le
KRANJSKI ZVON
^^ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO.
Udaja: mestni župni urad v Kranju. Izftaja zadnji teden v mesecu.
L. 1939. Št. 7.
Posamezna štev. 1 Din.
^vel Slapar:
O vsakdanjih,
a grobih vzgojnih napakah
Naravno je, da starši svoje otroke ljubijo. Narav-1° jc, da jim hočejo dobro. Toda nekaj drugega jo y . 0 hoteti in spet nekaj drugega je dobro storiti. M., starši hočejo otrokom dobro, toda vsi starši jim (||<lar-le ne napravijo dobro. Kaj pomaga obsipali ,,.C)ka z vsemi dobrotami, mu preskrbeli vse udobno-$ življenja in mu zapustiti, ne vem koliko denarja. S? pa je otrok pri vsem tem slabič, ki ni življenja zmo-roku dobro hoteti in dobro storiti, se pravi j»''?ka vzgojiti. Vse dobrine, ki jih more družina nu-
so brez pomena, če jih otrok zaradi slabe ali po-v'1|UiUji ve vzgoje ne bo znal prav rabiti, Zato ni do-L°*j» da starši svoje otroke ljubijo in jim hočejo do-
Še bolj važno je, da starši svoje otroke znajo Iju-
bi jim znajo hoteli dobro. V teirt oziru danes zelo ©gosto ni vse v redu. Kes je, da staršem ljubezni do v. '"k ne manjka. Toda ta ljubezen je pri mnogih slar-(|.' neurejena, nespretna, včasih naravnost slepa. Zgle
,  vzgojene nesposobnosti in nevednosti so nekaj dftiv^a' 'z obnašanja otrok in iz razgovora z njimi "s vpogled v družine, ki odkriva   lake napake in (|.>n'anjkljivosti v družinski vzgoji, da čutim dolžnost,
tesno o njih izpregovorim-jj. Pa bo razgovor o teh važnih stvareh lažji, se po-V((jV|,11o za nekaj časa v držo neprislranskega opazo-j,' <u- Opazujmo nekaj družin! Oglejmo si vzgojne )M([ e !n ]K)S'ediee teh napak. Opazovanje pa hoče > zaključili s Irdnim sklepom, da takih in podobnih ' hi|k sami doma ne bomo več delali.'
1. Z» učenje in delo neporabni otroci,
*k 'e" sem Poznni začel poučevati na neki ljud-
tij- s.°''- Otroci so bili stanovsko precej mešani. Med khj + i8.0 ('ekivski,  železničarski.   uradniški in
le j ■pri' Največ uspeha sem imel še s kmetskimi olro-"slušali so, zapomnili so se in ubogali so. Velike 0|,<lVV. s" '»i'e z delavskimi in žeiezničarskimi otroki. &2P' • S( 'e krhal moj idealizem. Bili so neresni, ne-I 'vi in nedelavni. Samo igrali bi se najraje. Brid-^j,Se.lu občutil njihovo nedovzetnost in neučljivost. de, '"'^Jeval sem, odkod in zakaj so taki. Njihovo ve-Vdi■'°        s'cer prikupno in prijazno. Bili so zgo-t&l i     I),i,v 11 ič boječi. Toda bili so z eno besedo ne-a«oi za vsako resno delo. Mnogi starši so čutili po-
vsai:
irebo, da bi ti njihovi otroci napravili vsaj nekaj razredov srednje šole. Toda bili so slabi dijaki. Skoro vsi so z nedovršeninii razredi obtičali nekje na sredi. Pa tudi drugje se niso izkazali. Vsi bi se najraje polak-nili po kakšnih lahkih in neodgovornih službah. S skrbjo sem gledal, kako raste kader prostovoljnih brezposelnih. Dalj časa si nisem znal teh otrok razložiti. Ti otroci niso bili lačni. Še bolje so jedli kot kmetski otroci. Tudi slabih stanovanj niso imeli in bo-lehni niso bili. Vedno bolj se mi je vsiljevala misel, da v njihovi vzgoji ni nekaj v redu. Ko je prišla topla ppmlad, se mi je uganka razvozljala. Videl sem. kako so matere teh otrok po cele ure dopoldne in popoldne brez dela posedale na pragu ali na stolčkih pred hišo. Razumel sem: Otrok se doma nauči brezmiselnega lenarjenja. Otrokovo življenje se razvija tako, da posnema delo odraslih v obliki igranja. Dečki posnemajo svojega očeia. kakor ga pač pri delu opazujejo. Zato je z vzgojnega stališča škoda, da oče hodi delat drugam. Deklice posnemajo matere. Pridfen oče in pridna mali vedno delala. Otroci ju v igri posnemajo. Na ta mvčin se na otroka z zgledom in brez besedi prenese potreba po vedni zaposlitvi. Ta potreba, po zaposlitvi poslane koristna lastnost olrokovega značaja. Ko se pozneje otrok obrne k učenju, se ga loti z veseljem zato, da je zaposlen in da dela. In ko se pozneje otrok posveti resnemu delu. ga privzgojen g<>n po zaposlitvi napravi za vestnega in resnega delavca v kateremkoli poklicu. Če pa vidi otrok očeta doma samo počivati in mater samo večno posedati in razgovarjati se s sosedami, se take lenobnosti v na j nežnejših lelih ludi sam navadi. In česar se Janezek nauči, to Janez zna! Prepričan sem, tla je večno šolanje in vedno posedanje po parku ali na domačem vrlu zelo drago. Otroci nosijo kupljene oblekce, kupljene čepice in nogavice. Vse lo je drago in manj trpežno, kakor če bi bilo doma narejeno. Pa to ni niti najbolj važno. Glavno je. da so otroci i/, lakih razmer lenobni, neresni in neporabni. Beseda, opomin ali kazen v zakasnelem času ne more popravili, česar zgled ni sloril o pravem času!
2. Uživanja željni otroci.
Pred kratkim sem šel na sprehod z nekim očetom. Nasproli je od nekod pritekel sinko. V roki je držal sladoled in ga lizal. Nekdo mu ga je kupil z namenom, da mu napravi nedolžno otroško veselje. Toda bilo je kratko in polno razočaranja. Oče je stopil k sinu, mu vzel sladoled, ga vrgel na Ha in pohodil, žalostno je gledal fant na poteptano sladkost. Tudi meni se je zdela ta operacija bridka. Toda odobraval sem očelovo ravnanje. O, ko bi bilo več takih očetov in mater! Ka-
Stran 30.
KRANJSKI ZVON
morkoli naj grem po Kranju, prav povsod srečavam sladoledne lizune. Zjutraj jih vidim, dopoldne, opoldne, zvečer in še ponoči! Vsak četrti se gotovo oblizuje. Vsi so zastopani med lizuni. Majhni, veliki, pol-inteligenti, preprosti delavci in počesani komi ji! Da za želodec to ne more biti zdravo, pridiga vsak zdravnik. Da za žep ni dobro, prepriča gotovo vsakega njegova lastna izkušnja. Koliko dinarjev znosi otrok na leto na tak način za nepotrebne sladkarije. Pa bo ugovarjal kdo: „Saj se nič ne pozna, ko je taka malenkost. Jaz pa še vedno mislim, da drži moje mnenje, da najmanjša luknjica lahko velikanski sod izprazni, iz enega zrna res ni pogače, pa je vendar-le res, kar smo se včasih učili: zrno do zrna pogača! Pa če bi šlo samo za zdravje in varčnost, najbrž na tem mestu ne bi govoril. Je še nekaj drugega pri tej sladkosnednosti, kar je mnogo bolj važno in sega drugam na bolj resna področja. Sladkosnednost je del čutnosti. Nebrzdana sladkosnednost je nebrzdana čutnost; premagovana sladkosnednost je premagovana čutnost. Otrok, ki se ni naučil sladkosnednosti premagovati, ne bo znal krotiti pozneje svoje čutnosti! V začetku poželi sladoled in bonbone, in kadar jih poželi, se dinar najde, da lahko čutnosti ugodi. Nespametni starši pa pravijo: Naj ima otrok to veselje, ki je tako poceni! 0 nespa-met! Pozneje bo poželel cigaret ali alkoholne pijače. To je menda že manj nedolžna stvar. Še pozneje bo poželel ali nezmerno, ali pa nedovoljeno uživanje spolnih naslad. In tako bo šlo dalje. Slabič brez volje bo igrača strasti. Nikoli se ni naučil premagovati svoje čutnosti. In čutnost je še več kot stoglava. Začela se je s sladoledom, konča se pa na stotere druge pogubne načine. Kadar vidim otroke, kako se dan za dnem obli-zujejo, mi pogled splava v njihovo bodočnost. V vsakem izmed njih vidim slabiča, ki ne bo nikdar gospodar svoje čutnosti. In starši vsega tega nočejo videti. Če bi videli, bi prav gotovo svoje otroke omejevali v sladkosnednosti. Njihova slepa ljubezen hoče otrokom dobro, dela jim pa slabo!
3. Neubogljivi otroci.
Včasih poslušam po nekaterih družinah, kako se starši pričkajo s svojimi otroki, ki ne marajo ubogati. Potem se pa čudijo, da so otroci neubogljivi. Poznam starše, svoje otroke skoro boječe prosijo, naj jim to ali ono prinesejo. In če otroci niso pripravljeni, jim ponujajo darila. Otroku neubogljivostij pri takih starših ne zamerim. Prav ima, da se upira in da nagaja. Zamerim pa staršem, ki so pri svojih odraslih letih še tako nespametni. Otrok je zato, da uboga. In ubogati mora na prvo besedo! Če mu domača hiša ne bo dala avtoritete, je ne bo nikjer več dobil. Vzgajati k ubogljivosti šele v ljudski šoli, je že davno prepozno in zamujeno. V najnežnejši dobi je čas za to!
Pri nekaterih družinah se pa opaža spet drugačno zlo. Oče zahteva ubogljivost, mati pa daje potuho ali narobe. Taka vzgoja ni resna. Oče in mati se morata podpirati, če hočeta kaj dobrega doseči. Kar reče oče, ne sme mati podreti, in kar zahteva mati, ne sme oče onemogočiti. Danes tožimo, kako pada avtoriteta. Brez nje je življenje v družbi nemogoče. Kako ne bo padala, če družina ne skrbi za vzgojo v ubogljivosti? Dokler je otrok majhen, je neubogljiv v malo pomembnih stvareh. Ko zraste, je uporen in svojeglav tudi v važnejših rečeh. Še tako je težko kaj doseči z vzgojo, če je v družini vse v redu, kaj šele, če družina sama podira najpotrebnejše temelje!
Boj proti slabemu tisku
v Ameriki
450 nemoralnih listovi
Kakor posnemamo iz poročila, ki ga je nedavfl0 poslal predsednik škofijske komisije za razširitev dobrega tiska, monsgr. Noll na vse katoliške Amerikance, je sedaj v Združenih državah okoli 450 redno izhaja' jočih nemoralnih listov.
Tudi vlade nastopajo!
Da so ti listi res slabi, dokazuje dejstvo, da so Kanada, Avstralija in nekatere druge anglešk? dežele prepovedale uvoz več kot sto časopisom. Tu»* ameriška pošta take publikacije odklanja; zato se " založniki slabega tiska poslužujejo trafik in drugih malih prodajalen, ki so na postajah, na prometni" središčih in javnih prostorih in od tam bruhajo međ ljudi satanovo seme. .
Škofje pozivajo na bojkot.
Radi tega so škofje na svoji konferenci sklenili, da organizirajo vse dobro misleče katoličane k odločnemu bojkotu vsega, kar je slabega.
Izkušnje v državi New-England pričajo, da m0' rejo katoličani javno razširjevanje nemoralnega ska popolnoma uničiti. Da bi bilo delo olajšano, ,}e škofijski odbor sestavil sezname, v katere se vpiseJ0 vsi veri in morali nevarni listi. Eden takih seznam0/ vključuje n. pr. vse liste, ki neprestano poveličuje^ vlome; drugi ima zopet pregled časopisja, ki prin»sa slike in oglase z nemoralno smerjo.
Uživanje opija je prepovedano.
Nekateri ugovarjajo, češ da se s tem omejuje ca' sopisju svoboda. Msgr. Noll na ta očitek dobro odg0' varja s primero: „ Kakor država prepoveduje uvoz 1 uživanje opija, ker je strup za telo, prav tako s«1 in tudi mora Cerkev vernikom prepovedovati to^ ktt ni le strup za telo, ampak še v večji meri za dušo > duha."
Tudi drugi pomagajo.
Kar se tiče praktičnega izvajanja tega na^f|8; pravi monsignor Noll, da je že 30 škofov začelo °0j proti slabemu tisku in da so dobili podporo tudi P nekatolikih, zlasti učiteljih, vzgojiteljih in pri P° ciji.
Škofje organizirajo knjigarne.
Škofje so začeli organizirati tudi prodajalne. ^ ste, ki so pripravljene prodajati le dobro časopisJ ' imajo to na tabli vedno označeno. Ljudstvu pa n®Pr-j, stano naročajo, naj kupuje samo v teh priporočen1 knjigarnah.
Tako je v Ameriki. Pri nas žal katoličani .^.^ smo tako organizirani. Zato pa tako pogosto naleti na slučaj, da katoličan prebira veri in morali naS?n$ ten časopis in zraven celo misli, da s tem ne stori . slabega. To je le dokaz, kako je katoliška zav®Si'„jii nas že otopela in kako potrebna je K A, da pokris tj razkristjanjeni svet in vrne katoličanom katoliško vest, ki jim jo je ugrabil liberalizem.
Št
ev. 7.
KRANJSKI ZVON
Stran 31.
t Mag. pharm.
Pavla dr. Bezićeva
V petek dne 23. junija 1939. se je zbrala na no-pokopališču v Kranju nenavadno velika množica Judi. Prišli so po zadnje slovo k pokojni gospej Pavli, Jo je sredi ljubljene družine in živahnega, na širo-0 ruzpletenega dela strla težka bolezen. Tiho smo jo spremili h grobu, kjer bo čakalo njeno izmučeno telo stajen ja od mrtvih. Pokojna gospa Pavla si je s svo-J'ui delom in življenjem sama postavila najlepši spo-J*nik. Mlada po letih, a dozorela v svetniški osebno-je odšla zdaj s svojimi deli pred Večnega Očeta po asluženo plačilo. Majhno hvaležnosti za vse dobro . ('ejanju in zgledu naj ji na tem svetu poskušajo kazati te-le vrstice.
i , vjospa Pavla dr- Bezićeva je bila značilna osebnost, 'Uiršnih ne srečaš na vsak korak. Bila je tako svoje-rstno razgibana, da je ni mogoče uvrstiti   v neko Sakdanjo kategorijo, ali jo primerjati s kakim na-aunim modelom pobožne in dobre žene. Gotovo, bila re vse to in še več. Njena globoko religiozna duša je r.ePenela po čim večjem verskem znanju, ki je pol-u» njeno mišljenje in življenje. Dokler je bila zdra-n\ ? s PoseDn'm zanimanjem spremljala vse naše d k *n° s'ovs^vo- Čitala je religiozna dela velikih sobnih nemških žena in rastla ob delih p. Lipperta in Uardinija. Pa vse to ji ni bil luksus za salonske po-g V()i*e, ampak resnično živeto življenje. Dokler je ni ^ e:Zen ovirala, smo jo videli vsak dan v kapelici Sr-Jezusovega pri maši in mizi Gospodovi. Doma je vSv°jo družino z vso iznajdljivostjo, ki jo je narekoma njena globoka pobožnost, spremljala skrivnosti •"kvenega leta. Resnično: mati svečenica! „   Ljubezni do Boga odgovarja ljubezen do bližnje-n " Y tem dvojnem je vsa skrivnost krščanskega živ-ž^niu. V obojnem je pokojna gospa pokazala prelep .fiJed neutrudljive vneme. Po Vincencijevi konferenci p Prišla do sirot. Iznajdljiva, požrtvovalna in vedno •pravljena je zbirala, dajala in oblekce šivala še j, Zn° v noč, ko so njeni otročiči pospali. Poselska zve-Zft J° je zbližala s služkinjami. Tako ljubeznivo se je ž za nje, da je po njeni zaslugi Kranj postal
nxw- Ljubljani. Pred tremi leti je z vso pripravljene ° P.oma£ala še pri kongregaciji dijakinj. Zbirala jak^1"- VO za kongregacijske sestanke, priredila di-dr !,niam prisrčno božičnico in z njimi najbolj revne (J 'z.,ne za božič poskusila razveseliti vsaj z majhnim Pte * m-' ^a Je Javna delavka, a tako, da ni nikdar st°pila kroga svojega ženskega in materinskega po-^ftr*' ^a Je Javna delavka tako, da je doma ni nik-tjjj.lQ nikjer manjkalo. Bila je domu vse in vend div1 Jedno v javnosti. Resnic udovanja vredna veličina!
i*av*I: ampak kako! Vse, kar sem rekel, se mi je zde-
8čq ^Ponedeljek pred smrtjo sem jo obiskal v Leoni 8*avii Se'" m* ie rekla in sam sem v mislih do
lo &([: ampak kako! Vse, kar sem rekel, se mi je zde
.UlQno in brezpredmetno. Poslednjič v življenju Je ^.^nil roko, ki je toliko dobrot razdelila in ji stor)naj nemočna in mrzlično vroča. Ko sem po iž ps l011'1 odhajal, mi je bil v spominu čudno živo verz So $f K^a" »Multae tribulationes iustorum." (Mnogotere Sel j e'S . Pravičnih). Naj blaga duša uživa večno ver
Pri Bogu in moli za kranjske farane!
P. S.
Župnija Kranj
OZNANILA ZA JULIJ:
2. 5. nedelja po binkoštih, praznik Obiskovanja bi. Device Marije, prva nedelja v mescu. Služba božja po navadi, skup-pno sv. obhajilo za može in fante,
5. sreda, praznik slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda.
7. Prvi petek v mescu. Ob 6. sv. maša pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom.
9. 6. nedelja po binkoštih, slovesno praznovanje sv. Cirila it) Metodu. Ob' poli 11. uri pola sv. maša. Popoldne ob poli 3. mi molitvena ura za zedinjenje Slovanov.
12. God sv. Mohorja in Fortunatu, zavetnikov ljubljanske
Škofije.
16. 7. nedelja po binkoštih. Služba božja po navadi.
22. Sv. Marija Magdalena. Ob 6. soseskina sv. maša na Rupi.
23. 8. nedelja po binkoštih, ob 10. uri sv. maša tudi na Rupi. 2C>. Sv. Jakob, apostol. —
26. Sv. Ana, ob 9. uri sv. maša v Roženvenski cerkvi. V Smartnem sv. maša za sosesko Huje.
27. Ob 6. uri sv. maša v Čirčičah.
30. 9. nedelja po binkoštih. Sv. maše po navadi.
MRLIŠKA KRONIKA:
Slabe Mirko, delavec, umrl 31. mnjn.
Tiringer Marija, zasebnica, umrla 2. junija.
Pirnat Marijan, sin čevljarja, umrl 15. junija.
Volčič Janez, posestnik v Gorenjah, umrl 21. junija.
Bezić Pavla roj. Pompe, mag. pharm. žena zdravnika, umrla 21. junija  v  Leonišču v Ljubljani.
Urnnič Ivana, žena organista, umrla 21. junija.
POROČENI PARI
Drnovštek Bogdan, mizarski pomočnik na Primskove.'in 143 in Bajt Ana, delavka na Primskovem 112, poročena 27. maja.
Kozjek Peter, delavec, Šmarjetna gora 26 in Erjavec Ivana, delavka, Čirčiče 7, poročena 28. maja.
Jelene Viljem, tkalski mojster, Primskovo, 102 in Erjavec Marija, delavka, Čirčiče 7, poročena 28. maja.
K u niše Jožef, delavec. Huje, 27 in Gorjup Veronika, delavka, Primskovo 110, poročena 28. maja.
Krek Janez, tiskarski delavec, Kranj, Poštna ul. 6 in Pivk Katarina, kuharica, Kranj, Vklovdanska 7, poročena 28. maja v Poljanah nad škofjo Loko.
Verbič Bogomil, mizar, Primskovo 98 in Setnikar Marijo, kuharica, Kranj, Zatišje 1, poročena 28. maja na Jesenicah.
Djordjević E mu imel, čevljar, Primskovo 192 in Trostf Marijn, privatna nameščenka, Kranj, poročena pri frančiškanih v Ljubljani.
Regitnik Alojzij, delavec, Kranj in Qrmota Hieronima, delavka, Primskovo, poročena 4. junija.
Perne Franc, trgovec, Godič pri Mekinjah in Rombo Angela, natakarica Primskovo 149, poročena 11. junija.
Markuta Anton, potnik, Šenčur, 86 in Mladič Marija, pre-šivalka, Klane 52, poročena 11. junija.
Šter Jernej, čevljarski pomočnik, Spodnje Duplje 44 in Kancilija Cecilija, delavka, Klane, 56 poročena 18. junija.
Strati 32.
KRANJSKI ZVON
Stev.
Fortuna Stanislav, sodni pripravnik, Kranj in Savli Marija Bogomira, priv. uradnica, Kranj, poročena 25. junija.
Primskovo
OZNANILA ZA JULIJ:
2. Prva nedelja v mescu. Služba božja ob 7. uri: popoldne ob 2. uri molitve in  litanije presv. Srca Jezusovega.
7. Prvi petek v mescu. Sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim, po maši lit. presv. Srca Jezusovega.
V nedeljo, dne 9. in 16. julija služba božja po navadi.
23. VIII. ned. po bink. Sv. maša bo ob 9. uri. Popoldne pa bodo litanije, ako ne bo drugače oznanjeno, ob 3. uri radi mladinske prireditve, ki bo tega dne popoldne na prostoru pred Prosvetn i m domom.
Sv. maše ob delavnikih bodo tudi še nadalje ob 6. uri.
Župnija Šmartin pri Kranju
OZNANILA ZA JULIJ:
2. 3. nedelja po binkoštih. Obiskovanje; M. D. Iložja služba ob 6., H. in poli 10 uri, popoldan ob 2 ura molitve in litanije; Srca Jezusovega.
5. Ob 6. uri obljubljena sv. maša v Crngrobu za sitarsko rokodelsl vo.
5. Praznik slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda
9. 6. nedelja po binkoštih. Božja služba ob 6., 8. in poli 10. uri. Ob H. uri z blagoslovom, popoldne ob 2. kršč. nauk in lit.
Zvečer ob 8. pri Šmarlinskem domu na prostem v proslavo praznika sv. Cirila in Metoda tarna igra „D(va apostola".
12. Sv. Mohor in Fortunat, sv. Marjeta. Ob 4. uri sv. maša v Stražišču, po maši gre procesija k sv. Joštu, kjer bo sv. maša in litanije z blagoslovom. Ta procesija je bila obljubljena, ko je v Stražišču morila huda kolera.
16. ?. nedelja po binkoštih. Božja služba ob 6„ 7. in poli 10.
23. 8. nedelja po binkoštih. Božja služIla ob1 6., 8. in poli 10.
25. Sv. Jakob.
26. Sv. Ana. Pri sv. Joštu romarski shod. Sv. maša ob 6. in poli 10, uri.
30. 9. nedelja po binkoštih. Božja služba ob 6., 8. in poli 10.
POROČENI PARI
Hrovat Albin, tov. delavec iz Vuvte vasi in Ilacin Cecilija jz Nove Oselice, poročena 4. junija.
Gregorc Ignacij, delavec iz Št. Jakoba ob Savi in Krnšovec Marija iz Loki; pri Zidanem mostu, poročena 4. junija.
Jagodic Frane tov. delavec s Sina ljetne gore in Golmnjer Cecilija iz Lip niče pri Karani gorici, poročena 4. junija.
Štefanič Jožef delavec iz Kočevja  in Tušek Morija iz št.
Lenarta nad Škofjo Loko, poročena 10. junija.
Bevk Peter, tov. delavec iz Dave in šli bar Marija iz Dobrave pri Kropi, poročena 11. junija.
Jenkole Andrej, klepar iz Mavčič in Luštrek Antonija iz
Mavčič, poročena 11. junija. ■■■■■ fsftlii • ■ ■ -
Čuk Anton, delavec iz Godoviča in Kavčič Terezija iz Črnega vrha nad Idrijo, poročena 18.. junija...
let,
Kavčič Rudolf, delavec, iz Gor. Dobrave in Hnriš- Amalij«-tov. delavka iz Kokre, poročena 25. junija.
Zupan Ignac, delavec iz Spod. Jezerskega in Pavlin Antom iz Stražišča, poročena 25. junija.
Soršek Franc, ključavničar iz Ladij pri Medvodah in ViH«'1 Zofija z Gor. Save, poročena 29. junija.
MRLIŠKA KRONIKA:
Zevnik Mirko, učenec ljudske šole, star 10 let, umrl v Oreh" ku št. 11. 17. junija.
Kalan  Frančiška, mesarskega mojstra  žena, stara 24 umrla v Stražišču 28. junija.
Tepin Janez, oženjen s i tur, star 74 let, umrl v Zg. Bitnj1"1
št. 75. 30. junija.
Razno
Prezbiteri j v župni cerkvi se je zopet znatno V0' lepšal. Zid v prezbiteriju je bil vedno vlažen in zaj° je bil kakor umazan, kar je sicer lep prezbiteri j zel° kazilo. Reši tov je bila v tem, da smo zid od oken naj' zdol obložili z lepimi marmornatimi ploščami, tako d* zdaj vlaga ne more na dan. Delo je zelo posreči"0 in je dobro uspelo.
Prvo sv. obhajilo v Kranju je bilo kakor vsako lf to zelo slovesno. Letos je bilo prvo sv. obhajilo |",vr krat v K ran j u zase in na Primskovem zase. V M1" nju je bilo okoli 100 prvoobhajancev, na Primskove"1 pa 38. Vreme je lepo prireditev sicer nekoliko ovil"*' lo, a je slovesnost prav lepo uspela. V cerkvi je vdril prvoobhajancem g. katehel Žužek, ki je opi'aV'' tudi sv. mašo. Po sv. maši so v sprevodu prvoob'''1" jarici odšli v okusno prirejeno dvorano Ljudske}!''1 doma, kjer je bil skupni zajtrk.
Dvorano so kranjska dekleta iz Marijine dri^''1' prav lepo okrasile in naučile so precej otrok, ki s
deklamirali in nam naredili vso prireditev. Da je
uuivuiiii u mi     lil    iiuiii     i m vv« .»« i      rou uvui iv » ■ i*    j - f%
slovesnost tako lepo izpadla, je v prvi vrsti zas}0. naših deklet. • .
Tudi na Priiiiskovem, kjer so imeli prvo sv. jjilo letos prvikrat sami zase, je slovesnost nad *pj pričakovanje lepo uspela. Marsikatero oko se je 0 ■ silo, ko so prvoobhajanci sami pred sv. oblmjilorn Pft»*
so
lili. Sv. maŠo in pridigo je imel G. Rafko. Po maši so prvoobhajanoe pogostila dekleta primskovS*^
ga Dekliškega krožka v Prosvetnem domu, kjer V otroci zajtrkovali, deklamirali, peli in igrali. no pa moramo omeniti, da je na Primskovem .Zin. tudi v Kranju mnogo staršev s prvoobhajanci pri' . pilo k mizi Gospodovi, jj. Zunanjost primskovske cerkve že dobiva nov0 ^ ce. Prenovitvena dela lepo napredujejo. Daj B°$ pega  vremena, da bi bilo delo kmalu končano, e iovo bo prenovljena zunanjost naše prijazne Per v ponos celi vasi. J Ij.
Stanovanjska akcija za kongres. Mnogi so že, Py glasili, da imajo za čas kongresa na razpolago .vL sobo za tujce. Prosimo vse, ki bi še m|ogli nuditi . ■ ko stanovanje za kongresne dni, da javijo to 21 ^ pisarni. Priglašenih je toliko tujcev, da 1 ,jubljant'-bo mogla vseh sprejeli v stanovanja, zato prisko''.1 «5 na pomoč Kranjčani. Končno je pa to važno iOflffi s tu jsko-prometnega ozira, ker bodo v Kranju nov al i samo inozemci.
Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: M. Skerbec, župnik v Kranju. — Tiskarna Tiskovnega društva, Kranj.