo apostolske kerygme iz 1 k or 15,3–4: »izročil sem vam predvsem to, kar sem sam prejel: kristus je umrl za naše gre- he, kakor je v pismih ...« bistvo tega oznanila je povzeto v evangelijih (prim. m t 26,28; mr 10,45; m t 20,28; jn 20,11). t a besedila pokažejo pomen jezusovega trpljenja z izrazi v množini: »za mnoge«, »za vas«, »za vse«, »za ovce«. t ako se potrdi univerzalnost odrešenjske ljubezni. pavel ima poseben poudarek, ko pravi »zame«, se pravi za vsakega vernika (prim g al 2,20).« 28 po tej opredelitvi, ki pokaže, da gre v primeru molitve, premišljevanja in upri- zarjanja jezusovega trpljenja za iskanje sočutenja s trpečim g ospodom, da bi se 27 t ako niti ni presenetljivo, da so mediji ob težkih prizorih gibsonovega filma kristusov pasijon nemalokrat pisali o sadističnem poveličevanju trpljenja. k dor na križanega gleda brez vere, nikakor ne more uzreti ljubezni. prof. jože krašovec je v istem času študentom na t eološki fakulteti na vprašanje z akaj se je gibson odločil za tako krute prizore? odgovoril: » z ato, ker je današnji moderni človek otopel. in potrebuje šok terapijo, da se prebudi iz omame in ponovno zaživi …« Sveto pismo trdi podobno: »n jihovo srce je brez čuta kakor mast …« (ps 119,70), starejši bogoslužni prevod istega besedila pa je: »v izobilju je njih srce otopelo …«. 28 povzeto po Sergio rendina S.i., a ppunti di Spiritualita, št. 41, neapelj , 1995, str. 37–68. pasijon s Ki Dones Ki 2020 15 28 tako njegova ljubezen prelila v naša srca in spremenila naša življenja, je čas, da nam spregovori še sv. pavel od križa (1694–1775). 29 v njegovih pismih lahko beremo tudi ta dragoceni zapis: »z elo koristno in sveto si je predstavljati v duhu g ospodovo trpljenje in raz- mišljati o njem, zakaj po tej poti dospeš do združitve z bogom. v tej sveti šoli se namreč učiš modrosti; v njej so se je naučili vsi sveti. k o bo namreč križ našega ljubljenega jezusa globlje zasadil korenine v vašem srcu, boste peli: ‘t rpeti in ne umreti’ ali ‘t rpeti ali umreti’ in še bolje: ‘niti trpeti niti umreti, ampak popolno- ma se spreobrniti k božji volji. ’ l jubezen je namreč krepost, ki nas povezuje z bolečinami ljubljenega in jih dela naše. t a ogenj prodre do mozga in spreminja ljubečega v ljubljenega. n a globlji način se ljubezen meša z bolečino in bolečina z ljubeznijo, nastaja nekaka mešanica ljubezni in bolečine, tako tesna, da ni več mogoče ločiti ljubezni od bolečine, ne bolečine od ljubezni. z ato se duša, ki ljubi, veseli v svoji bolečini in vriska v svoji boleči ljubezni. bodite torej vztrajni v izvrševanju vseh kreposti, zlasti v posnemanju ljublje- nega jezusa v trpljenju, saj je to vir čiste ljubezni. t ako ravnajte, da bo vsem znano, kako nosite ne samo znotraj, ampak tudi na zunaj podobo križanega, ki je vzor vse dobrote in prizanesljivosti. kajti tisti, ki je v notranjosti združen s Sinom živega boga, nosi tudi navzven njegovo podobo s trajnim izvrševanjem junaške kreposti, predvsem s potrpežljivostjo, dovolj krepko, da se nikoli ne pri- tožuje, ne javno ne na skrivaj. Skrijte se torej v križanem jezusu in ne želite niče- sar drugega, kakor da se vsi v vsem spreobrnejo k njegovi volji. k o boste resnično vzljubili križanega kristusa, boste v svetišču svoje notra- njosti nenehno obhajali praznik križa; molče vztrajajoč v potrpežljivosti in ne da bi se zanašali na kakšno stvar. k er je treba praznike slaviti v veselju, bodo tisti, ki ljubijo križanega, obhajali praznik križa v molčečem potrpljenju ter z nasme- janim in vedrim obrazom, tako da bo to ostalo prikrito ljudem in znano samo najvišjemu d obrotniku. k er spada k vsakemu prazniku tudi slovesna pojedina, imejte za hrano božjo voljo po zgledu naše križane l jubezni.« 30 če ob zapisanem pomislimo na mamo ali očeta, ki se srečujeta s trpljenjem svojega otroka, za katerega sta pripravljena dati vse, tudi svoje življenje, kaj ne bi vsaj po neki krhki analogiji lahko rekli, da se v takšnih primerih v naših srcih 29 k er je sv. pavel od križa manj znan kot sta prej omenjena sv. katarina in sv. f rančišek k saver, naj ga na kratko predstavim. bil je eden najboljših pridigarjev svojega časa, najprepričljivejša pridiga pa je bilo njegovo življenje, ki je vseskozi odsevalo njegova mistična načela: človek naj odmre sebi, vsak dan premišlja in se ves potopi v kristusovo trpljenje. S papeževo podporo pa je vztrajal in ustanovil kongregacijo »jezusovih ubožcev« ali pasijonistov in pasijonistk. z 29 leti je bil deležen najvišje milosti duhovne poroke, zatem pa je prišlo 45 let najgloblje zapušče- nosti. 30 bogoslužno branje 5, l jubljana 1977, str. 299–300. p. jaroslav Knežević, pogled na križano ljubezen - izvir pasijonskega gibanja 29 dogaja nekaj podobnega? d a zaradi ljubezni, bolečina ljubljenega postaja tudi naša bolečina … če niSeM LJubLJen , Je vSe brez SMiSLa morda se vam vsebina tega prispevka zdi precej neživljenjska in od kon- kretnih oblik pasijonskega gibanja zelo oddaljena. morda ste ob branju opisov notranjega dogajanja v srcih sv. katarine, sv. f rančiška k saverja in sv. pavla od križa pomislili, da so ta okušanja l jubezni sicer spoštovanja in občudovanja vre- dna, vendar so to izkustva redkih izbrancev. a ni tako. preveč smo se navadili na površen, v navade in ustaljene družbene vzorce vpet način življenja. pred nami, tudi s pomočjo pasijonskih pobožnosti, stoji največji izziv našega življenja: živeti ljubezen! in kako jo živeti, ko pa vsak dan znova izkušamo svojo lastno krhkost in gre- šnost ter naše moči močno presegajoče pritiske okolja? prvi korak je priznanje, da mi nismo izvir ljubezni, ampak njeni prejemniki in posredniki. nepresahljivi studenec božje ljubezni izvira iz križanega jezusa. on je tisti, ki nas – če stopimo z njim v odnos in mu dovolimo, da v nas izlije o četovo ljubezen 31 – usposobi, da ljubimo. z ato so zazrtost v križano l jube- zen ter premišljevanje in uprizarjanje trpljenja, smrti in vstajenja jezusa kristu- sa kraljevska pot spreminjanja sveta polnega tekmovalnosti, hitenja, izrabljanja, preračunljivosti, strahu v kraljestvo pravičnosti, miru in veselja. 32 v razmislek vam ponujam še dve besedili, ki časovno nista tako zelo odma- knjeni, ki pa nas lahko okrepita v prizadevanju za življenje iz globin, kjer žubori vrelec vode, tekoče v večno življenje. 33 a vtor prvega je slovenski gledališki igra- lec gregor č ušin. gre za preprosto ritmično-duhovno skladbo, ki prav s svojo preprostostjo in jedrnatostjo usmerja pogled k bistvenem (beri: križani l jube- zni) ter nam kakor kapljice (kristusove krvi) 34 , ki neutrudno padajo na skalo, prebija oklep samozadostnosti, brezbrižnosti in zaverovanosti vase: 31 r im 5,3–11 »pa ne samo to, ampak se celo ponašamo s stiskami, saj vemo, da stiska rodi potr- pljenje, potrpljenje preizkušenost, preizkušenost upanje. u panje pa ne osramoti, ker je božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem d uhu, ki nam je bil dan. kajti ko smo bili še slabotni, je kristus v času, ki je bil za to določen, umrl za brezbožne. t ežkó namreč, da bi kdo umiral za pravičnega: morda bi si kdo še upal umreti za dobrega. bog pa izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki. v eliko bolj bomo torej po njem rešeni jeze zdaj, ko smo opravičeni z njegovo krvjo. kajti če smo se po smrti njegovega Sina spravili z bogom, ko smo bili še sovražniki, bomo veliko bolj rešeni po njegovem življenju, odkar smo prišli do sprave. pa ne samo to, ampak se celo ponašamo v bogu po našem g ospodu jezusu kristusu, po katerem smo zdaj dosegli spravo.« 32 prim. r im 14, 17. 33 prim jn 4, 14. 34 Sv. t omaž akvinski v svoji globoki evharistični hvalnici m olim te ponižno poje tudi: »Saj pre- more ena sama kapljica zemljo vso oprati grehov madeža …« pasijon s Ki Dones Ki 2020 15 30 »Gledam telo, razpeto na križ, iz ran še teče, teče kri. Gledam obraz, ljubeznivo zre na nas ljudi, iz ran še teče, teče kri. Gledam srce, stokrat prebodeno za nas, iz ran še teče, teče kri.« drugo besedilo je eno od mnogih bogatih razmišljanj h enrija m. nouwena (1932–1996), nizozemskega duhovnika, ki je znal na nežno - prepričljiv način ubesediti resničnost naših notranjih globin in nas prek svojih del še vedno spod- buja, naj vendarle sprejmemo brezpogojno božjo ljubezen za temelj življenja. v razmišljanju z naslovom »l jubim te, ljubim te, ljubim te« je zapisal: »glas obupa pravi: ‹grešim znova in znova. po neskončnih obljubah sebi in drugim, da bom naslednjič naredil boljše, se ponovno znajdem v starih temačnih prostorih. najbolje, da pozabim na poskuse, da bi se spremenil. p oskušal sem že leta. ni delovalo in nikoli ne bo delovalo. b olje je, da se umaknem s poti ljudi, da sem pozabljen, da izginem, umrem. ‘ t a čudno privlačen glas odvzame vse negoto- vosti in konča boj. nedvoumno govori o temi in ponuja jasno negativno identiteto. t oda jezus je prišel, da bi mi odprl ušesa drugemu glasu, ki pravi: ‘jaz sem tvoj b og, oblikoval sem te z lastnimi rokami in ljubim to, kar sem naredil. l jubim te z ljubeznijo, ki nima meja, ker te ljubim, kot sem ljubljen. ne beži od mene. v rni se k meni – ne enkrat, ne dvakrat, ampak vedno znova. t i si moj otrok . . . . jaz sem tvoj bog – bog usmiljenja in sočutja, bog odpuščanja in ljubezni, bog nežnosti in skrbi. prosim, ne reci, da sem se odrekel tebi, da te ne morem več prenašati, da ni poti nazaj. t o ni res. t ako zelo hočem, da si z mano. t ako močno hočem, da si blizu mene. poznam vse tvoje misli. Slišim vse tvoje besede. v idim vsa tvoja dejanja. in ljubim te, ker si lep, izdelan po moji podobi, izraz moje najbolj intimne ljubezni. ne sodi se. ne obsodi sam sebe. ne zavrzi se sam. n aj se moja ljubezen dotakne najglobljih, najbolj skritih kotičkov tvojega srca in ti razkrije tvojo lastno lepoto, lepoto, ki si jo pozabil, toda to ti bo spet vidno v luči mojega usmiljenja. pridi, pridi, naj ti obrišem solze in naj se moja usta približajo tvojemu ušesu in ti rečejo: l jubim te, ljubim te, ljubim te. ‘« 35 brez ljubezni je vse prazno in nesmiselno! brez križane l jubezni je vse pra- zno in nesmiselno! 35 v ir: https://henrinouwen.org/meditation/i-love-you-i-love-you-i-love-you/. p. jaroslav Knežević, pogled na križano ljubezen - izvir pasijonskega gibanja 31 naS uprizoritve ŠkoFJeL oŠkega paSiJona odpira Jo v LJubezen ? moj odgovor je hkrati da in ne. d a prepoznam: z z v vseh nesebičnih prizadevanjih; z z prostovoljnih odpovedih; z z darovanem času; z z dragocenih spletih odnosov – in to tudi med ljudmi, ki, po zgolj naravnih zakonih privlačnosti, verjetno nikoli ne bi sodelovali; z z skupnem iskanju dobrih rešitev; z z v božjih dotikih v notranjosti sodelujočih; z z v množicah nagovorjenih obiskovalcev. kaj pa ne? ne pa zaznavam predvsem v vseh glasovih, ki so živi med nami in nam še- petajo, naj spokorno procesijo škofjeloškega pasijona uprizarjamo zgolj kot kul- turnozgodovinski spektakel, naj poskrbimo, da bo prinesla dobiček, naj ne pou- darjamo preveč verskega vidika, naj nas vodi predvsem zdrava pamet in ne vera. o dprtost za ljubezen? d a! o dprtost za križano l jubezen? in Še beSeda za SkLep če ste zmogli pot do konca tega zapisa in se v vas prebujajo mešani občutki, nič ne skrbite … v se skupaj je mišljeno samo kot »kamenček v čevlju« pasijonskega gibanja … če vas moti, ga mirne duše stresite iz čevlja … Samo ne pozabite, da ste brezpogojno ljubljeni!