r»
SEMANARIO YUGOESLAVO
aparece los sábados •
Dirección:
Dr. V. KJUDER Lambaré 964, D. 6. Bs. Aires
CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA
Concesión 2466
fcfc
EL NUEVO PERIODICO"
SEMANARIO YUGOESLAVO
Leto III.
BUENOS AIRES 14. MARCA 1936
štev. 121
NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in u celo leto $ arg. &.—, za pol leta 2.5a • Za druge dežela 2.50 USA-Dolarjev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv«, LIST IZHAJA OB SOBOTAH
• •
H
rancija n Zveza tiarodov
Sestanki generalnih štabov v Ber-1¡au in Parizu, nujne seje francos-in nemške vlade, posvetovanja drugih glavnih mestih Evrope, ^rakanje nemških čet v Porenje, pošiljanje francoskih ojačenj mejo — vse, kar se je dogodilo v ^njih dneh, je spet pokazalo na ^o trhl'h podstavkih sloni evrop-<1 mir in kako velika je nevarnost, 4 izbruhne novo klanje.
V	Franciji so se močno vznemirili i Hitlerjevega sklepa, da pošlje ;e, tanke, topove in letala na fran °sko mejo. In se niso vznemiril' ,fez vzroka. Francija je v zadnji '"¡Hi strašno trpela. Že v prvih dneh 15 bili Nemci prenesli klanje in '"Nošenje na francosko ozemlje
v štirih letih spremenili obširne !taHcoske krajine v kup ruševin. Ko kPrišel čas obračunavanja, so Fran i,J2> zahtevali od Nemčije poravna-Hovzročene škode, obenem pa so Prizadevali vzeti Nemčiji možnost '' bi kdaj spet ponovila napad s %o silo in s takšnim uspehom
V	leta 1914. V Versaillesu so '6"icem naložili reparacije, omejili
jim vojsko, prepovedali uporabo ' gradnjo tankov, podmornic in \ih letal ter določili širok pas na '¡tdu, kjer je bilo Nemcem žaljeno vzdrževati čete in graditi "Mbe kar so Nemci imeli vojnih Srav še iz časov pred vojno, so Uiorali podreti. Na drugi strani «o se Francozi zavarovali tudi s
„ da so spremenili svoje obmej-, kraje v eno orjaško utrdbo, ka-S|)e svet doslej še ni videl in ki ^emci s svojimi topovi niso mo-¿ doseči, dokler jih niso smeli pr¡-5at¡ na več ko 50 km vzhodnem j !8u Rena, do kamor je segal "var 'st«i pas".
Vztrajnostjo in s precejšnjo pre »ostjo, izrabljajoč vsak krat naj-i ugodne trenutke, so se Nemci tavali ter se otresli najhujših Milost1, ki so jih morali prevzeti ."sklenitvi miru: reparacije so se oporna skrčile na ničlo, uvede-ie bila splošna vojaška obveznost /H g0 ge graditi moderni tanki, 5S letala in podmornice — in se-3« nemška vlada odpravila se postni pas.
zadnji udarec proti versailles-61ioSodbi je Francoze najbolj za ^ ker jim je nemško vojsko, in z D,, »evarnost revanše, prinesel prav
duri.
raHcozi bi sedaj radi, da bi Zve-^i'odov odločno nastopila proti
Nü
•n \
Ali
•'ji, ker je kršila pogodbo, ako "e umakne svojih čet s fran-in belgijske meje
v, '' bodo druge države, in pred ^ Anglija, ugodile tej francoski ,Jl ter podprle zahteve pariške vla
Zvezo narodov? ^zlo8ov je dovolj, da o tem dvo-t02S Saj so prav za prav baš Fran nemškim četam pot za

V
on', s svojo italofilsko poii-v Ženevi, pokazali, da se smejo H 'e nekaznovano kršiti. Saj so 0 naložili Zvezi narodov sme-J'0*0. da kot "varuhinja miru" e*l'ižanimi rokami gleda, kako '^med njen'h članic v roparski , evalni vojni kolje državljane ' enakopravne članice Zveze! h ,lJa je bila ona država, ki se
V
upirala angleškim priza-, Jettl, da bi Zveza narodov kon-
O*61*
izvrševati nalogo, za ka-J(je bla ustanovljena! %b Zadržan:>a Anglije, je italijan e¡Jinski spor nudil sijajno pri-
HITLER JE ODPOVEDAL LOCARNSKO POGODBO
Nemške čete so vkorakale v Porenje - Vznemirjenje v Parizu - Francoska vlada pošilja ojačenja na mejo - Zadržanje drugih držav
Hitler je zadal nov udarec povojni evropski zgradbi, ki sloni na mirovnih-'pogodbah. Za v soboto opoldne je dal sklicati nemški državni zbor na posebno sejo, uro prej pa je že sporočil zastopnikom. Anglije, Francije, Belgije in Italije, da Nem čija odpoveduje locarnsko pogodbo ter da bodo opoldne vkorakale nemške čete v oni del Porenja, kjer je bilo Nemčiji, glasom te pogodbe ter glasom versailleskih določb, prepovedano držati čete in graditi utrdbe Poslanikom navedenih držav, ki so locarnsko pogodbo podpisale, je dal izročiti spomenico, v kateri izjavlja, da Nemčija odpoveduje pogodbo, ker smatra, da jo je že prekršila Francija s tem, da je sklenila pogodbo z Rusijo. Izjavlja nadalje, v spomenici, da je Nemčija pripravljena začeti takoj pogajanja s Fran cijo in Belgijo za določitev obojestranskega varnostnega pasu ter ter skleniti z njima pogodbo, s katero bi se vse tr¡ države obvezale, da se tekom bodočih 25 let ne bodo spopadle. Pripravljena je tudi skleniti poseben dogovor, s katerim naj se preprečijo nenadni zračni napadi, ter se sporazumeti z državami, ki mejijo na njeno vzhodno mejo, ?.i podobno pogodbo, kakor jo je sklenila svoj čas s Poljsko. Končno izjavlja, da je Nemčija pripravljena vstopiti spet v Zvezo narodov, ter napoveduje, da bo ob svojem ča3u načela tudi vprašanje kolonij, katerim se je morala po svetovni vojni odpovedati.
V državnem zboru je imel Hitler daljši govor, v katerem je dejal, v glavnem:
Nemčija v vojni n¡ imela srečo: zgubila je. Edino upanje, ki so ga takrat imeli Nemci, je bilo osredotočeno v Wilsonovih točkah, katere
so imele odpraviti vzroke za bodoča nesporazumljenja med narodi. — 'Wilsonove ¡deje pa se niso uveljavile, marveč je bil Nemčiji vsiljen versailleski mirovni dogovor — "krona nespametnosti in sovraštva". Proti življenjskim interesom narodov n' mogoče iti, ker se prej ali slej uprejo. Tekom treh zadnjih.let sem si zaman prizadeval, da bi dosegel sporazum s Francijo, čemu naj bi Francozi in Nemci nadaljevali svoj dvatisočletni boj, ki ni nikoli prinesel odločitve in je tudi nc
-
mwm
bo, marveč more prinesti samo ne srečo obema narodoma?! Boril sem se za enakopravnost Nemčije, a boril sem se tudi za sodelovanje med narodi. Ako bi mi kdo hotel očitati slučaj z Rusijo, mu povem, da sem jaz pripravljen sodelovati z Rusijo, n'kakor pa ne z boljševizmom. Evropa je danes razdeljena v dva tabora: prvo polovico tvorij-o države, ki jih družijo zgodovinske vezi in pa skupna kultura, drugo polovico pa tvori boljševiški svet. Z boljševizmom nočemo imeti nikak¡h vezi
•yX;:;/^?^ Try v ■ v. «y f r
ü
»Povsod se pripravljajo na bodočo poskusnem bombardiranju
vojno: severnoameriška letala pri .New Yorka--■ -
razen onih političnih in trgovinskih, ki že obstajajo.
Nadaljeval je: Locarnska pogodba je imela namen izločiti uporabo s'le v odnošajih med Francijo, Belgijo in Nemčijo. Mi smo doprinesli v to svrho velike žrtve in mnogo samozatajevanja. Dočim je Francija natrpala mejo z utrdbami in topovi, je bila zapadna meja na naši strani demilitarizirana. V nasprotju z locarnsko pogodbo se je Francija sedaj sporazumela z Rusijo glede dogovora, ki je naperjen proti Nemčiji. Iz tega smo mi izvajali posledice. Naše čete korakajo v tem trenutku v Porenje. Pripravljeni smo sporazumeti se z vsemi sosedi, ustrašili pa se ne bomo nobene grožnje, ko se gre za čast našega naroda.
Hitlerjeve besede so sprejeli Nem ci z velikim navdušenjem. Okrog 25.000 mož je še isti dan vkorakalo v .demilitarizirano cono, naslednje dni pa so bile poslane tja še druge čete, tako da ima Nemčija ob meji s Francijo približno toliko vojakov, kolikor jih je imela leta 1914, pred izbruhem svetovne vojne.
Na Francoskem so se zaradi teg.i zelo razburili. Vlada se je takoj sestala k posvetovanju ter je sklenila predložiti stvar Zvezi narodov, obe nem pa je poslala ojačenja na mejo, kjer so Francozi že pred leti zgradili silne podzemeljske utrdbe, sijajno opremljene z najbolj modernimi tehničnimi pripomočki.
Predsedn'k francoskega ministrske ga sveta je imel preteklo nedeljo v radio govor, v katerem je izjavil, "da Francija ne more sprejeti Hitlerjevih ponudb za nova pogajanja, ker je Nemčija že opetovano pokazala, da pogodb ne spoštuje. Zavrnil
★ a * # * á	^ * ^ * *
Dr. Stojadinovia je reorganiziral vlado
--m«. .■»• m mm ■ . —-
Opozicijski poslanec Arnautovič je streljal v skupščini - Gen. Živkoviča ni v novem kabinetu - Ojačenje vladne večine
Poročali smo, da so bile seje narodne skupščine v zadnjem času dokaj burne, ker si je opozicija prizadevala na vse mogoče načine, da bi jreprečila odobritev državnega proračuna ali pa jo vsaj zavlekla. Pisali smo tudi, kako je opozicija zapustila parlament ter izjavila, da se ¿ej ne bo več udeleževala.
Za v petek je bil napovedan govor dr. Stojadinoviča, ki je imel poročati o zunanji politiki jugoslovanske vlade. Za njegovo poročilo je vlada-
liko, da bi se končno utrdila Zveza narodov — edina sila, ki bi bila mogla še za dolgo vrsto let vzdržati sedanje stanje v Evropi, izhajajoče iz mirovnih pogodb, in sicer brez uporabe vojne sile. Ta prilika se je zapravila po krivdi Lavalove in Flan dinove politike. Ukrepi proti Italiji, ki naj bi bili pokazali svetu — in tudi Nemčiji —, da je ženevska organizacija v stanu izsiliti spoštovanje pogodb, so se zaradi cincania in zavlačevanja, in po zaslugi Francozov, spremenili v resnično blama-žo za Zvezo narodov. Hitler je sedaj samo izrabil položaj, kakršnega je ustvarila Francija. In s svojega stališč? je, najbrž, imelo prav.
lo veliko zanimanje in na sejo so prišli tudi opozicijski poslanci; niso pa zasedli svojih sedežev, marveč so se utaborili na galeriji, ki je določena za občinstvo.
Ko je dr. Stojadinovič začel govoriti, so se opozicijski poslanci brž pričeli oglašati z medklici. Skupščin ski predsednik jih je radi tega pozval, naj pridejo v dvorano ter naj tam povedo, kaj in kako mislijo. Po zivu se je odzval en sam poslanec, Arnautovič, član Jevtičeve opozicijske skupine. Šel je na svoj prostor ter tam nadaljeval z medklici na tak način, da so se nekateri poslanci iz vladne večine razburili, se dvi gnili ter krenili piwti Arnautoviču. Ta je brž planil pokonci, vzel ¡z žepa revolver ter sprožil; krogla je bila baje namenjena Stojadinoviču, zletela pa je proti diplomatskim ložam, ker je eden izmed navzočnih poslan cev zgrabil Arnautoviča o pravem času za lase ter ga potegnil nazaj. Priskočil so še drugi in prijeli Arnautoviča, ki je sprožil še tri strele v tla.
Nastal je buren prizor. Drugi poslanci iz Radikalske zajednice so tudi vzeli v roke revolverje, pripravljeni na protinapad, vendar pa jih niso uporabili. Nekaj bolj vročekrvnih mož je hotelo Arnautoviča lin-čati, a so jim drugi preprečili izvršitev te namere. Arnautoviča so odvedli orožniki in na policiji so
takoj ugotovili, da je mož močno vinjen ter da je streljal v pijanosti. Arnautovič je v Beogradu znan kot bolj viharen mož, ki je v skupščini in drugod izzval že mnogo incidentov.
Kmalu je bil red vzpostavljen in seja se je nadaljevala. Skupščina je takoj odobrila uvedbo sodnega postopanja proti Arnautoviču in ministrski pi'edsednik je mirno nadaljeval ter zaključil svoje poročilo.
Naslednjega dne je dr. Stojadinovic predložil kraljevskemu namestniku ostavko celokupne vlade. Ostav ka je bila sprejeta, mandat za sestavo novega kabineta pa je bil poverjen spet dr. Stojadinoviču. Še istega dne je bila kriza rešena s tem da sta se izvršila naslednji važni spremembi v sestavi vlade: za vpj-nega ministra je bil imenovan general Ljubomir Marič na mesto generala Petra Živkoviča, katerega v novi vladi ni več; kot ministra brez portfelja je vstopil v kabinet Voji-&lav Gjorgjevič iz kluba srbske ze-inljoradniške stranke, ki je s tem prestopil iz opozicije k vladni večini ter jo ojačil za deset poslanskih mest. Pravosodno ministrstvo bo vo dil začasno g. Cvetkovič, ki je obdržal tudi ministstvo za socialno politiko in narodno zdravje, za telesno vzgojo pa je bil imenovan g. Josip Roglič.
RAZNEVESTI
Italijani so zajeli in ustrelili 18 Abesincev, ki so na severni fronti napadli iz zasede 56 italijanskih delavcev, zaposlenih z gradnjo ceste, inženerja, ki je vodil delo ter njegovo ženo, ki ga je spremljala.
Roosevelt, predsednik Združenih držav Sev. Amerike, bo spet kandidiral pri prihodnjih volitvah, na ka tere so se stranke že začele pripravljati.
Abesinski vojni minister Muluge-
ta je baje umrl. Tako zagotavljajo razna poročila, ki pa si niso edina v navajanju vzrokov: ene vest' pravijo, da je podlegel ranam, druge, da je podlegel pljučnici, tretje pa zagotavljajo, da ga je usmrtilo neko uporniško pleme.
Francoski senat je tudi že odobril pogodbo z Rusijo, in sicer z veliko večino.
Veliko pozornost je izzvalo, da je bil iz vlade izločen gen. Živkovič; razlog je treba baje iskati v tem, da so se Jevtičevi pristaši javno hva lili, da gen. Živkovič odobrava njihovo zadržanje ter njihov ostri boj proti notranji politiki ministrskega predsednika. Novi vojni minister Ljubomir Marič je živel več let v Zagrebu, dokler ni bil imenovan za načelnika generalnega štaba jugoslovanske vojske. Med Hrvati je zelo znan in čislan.
Arnautovič je tekom zasliševanja baje izjavil, da je namenoma izzval burni incident na skupščinski seji, in sicer v sporazumu z ostalimi pristaši Jevtičeve skupine, ki so upali, da bodo s tem vrgli vlado. Policija je izvršila hišne preiskave pri vseh .članih Jevtičeve opozicije in tudi na njegovem domu. Polkovnik T. Mi-mič, načelnik tajne vojne obveščevalne službe, o katerem je šel glas, da je Kil zapleten v zaroto, je izginil in ga oblasti iščejo.
Pameten človek ne bo dramatiziral burnega dogodka, ki se je odigral v skupščini, vsak Jugoslovan pa bo gotovo obžaloval, da se med "zastopniki naroda", ki bi morali biti njegov cvet, najdejo takšni, ki se v pijanem stanju in z orožjem v žepu udeležujejo skupčinskih sej; in se bo radoval, da vsega obsojanja Vredni Arnautičev nastop ni imel hujših posledic.
Vodja Rusije, Stalin
Novo japonsko vlado je po hudih naporih sestavil Hirota, ki je obdržal tudi listnico zunanjega ministra tva. Sprejeti je moral zahteve vojaš k¡h krogov, ki so si izgovorili besedo v vseh važnejših notranje in zunanje političnih odnošajih.
Neredi na španskem trajajo dalje in so se v zadnjem tednu celo poostrili. Levičarski elementi so napadli in zapalili mnogo cerkev in samostanov. V raznih spopadih je padlo mnogo oseb.
V	bližini Kuorama so abesinski strelci zadeli tri italijanska letala, ki so se vžgala ter padla v bližini.
* i* * ir * it
je trditev, da je francosko-ruska pogodba naperjena proti Nemčiji, pri poročal je Francozom hladnokrvnost ter dejal, da se bo Francija pritožila pri Zvezi narodov.
V	Parizu so se sestali zastopniki Francije, Anglije, Belgije in Italije na posvetovanje in so baje Francozi zahtevali, naj bi se začele izvajati proti Nemčiji sankcije, če se berlinska vlada ne odloči, da odpokliče svoje čete iz Porenja. Sporazum pa menda ni bil dosežen. V četrtek se je vršila ponovna konferenca v Lon donu ter so zastopnik1 navedenih držav objavili skupno izjavo, v kateri ugotavljajo, da je Nemčija z vojaško zasedbo Porenja kršila ver-saillesko mirovno pogodbo in lo-carnski pakt.
O nadaljnjih ukrepih bo sklepal pa svet Zveze narodov, ki bo imel danes sejo v Londonu.
Mnoge države, med njimi Rusija, Poljska, Jugoslavija, Češkoslovaška, Rumunska ter države balkanskega sporazuma so sporočile Franciji, da odobravajo njeno zadržanje ter da bodo podprle njene predloge pred Zvezo narodov.
Položaj v Evropi je postal zelo napet, vendar pa — in če znamenja ne varajo — nevihta za sedaj ne bo še izbruhnila. Pospešilo pa se bo v posameznih državah oboroževanje in ustvarjali se bodo bloki držav r.a bodoče obračunavanje, ki 'zgleda vedno bolj neizogibno.

Stran 2
NOVI.LIST
r>rS>
_ ^v/	^
ARGENTINSKE VESTI

S
g
Velika radikalska zmaga v Buenos Airesu
Štetje glasov, oddanih pri volitvah dne 1. marca t. 1. v glavnem mestu republike, se je v sredo zaključilo z radikalsko zmago, ki je tako velika, da je prekosila tudi naj bolj optimistične račune voditeljev stranke, k' jo je bil ustanovil A-lém.
Pri volitvah za v kongres so radikali dobili 187.000 glasov, socialisti, ki so pri zadnjih volitvah i-meli večino', a so sedaj na drugem mestu, so za približno 84.000 glasov za njimi; zbrali so jih namreč okroglih 103.000. Vse manjšinske stranke skupaj niso dobile toliko glasov, kakor radikali. Hud poraz pa je doživela stranka neodvisnih socialistov ki je bila pred petimi šestimi leti v Buenos Airesu še na vodilnem mestu; komaj 12.000 volilcev ji je osta lo zvestih.
Listi obširno komentirajo ta volilni izid in skoro soglasno ugotavljajo, da so volilci v glavnem mestu republike izrekli svojo obsodbo proti politiki, ki jo je doslej vodila konkordanca, odpustili da so radika lom stare grehe iz prejšnjih let, grehe, ki so bili dovedli do revolucije leta 1930, ter da spet polagajo svoje upe v načela svobode in demokia cije, ki jih ta stranka proglaša. Najhujšo obsodbo pa so volilci izreka proti neodvisnim socialistom, ki s j pridigali o lepih načelih, dokler niso imeli oblasti, a so hoteli uvesti v Argentiniji nekak fašizem, ko so se povzpeli do ministrskih stolčkov.
Tudi pri občinskih volitvah so dobili radikali ogromno veČino: 167-896 glasov proti 92.547, ki so jih zbral' socialisti.
Jutri so bodo vršile v buenosaireš
(K
★ & * -fr ★ &
ki pokrajini dopolnilne volitve v ra;; nih okrožjih, kjer so bile prejšnje razveljavljene radi nerednosti, ki so se bile dogodile.
Cena koruze
V Cruz Alta, pokr. Córdoba, se je zbralo te dni več ko 1.200 kmetovalcev, ki so se posvetovali, kako naj bi se zvišala cena koruzi. Sklenili so naprositi poljedelskega ministra, naj bi posredoval, da se kot najnižjo ceno določi $ 6 za kvintal.
Križev pot ruskih izseljencev
Pred nedavnim se je večje število ruskih družin priselilo v Paraguay, kjer jim je prejšnja vllada obljubila zemljo, semena in stroje pod ugodnimi pogoji, da bodo mogli obdelovati zemljo. Prišla pa je revolucija, ki je vrgla vlado g. Ayale in nove oblasti se niso več zmenile za ruskv; priseljence. Brez sleherne podpore, brez možnosti, da bi kje našli zaposlitev, prepuščeni torej samim sebi v tuj' zemlji, so ruski priseljenci prišli v nevzdržen položaj, iz katerega so si skušali pomagati s tem da so sklenili preseliti se skrivaj v Argentinijo.
Nekaterim se je posrečilo, drug' pa so imeli smolo. V soboto ponoči, ko se je druga skupina Rusov vozila v čolnih proti (argentinskemu bregu pri mestu Encarnación, jih je opazila obmejna polic'ja, ki je menila, da ima opravka s tihotapci, pa je začela nanje streljati s puškami in strojnicami. Hujših posledic baje ni bilo, le da je policija priseljen ce pozaprla ter spravila »v zapor tudi nekega njihovega v Argentiniji naseljenega rojaka, ki jim je skušal pomagati.
Vendar pa so se Rusi zasmilili o-blastem, k¡ so v Buenos Aires sporo-
Kitajska policija je zasedla kolodvor v šanghaji, da prepreči dijaške protijaponske manifestacije
•••••••••«••••••••••••••••••a«t
BLIŽAJO SE
VELIKONOČNI PRAZNIKI
Spomnite se svojcev v Evropi ter jim omogočite, da prežive Veliko noč v «reči in zadovoljstvu!
Za navadna, avionska in brzojavna
Denarna nakazila
v katerikoli kraj Jugoslavije ali Italije, obrnite se na nas zavod, kje* Vam bomo točno in vljudno postregli,
kakor vedno.
Banco Germánico
DE LA AMERICA DEL SUD
Av. I». A. AIem 150 — BUENOS ARES — 25 d« Mayo 149—59 >
Naše uradne ure: od do 7 zvečer; ob sebotah do 12y3. * SIGURNOSTI BRZINA! USLUŽNOST! POVERJENJE '
■čile, da se gre za miroljubne in delavne ljudi ter so priporočile, naj bi zvezna vlada kaj ukrenila zanje. Argentinski zunanji minister bo sku šal sedaj urediti zadevo sporazumno s paraguaysko vlado.
Nov slovenski izselj. duhovnik v Buenos Airesu
V Buenos Aires je prispel prejšnji teden nov slovenski izseljenski duhovnik g. Janez Hladnik, doma iz Rovt pri Logatcu, kjer se je rodil leta 1902. šolal se je v Št. Vidu nad Ljubljano in leta 1927 je pel v svojem rojstnem kraju novo mašo. Služboval je pet let v Metliki, eno le to med Slovenci v Zagrebu, pozneje pa še v Kostanjevici na Dolenjskem.
Gospodu Hladniku želimo obilo u-speha! Na drugem mestu prinašamo njegov pozdrav slovenskim izseljencem.
Novi petrolejski vrelci
Pri Lomas de Olmeda, v Salti, je Standard Oil izsledila nove petrolej ske vrelce, ki dobro obetajo. Po zimi pa bo Cía. Ultramar začela z vrtanjem na Campo Santo, kjer so tudi prepričani, da imajo pod zemljo velike zaloge dragocene tekočine.
Izseljenska zaščita
V	januarju t. 1. je posetilo urad Izseljenske zaščite vsega 177 oseb: 65 jih je 'skalo zaposlitve, 18 jih je prišlo zaradi informacij, prošenj in priporočil, 7 za zdravniško pomoč, drugi za kosila in prenočišča, troje posetnikov pa so bili delodajalci.
Zaščita je dobila ponudbe za zaposlitev 65 oseb: 24 težakov, 3 prodajalcev, 1 slikarja, 28 služkinj kuharic in sobaric, 1 služabnika ter 1 klesarja.
Zaposlenih je bilo potom Zaščite 30 oseb: 22 težakov, 2 razprodajal-ca, 1 slikar, 1 "matrimonio" in 1 klesar. Porazdeljenih je bilo 78 obedov, $ 46,60 malih podpor ter 16 bonov za-prenočišča. Urad je prejel 8 dopisov, odposlal pa jih je 216.
V	februarju je bilo delovanje Za ščite sledeče:
Posetov 130; 90 oseb je iskalo dela, 20 jih je prišlo zaradi informa cij ¡td., 4 za zdravniško pomoč, šest posetnikov pa so bili delodajalci.
Zaščita je razpolagala z delom za 71 oseb: 12 težakov, 48 služkinj, sobaric in kuharic, 2 "matrimonia" in {) "armadorjev" za železobeton.
Zaposlenih je büo 18 oseb: 12 težakov, 1 "armador", 2 služkinji, 1 služabnik ter 1 "matrimonio". Urad je porazdelil 78 brezplačnih kosil, 25 večerij, 25 zajtrkov in 25 prenočišč; poleg tega še eno obleko, 2 para čevljev in $ 17.50 malih podpor. Prejel je 13 jn odposlal 201 dopis.
LISTNICA UPRAVN1ŠTVA
Nekateri naročniki se pritožujejcj, da neredno prejemajo list, ali pa da jim ga poštar dostavlja šele več dni potem, ko je list izšel, dasi žive v glavnem mestu.
— Takšne naročnike prosimo, da nam sporočijo, katerih številk niso prejeli. Nam s tem omogočijo, da reklamiramo pri poštnem ravnateljstvu. Ni pa nikakor treba, da bi kuhali jezo proti upravništvu, ter jim mi list redno dostavljamo.
VAŽNO OPOZORILO
Cenj. naročnike prosimo, da nam naročnin ne dostavljajo v priporočenih pismih, ker .izgleda, da tudi ta način ni preveč varen. Prejeli smo namreč nekatera pisma, ki so bila na videz nedotaknjena, a denarja v njih ni bilo. Poskrbeli smo, da se uvede preiskava. Zaradi varnosti prosimo, da se nam naročnina dostavlja v poštnih nakaznicah (Giro postal) ali n|a v denarnih pismih (Carta con valor declarado).
ZA TISKOVNI SKLAD
Za Tiskovni sklad Novega lista je daroval rojak K. K. ? 2.—. Lepa hvala.
NAROČITE SE 'NA
"Novi list"
Pozdrav vsem Slovencem!
Podpisani Hladnik Janez sem prišel iz domovine 1. 3., da prevzamem dušno pastirstvo med tukajšnjimi Slovenci.
Prinašam mnoge pozdrave iz vseh strani domovine in sploh cele slovenske zemlje. Pozdrave naše trpeče zemlje, ki v upanju čaka srečnejših dni. Pozdrave mater in očetov, ki za otroci koprne, ki jih je tujina vzela. Pozdrave osamelih žena in osirotelih otrok... pozdrave domov, ki propadajo, ... pozdrave tistih, ki zastonj kakega glasu od dragih v tuji zemlji pričakujejo... Prinašam pa tudi spomine lepih srečnih dni, katere je živelo nekoč Tvoje srce, ki so daleč...
Prihajam z željo, da bi bil vreden poslanec Tistega, ki je govoril: — mir vam dam, ne kakor ga svet daje... 1
Morda se je ta in oni že daleč oddaljil Bogu in veri... Za /vse prihajam in vse vabim, da pridete blizu 1
Služba božja se bo vršila odslej \ drugi cerkvi, ne daleč od dosedanje na Paternalu. Naša cerkev bo odslej v Avenidi del Campo 1653, poleg bolnice Tornú. (Tramvaj 88, 94, 95; ómnibus 37, 49, 68).
Sveta maša vsako nedeljo in praznik dop. ob 10 h. večernice pop. ob 4 h. —
Prilika za spoved vsako soboto od 6.—8. h. zvečer v cerkvi poleg mojega stanovanja na Condarco 545. Vhod v cerkev je iz Avellanede 2685 (v bližini Floresa). če bi bila cerkev zaprta, oglasite se pri vratarju: Condarco 545, ki me bo poklical.
Tudi pred mašo bom vedno spo-vedoval v cerkvi službe božje. Stanujem na Condarco 545 in sem doma navadno vsak dan od 11—3 h. Telefon 63-2455.
«
To soboto, 14. 3., vabim vse Slovence, da se udeležite slovesnega sprejema kardinala-nadškofa. Zbirališče za nas je na stiku trga San Martin in ulice Florida ob velikem nebotičniku. Ker je nadškof kot kardinal nosilec naslova cerkve sv. Hi-jeronima, ki je cerkev katoliških juž nih Slovanov v Rimu, zato je kardinal do nas v tesnejšem odnosu in bi ne bilo prav od nas, če bi se ne odzvali ugodni priliki, ko so nam od
redili izbrano mesto kot zbirališče. •
Goriška Mohorjeva družba je mogla v preteklem letu izdati samo droben koledarček, drugo je vse zmrznilo v cenzuri. Zato Vas prosim, da se priglasite za mohorske knjige iz Celja, ki Vam za $ 4.50 nudijo polega koristnega branja tudi zvezo z domom. Čas za priglasitev je še to nedeljo. Naročnike spre jemam tudi jaz.
Buenos Aires, 10. III. 1936.
Hladnik Janez, izselj. duhovnik.
Italija je pristala na pogajanja
Tudi Abesinija je sprejela ponudbo Zveze narodov Vojna na afriških bojiščih pa se nemoteno nadaljuje
Italija je sporočila v ženevo, da pristaja na poganjanja za poravnavo spora z Abesinijo. Odgovor italijanske vlade ni še znan v podrobnostih in se radi tega delajo razna ugibanja. Nekateri pravijo, da je Italija predložila takšne pogoje, ki ji bodo dovolili nadaljevati vojno v Afriki, a bodo obenem preprečili poostritev sankcij.
V nedeljo se je bila razširila vest, da je italijansko vojno poveljništvo skoro popolnoma ustavilo vojne operacije ter da je posebno letalom pre povedalo obstreljevati etiopske čete
in naselbine. Iz več različnih virov * m
so to vest potrjevali, končno pa se je le izkazalo, da ni bila točna. In posebno Italijanom se je mudilo, da so jo na nedvoumen način záftiikali: V torek so njihova letala bombardirala naselbino'Irga Alem — pet žensk in 'trije otroci so bili pri tem ubiti in 21 žensk ter 12 otrok je bilo ranjenih. Naslednjega dne pa so letala izvršila velik zračni napad au glavno mesto godžamske pokrajine Debra Markos. Dvanajst letal je vrglo toliko bomb, da je bilo mesto skoro popolnoma porušeno; taxo vsaj javljajo iz Addis Abebe, odkoder obenem poročajo, da je bilo tekom obstrelevanja ubitih petdeset oseb, med njimi 30 žensk, 85 prebivalcev pa je bilo ranjenih.
Italijanska letala so obstreljevala te dni tudi neko etiopsko vas, ki je komaj 65 km oddaljena od glavnega mesta, pa so radi tega v Addis A-bebi prepričani, da so bodo tudi tam kmalu seznanili s "civilizacijo", ki jo Italijani prinašajo v Afriko.
Na pogajanja za sklenitev miru so načeloma pristali tudi Abesinci in odbor trinajstorice bi bil moral
že v ponedeljek proučiti oba odgovo ra: onega iz Rima in onega iz A-ddis Abebe. Hitlerjev nastop pa je te račune popolnoma zmešal in potisnil obesinsko "zadevo" tako v o-
;
SMRTNA KOSA
V četrtek zjutraj je neizprosna smrt ugrabila Deljo Marto, edino hčerko naših rojakov, Rafaela in Petrine Turk iz Rihemberga.
Močno užaloščenim staršem naše iskreno sožalje.
Krojačnico Obiščite
L. USA J •
Tu boste v vsakem oziru najbolje postrežem
• V,"
CARMENOLA 4973 Bs. Aires — Paternal
Vrtna zabava
Jugoslovansko podporno društvo v Córdobi vljudno vabi vse jugoslovanske rojakinje in rojake 'na lepo domačo vrtno zabavo, ki se bo vršila v soboto, 21. marca, v prostorih oziroma na zemljišču Ivana Gorše-ta, društvenega predsednika, v ul. Calchaquí 1.200, eno kvardo od om-nibusa štev. 1.
Zabava se bo otvorila ob 9. zvečer in bo trajala do jutra. Bufet bo dobro preskrbljen in sviral bo dobro znani orkester "Tita".
Vstopnina za moške $ 0.50, ženske bodo imele prost vstop. ^
K udeležbi vabimo vse rojake, tudi takšne, ki mnogo krat, radi osebnih nesoglasij, raje doma ostanejo. Pozabimo na stare zdražbe in odzo-vimo se vabilu, da se nekoliko razvedrimo na lepi zabavi, ki bo prav "po naše", to je po domače organizirana.
SVOJI K SVOJIM!
Slov. babica
Bivša prva šefinja v praški porodnišnici ter s prakso v bolnici Juan Fernández, se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in dežele v popolno oskrbo. — Cene izredno nizke, postrežba prvovrstna. — Sprejema od 7. do 21., ob nedeljah in praznikih pa do 20. — Vprašajte za informacije preden greste drugam
FILOMENA BENEŠ - BUKOVA
LIMA 1217
U. T. 23—3389

Hotel Balcánico
LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY
25 DE MAYO 724	BUENOS AIRES
ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE. PROVRSTNA POSTERE2BA IN ZMERNE CENE.

zadje, da je tudi ženevski odbor Pf! ložil sejo na poznejši čas. Vršil? bo baje danes.
Med tem pa se kri pretaka na ab* sinskih bojiščih na debelo. V ^ njih bitkah, ki so se vršile v Tei1, bienu in šireju, je bilo, po italij»5' skih računih, 15.000 mrtvih in ^ jenih. Glasom zadnjih poročil z ^ jišča, pripravlja maršal Badoglio vo veliko ofenzivo v smeri proti f krjini Sidamo.
Naj še omenimo, da so italijaB^ letalci ponovno bombardirali v l> dnjem času postajo angleškega B®* čega križa pri Koramu in je radi'' ga angleška vlada odločno protest rala v Rimu, kjer ao britskemu P5' slaniku dali zagotovila, da bodo slej bolj pazili. Od kar se je za^" vojna, so Italijani že petnajst ^ bombardirali razne postaje Rdeč^} križa.
V
Pred
feve tosl lev
tUs
Gin« lili «h
t
L; •tra
Ptei
ZA KRATEK ČAS
Vprašanje
Oče je zabičil svojemu sinčiču, ga ne sme motiti, kadar ima mDC go dela.
Včeraj je bil oče spet hudo l%' poslen. Plaho mu je dejal Mark0'
"Očka, ali ti smem brez vprašal nekaj povedati?"
"Ne smeš! Molči 1"
"Očka, daj, vprašaj mef sem videl, kako se je neznan É°9 pod odpeljal s tvojim motornim lesom iz pred hiše".
Ubogi otrok!
Mali Bojan je prišel ves objok»"
domov. Mati ga je peljala k oknu
ga tolažila:
• i. H
"Nikdar ne joči, otrok moj, bo " boljše! Glej, kako lepo sije solnC* ti se pa cmeriš! Zdaj pa povej, kc¡0 je bil tisti grdi fant, ki te je t8^1 pretepel?"
"Vidiš, tisti le, mama... tam oni strani ceste... tisti z razbit'"1 nosom!"

%
>ai,
i»!
TOVARNA MOZAIKOV
TEOLINDO RODRIGUEZ
Specializirana v vseh vrstah mazaika — Imitacije marmor)9 Koncesijonar portlandskajga cementa "SAN MARTIN"
SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIJ ALA
Añasco 2763	U. T. 59-192®
BS. AIRES Postaja Pater»»1
<<
i
t
15111111111111111111""
G.P.D.S. • VILLA DEVOTO
Ul Simbrón 5148
VABI
vse člane in članice ter roj^ in prijatelje dobre zabave "
TRGATE^
ki »e bo vršila v nedeljo, ^ 22. marca t. 1. popoldne,
društvenem zemljišč11'. ¡e Dobrodošel nam je vsak, hoče po domače poveseh*1
prostem. Za pijačo in prigri
dobro preskrbljeno
izek *>
55**
tiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiniiLiiltiiiiJ-rgsg^
ROJAKI*'
PRI ŽIVCU
v znani restavraciji» najboljše postreženi.

. t» pripra^^ne
ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Leipi prostori,
svatbe — Prenočišča.	jji
za prenočišče prenovlje" na novo opremljene.
Rojakom se priporoča lastnik
EMIL ^
PATERNAL °80xi"#,..' ....................... f
NOVI LIST

SLOVENCI DOMA IN DRUGOD
lili IIIIIIIIIUIIIIIINIIIIIIIIIIIIlIHIIIIIIIIIlIlillll^
3
«i
VESTI IZ DOMOVINE
občinske volitve
^ devet občinah v Sloveniji so se nedavnim vršile občinske vo-
»tVi
e. Povsod je zmagala lista Ju-|°slovanske radikalske zajednice, v Lescah pri Bledu je dobila več *'4sov opozicijska lista Pavla Oli-Vilitev, ki so bile javne, ker vo-tte8a zakona vlada še ni spreme-se je udeležilo 65 od sto volil-upravičencev.	'
Mjenje v ljubljani
^ubljana ima 130 trafik, s prosilo okolico, kjer biva 150 tisoč Hivalcev, pa skupno 230 trafik, se je v Ljubljani popušilo za ko 33 milijonov dinarjev raz-vrst tobaka, skupno nad 12 mili-!0,lov kilogramov. Cigaret se je po-% 117,000,000, (cigar 2,720.000 8o pa odpade na tobak za pipe. za nosljanje je šlo lani v Pijani in okolici 832,600 kilogra-\ "klobas" za čikarje pa 1,367,-likogramov. Na vsakega prebija Ljubljane in okolice je lani ^ala potrošnja za tobak 222 di-11
h
v
M.
^guš se zahvaljuje za čestitke
božič je skupina Bilečanov v >govini, poslala brzojavno čes-0 abesinskemu cesarju. Na to 'tko je prispel iz Addis Abebe dramski odgovor v francoskem v ki je naslovljen na bileškega ^ ana Stiačiča, ki je prvi podpi-^ ^stitko. V radiogramu se abe-i cesar zahvaljuje za čestitko ^vrača voščila za srečne prazni-
sieparja~šo prijeli
"eti
Mariborski okolici so orožniki irali dva Beograjčana, ki sta s ,"ar6jenimi idokunventi ntabirala l8pevke za pohabljene oficirje ter ! 8Pomenik kralju Aleksandru. Po-p te8a sta tudi brez dovoljenja Rajala kraljeve slike. Pečala sta k&je a podobnimi "kupčijami" že dj^eta 1918 dalje. Izročili so ju so-
POJEDINA NA MESTO OSVETE
Stari običaji krvne osvete niso doma samo v Albaniji in v arnavtskih vaseh na jugu, marveč so razširjeni tudi v Črni gori in celo v Boki Kotorski. Rodbine, ki živijo v krvni osveti, se včasih pomirijo. To je krv na pomiritev, ki se slovesno praznuje.
Taka pomiritev se je pred nedavnim izvršila v Boki in ji je prisos^ vovalo okrog 250 ljudi. Y vasi Prn-jevoru živi rodbina jJanoviče(va in si je neki njen član pred leti vzel ženo iz Borotove rodbine, iz malega naselja pri Budvi. Janovič je s svojo ženo odpotoval v Ameriko, tam pa je prišlo do rodbinske tragedije in je svojo ženo menda iz ljubosumnosti usmrtil. Nedavno se je vrnil domov in po stari tradiciji krvne osvete bi ga moral ubiti prvi član Borotove rodbine, ki bi ga srečal. Nekateri miroljubni vaščani so posredovali in naposled pridobili o-be rodbini za krvno pomiritev. Člani obeh rodbin so se zgodaj zjutraj zbrali na neki njivi blizu Prijevora in ko so si slovesno izjavili, da je krvna osveta odpravljena, so vsi kre nili pred Janovičevo hišo, kjer ja bila vsem gostom prirejena pojedina.
Aretacija
V Tribuši so karabinerji aretirali Josipa Svetiča, starega 26 let in doma iz Jageršč. Obdolžen je, da je tihotapil iz Jugoslavije razna živi la ter da je nesel čez mejo slovenske knjige.
star spomenik
animiv slaroslovenski nagrdbni
^nik so našli v vasi Bročancu ^ bodo poslali sarajevskemu jg V spomenik je vklesanih 5 Joveških podob in sicer 6 na eni ,rM d™gi strani. Na eni strani je % šestimi podobami ljudi podoba Teh dvanajst figur predla Po mišljenju strokovnjakov ^jst Svetovidovih sinov, ali 12 v letu. Volkolja predstavlja lt&t° temo. Onih šest podob, pod iiu^i stoji volkulja, predstavlja bo ' °stalih šest figur pa letno do-
LESNA TRGOVINA IN SANKCIJE
Zaradi izvajanja sankcij napram Italiji je jugoslovanska trgovina ze lo prizadeta, saj je bila tretjina V3e ga izvoza namenjena Italiji. Od izvajanja sankcij je marsikatera industrija zelo prizadeta, najbolj se veda lesna industrija, ki je tvorila večino našega izvoza v Italijo. Najbolj je kajpak prizadeta lesna trgovina v Sloveniji in Liki, odkoder je šlo največ lesa v Italijo bodisi po železnici preko Postojne ali po ladjah in železnici preko Sušaka.
Lesni trgovci in industrijalci so zahtevali od Beograda, naj najde nove trge za naš les ali pa naj kako drugače nadoknadi vso to izgubo. Na tisoče ljudi je zaradi tega brezposelnih, sto in sto žag počiva, kmetje po Notranjskem in Hrvaškem so ob ves zaslužek za izsekava-nje gozdov.
Konec januarja se je vršila v Ljubljani velika konferenca in sicer na predlog vlade. Trije ministri, zastopniki Narodne banke, mnogo poslancev, zastopnikov lesnih indus-trijcev in drugih se je udeležilo tega posvetovanja, na katerem so obširno razpravljali o vzrokih krize ter o načinih, kako bi se ublažila.
^la Chrpova
Slov. babica
H
Praqi in Bs. Airesu, z večletno Ž?1 ">ici ]Praški porodnišnici ter v tuk. CVe1ka w,on"' 86 prip°r°ča vsem i, «t«	— Sprejema penzionistke iz
fcljdi,- * dežele v popolno oskrbo. Cene nt,, nizke. — Postrežba prvovrstna. * «'OS 621 U. T. 38 (Mayo) 8182
ICA IN TRGOVINA
"MOZETIČ"
• DEŽEVNA ZIMA
Iz Slovenije poročajo prve d¿T fe bruarja:
Letošnje zime se kmetje boje. Od nikoder ni ne mraza ne snega, le dež nas neprestano napaja. Vreme je deževno jesensko: ves januar po malem dežuje, za kak dan, dva preneha, pa se spet usuje iz oblakov. Vreme je južno, toplo, v dežju in jugovini poganjajo drevesa in vse je v popju. Leske, vrbe so v cvetju, cvetlično grmičevje po vrtovih poganja. Zadnja dva dneva je spet deževalo in vse reke so narasle. Že nekajkrat so ta mesec vode prestopile bregove in poplavile ravnine. Sava je dosegla ponekod 4.5 metrov nad .normalo, pri Brežicah se je razlila čez bregove, v celjski okolici 30 bile poplave. Ljubljansko barje je še nekako brez nesreč, ker se voda vselej še naglo odteka in ni bilo še poplav. Če ne nastopi mraz s snegom, se kmetje boje, da bo ozimina prezgodaj ozelenela oz. začela rasti, nakar lahko nastopi mraz s slano in pomori posevke. Po taki topli zimi je običajno, letina slaba, ker se zemlja in rastje ne odpočije dovolj. Razen teden pred božičem nismo imeli še snežnih in mrzlih dni, ves čas toplo vreme z dežjem.
VESTI S PRIMORSKEGA
Štirje mladeniči pred
vojaškim sodiščem
Pred vojaškim sodiščem v Trstu je fašistično predsedstvo za pred-vojaške vaje vložilo tožbo proti če-tvorici naših mladeničev, ker niso obiskovali predvojaških tečajev, kakor je sedaj v Italiji predpisano.
Obtoženi so: Ivan Zidar in Franc Uljančič iz Topolca pri Ilirski Bistrici, Ivan Mikuletič iz Velike Buko vice in Ladislav Jagodnik iz Kosez. Sodišče obsodbe še ni izreklo.
V	Abesiniji padlega slov. odpadnika so počastili
V	nedeljo, 2. februarja, se je zbra lo v Idriji izredno veliko ljudi, iz vseh bližnjih in daljnih občin in vasi so jih prignali, da prisostvujejo čaščenju, ki je bilo namenjeno odpadniku slovenskega naroda Fortu-natu Razpetu iz Spodnje Idrije. Star je bil šele 28 let. Že pred leti se je vpisal v fašistično milico. Kot tak je moral na abesinsko bojišče, kjer je 3. januarja padel pri nekem spopadu ob potoku Gedgeda Zubaha v Eritreji. Proslavi so hoteli dati še poseben povdarek. Radi tega so prihiteli v Idrijo prefekt Ciampani, po litični tajnik Luraschi, predsednik goriške pokrajine, zastopniki vojske in milice, odposlanstva najrazličnejših nacionalnih in fašističnih organizacij, pvosebno pa še vse balil-ske in druge fašistične ustanove \l vsega okoliša. Prisostvovati so morali tudi vsi rudarji.	i > ¡
Najprej se je vršila maša za pokojnikom v župni cerkvi, ki jo je moral brati domači župnik g. Arko ob asistenci dveh drugih duhovnikov. Nato so se zbrali na trgu, ki nosi sedaj ime po italijanskem kralju Viktorju Emanuelu III, kjer stoji hiša idrijskega fašja. Na pročelju te hiše, ki se bo odslej imenovala po Fortunatu Razpetu, so odkrili mramornato spominsko ploščo,ki naj priča o sramoti, ki jo je napravil sin slovenske matere svojemu narodu. Glasi se tako — le:
"Fortunat Razpet (pisano je Ras-pet!) — bojevnik v Vzhodni Afriki — je posvetil s smrtjo — nad
vse italijansko in fašistično prepričanje — tega obmejnega ozemlja — Hudournik Gedgeda Zabaha (Eritreja) 3. januarja 1936. XIV."
Smrtna kosa
V Vipavi je preminula ga. Karla Petričeva iz znane vipavske družine. N. v m. p. I
Nesreča pod Bogatinom
Pod Bogatinom sta se ponesrečila dva italijanska vojaka alpinec I gigno Grandi in obmejni stražnik Artemio Sanita. Pri nekem prehodu sta zdrknila v prepad. Z velikimi svečanostmi so njuni trupli pokopali v Tolminu.
Dva Buzetčana pobegnila v Angleško Somalijo
Pred nedavnim se je bila razširila v Buzetu vest, da sta dva tamošnja mladeniča, Katarinič iz 3Mluna in Milan Flego (Brkan) iz Sv. Ivana na Buzetščini dezertirala iz italijan ske vojske v Angleško Somalijo. Pisala sta od tam domov roditeljem ter javila, da je v Angleški Somaliji. mnogo ubežnikov in posebno Nemcev.
Ko so za to izvedeli karabinerji, so staršem obeh mladeničev izvršili hišne preiskave, zaplenili pisma ter poskrbeli, da jim je bila takoj ukinjena podpora, ki jo prejemajo družine mobiliziranih vojakov. Očeta Katariniča, ki je vojni invalid, pa so odvzeli tudi invalidsko podporo.
Oblasti so strogo zabičale staršem, da ne smejo o tem govoriti 0-koli ker da bodo sicer kaznovani.
Posledice sankcij
Radi sankcij, ki jih izvaja Zveza narodov proti Italiji, si rimska vlada sicer prizadeva, da bi povečala ctomačo proizvodnjo, kar naj bi koristilo državljanom, vkljub .vsemu temu pa se vedno bolj opaža, da zahtevajo sankcije .občutne žrtve ker povzročajo draginjo in se v ne katerih strokah brezposelnost občutno veča.
Zlasti odpuščajo delavce ladjedelnic radi pomanjkanja materijala; tudi mizarji in tesarji nimajo dela, ker se ne zidajo nove stavbe; zel j trpe tudi šoferji in mehaniki, ker je avtomobilski promet omejen. Zlasti v tržaški luki se padec prometa ze lo pozna. Zaslužijo pa zlatarji, ki izdeljujejo železne prstane namesto zlatih, ki so bili darovani domovini. Prvotno so nameravili zahtevati za take prstane, ki so vredni komaj par centesimov, kar pét lir, toda, hvala Bogu, je posegla vmes oblast, da se ta špekulacija ni posrečila.
Za vojno
227,950 kg srebra, 26,300 kg zlata in 15,231 zlatnih prstanov je fašistična organizacija nabrala v mesecu decembru samo na Goriškem.
Nove šole
Tekom leta 1935 je ustanovila 0-ziroma zgradila italijanska vlada v slovenskem oz. hrvatskem Primorju 50 novih šol. Vrhtega je ustai>->vilo zasebno društvo "Italija Redenta" 40 novih šol v krajih, kjer število šoloobveznih otrok ne dosega 30, ki so potrebni za otvoritev državne šole. "S temi šolami," piše "Piccolo" "se širi dvatisočletna kultura Rimi tudi v najoddaljenejša sela in bivališča v najzadnjih gorah."
Nov jugos], gen. konzul v Trstu
Jugoslovanski generalni konzul v Trstu dr. Vukašin 2ivotič, ki je bil na to važno mesto imenovan pred kratkim na mesto Kojiča, je našel v tržaškem italijanskem časopisju zelo topel sprejem. "Piccolo" posveča našemu generalnemu konzulu čla nek, v katerem zlasti hvali njegovo obširno knjigo "Današnja Jugoslavija" (La Jugoslavia di oggi), v kateri dr. Životič obravnava tudi gospodarske in politične odnošaje med Srbijo oziroma Jugoslavijo in Italijo ter se zavzema za čim večje prijateljstvo med obema državama.
Vse držijo tajno
Iz št. Petra na Krasu pišejo: V vasi naše bližnje okolice je bil pozvan v občinsko pisarno neki po-setnik. Kaj so mu v občinski, pisarni sporočili, noče povedati. Toda iz njegovega zadržanja in ravnanja ter večnimi odgovori na razna vprašanja vaščanov, češ: rte sprašujte me, ker ne morem ničesar povedati m tudi ničesar ne vem, se da sklepati, da ga je občinska uprava obvestila
FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno
sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275 In 1407 D. Sud
ZOBNA KLINIKA "MEDRANO
I"
Ravnatelj:
Dr. A. M0NASTIRSKY
Corrientes 3973	U. T. 62-5223
CPodzem. žel. — Postaja: Medrano)
— Bs. Aires (Paternal)
krojacnica
P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom
Buenos Aires, Blllinghurst 271 dpt. 2
(višina ulice Cangallo 3500)
o smrti sina ki je pred časom bil poslan v Afriko. Okrog hiše se ves čas vrtijo karabinjerji jn strogo sle dijo nesrečnemu očetu pri vsakem njegovem koraku. Kot je bila že do sedaj navada, da so vsakomur, ki je prišel z abesinskega bojišča ali je od tam dobil kakšno žalostno vest, zlasti uradno, prepovedali in pod kaznijo zabičali, da ne sme nobenemu niti črhniti o tem, kar ve, tako no menda tudi nesrečnemu očetu zabičali in s kaznijo zagrozili v slučaju, da bi kdo zvedel, o sporočeni mu zadevi.
Zima na Krasu
S Krasa poročajo, da je bila letošnja zima izredno mokra, dočim so imeli snega le malo. Deževalo pa je posebno v januarju in v začetku februarja kar po več dni zaporedoma. Zima je Kraševcem prinesla vode še preveč, poleti pa jih tako rada tare suša!
Inž. L.' Pikel umrl
V zagrebškem sanatorju je umrl uslužbenec trboveljske premogokop ne družbe primorski rojak inž. Lojze Pikel, doma iz Postojne. "Istra' poroča, da je postal žrtev viharja, ki je prvi teden februarja divjal od Hrvatskem.
"LA ECONOMIA"
Velika zaloga manufakturnega blaga. — Razprodaja na drobno in na debelo. - Ugodne cene.
A. BLINDER
Naročila se sprejemajo tudi po telefonu: 59—0314
2174 - Donato Alvarez - 2180
Krojaški mojster
Dipl. v Buenos Airesu
¡p»" Izdeluje obleke po najnovejšem kroju, iz najboljšega blaga ter po nizki ceni
JOSIP FAGANEL
SOLIS 1235
(blizu Constituciona> U. T. 23—1696
Expreso „G0RIZIA"
Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK. Calle VlLLAROEL 1476 Višina Dorrego 900 U. T. 54 Danvin 5172 in 2094
>41

Troje morilk iz Sev. Amerike: Mary Creigton, katera je zastrupila ženo svojega prijatelja (zgoraj). Margerite Dolboy, ki je ubila svojega moža (levo) ter Daisy Root, ki je ustreli la svojega moža. Prve dve so obsojene na smrt, Root pa na1 10 let ječa
KROJAČ
Izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela, Obleke od $ 55 do 120. Hlače fantazija od $ 10—28. Delo prvovrstno. Blago Iz najboljših tovarn. Olajšave za plačevanje
MAKSIMILIJAN SAURIN
VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) — U. T. 59—4271
NAJLEPŠI POMLADNI PRAZNIKI, VELIKA NOČ
se praznujejo letos 12. aprila
POMAGAJTE SVOJIM DOMAČIM
v stari domovini, da bodo imeli vesele praznike ter ljubezniv spomin na Vas. Prej ko napravite
VELIKONOČNO DENARNO POŠILJKO
se morate vsekakor posvetovati z nami, ker našim klijentom in prijateljem
NUDIMO POSEBNE UGODNOSTI
da lahko vsi pomagajo svojim družinam v Evropi.
Banco Holandés
UNIDO SLOVENSKI ODDELEK Cangallo 360
med tem ko zidamo lastno poslopje na vogalu
25 de MAYO in BME. MITRE
PRODAJA LADIJSKIH VOZNIH LISTKOV ZA VSE DRUŽBE PO RESNIČNO ZNJŽANIH CENAH
5353485323484848235348482348234848485323534853235323232348235323235348485353532323484823535353234823532348
Olma 4
NOVI LIST

Cv


"s
&
ZA POUK IN ZABAVO
Hiše bodočnosti
V stanovanjski industriji se pripravljajo baje velike . spremembe Nobenega dvoma ni, da je današnji način gradnje stanovanjskih hiš ne le zastarel, takorekoč predpoto-pen, temveč tudi nepraktičen, in da so današnja stanovanja vse prej kot idealma. Poleti se v stanovanjih potimo kot v parni kopelji, pozimi se tresemo od mraza; kadar je zunaj vlaga, je tudi v hiši zrak vlažen itd. itd. Ni prave svetlobe ne ventilacije. Lesene hiše je treba vedno iznova barvati, pa še gredo naglo v nič, hiše iz opeke so predrage, nobenega pa ni ognjavarna. — Današnja stanovanjska hiša ima mnogo hib in nedostatkov. Udobnos ti malo, neudobnosti na pretek.
Arhitekti in inženerji so se teh nedostatkov dobro zavedali ter se spravili zadnja leta ha delo, da jim pridejo v okom. Začeli so eksperimentirati z novimi modeli stanovanjskih hiš, ki bi bolje služile svojemu namenu, bi bile modernejše, u-dobnejše, praktičnejše in cenejše. Ti eksperimenti so napredovali že tako daleč, da je danes jasno, da bo v doglednem času prišlo do prave revolucije v stanovanjski in gradbeni industriji vobče.
Stari gradbeni material: les, opeka, kamenje pri teh eksperimentih sploh ni prišel v poštev. Njihovo me sto bo v bodočnosti zavzelo jeklo ali steklo ali oboje. V zadnjih letih jo bilo zgrajenih več poskusnih stanovanjskih hiš iz jeklenih plošč in iz stekla. Na svetovni razstavi v Chi-cagu so obiskovalci lahko videli hišo iz samega stekla, katere posebnost je bila, da je bila docela brez oken. Stene in strop, vse iz stekla, iz steklenih kock, ki so v sredi otle in ne propuščajo vročine, svetlobe pa ravno dovolj. Zunanj lahko žari solnce, :!a vara jemlje vid, v stekleni hiši lrez oken pa je razlita mehka svetloba, ki blagodejno vpliva na oči. Naj je zunaj mraz ali vroče, vlažno ali suho, v stekleni hiši je vedno enako toplo, v zraku je vedno enaka njera vlage itd. Za vse to skrbijo ¡resebni stroji, ki so del hiše. In preproge so — steklene, iz steklenih niti stkane, enako zavesa
in podotr.o. Hiša je ognjavarna.
%
Enake prednosti, z izjemo, da ne morejo biti brez oken, imajo hiše iz
jeklenih plošč. Vse praktično, udobno, sanitarno in varno.
Sedaj proučujejo, na kakšen način bi se nove stanovanjske hiše, bodisi jeklene ali steklene, producirale na veliko in s čim manjšimi produk cijskimi stroški, da bi se jih lahko vrglo na trg kot na pr. avtomobile. Brez uspešnega načina produkcije v velikem bi bile namreč nove hiše predrage, mnogo dražje kot lesene ali opečne. No, tudi to vprašanje bo prej ali slej povoljno rešeno in ni več daleč čas, ko boste lahko danes naročili v tovarni hišo, jutri pa vam jo bodo pripeljali, jo sestavili in zvečer se boste lahko vselili vanjo.
Seveda — če boste toliko premogli, da jo lahko plačate.
O DEBELOSTI
— Člani kraljevskega angleškega zdravniškega društva so napravili skupen poskus, da ugotove, kakšna je meja med prijetno okroglostjo in debelostjo. Radi bi končno našli u-činkovito sredstvo proti debelosti in dognali, katera dijeta je prava, r— Zdravniška praksa si o tem še ni na jasnem. Zdravniki si tudi še niso edi ni v tem, kdo je debel. Kar se zdi enemu debelost, se vidi drugemu še primerna okroglost. Zato zdravniki zdaj ugotovljajo, kdaj so maščobne plasti telesu nevarne, kdaj lahko izzovejo patološke komplikacije.
Dr. Hunter iz londonske bolnišnice meni, da to vprašanje ni težko. Človeško telo se ravna po zakonih o ohranitvi energije, ki jo dobiva telo samo potom hrane. Če gre ener gija v maščobo, je odvisno samo oJ pravilne dijete, da se znova oprosti. — Kura, kakršno priporoča dr. Hunter, ni še nikomur škodovala, samo če ne gre predaleč. Dr. Hunter je uspešno lečil 2,447 debelih ljudi in spravil z njih najmanj 12 ton maščobe. Predpisoval je vedno tako dijeto, da telo ni dobilo na dan nad 1,200 kalorij.
Dr. Weber je pa mnenja, da bi dr. Hunter v primerih prave debelosti ne dosegel nobenega uspeha. Debelemu človeku je treba najprej pregnati bolestno požrešnost. Debeli ljudje namreč zelo radi jedo. To je pa treba storiti tako, da mu ne zagrenimo vsega življenja. Debelost in izboren apetit sta v večini primerov zelo tesno povezana in čim debe lejši je človek, tem raje navadno je.
Ženski kotiček
Vinski kis
Kis nam služi v zdravstvu in v go spodinjstvu na najraznovrstnejše načine. Seveda govorim v naslednjem le o vinskem kisu, ne pa morda o "esencu".
Pri krvaveči rani ustavimo kri, ako polagamo nanjo obkladke kiso-ve vode, t. j. vode, kateri smo primešali četrtino do polovice vinskega kisa. — Proti ozeblinam na nogah ali rokah uporabljamo kopeli kiso-ve vode, kateri smo pridejali pest soli. Najuspešnejše so izmenične ko peli tople in mrzle vode, t. j. iz vroče kisove vode vtaknemo noge v mrzlo vodo, a jih držimo v njej za polovico manj časa kakor v vroči. To postopanje ponovimo večkrat zapored. Tako kopeli so sploh za vsakogar zelo koristne in zlasti po dolgotrajni hoji noge zelo osvežijo in e-krepe. — Kdor ima vnetje v vrata ali angino; naj grgra z osoljeno ki-sovo vodo. — Krvavenje iz nosu -i-stavimo, ako vsrkamo kisovo vodo.
—	Kadar se zasadi trn v meso, polagamo na dotično mesto kisove obkladke, in trn se kmalu pokaže, da ga lahko izderemo. — Modre lise, ki se pojavljajo na koži od udarca ali pritiska, kmalu izginejo, če polagamo nanje obkladke kisove vode.
—	Bolnika, ki se preveč poti, umivamo s kisovo vodo. — Ako je komu slabo in se onesvesti, mu brizgamo v obraz vinski kis.
Kis pa služi gospodinji na primer tudi pri čiščenju in ob drugih prilikah, Bakrene predmete v kuhinji čistimo z mehko krpo, ki jo poma-kamo v kis. Ali pa zmešamo kis in ostro moko v gosto kašo in z njo odrgnemo bakreno posodo. — Made že od apna pomočimo parkrat s kisom, potem jih zlahka odstranimo.
—	Da ohraniš blago rdeče, rožnate in violičaste barve neizpremnjeno, ga polij z vročo vodo, kateri si primešala četrti del kisa. Za perilo zelene, modre in sive barve prideni poleg kisa zadnji vodi tudi še malo modrila. Pri vsakem pranju volnenih barvistih stvari primešaj zadnji vodi četrti del kisa. Isto velja tudi za nogavice. — Ako hočemo, da so o-prane čipke nekoliko trde, primeča-mo zadnji vodi takisto malo kisa. — Lasje se svetijo in se okrepe, ako jih po umivanju izplaknemo s kisovo vodo. — Madeže od človeškega znoja odrgnemo s kisom in navadno izginejo.
Zato je protinaravno predpisovati debelemu človeku gladovalno kuro. Če ne tehta človek vsaj meterslci stot in dokler ga maščoba ne ovira, dr. Weber sploh ne priporoča nobenega lečenja.
MALI OGLASI
KO RABITE ODVETNIKA za kakršne-koli pravne nasvete, obrnite se na pisarno M. D. Hočevar, Traductora publica nacional, Calle Tucumán 586, Buenos Aires, U. T. 31-3168, ker se boste s tem zavarovali pred izrabljanjem ter ne boste padli v napačne roke. — Istotam se PREVAJAJO IN DOBAVLJAJO DOKUMENTI
KDOR ŽELI spoznati samega sebe,
svoje hibo in sposobnosti, svoj značaj, svoje doboče in preteklo življenje, naj »e obrne na priznanega grafologa. — Zadostuje napisati lastnoročno ime in priimek, dan, mesec in leto rojstva ter poslati v pismu en peso na naslovi GRAFOLOG, Calle Tucuman .586, Ba Aires. — Pišete lahko v svojem materin skem ali pa v kakem drugem jeziku.
NAZNANILO. Sporočam, da sem se preselila iz ul. Fraga 61 ter bom, kakor doslej, razpolagala vedno le z zanesljivo dobrimi službami za matrimonios, služkinje, sobarice itd. BERTA CERNIČ, Dorrego 1583 (pol kvadre od Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin, 3588.
DELO DOBI slovenska služkinja pri dobri francoski družini. Telefon 71-3895.
SLUŽKINJA za vse delo v družini z dvema otrokama, $ 60, za v Martínez, FCCA, se išče.
PREK0M0RSKA POŠTA
Iz Evrope dospejo
15.	C. San Augustin
16.	Mte. Pascoal
19.	Belle Isle •
20.	H. Chiftain in Alm. Star
Proti Evropi odplovejo
15. Cap Norte
17.	Cte. Biancamano
18.	H. Monarch 20. Mte. Sarmiento
MODAS "WILMA"
Nudimo cenj odjiemal-kam veliko izbero klobukov, torbic, svilenih bluz in fantazij.
Izdelujemo fine ln navadne obleke. — Cene zmerne.
PRINČIČ & KUKANJA
1468 Rivera 1476
****************************
Zobozdravnika
Dra. Dora Samojlovich de Falicov
Dr. Félix Falicov Dentiata
Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 U. T. 59 La Paternal 17Í»
* f *
¥
i * j***************************
VELIKA NOČ
najlepši dar za bližnje praznike
\ko želite osrečiti svojo družino z denarnim nakazilom povodom1 bližajočih se velikonočnih praznikov, obrnite se na naš
JUGOSLOVANSKI ODDELEK
Nakazana vsota bo izročena prejemniku v gotovini, brez vsakih odbitkov, Vam pa pošljemo povratno pobotnico, na kateri je označen tudi dan izplačila.
«
Naši jugoslovanski uradniki Va!m vljudno postrežejo ter Vam dajo vsa potrebna pojasnila.
THE FIRST NATIONAL
BANKofBOSTON
FLORIDA 99 ^JgT PUEYRREDON 175
Av. Gral. Mitre 301
(Avellaneda)
Córdoba 1223
(Rosario)
í j 1
C
I «it tai k lie »is
ZAUPANJE.. VLJUDNOST.. VARNOST.. HITRO5*
trnu
P. A. de .Mantón:
KAPETAN STRUP
PRVI DEL Telesne rane
gocena, da je vsa njegova oseba zelo čedna ter da je na nogavicah vdelana krona markizov. Tudi nista prezrli zelo stare zlate medaljice, ki jo je nosil pod obleko obešeno okrog vratu, in opazili sta, da predstavlja Devico Pilarja iz Zaragoza; in vsega tega sta se zelo razveselili, ker sta se prepričali, da mora biti kapetan odličen človek ter dobro in krščansko vzgojen. Seveda pa sta spoštovali notranjščino njegovih žepov, kjer so morda bili papirji ali vizitke, ki bi povedali, kako se imenuje in kje stanuje; upali sta, da bo te podatke dal sam, ko bo spet prišel do zavesti in besede ter bo 3 tem pokazal, da bo še živel...
Dasi se je bil politični spopad za takrat zaključil, in sicer z zmago monarhije, je bilo slišati med tem, od časa do časa, zdaj oddaljen strel, ki ni dobil odgovora in ki je zvenel kakor osamljen protest tega ?li o-nega republikanca, katerega krogle niso mogle spreobrniti, zdaj pa zvon ko peketanje konjskih kopit vojaških patrol, ki so krožile po mestu, da zagotovijo javni red. To so bili neprijetni in nič kaj dobrega obe-
tajoči glasovi, ki jih je bilo zelo ža lostno poslušati poleg vzglavja ranjenega in skoro mrtvega vojščaka.
VIII
HIBE "TUJSKEGA VODNIKA"
Ko je bil položaj tak ter je bila ura "Del Buen Suceso" komaj odbila tri in pol, je kapetan iznenada odprl oči; z mrkim pogledom se y¿ ozrl po sobi ter nato, skoro z otroškim strahom, pogledal Angustias in njeno mater in zajecljal z neprijaznim glasom:
"Kje, za vraga, se nahajam?"
Mladenka je položila prst na svoje ustnice ter mu s tem priporočila, naj molči; vdovi pa tretja beseda onega stavka ni nič kaj ugajala in je zato brž odgovorila:
"Nahajate se v poštenem in varnem kraju, namreč v hiši vdove generala Barbastra, grofice santurške ki je vaša služabnica".
"Ženske! Ej, hudiča!...", je za-mrmral kapetan ter zasukal oči, kakor da spet pada v nezavest.
Kmalu pa je bilo opaziti, da prosto in močno diše, kakor človek, ki mirno spi.
"Rešen je!", je mirno dejala Angustias. "Oče bo zadovoljen z nima".
"Molila sem za njegovo dušo...", je odgovorila mati, "dasi vidiš, da prvi pozdrav najinega bolnika ni bil za naju baš poklon".
"Znam na izust", je začel počasi
govoriti kapetan, ne da bi odprl o¿T, "imena vseh članov generalnega šta ba španske vojske, vsebovana v Tuj skem vodniku, in med njimi ni, in ga v tem veku tudi ni bilo, nobenega generala Barbastra!"
"Povedala vam bom!...", je živahno vzkliknila vdova. "Moj pokojni mož..."
"Nikar mu sedaj ne odgovarjaj, mama!", jo je prekinila mladenka ter se nasmehnila. "Blede se mu še vedno in prizanašati je treba njegovi ubogi glavi! Spomni se, kaj je naročil doktor Sánchez!"
Kapetan je odprl svoje lepe oči; dobro je pogledal Angustias, nakar je oči spet zaprl ter počasi dejal:
"Meni se nikoli ne blede, gospodična! Pač pa imam navado vselej povedati resnico, p_a naj se zgodi karkoli 1"
Izrekel je te besede zlog za zlogom, globoko vzdihnil, kakor da ga je toliko govorjenja utrudilo, ter zu Čel siArčati na tako čuden način, ko da bi umiral.
"Ali spite, kapetan?", je zelo razburjena vprašala vdova.
Ranjenec ni odgovoril.
IX
NADALJNJE HIBE "TUJSKEGA VODNIKA
"Pustimo ga, naj počiva", je dejala Angustias potihoma ter sedla poleg matere. "In ker naju sedaj ne more slišati, dovoli mi, mama, da ti nekaj rečem... Menim, da ni-
si storila prav, ko si mu povedala, da si grofica in generalova vdova.."
"Zakaj?"
"Zakaj..., saj veš, da nimamo zadostnih sredstev, da bi skrbele za človeka, kakor je ta le, ter mu stregle tako, kakor bi to storile resnične grofice in generalke."
"Kaj to pomeni — resnične?", je živahno vzkliknila Guipuzcoanka. — "Tudi ti boš'dvomila o mojem činu? Jaz sem prav tako grofica kakoj Montiška, in prav tako generalova, kakor Esparterova!"
"Imaš prav; toda, dokler vlada ne reši v tem smislu tvoje prošnje za pokojnino, bomo še zmerom reveži..."
"Tako hudo revni pa nikakor ne! še vedno imam tisoč realov v sma-ragnnih nakitih in imam ogrlico is biserov ter briljantov, katero mi je podaril moj stari oče in ki je vredna več ko petsto durov; to pa nam zadostuje za življenje dokler se moja prošnja ne reši, kar se bo zgodilo pred mesecem dni, in zadostovalo nam bo tudi, da temu čoveku postrežemo kakor Bog ukazuje, četudi bi radi zlomljene noge moral ostati tu dva ali tri mesece... S^j veš, da je državni svetnik mnenja, da imam pravico do ugodnosti, ki jih nudi 10. člen vergarske pogodbe. Dasi je tvoj oče umrl že prej, je pa le u-gotovljeno, da je bil že sporazumen z Marotom..."
"Santurce... Santurce... Tega grofovstva tudi ni v Tujskem vodni-
ku", je napol umljivo zamrmral kapetan, ne da bi odprl oči.
Otresel se je nato svoje omedle-vice, se celo dvignil v postelji ter dejal z močnim in polnim glasom, kakor da bi že bil zdrav:
"Govoriva jasno, gospa! Jaz moram vedeti, kje se nahajam in kdo ste Vi... Meni ne bo nihče ukazoval in tudi za nos me ne bo vlekel! Hudiča, kako me ta noga boli!"
"Gospod kapetan, vi naju žalite!" je vzkliknila generalova ogorčeno.
"Dajte no, kapetan! Bodite mirni in molčite!", je dejala istočasno Angustias, z bolj milim, dasi užalje nim glasom. "Vaše življenje bo v veliki nevarnosti, če ne boste molčali ter bili mirni. Desno nogo imate razbito in na čelu imate rano, radi katere ste bili več ko deset ur brez zavesti".
"Res je", je vzkliknil čudak, ko je dvignil roko k glavi ter otipal obveze, ki mu jih je bil naredil zdravnik. "Ti falotje so me ranili! Vendar pa — kdo je bil tako nepreviden, da me je zanesel v tujo hišo, ko imam jaz svojo in ko imamo vojaške ih civilne bolnišnice? Meni ne dopade nadlegovati nikogar in tudi nisem vreden! Bil sem v ulici de Preciados..."
"In v ulici de Preciados se nahajate, številka 14, pritličje...", ga je prekinila Guipuzcoanka, ki ni hotela razumeti znamenj, katera ji je delala hčerka, da bi molčala. "Ni-mava potrebe, da bi nama bil vi za-
tor1' jo«
K V
radi česa hvaležen, ker nisva 8 li in ne bova storili več nego zapoveduje in usmiljenje nalag8 Sicer se pa nahajate v pošteni
ši. Jaz sem doña Teresa Carillo
p*
Albornoz y Azpeitia, vdova P° listovskem generalu donu , Gonzagi de Barbastro, ki je Pn t>] na sporazum v Vergari... P'1
na sporazum v Vergari, dasi 8 to zgodilo virtuelno, retrospe^1 ter implicite, kakor je rečeno v
jih prošnjah. Svoj naslov grof» ^ turškega je dobil s kraljevskim^, novanjem dona Cariosa V., ^ j. vanjem, ki ga mora potrditi d0"3 sabela II. glasom člena 10 ^ ske pogodbe! Jaz nimam navade gati, ne poslužujem se *zm ügí-imen in napram vam nimam ej ga namena nego da vam streženl ^
vam rešim življenje, ker mi
j«
B»1
božja Previdnost poverila to go!..."
"Mama, nikar ga ne navijaj-; ¡,
«Cal
je pripomnila Angustias. p diš, da se ni potolažil, mai'v ^ pripravlja, da bo odgovoril ^e čjo vnemo... In ubogi človek J® ^ lan... in glava mu je oslabe^irjt<> Dajte no, gospod kapetan! P° , se in pazite na svoje živlJe .eji-Tako je dejala plemenita 01 .^ji-ka z resnostjo, ki ji je bila P1 t0. na. Kapetan pa se ni s te«> je lažil, marveč jo je začel gle ^ pf? še bolj pisano in srdito, kak°ap0d,! ganjan merjasec, katerega jenov in bolj nevaren sovražni jal je s krepkim glasom:
IZDAJA; Konsorcij "Novega lista"
UREDUJEi Dr. Viktor Kjuder.