MESEČNA MLADINSKA PRILOGA SLOVENSKEGA VESTNIKA LETNIK IV. CELOVEC, V ČETRTEK 14.4.1949 ...M|—| |l||||ll IW—|||ini|H|| |||| ŠTEV. 3(:2) V borbo za boljšo bodočnost Mladinska konferenca v Celovcu Slovenska Koroška mladina je letošnji svetovni mladinski teden zaključila s pokrajinsko delovno konferenco, ki je bila v soboto, dne 26. marca v Celovcu. Iz vseh okrajev Slovenske Koroške so prišli delegatje, ki so na konferenci poročali o delu mladine v posameznih krajih in občinah. Prišli so na konferenco, da skupno pregledajo dosežene uspehe ter tudi skupno izdelajo načrt za nadaljnje delo, načrt, ki ga po konferenci ponesejq,v svoje vasi, do zadnjega mladinca in do sleherne mladinke, ki se povezani v Zvezi mladine za Slovensko Koroško pod vodstvom naše narodne organizacije Osvobodilne fronte borijo za socialno in nacionalno osvoboditev slovenskega ljudstva na Koroškem. Delo konference je vodil tov. France Košutnik, ki je tudi predlagal dnevni red, nato pa je orisal politični položaj v svetu in pri nas na Koroškem. Poudaril je, da se na eni strani borijo demokratične sile za trajen in pravičen mir v svetu, na drugi strani pa se imperialistične sile trudijo, da bi zanetile novo svetovno vojno. Omeni! je tudi pogajanja za sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo, kjer so obravnavali tudi vprašanje koroških Slovencev in kjer vsled trdovratnega stališča Avstrije in zapadnih delegatov za enkrat niso prišli do sporazuma, kljub temu, da je jugoslovanska vlada v svoji miroljubnosti predložila nove kompromisne predloge. V diskusiji, ki se Je razvila po političnem referatu tov. Franceta Košutnika, so posamezni tovariši izrazili svoje mnenje o političnem položaju. Med drugimi je tovariš Pavle poudaril, da ima vse kričanje o nedeljivi Koroški, o večnih mejah na Karavankah in podobne parole samo namen, da bi ljudstvo odvrnili od vedno naraščajoče bede in brezposelnosti v Avstriji. Tovariši so omenili tudi razbljaško delovanje raznih pobeglih narodnih izdajalcev ter domačih hlapcev avstrijskih oblasti, ki skušajo slabiti našo narodno osvobodilno borbo. Danes poznamo njihova sredstva in njihove namene. Niso to samo pobegli Jugoslovani, ampak tudi razni Vinkoti Zwitterji, Tischlerji in podobni, ki hodijo med naše ljudstvo in ga skušajo odvrniti od vztrajne borbe za nacionalno in socialno osvoboditev koroških Slovencev. Tudi škofijski ordinariat se vključuje v razdiralno delo, ko pošilja v kraje Slovenske Koroške protiljudske duhovnike, razne belogardiste, ki pridigajo, da se cerkev ne vmešava v politiko, z drugim stavkom pa dajejo navodila, koga naj ljudstvo voli pri prihodnjih volitvah. Zato mora biti naša borba proti takim poizkusom še bolj odločna. Posebno živahna diskusija je bila v vprašanju brezposelnih, ko so posamezni tovariši nadaljevali primere bede in revščine, ki nastaja med delovnim ljudstvom. Tovarišica Milka je nakazala, da proti-Ijudski 'delodajalci s tem, da navidezno in samo nekaterim delavcem neznatno povišujejo plače, samo razbijajo enotnost de- lavstva, ki mora enotno in tesno povezano nastopati proti nakanam kapitalističnih izkoriščevalcev. Tovariši so diskutirali tudi o vzrokih naraščanja brezposelnosti, bede in revščine v Avstriji, ki je nedvomno posledica marshallizacije Avstrije. Kljub temu da je Avstrija bogata dežela, je položaj delovnega človeka vedno slabši in revnejši. Na eni strani izvažajo iz Avstrije razne surovine, ki bi jih lahko sami pridelovali, na drugi strani pa za drag denar uvažajo izdelke, ki jih mora ljudstvo kupovati. 3 tem pa ogromno škodujejo avstrijskemu delovnemu ljudstvu, ker mu odvzemajo delo in s tem tudi zaslužek. Po diskusiji je tovaiišica Lojzka Hofer podala poročilo o delu mladinske organizacije od zadnjega pokrajinskega plenuma. Najprej je omenila dolgotrajno borbo za uradno priznanje Zveze mladine za Slovensko Koroško. Ob tej priložnosti, je dejala tov. Lojzka, smo imeli spet možnost videti, kako avstrijske oblasti de- • ;» ,: l ■ m, tm Zastopniki naše mladine na Pokrajinski konferenci v Celovcu Mladina protestira Delegatje, ki so bili zbrani na Pokrajinski konferenci Zveze mladine za Slovensko Koroško, so poslali zveznemu ministru za notranje zadeve na Dunaj protestno pismo, v katerem pravijo: »Zastopniki antifašistične mladine Slovenske Koroške, zbrani na Pokrajinski konferenci Zveze mladine za Slovensko Koroško v Celovcu dne 26. 3. 1949, ogorčeno protestiramo proti ponovni aretaciji in Izzivalni obsodbi, ki jo je nad našim članom in bivšim predsednikom Zveze mladine za Slovensko Koroško 4ov. Lipejem Kolenikom izreklo okrajno glavarstvo v Velikovcu hi katero je potrdila varnostna direkcija za Koroško. .Tov. Lipe Kolenik se je v partizanskih ediidcah na Koroškem z orožjem v roki boril proti naclfašlzmu In bil ranjen. Kot partizanski invaMd je po zmagi nad hitlerjevsko tiranijo kot predsednik Zveze mladine za Slovensko Koroško stal na čelu borbe slovenske mladine za boljše življenjske pogoje ter za nacionalne in socialne pravice. Ravno v tem pa gledajo koroški varnostni organi povod za njegovo ponovno preganjanje. To je ponovna šikana in teror nad sloven- mmm sko mladino In slovenskim prebivalstvom na Koroškem s strani varnostno direkcije in avstrijskih oblasti sploh. Prav tako najostreje protestiramo proti zločinskemu zadržanju komandanta orožniške postaje v Železni Kapli, ki se je dno 13. 3. 1949 drznil javno ogrožati življenje predsednika Zveze bivših partizanov Slovenske Koroške in podpredsednika OF za Slovensko Koroško tov. Karla Pruš-nlka in njegovega soborca tov. Boltežarja Joškota s tem, da Je pred štirimi slovenskimi mladinci Izjavil, da je Prušnika In Boltežarja treba ustreliti. Prav tako pa najodločneje protestiramo proti odklonitvi priznanja Osvobodilne fronte za Slov. Koroško. Slovenska mladina ne bo in ne more dovoFtl, da bi avstrijske oblasti ne priznale naše edine politične predstavnice, Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško. Vzemite na znanje, da je OF za Slovensko Koroško obstojala in kot edina na ozemlju prve avstrijske republike vodila koroške Slovence v organizacijsko oboroženo borbo proti fašizmu že takrat, ko o varnostni direkciji za Koroško še ni bilo ne duha ne sluha. Ker so teror in šikanc nad koroškimi «4 izpadtofa if% to HQ.i'k kultoma pco-ivebuk tfotnav! Janško pojmujejo enakopravnost slovenskega ljudstva na Koroškem. Pokrajinski odbor ZM je moral trikrat vložiti svoja pravila in šele na podlagi tretje vloge in ostrih protestov so bile avstrijske ob’astl prisiljene, da so priznale našo mladinsko organizacijo. Nadalje je tov. Lojzka v svojem poročilu poudarila pomen prvega kongresa OF za naše mladinsko gibanje, ki je da! no\o politično smer za nadaljnie delo tudi mladinski organizaciji. »Ta kongres«, je poudarila, »je bil tudi za mladinsko organizacijo velikega pomena. Dal je nalogo zajeti v organizacijo najširše mlad'nske množice, jih povezati in organizirati, to se pravi zajeti tudi danes še ne dovolj zavedne in ob strani stoječe mladince in mladinke.« Tov. Lojzka je nato poročala o delu v posameznih okrajih In omenila, da n. pr. v Pliberškem okraju belogardisti In drugi reakcionarji posebno vneto poskušajo, da bi z raznimi lažmi in klevetami slabili ugled nove Jugoslavije, katerim pa naše ljudstvo ne naseda več in jih odločno odklanja. Iz velikovškega okraja je poroča-(Nadaljevanje na 2. strani) Slovenci plod dela varnostnega direktorja Stossierja in deželnega orožniškega komandanta za Koroško Korytka, ki sta tradicionalna sovražnika slovenskega življa na Koroškem, kar dokazujejo tudi izjavo In dejanja podrejenih organov, kakor na primer orožniškega komandanta v Žeh-ni Kapli ter krivična obsodba nad tov. Kolenikom, ki jo je izreklo okrajno glavarstvo Velikovec z VVagnerjem in njegovim namestnikom Mayrhoierjem na čelu, odločno zahtevamo takojšnjo odstranitev z državnih položajev: varnostnega direktorja za Koroško Stossierja, deželnega orožniškega komandanta Korytka, okrajnega glavarja v Velikovcu VVag-nerja in njegovega namestnika Mayrhofer-ja ter takojšnji odpust in najstrožje kaznovanje komandanta orožniške postaje v Železni Kapli. Zahtevamo takojšnjo izpustitev na svobodo partizanskega invalida Lipeja Kolenika. zahtevamo takojšnje javno priznanje Osvobodilne fronte za Slovensko Korošico ter takojšnji razpust neofašistične organizacije BHS-a.« Pt;vi maj je delovna in borbena manifestacija svobodoljubnih množic sveta. Prvi maj je praznik mladosti in pomladi delovnih ljudi, dan manifestacije mednarodnega bratstva m solidarnosti delovnih množic v borbi za mir in resnično demokracijo. Prvi maj je praznik delovnih ljudi v državah, v katerih so si že oriborili ljudsko demokracijo, je pa tudi praznik vseli naprednih ljudi v državah, kjer se še danes bore z imperializmom in njegovimi agenti za svobodo in človečanske pravice. Mladina Slovanske, jčimške, PRED NAMI JE 1. maj • praznik delovnega ljudstva Prvi maj praznuje tudi mladina vseh rodno predstavnico Osvobodilno fronto držav. Bratska jugoslovanska mladina za Slovensko Koroško in vsemi protiimpe-praznuje 1. maj s tekmovanjem pri izgrad- Balističnimi silami sveta 1. maj praznovanji socialistične domovine. Mi tukaj na li v znamenju poostrene borbe za narod-Koroškem pa bomo skupno z našo na- nostno svobodo, borbe proti političnemu. kulturnemu in gospodarskemu tlačenju In preganjanju s strani mednarodne reakcije in njegovih poslušnih hlapcev na Koroškem. Mladinci in mladinke, manifestirajmo prvega maja za mir, svobodo in resnično enakopravnost. Manifestirajmo na veliki praznik delovnega ljudstva Ln deiavske mladine svojo voljo do dela, manifestirajmo svojo pripravljenost do borbe za popolno osvoboditev vseh še zatiranih narodov, za boljšo bodočnost delovnega ljudstva. Mladinci in mladinke, udeležimo se v velikem številu prvomajskih manifestacij v Borovljah in železni Kapli V borbo za boljšo bodočnost (Nadaljevanje s 1. strani) la, da je bil znani izdajalec slovenskega naroda kaplan Lavrih — Janežič popolnoma razkrinkan in na podlagi tega prisiljen, da je zapustil naše slovenske kraje in se podal za svojim ljubljenim škofom v Ameriko. Nadalje je mladina velikovškega okraja uspela tudi v tem, da je z odločnim nastopom dala neofašističnim Wurf-komandovcem primeren odgovor, tako da jim je očitno minilo veselje in junaško navdušenje za nadaljnje izzivanje in zahrbtno napadanje slovenskih antifašistov. Tudi iz ostalih okrajev je poročala o uspehih, ki jih je mladina dosegla pri svojem delu. V svojem poročilu je tov. Lojzka nakazala tudi napake in pomanjkljivosti pri mladinskem delu v zadnjem času in ugotovila, da Je v zadnjih mesecih predvsem manjkalo podrobnega terenskega dela. Ob koncu je še poudarila, da se je mladina v zadnjem času predvsem udejstvovala na kulturno prosvetnem področju in na področju fizkulture. Nato je tov. Kori Perč v svojem referatu nakazal osnovne naloge, ki stojijo pred mladinsko organizacijo ter med drugim poudaril: Enotna organizacija naše resnično napredne mladine je iz več razlogov zelo velikega pomena. Naša vloga in naše naloge niso lahke. V tej organizaciji se bomo morali šc bolj vzgajati v duhu napredka, v duhu internacionalizma. Samo z vzgojo v taki enotni organizaciji bo mogoče uspešno in sistematično razvijati nacionalno in razredno zavest pri vedno novih in novih članih, ki bodo stopali v to organizacijo. Mi mlada generacija nimamo različnih interesov. Naši interesi so enaki, skupni. Mladina, ki sodeluje pri tako velikem delu. ima torej skupno nalogo in skupni cilj. In naš skupni cilj je, v borbo za boljšo bodočnost vsega delovnega ljudstva. Za dosego tega velikega cilja pa je prva važna naloga vzgoja mladine. Stalno moramo imeti pred očmi, da je mladina v skupni organizaciji na različnih stopnjah znanja, še več, v organizacijo bodo prihajali mladinci, ki so bili pod vplivom različnih nazadnjaških nazivanj. Zato bomo morali mi, ki smo že imeli priložnost za potrebno izobrazbo, nuditi novim članom naše mladinske organizacije vso pomoč, d« sc bodo tudi oni vzgojili v naprednem duhu. Naslednja naloga, ki je pred nami, je telesna vzgoja mladine. V tern pogledu smo pri nas dosegli že precejšnje uspehe, vendar nam to še ne sme zadostovati. Telesna vzgoja mora pri nas na Koroškem postati splošnega množičnega značaja. To je zelo važno, kajti vsak posameznik potrebuje za premagovanje raznih težkih delovnih nalog tudi ustrezajočo telesno silo in odpornost. Nadalje pa je fizkultur-no udejstvovanje potrebno tudi za prireditev mladinskih dnevov, kakor smo ga priredili lansko leto v Logi vesi in kakor ga bomo priredili tudi letos. Samo s to razliko, da mora biti letošnji mladinski dan še veličastncjši, še bolj poipoh in obširen. Ta mladinski dan naj ne bo samo velika mladinska manifestacija, za našo organizacijo mora postati temelj in agitator za vso danes še ob strani stoječo mladino. Tretja velika naloga, ki je postavljena pred našo organizacijo, jc udeležba mladine pri prostovoljnem delu. Tukaj predvsem mislim na gradnjo kulturno prosvetnih domov.' Pokazati moramo, da smo nosilci napredne ljudske kulture in to tudi v dejanjih, ne samo v besedah. Dograditi in obnoviti moramo naše kulturne domove, kajti domovi so last vsega slovenskega ljudstva, so last nas vseli. Pri gradnji kulturno prosvetnih domov pa bomo tudi kovali in gradili enotnost in tovarištvo, med našo mladino bomo dvigali narodno zavest. Naša mladinska organizacija pa nora v bodoče posvetiti veliko pažnjo zboljšanju življenjskih in delovnih pogojev delavske mladine. Skrbeti mora, da bodo mladinci, ki prihajajo iz vasi in se vključujejo v razne gospodarske panoge, dobro sprejeti ter da bo njih življenje in delo zasigurano. Naloga naše organizacije pa je tudi, da razvijemo in krepimo pionirsko organizacijo, da vzgajamo naše najmlajše v ljubezni do naše domovine, do slavnih revolucionarnih tradicij našega naroda, zlasti pa do narodno osvobodilne borbe, da med našimi najmlajšimi tovariši razvijamo nov odnos do dela in učenja, misel za kolektivno delo. Tov. Kori je nakazal še druge naloge, ki nas čakajo v bližnji bodočnosti, ob koncu pa Je poudaril: »Tudi v bodoče moramo nuditi vsestransko pomoč Svetovni federaciji demokratične mladine in Mednarodni študentski zvezi, ki morata biti tudi v bodoče na Čelu borbe za širjenje in krepitev enotnosti mladine sveta, v borbi za mir, demokracijo in pravice mladega rodu. Kakor doslej moramo tudi v bodoče razvijati stike z vso napredno mladino sveta, predvsem z mladino Sovjetske zveze in Jugoslavije, kakor tudi z napredno mladino Avstrije. Vso svojo pomoč pa moramo nuditi tudi mladini Grčije, Španije, Kitajske in drugih zatiranih držav, ki vodi herojsko borbo proti imperialističnim zasužnjevalcem za svobodo in neodvisnost svoje domovine.« Po referatu tov. Korija je tov. Pavle Kumer še podrobno obrazložil načrt bodočega dela naše mladinske organizacije in pri tem poudaril, da mora tudi v bodoče biti politična in organizacijska utrditev naše organizacije osnova našega načrtnega dela. Zbrani delegatje so po referatu sprejeli sklepe o bodočem delu; med drugim so sklenili, da bomo letos gradnji prosv. domov posvetili veliko več pažnje kakor lansko leto. 25. aprila bomo pričeli z delom v Žitari vesi, da bo dom čim prej dograjen, kajti nas ne čaka samo dom v Žitari vesi, gradili bomo tudi še v drugih krajih Slovenske Koroške. Tudi za letošnji mladinski dan bomo takoj pričeli s predpripravami, kajti mladinski dan mora biti veličastna manifestacija vse slovenske mladine na Koroškem. Na fizkul-turnih vajah, ki jih bomo prirejali po vseh naših Jerajih, se bomo pripravljali, da bo fizkulturni nastop res množičen. V okviru fizkulturnih vaj pa bomo prirejali tudi sestanke, na katerih bomo obravnavali organizacijska in politična vprašanja, nadalje tudi sestanke v proslavo 8. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte, obletnice zmage nad fašizmom, rojstnega dne maršala Tita itd. Praznik dela — 1. maj — pa bomo praznovali skupno z našo narodno organizacijo Osvobodilno fronto za Slovensko Koroško. Ob koncu, ko je tov. Košutnik zaključil konferenco, je še poudaril: »Če smo sedaj sklepe sprejeli, je seveda potrebno, da jih izvršimo. Ob zaključku današnje konference bi ponovno poudaril, da moramo k delu v organizacijo potegniti tudi ostalo mladino, ki danes stoji še izven organizacije. Potrebno je, da študiramo, da budno spremljamo politična dogajanja v svetu. Pred nami je gradnja v Žitari vesi, poudaril bi, da bomo letos šli še z večjim elanom na delo. Ne sme se zgoditi, da bi na gradnji ne bilo mladincev. Zato pa je potrebno ogromno načrtnega pripravljanja. Pred nami je tudi mladinski dan, ki bo dokazal, kaj smo se naučili v zimskem času. Ko borno sedaj šli na teren, v naše vasi med našo mladino, jc predvsem naša naloga, da populariziramo našo mladinsko organizacijo, da pridobivamo nove člane, da pritegnemo tudi mladince in mladinke, ki danes še niso dovolj zavedni. Tako bej mladina Slovenske Koroške nadaljevala borbo za trajen mir, svobodo in deinokra, cljo!« S konference so navzoči delegatje poslali, brzojavko namestnikom zunanjih ministrov v London, v kateri med drugim poudarjajo: >Nad koroškimi Slovenci in posebno nad mladino, ki se je na strani zaveznikov borila v prvih vrstah proti fašistični Nemčiji, se nasilje s strani avstrijskih oblasti nadaljuje. Edina pravična in demokratična rešitev koroškega gibanja je, da se Slovenska Koroška priključi k matični državi ELR Jugoslaviji. Slovenska mladina se je, se in se bo borila za dosego tega cilja.« ' V pozdravnem pismu, ki so ga s konference poslali glavnemu odboru Ljudske mladine Slovenije, je rečeno: »Zastopniki slovenske koroške mladine, zbrani na svoji Pokrajinski konferenci dne 26. marca 1949 v Celovcu, pošiljamo; vam in preko vas vsej bratski slovenski' mladini borbene tovariške pozdrave. Na današnji Pokrajinski konferenci smo sl zadali naloge, ki jih bomo izpolnili sto« odstotno, s tekmovalnim poletom in mladinskim elanom bomo tudi v bodoče nadaljevali svoje delo in borbo za resnično svobodo in enakopravnost našega slo* venskega ljudstva na Koroškem. Svobo* dno hočemo živeti v svobodni domovini.^ wsvetovni mladini Letos bo gradilo Beograd 49.000 mladine Beograd, glavno mesto nove socialistične Jugoslavije, postaja iz dneva v dan lepše in obsežnejše. Od osvobojenja do danes so delovni ljudje Beograda in posebno mladina docela obnovili porušene dele mesta in zgradili celo vrsto novih stanovanjskih zgradb, ulic, parkov, defjih zabavišč in fizkulturnih objektov. Lansko leto so začele mladinske delovne brigade graditi Novi Beograd hi bodo letos gradnje nadaljevale. Dela, ki so planirana za to leto, so po obsegu in kvaliteti največja, kar jili pomni zgodovina Beograda. Naj navedemo najprej nekaj grobih številk. Letos bo zgradilo 40.000 mladincev in mladink iz vseh krajev Jugoslavije in 25.000 stalnih delavcev blizu 10.000 stanovanj, najmoder-neje urejene in opremljene restavracije, velike fizkultumc stadione, gradili bodo nove nasade in parke, nove ulice, podirali bodo stare hiše in gradili nove zgradbe in paviljone. Izgradnja Novega Beograda Glavna, dela v Novem Beogradu bodo opravljale mladinske delovne brigade, dovršile bodo lansko leto začeta dela in zidale.ter montirale cele vrste novih poslopij in stanovanjskih paviljonov. Gigant Novega Beograda, palača Predsedstva vlade FLRJ in Državni hotel, najmodernejši v Jugoslaviji, bodo letos pokrili. Poleg tega bodo zgradili mladinci in mladinke ob obali Donave zaščitni zid in utrjevali teren za ostale gradnje. Blizu Tošincga vodnjaka bodo gradile brigade moderne, večnadstropne stanovanjske zgradbe, v katerih bo 4000 stanovanj. Poleg stanovanj bodo zgradili več restavracij, prodajaln in delavnic za manjše potrebe. Ob obali Donave in pri Bežanijski kosi bodo zgradili mladinci Narodni parki! Tu bodo posajene rastline in trave vseh vrst iz vse Jugoslavije. I Velika skrb partije in vlade za študente Letos bodo začeli graditi v Novem Beogradu študentsko naselje. Študentje bodo dobili v najmodenieje urejenih večnadstropnih zgradbah udobna stanovanja, kjer jim bo veselje posvetiti se svoji najvažnejši nalogi — učenju. Med poslopji bodo zgradili nove široke ulice; ob prostem času se bodo študentje telesno krepili na velikem fizkulturnem stadionu ali brali razne knjige v veliki čitalnici; zanje bodo zgradili študentovski klub, polikliniko, veliko kino-dvorano, kjer bodo prikazovali znanstvene in umetniške filme. V naselju bodo zgradili za študente veliko restavracijo in poštno poslopje. Naselje bo imelo svoj hotel za letovišče v Pod-gori na morju, na Avali in Zlatiboru. Tja bodo šli letovat najboljši študenti. V Novem Beogradu bodo začeli gradili poslopja novinarsko-diplomatskc visoke šole in gozdarsko fakulteto. Promet, novi parki in fizkulturni objekti Po beograjskih ulicah bo že v letošnjem letu prevažalo prebivalce 115 novih trolejbusov, avtobusov in tramvajev. Letos bo dovršen tudi največji fizkulturni stadion v državi, stadion Centralnega doma Jugoslovanske armade, ki bo lahko sprejel nad 60.000 gledalcev. Gradijo tudi široko ulico, ki bo omogočila lep dostop do stadiona. Stanovanjske zgradbe za delavce beograjskih tovarn Delavci največjih beograjskih tovartj fn podjetij bodo letos dobili udobna h* moderno izgrajena stanovanja. Opremlje-i na bodo z najsodobnejšimi kulturnimi iti, higijenskimi pridobitvami. Okrog stavb, pa sc b&do razprostirali parki, kjer bodo, delavci in delavke našli počitek po delu* » Ogromna dela bodo izvršili v Beogradut mladinci in mladinke v mladinskih delov-i nih brigadah in frontovci v frontovskihj brigadah. Mladina iz cele Jugoslavije bof letos spremenila lice Beograda, ga olep* šala, razširila in udarila osnovne teineljcj za izgradnjo socialističnega milijonskega mesta — mesta svobodnih in delovnih) ljudi. Četrti kongres Ljudske mladine Slovenile Na osnovi sklepa IX. plenuma Centralnega komiteja Ljudske mladine Slovenije je bil v času od 5. do 8. aprila t. 1. v Ljubljani IV. kongres Ljudske mladine Slovenije. Bratska mladina Slovenije se jc z vsestranskim tekmovanjem pripravljala na svoj IV. kongres, v čast kongresu so mladi delavci zu visoke odstotke presegali svoje delovne norme. S svojim delovnim poletom je slovenska mladina svobodne domovine pokazala kakšne važnosti je za njo kongres. Kongresa so se udeležili delegatje iz vseh krajev Slovenije, zastopniki vseh mladinskih aktivov. Na kongresu so poročali o delu od III. do IV. kongresa Ljudskaj mladine Slovenije, izvolili so novi Centralni komite, na kongresu so številni mladinci in mladinke za svoje požrtvovalno delo sprejeli nagrade. Na kongresu pa so si zastavili tudi nove naloge, sprejeli so nove obveznosti, ki jih hočejo izpolniti pri delu za izgradnjo socializma. IV. kongresa Ljudske mladine Slovenijo se je udeležila tudi dvočlanska delegacija Zveze mladine za Slovensko Koroško. Podrobnosti o kongresu bomo poročali v prihodnji številki. Sovjetska mladina se bori za abotnost vse demokratične mladine Komsomol, ki je združil v svojili vrstah milijone sovjetski!: mladincev in mladink ter postal glavni pobornik boljševiške^ partije v borbi za zgradnjo prve sociali-* stične države na svetu, se je marca t. 1. sestal na svojem 11. kongresu. Komsomolci so prvoborci socialističnega tekmovanja v podjetjih in dosegajo pri tem izredne uspehe. V Vrhovnem sovjetu Sovjetske zveze je danes 135 mladincev in mladink. Komsomol je poslal na fronto za obrambo domovine v zadnji vojni tri in pol milijona mladih ljudi, od katerih je bilo 7.000 odlikovanih z redom heroja Sovjetske zveze, od teh jih jc bilo 60 dvakrat odlikovanih s tem redom. Pri obnovi sovjetskih mest in vasi po vojni so bili komsomolci spet v prvih vrstah. Milijoni mladincev se danes borijo za izpolnitev petletke in so pred tem kongresom še bolj razvili medsebojno tekmovanje. Na 11. kongres so sovjetski mladinci poslali svoje najboljše, one ki jih bodo tudi tam častno zastopali. Na kongresu so prisotne tudi inozemske delegacije. Po izvolitvi generalisima Stalina v častno predsedstvo skupno s člani političnega urada KP, je glavni tajnik Mihajlov podal poročilo, v katerem jo orisal vlogo Komsomola v državnem življenju. Govoril je nato o vlogi Komunistične mladine Sovjetske zveze na mednarodnem področju ter izjavil, da se sovjetska mladina bori za utrditev enotnosti demokratične mladine vsega sveta. Milijoni naših članov, jc izjavil Mihajlov, so odobrili politiko Stalina. Naša dolžnost je vzgajati mladino v duhu internacionalizma, prijateljstva in solidarnosti z mladino vsega sveta. Ob zaključku kongresa je Prezldij Vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze odlikoval Komsomol z Leninovim ordenom, kar je najvišje priznanje za požrtvovalno 'Ho ruske mladiiA. iz naših KRAJEV lz vseh krajev Slovenske Koroške poročajo o uspehih, ki jih je mladina dosegla pri svojem delu v zadnjem času. Povsod prirejajo sestanke in fizkulturne vaje, povsod zbira mladina les in hrano za gradnjo kulturno prosvetnega doma v Ži-tari vesi, mladinci in mladinke zbirajo tudi darila za grško mladino. Posebno zanimanje pa kaže mladina za udejstvovanje na fizkultumcm področju, kar dokazuje množična udeležba na fizkulturnih vajah za mladinski dan. Člrkovče pri Pliberku. Mladina iz Cir-kovč se je dne 25. marca zbrala na fiz-kulturni vaji, kjer so pričeli s predpripravami za fizkulturni nastop na mladinskem dnevu. Na prvi vaji seveda še niso mogli toliko vaditi, zaradi tega pa so sc pogovorili o vsem potrebnem, da se bodo zdaj na prihodnjih vajah čim lažje pripravljali za ta veliki nastop. Mladinci, ki so bili zbrani na fizkulturni vaji, so^ izrazili tudi zanimanje za nogomet in pričakujemo, da se bodo kmalu oglasili z igro ali tekmo. Dob pri Pliberku. Dne 3; aprila so se mladinci in mladinke zbrali na fizkulturni vaji, kjer so vadili za nastop na mladinskem dnevu. Čeprav so s fizkulturo šele pričeli, imajo že veliko veselja do telovadbe, vsi sc zavedajo, da je fizkultura potrebna za utrditev našega telesa. V Pliberškem okraju mladina zbira hrano in les za Žitaro ves, med drugim so mladinci pripravili 14 hlodov, ki jih bodo spravili na gradilišče. Dobila ves. Tudi mladina velikovškega okraja tekmuje na vseh področjih. V Do-brli vesi so imeli dve vaji za fizkulturni nastop, katerih se je udeležilo 25 mladincev in mladink. Na teh vajah je mladina pokazala posebno zanimanje za fizkulturo. Ustanovili so tudi svojo fizkulturno skupino, ki je že pričela z vajami. Do-brloveški nogometaši so izrazili željo po nogometni igri z rožansko skupino in žc danes sc veselimo dogodka, ko bosta nastopili naši prvi dve skupini nogometašev. Poleg tega pa mladina v Dobrli vesi tekmuje tudi za zbiranje hrane za Žitaro ves ter Dri zbiranju daril za grško mladino. V kratkem času so zbrali 84 zvezkov hi 23 svinčnikov, ki jih je Pokrajinski odbor odposlal mladim grškim borcem. Lobnik-Želczna Kapla. V Lobniku se tudi zbirajo na sestankih, posebno pa se zanimajo za fizkulturo. Imeli bodo redne vaje, kjer jih bo tovariš Polti Kežar učil prostih vaj, s katerimi bodo nastopali na mladinskem dnevu. Št. Vid v Podjuni. Seveda tudi mladina Iz Št, Vida noče zaostajati za ostalo našo mladino, zato se tudi ona udejstvuje na vseh področjih našega mladinskega dela. Tako so poleg drugega dela pripravili 10 hlodov za gradnjo v Žitari vesi. Globasnica. Tako tudi mladina v Globasnici pridno sodeluje, posebno aktivna je pri zbiranju hrane in lesa za Žitaro ves. Kotmaru ves. 1. aprila so se v Kotmari vesi zbrali najboljši fizkulturniki na vaji, ki so jo vslcd pomanjkanja boljšega prostora priredili na skednju. Na prihodnjih vajah bodo že sami lahko vadili z ostalo mladino, ki bo nastopila na mladinskem dnevu. Za grško mladino so v Kotmari vesi zbrali nad 30 šilingov in lepo število zvezkov. Še boljše uspehe pa so imeli pri zbiranju hrane za Žitaro ves, zbrali so 30 kg moke in vrsto druge hrane. Dilčovs in okolica. Po vseli vaseh občine Bilčovs se zbira mladina na svojih krajevnih sestankih, kjer obravnavajo vsa vprašanja, ki so važna predvsem za mladino in njeno organizacijo. Na teh sestankih pa se pomenijo tudi o delu, ki ga morajo opraviti, o nalogah, ki stojijo pred našo mladino. Mladina iz Bilčovsa in okolice pa sodeluje tudi pri fizkulturnih vajah in pri zbiranju daril za grško mladino. O uspehih nam poročajo tudi iz mnogih drugih krajev in občin Slovenske Koroške, seveda pa danes ne moremo objaviti vseh rezultatov, ker bi zmanjkalo prostora. Samo še to, da so v beljaškem okraju zbrali 75 zvezkov in okrog 30 svinčnikov, ki smo jih poslali herojski grški mladini. S svojim delom naša mladina najlepše dokazuje, da je pripravljena nadaljevati svoje delo in borbo za boljšo bodočnost našega ljudstva. Pomagajmo grški mladini Svetovna federacija demokratične mladine je pozvala vso demokratično mladino sveta, da pomaga mladini Grčije, ki se bori proti svetovnemu imperializmu in proti tujim intervencijam, ki sc bori za osvoboditev grške domovine izpod mo-narhofašističnega nasilstva. Temu pozivu se je odzvala tudi mladina Slovenske Koroške in je Pokrajinski odbor Zveze mladine za Slovensko Koroško že poslal Zve- zi demokratične mladine Grčije darila, ki jih je naša mladina zbrala v krajih Slovenske Koroške. Medtem pa je Pokrajinski odbor^sprejel nova darila in jih bo tudi poslal grški mladini. Tako bomo tudi mi na Koroškem dokazali svojo solidarnost z borbo grške mladine. Skupno z darili je Pokrajinski odbor poslal pozdravno pismo, v katerem je rečeno: >Na poziv Svetovne federacije demo- kratične mladine smo se odločili, da Vam tudi ml s tem majhnim darilom dokažemo svojo solidarnost z vašo vztrajno in odločno borbo, ki jo vodite proti svetovnemu imperializmu za neodvisnost svoje domovine in za osvoboditev svojega naroda. Tudi mi slovenska koroška mladina se borimo za nacionalno in socialno osvoboditev slovenskega ljudstva na Koroškem, zato s še večjim občudovanjem zremo na vašo junaško borbo. Z združenimi silami bomo v skupni borbi končno dosegli naš veliki cilj — svobodo in enakopravnost vseh šc zatiranih narodov.« V rt jaškem domu »Grafike" Kakor v številnih domovih nas biva tudi v domu »Grafike« nekaj mladincev iz Slovenske Koroške. Zato vam, dragi bratje in prijatelji v kratkem opišem pomen naše šole in življenje v našem domu. Gotovo vas bo zanimalo, kako nam gre in kako živimo v naši matični državi. V naši šoli se usposabljajo mladinci v bodoče tehnike, oddelkovodje za razna grafična podjetja. V ta namen nas študira tudi tukaj nekaj koroških mladincev, kajti tudi na Koroškem bomo potrebovali tehnični kader, ko bomo ustanovili svojo tiskarno, kakor je žc nekdaj obstajala v Celovcu. V našem domu je tudi nekaj koroških vajencev, ki se bodo usposobili v bodoče stavce in knjigoveze itd. Toda za učenje nam stavi ljudska oblast vse na razpolago. Vsako nedeljo imamo izlete v razne pomembne kraje. V zimskem času gremo v Planico, Kranjsko goro itd., kjer sc vršijo razne mednarodne športne igre, v poletnem času sc peljemo na naše Jadransko morje. Ti izleti so vsi brezplačni. Med počitnicami gredo tovariši, ki so bolj slabotnega zdravja, v razne počitniške kolonije. Takih izletov in počitniških kolonij se v današnji Avstriji in drugih zapadnih kapitalističnih državah udeležujejo samo otroci bogatašev, ne pa otroci revnega delavca. Dostop do višjih šol imajo v teh državah samo otroci kapitalistov — ljudskih izkoriščevalcev. Pri njih ni važna sposobnost človeka — važen zanje je le denar. Toda v Titovi Jugoslaviji študira lahko vsak, ki je sposoben in ima voljo za študiranje. , Vsi, ki smo s Koroške prišli študirat v svobodno domovino, se bomo potrudili, da bomo po končanem študiju čim več lahko koristili našemu še neosvobojenemu ljudstvu v ožji domovini Koroški. Iz dopisa, ki ga je poslal tovariš Kristi Šelander, študent grafičnega tehnikuma v Ljubljani, vidimo, da se naši mladinci in mladinke, ki so sli študirat v Jugoslavijo, pridno učijo in usposabljajo v strokovnjake, ki bodo našemu ljudstvu mnogo koristili. O 1 !vlv IZKULTURA^ )C H id • V« B j iUdtuca planincev in alpinistov (Nadaljevanje in konec.) Tistemu, ki hodi v gore zaradi tega, »MWW»WM«»lfOOWWKHWMI Krivična meja Karavanke niso meje naše, da narode bi prav mejile, do Gline segajo pravice vasi slovenske, ki z jugom bi živele. So bili časi, ki niso še minuli nam, ko za svobodo smo se bojevali, samo Slovenec na Koroškem je še sam, svobodo večno bomo tudi zanj skovali! Z juga sije nam zdaj boljši čas, ki nam ustvaril nov je lik življenja, prevzel nam dušo in posvetil delu nas, da rešimo Korošce iz trpljenja. Ni daleč več nam sončni dan, ko vsa svobodna bo zapela domovina, objel z veseljem jo poslcdni bo tlačan, takrat izpolnjena nam bo naša želja! Pesemco je napisal tovariš Smolnik Jože, mladinec, ki študira v Jugoslaviji, da bo svoje sposobnosti lahko posvetil slovenskemu ljudstvu na Koroškem. Poskus, ki ga je tov. Jože napravil s pesmico, nam dokazuje, da imamo tudi v vrstah naše mladine sposobnosti in talente, čeprav naša mladina prej ni imela možnosti, da bi se vzgajala v našem maternem jeziku.