Glasilo občine Logatec LOGAŠKE # Leto XXX, številka 1, januar 1999 KO JE GROZILA DEMOKRACIJA Ko je 19. junija 1988 tedanji (prebrisani) predsednik CK ZKS in sedanji ( še bolj pretkani) predsednik države javno govoril: "ZK in SZDL v Sloveniji sta sposobna in odločena braniti socialistično samoupravljanje", se mu ni bržčas niti sanjalo, da bo samo tri leta kasneje govoril: "Nič več ne bo, kot je bilo." (Prebrisano in pretkano!!! - A ne?)) Ali drugače: samo troje let je bilo treba, da se je zakup resnice, ki jo je smel obvladovati le CK ZKS, razblinil najprej v nejasno negotovost, da bi se v naslednjem hipu povzpel v novo "preroštvo" - po analogiji: Umrl je kralj, živel kralj. In res, še pred desetimi leti je partija (naslednica "svet osrečujoče" kominterne) čvrsto branila svoje privilegije, samoupravljanje, pridobitve revolucije in neuvrščeno Jugoslavijo tudi, na primer, z žrtvami sodstva JLA, ki je Janši, Borštnarju, Tasiču in Zavrlu (še prej pa brez števila drugim) po revolucionarnem pravu vzorčno kršila in teptala temeljne človekove pravice. Odbor za varstvo pravic Janeza Janše (kasneje preimenovan v Odbor za varstvo človekovih pravic) je z zahtevo po legitimnosti pogumno načel JLA, trdnjavo, ki je branila - bolj kot državo - vladavino partije. In tako se je zoper partijski demokratični centralizem postavljala alternativa demokracije svobodnega človeka. Že v maju so s svojo udeležbo in pristopno izjavo podprli ustanovitev Slovenske kmečke zveze v unionski dvorani v Ljubljani (predhodnica sedanje Slovenske ljudske stranke) tudi nekateri z logaškega konca, tako iz Rovt Janko Petkovšek in Franc Istenič, iz Hotedršice Franc Rupnik in Andrej Lukan, iz Laz Franc Krmavnar, Zinka in Slavka Kobal, z Vrha sv. Treh Kraljev Anton Kokelj ter iz Logatca Božo Tršar in Marcel Štefančič. Z majskim dejanjem v unionski dvorani se je nedvoumno naglasila zahteva po pravici do svobode političnega združevanja in do svobodnega, predvsem normalnega razvoja kmetijstva. Sredi oktobra pa predstavi iniciativa za ustanovitev Slovenske demokratične zveze že pravi alternativni politični program (neke vrste povzetek Prispevkov za slovenski nacionalni program iz znamenite 57. številke Nove revije). Ta se zavzema za parlamentarno demokracijo, za človekove pravice, za politično, kulturno in gospodarsko suverenost republike Slovenije, za novo ustavo, ki naj bi oblast delila na zakonodajno, izvršno in sodno, za pluralnost medijev in za povezavo z Evropsko skupnostjo. V Logatcu je gibanje za politično alternativo odmevalo pritrjevalno med občani, povsem odklonilno med "nosilci" partijske oblasti. Množično so bili obiskovani "literarni" večeri (s Partljičem, z Zlobcem, s Hofmanom, s Torkarjem, z Janšo in drugimi), ki so pripravljali razpoloženje za jasnejše narodnostno in politično osveščanje. Tako se je vse bolj glasno izpovedovala zavest po svobodi v demokraciji zoper partijsko in jugoslovansko (beri: beograjsko) politično vladavino. Decembra 1988 se je zbrala skupina somišljenikov, da bi ustanovila Pododbor za varstvo človekovih pravic v Logatcu. Skupino so sestavljali: Martin Brus, Albin Čuk, Janko Filipič, Marjan Geohelli, Janez Gostiša, Marko Kek, Andrej Mihevc, Pavel Mihevc, Anica Perpar, Vladislav Puc, Janez Škrlj, Marcel Štefančič in Božo Tršar. Januarja 1989, natanko pet dni po ustanovitvi Slovenske demokratične zveze (11. januarja v Cankarjevem domu v Ljubljani), je bil v Logatcu - ob prisotnosti Igorja Bavčarja in stotridesterice Logatčanov - ustanovljen Pododbor za varstvo človekovih pravic. V izvršilni odbor so bili izvoljeni: Roman Dodič, Janez Jerina, Marko Kek, Andrej Mihevc, Anica Perpar, Polde Rozman, Janez Škrlj, Jože škrli, Marko Škrlj in Marjan Geohelli kot predsednik ter Marcel Štefančič kot podpredsednik odbora. Pododbor je vztrajal pri nujnosti politične konkurence in pri neobhodnosti institucionalizirane kontrole oblasti. Drugače rečeno: vse bolj živo je postajalo gibanje za parlamentarno (večstrankarsko) demokracijo zoper revolucionarni enopartijski sistem, ki je od vsega začetka kršil in teptal človekove pravice, kolesje razvoja pa zapeljal v slepo ulico, iz katere je partijski režim vodila pot samo še k "sestopu z oblasti". Iz jedra tega Pododbora je že v februarju vzniknil iniciativni odbor za ustanovitev Področnega odbora Slovenske demokratične zveze Logatec. V iniciativni odbor so bili imenovani Marjan Geohelli, Janez Škrlj, Anica Perpar, Marko Škrlj in Marcel Štefančič. Napovedovala se je politična drugačnost kljub doslednemu odklanjanju sleherne politične alternative zunaj SZDL, ki je pa tako in tako delovala pod taktirko in budnim očesom partije. Po zaslugi iniciativnega odbora in ob soglasju partijskega komiteja (republiškega bolj kot občinskega) se je zgodila 21. junija v Narodnem domu odmevna javna tribuna, poimenovana "ZK po meri demokracije". Naredilo se je prvič, da so se o kritični presoji napovedovane prenove ZK javno spopadli člani ZKS s predstavniki novo nastalih -nepartijskih - političnih zvez. Partijo so zastopali: Sonja Lokar, Silva Jereb, Peter Bekeš, Robert Černe, Borut Pahor, Milan Balažic in Miloš Čirič. Živopisno politično alternativo pa so predstavljali: Rajko Pirnat (Slovenska demokratična zveza-SDZ, kasneje stranka neslavno razpade), Andrej Magajna (Socialno demokratska zveza Slovenije-SDZS, kasneje SDS), Mauricio Olenik (Zeleni Slovenije-ZS, kasneje se preoblikujejo v mnoge frakcije), Franc Miklavčič (Slovensko krščansko-socialno gibanje-SKSG, kasneje SKD), Ivan Oman (Slovenska kmečka zveza-SKZ, kasneje SLS), Pavel Gantar (Klub 89, kasneje se zlije z LS-ZSMS), Gregor Golobic (Zveza socialistične mladine Slovenije-ZSMS, kasneje Liberalna stranka-ZSMS in končno LDS) in Marjan Geohelli (logaški Pododbor za varstvo človekovih pravic). Besedni spopad med partijskimi prenovitelji in porajajočo se demokratično opozicijo Slovenije, ki je silno odmeval po slovenskem in celo jugoslovanskem političnem obnebju, je suvereno vodil dr. Boštjan M. Zupančič. Na videz sicer tega večera ni bilo poražencev ne zmagovalcev. Toda pred nabito polno dvorano, prek slovenskega radia in televizije se je Borut Pahor v javnosti prvi med prenovitelji opredelil za "ZKS po meri stranke". Napoved nove epohe; demokratizaciji so se razpirala vrata na stežaj. Da ne bo nesporazumov: vrata je odpirala politična alternativa, "prenovitelji" pa so se z večjimi ali manjšimi odpori zbirali krog vrat. Štiri dni pred božičem je bila v Narodnem domu ustanovljena stranka Slovenskih krščanskih demokratov (SKD). Predsednik stranke je postal Štefan Kociper, ki opravlja to funkcijo še sedaj. Pred silvestrovim 1989 pa so se predstavniki logaških alternativnih gibanj in strank odločili za politično koalicijo, imenovano DEMOS (Demokratiča opozicija Slovenije). Ustanovitveni akt so podpisali: Božo Tršar za SKZ, Štefan Kociper za SKD, Marko Kek za iniciativo Zelenih Slovenije in Marcel Štefančič za iniciativo SDZ. Napovedovala se je slovenska politična pomlad. In spomladi 1990 je šel DEMOS na volitve ter zmagal. Marcel Štefančič V NOVO OBDOBJE ŠTIRIH LET Z lokalnimi volitvami se je pričelo novo obdobje štirih let, obdobje, ko se lahko in se tudi mora v občini Logatec postoriti veliko predvsem v smislu prijetnejšega bivanja. Najprej je treba postaviti pravo razmerje med zakonodajno in izvršno oblastjo. Treba je pozabiti vse neprijetne reči, ki so se zgodile v času predvolilnih soočanj, pozabiti na zamere, združiti moči in prizadevanja za skupni boljši jutrišnji dan. Upam, da nam bo to s skupnimi močmi uspelo. V teh dneh tečejo kandidacijski postopki za imenovanja komisij in odborov, ki delujejo v sestavu Občinskega sveta in katerih člani bodo izvoljeni na prvi naslednji seji, ki bo predvidoma prve dni februarja. Statutarno pravna komisija pa je že pričela s svojim delom glede na novelo Zakona o lokalni samoupravi in se lotila priprave predloga spremembe Statuta občine Logatec in Poslovnika občinskega sveta. Glede na dejstva, da so se na novo preoblikovala tudi vodstva krajevnih skupnosti, da v tem trenutku glede na spremembo Zakona o financiranju lokalne skupnosti še niso znana točna merila in višina sredstev, je proračun občine Logatec še nedodelan in ga ni možno predlagati v obravnavo. Ministrstvo za finance obljublja, da bodo končno znana merila do konca meseca januarja. Proračun občine Logatec za leto 1999 naj bi se pred obravnavo na občinskem svetu uskladil med svetniškimi skupinami in uporabniki. Upam, da nam bo uspelo proračun predložiti v obravnavo Občinskemu svetu v februarju. Pomembne investicije, ki se nadaljujejo iz preteklega leta in se gradijo skupaj s financiranjem določenih ministrstev, pa kljub temu, da proračun ni sprejet, potekajo dalje. Žal nagaja vreme - zima, a se kljub temu stvari odvijajo dalje. Raste Dom za ostarele v Grapovčniku, končani so temelji novega vrtca v KS Tabor, veliko pa je narejenega tudi na vodovodu Grčarevec, kjer pa dela trenutno stojijo. Med tem časom pospešeno potekajo pogovori z Ministrstvom za promet in zveze, Direkcijo Republike Slovenije za ceste in Družbo za državne ceste o rekonstrukciji magistralne ceste skozi Logatec. Del te ceste, od Pokopališke ulice pa do križišča na avtocesto, se bo prenavljal že v tem letu. Projekti so izdelani, sredstva v državnem proračunu pa tudi zagotovljena. Dogovori potekajo tudi o rekonstrukciji križišča na Martinj hribu, predvsem z vidika varnosti. Sočasno pa poteka tudi izdelava izvedbenih projektov za nadaljevanje rekonstrukcije magistralne ceste skozi Logatec do križišča pri Valkartonu, ki zajema ureditev križišč, avtobusnih postajališč in prometnega režima sploh. Pridobivajo se potrebna dovoljenja za gradnjo večnamenske športne dvorane ob šoli "8 TALCEV", pripravljajo pa se tudi projekti. Aktivnosti tečejo tudi na področju vodooskrbe. Pridobivajo se soglasja in odkupujejo zemljišča za ureditev črpališč za izrabo vrtin v Cuntovi grapi. Pogovori potekajo tudi za izvedbo dodatnih kaptažnih vrtin, s katerimi bi pridobili dodatne kapacitete dovolj kvalitetne vode. Za vse ostale investicije v občini pa se bomo dogovorili s predstavniki krajevnih skupnosti in s predstavniki političnih strank. Župan Janez NAGODE Na Notranjskem se znova poživlja misel o urejanju naravnega parka, zdaj imenovanega Snežnik. Park naj bi zajel tudi Planinsko polje, katerega spodnji del leži na območju naše občine. (Foto: M. Žnidaršič) Predstavitev podjetja Evex d.o.o. Svetlobni napis Evex na nekdanji Konfekciji - nekoliko stran od Napoleonovega drevoreda - zbuja že nekaj časa pozornost mimoidočih. Kaj se skriva za tem imenom, nam je razkril direktor Alojz Miklavčič. Evex d.o.o. je danes srednje velika gospodarska družba v zasebni lasti. Ustanovljena je bila leta 1990 za opravljanje poslov s področja tekstila in tekstilnih izdelkov. Je to podjetje za inženiring, marketing, proizvodnjo in trgovino s sedežem na Vrhniki. S 1. septembrom 1998 je podjetje kupilo logaško Konfekcijo in obdržalo oz. na novo zaposlilo vse dotlej zaposlene delavke in delavce. Pred prevzemom Konfekcije je Evex posloval z raznimi kooperanti, ki so svoje izdelke odpremljali v veleprodajno skladišče Lika na Verdu. Ko pa se je podjetje konec leta 1997 znašlo na ekonomskem razpotju, so pričeli razmišljati o lastni proizvodnji, še zlasti, če so hoteli še naprej zagotavljati doseženo kakovost svojih izdelkov, seveda, s čim nižjimi manipulativnimi stroški. Tako so se odločili za nakup Konfekcije. Prodajni in proizvodni program Večino Evexovega proizvodnega in prodajnega programa je moč videti v njihovi trgovini na Vrhniki v poslovnem trgovinskem centru Loka. Zal, moški nimajo vselej dovolj pripravnega pogleda, da bi opazili vso pestrost ponudbe, ki obsega posteljnino različnih dimenzij, tudi za dvojne postelje, jogi in navadne rjuhe, brisače, kuhinjske krpe, prte in robce ter damske in moške rokavice iz pravega usnja. In dalje, razne spalne srajce in pižame, tudi za tuje partnerje. Posebej velja naglasiti program, ki obsega obhajilne in večerne obleke, bluze in krila, skratka, pester spekter tekstilnih izdlekov. Izjemnost Evexa pa je zlasti izdelek blazina-odeja, zaščitena kot njihov proizvod. (Ko potem doma pripovedujem ženi o bogatem programu Evexa, ugotovim, da ga ona že od poletja dodobra pozna, in mi hiti kazat, da že premoremo blazino-odejo; celo pogrnjena je čez posteljo. Tako je blagovna znamka prišla, ne da bi jo niti opazil, celo na mojo posteljo. Kaj ne bi šle torej mimo mene, denimo, večerne ali celo poročne obleke, pa čeprav sem se ob obisku v Evexu sprehajal med njimi! Žena mi ob pripovedovanju kar ne more prehvaliti prijaznosti prodajalk v trgovini Loka, saj so jo znale prepričati glede uporabnosti blazine-odeje. Pa ne samo nje. In če boste iskali darila za novoporočence ali za koga drugega, vas bodo gotovo znali prepričati o odličnosti svojega proizvodnega programa.) Uspešno povezovanje v sistemu Valkarton Odeja - blazina: izdelek, ki ga je trg dobro sprejel Kakopak, čim prej želijo tehnološko dopolniti svojo proizvodnjo. Že doslej so vpeljali računalniško spremljanje celotne proizvodnje. Poleg tega stalno spremljajo kakovost proizvodnje. Zato se tudi ne bojijo obiskov kontrolorjev tujih firm, ki jim ne prikrivajo svojih izkušenj. Seveda, je včasih delavkam hudo poslušati kritiko svojega dela in se ob tem še strokovno izpopolnjevati z novimi metodami dela. Fazni proces proizvodnje namreč zahteva obvladovanje več faz dela, pri čemer je v začetku tudi težko pričakovati 100% izpolnitev norme. A tudi to zadrego bodo sčasoma in z večjo usposobljenostjo lahko premostili. Saj kjer je volja, je tudi uspeh. Usmeritve na trgu Da so Evexova prizadevanja tržno usmerjena, kažejo tudi nenehne težnje k novim blagovnim znamkam, o čemer priča v zadnjem času registrirana blagovna znamka za svečana oblačila. V Evexu ima svoje mesto tudi modna kreatorka. Tako iz programa Tiara prihajajo različne večerne in poročne obleke. V februarju pa bo na sejmu mode v Ljubljani predstavljena tudi kolekcija maturantskih oblek. Podjetje je izvozno usmerjeno in posluje s Češko, Slovaško, Avstrijjo, Francijo in Hrvaško, uvaža pa iz Češke, Slovaške in Hrvaške. Skokoviti proizvodni in izvozni prodor pa je Evex že leta 1996 uvrstil med najhitreje ra stoča podjetja (po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije na 96. mesto). S tako zasnovano proizvodnjo želi podjetje omogočiti stabilen razvoj podjetja z nadpoprečno donosnostjo, ki bi zagotavljala trdnost nadaljnjih naložb in razvoja. Treba pa je poudariti, da podjetje, ne le da ohranja delovna mesta, ampak ima še vedno odprta vrata za nove delavke in delavce, saj potrebuje kvalificirane šivilje, ki bi naj bi obvladovale raznotera dela: šivanje, likanje... Take razmere prav gotovo vzdržujejo dovolj ugodno delovno razpoloženje med zaposlenimi. A. Čuk Upravni odbor Valkartona d.o.o. Logatec je 26.2.1996 sprejel strategijo za obdobje 1996 - 2000. Z njo se je Valkarton opredelil za proizvajalca valovito kartonske enbalaže industrijskega tipa, za maloserijska naročila pa naj bi poskrbela ostala podjetja v sistemu. Tako je Valkarton z vlaganjem kapitala v določena kartonažerska podjetja vzpostavil sistem povezanih podjetij. V letu 1997 in 1998 se je krepilo medsebojno sodelovanje zlasti na komercialnem področju. Kot vlagatelj kapitala je Valkarton zainteresiran, da posamezna podjetja uveljavljajo zastavljeno strategijo Valkartona na trgu in da sočasno skrbijo za svoj razvoj oz. rast premoženja. Da bi rešili težko prezadolženost, so v Embalaži d.d. Maribor odprodali del poslovno nepotrebnega zemljišča in zgradb ter z minimalnimi sredstvi uredili preostale proizvodne in upravne prostore. Tako pričakujejo, da bodo v letu 1999 poslovali bolj racionalno in z manj stroški. Zaradi dobrih izkušenj s kombinacijo podjetniškega kapitala se je pokazal interes, da se tudi obrat Koper preoblikuje v družbo z omejeno odgovornostjo, kjer so družabniki Valkarton d.d. Logatec, Oktavij Kozlan, Edi Zoltan in Gorazd Petrinja. Družba je začela poslovati 1.1.1999 in se povezala v sistem podjetij z Valkartonom in mu sledi pri njegovi realizaciji zastavljene dologoročne strategije razvoja. V letu 1999 načrtuje družba nadaljnjo rast obsega proizvodnje in prodaje ter tudi celotnega dobička. Družba bo še nadalje izvajala program delitve dela med njenimi proizvodnimi obrati in posameznimi podjetji. V Valkartonu si bomo prizadevali še naprej obvladovati slovenski trg z valovitim kartonom, kjer naj bi imeli 63% tržni delež, in trg embalaže iz valovitega kartona, kjer naj bi skupaj s povezanimi podjetji zadovoljevali 55% slovenskih potreb po taki embalaži. S projekti - upravljanje s človeškimi viri, obvladovanje stroškov, interno revizijo oz. controlingom poslovanja in drugimi - bomo izboljšali vsebino in učinkovitost poslovnih funkcij. Predvsem preko temeljitega nadzora poslovanja in z njim povezanimi stroški bomo dosegli zadovoljivo dobičkonosnost pri vsakem izdelku, kupcu in v družbi nasploh. Vsi naši napori bodo usmerjeni k uresničitvi planiranega celotnega dobička. Letos nas čaka še nekaj korenitih sprememb v organizacijski in tehnološki usmeritvi proizvodnih obratov Valkartona in povezanih podjetij. Izpeljava vseh teh projektov in programov bo omogočila sistemu zdravo rast proizvodnje, prodaje in dobičkonosnosti, delavcem ustrezne pogoje delovanja, lastnikom pa primerne dividende in rast premoženja. Karel Korošec Eden mnogih modelov svečanih oblek, izdelek Evexa. V decembrski številki Novic je bilo objavljeno nepopolno besedilo prispevka pod spodnjim naslovom. Ker je tako prispevek izgubil svoj pomen, objavljamo ponovno celoten tekst. Avtorju se opravičujemo za neljubo pomanjkljivost. Krožišče ali semaforji Zaradi življenjske nevarnosti je nujna preureditev martinjskega križišča Na sv. Melkijada dan (10. decembra) je vodstvo krajevne skupnosti Naklo zbralo kar lepo število ljudi z županom vred v dolnjelogaški šoli. V razmislek je bila ponuđena skica za preoblikovanje križišča priključka avtoceste z Notranjsko cesto, po domače križišče p'r Anzlc. Preureditev tega križišča je skrajno potrebna, saj prav tu preži dnevno prenekatera prometna nevarnost, o čemer priča kar neprijetno število nesreč. Ogroženi so predvsem pešci, posebej še otroci. Gre tedaj za odločitve, ki naj za dalj časa pomenijo življenjsko varno prehodnost. Predlagani rondo, ki ga ponujajo prenovitelji Keltike (cesta od naše cestninske postaje do mejnega prehoda Robič), so prisotni zavračali kot neustrezno in premalo varno rešitev, zlasti za pešce in kolesarje. Živahna razprava je pripeljala do izbirajočega sklepa, ki naj bo izhodišče za pogajanja pred izvedbo preureditvenega projekta, kot je napovedal predsednik KS Berto Menard, in sicer: ali krožišče s podhodom za pešce in kolesarje ali običajno križišče s semaforji in ustrezno talno označbo za pešce in kolesarje. Januarja naprej. Marcel Štefančič POROČILO S SEJE OBČINSKEGA SVETA Novoizvoljeni člani Občinskega sveta so se sestali na 1. redni seji 22.decembra 1998. Najprej so imenovali 6-člansko verifikacijsko komisijo, ki je na podlagi pregleda Občinske volilne komisije predlagala, da se potrdijo mandati vsem novoizvoljenim članom Občinskega sveta. Predlagani sklep je bil soglasno sprejet. Pri potrjevanju mandata župana občine Logatec je Marcel Štefančič najprej predlagal odmor, da bi se v tem času podpisal spravni dokument med županom Janezom Nagodetom in Štefanom Kociprom. Dokument bi moral vsebovati opravičilo župana, ki je v predvolilnem soočenju na LEP krivično obdolžil Kocipra poskusa podkupovanja. Predlog ni bil večinsko podprt. Ana Jaklič, namestnica predsednika Občinske volilne komisije, je poročala o izidu volitev v obeh krogih glasovanja za župana občine Logatec. Občinska volilna komisija glede poteka volitev ni prejela nobenih ugovorov ter ni ugotovila nobenih nepravilnosti. Z večino glasov je Občinski svet potrdil Janezu Nagodetu mandat župana občine Logatec za naslednje 4-letno mandatno obdobje. Nato je vodenje seje od najstarejšega svetnika Janeza Smoleta prevzel v skladu z novo zakonodajo župan Janez Nagode, ki je uvodoma izjavil, da bo funkcijo župana opravljal poklicno. V nadaljevanju je občinski svet imenoval Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v sestavi: Martin Brus, Štefan Kociper in Franc Godina ter Statutarno pravno komisijo v sestavi: Marcel Štefančič, Stanislav Nagode in Marjan Gregorič. V Komisijo za vloge in pritožbe sta bila imenovana Lovrenc Janez Erker in Stanislav Šinkovec, za tretjega, manjkajočega, člana pa je bil določen rok za predloge do 15.1.1999. Občinski svet je sprejel sklep o uvedbi postopka za imenovanje naslednjih svojih teles: Odbor za infrastrukturo, urejanje okolja, gospodarstvo in kmetijstvo, Odbor za zdravstvo in socialno varstvo, Odbor za šolstvo, šport in kulturo, Odbor za spodbujanje razvoja malega gospodarstva. Hkrati je Svet sprejel tudi sklepe o uvedbi postopka za imenovanje članov Občinske volilne komisije, Nadzornega odbora občine Logatec, Upravnega odbora stanovanjskega sklada in Nadzornega sveta Javnega podjetja "Stavbna zemljišča" Logatec, d.o.o.. Politične stranke so bile pozvane, da pripravijo svoje pisne predloge do 15.1.1999. Člani Občinskega sveta so imeli pripombe predvsem pri predlogu za imenovanje Nadzornega sveta Javnega podjetja "Stavbna zemljišča" Logatec, d.o.o., saj je bil le ta imenovan šele leta 1998 in mu 4-letni mandat še ni potekel. Občinski tajnik Zdravko Klemen je pojasnil, da je bil dan predlog za imenovanje novega Nadzornega sveta Javnega podjetja z namenom, da bi se mandat članov Nadzornega sveta uskladil s trajanjem mandata članov Občinskega sveta, pa tudi zato, ker je pri prvem imenovanju bilo izraženo nenapisano stališče, da so člani Nadzornega sveta člani Občinskega sveta, kar omogoča učinkovitejši nadzor. Občinski svet je v nadaljevanju seje podaljšal mandat sedanji direktorici javnega zavoda Knjižnice Logatec Alenki Furlan do imenovanja novega direktorja. Sedanji direktorici se izteče mandat 31.12.1998, predlog za imenovanje novega direktorja pa bo možno posredovati šele na naslednji seji Občinskega sveta. Občinski svet je sprejel tudi sklep o začasnem financiranju javne porabe v letu 1999, ki bo veljal do sprejema proračuna za leto 1999. Nadalje je sprejel tudi sklep o povprečni gradbeni ceni in stroških komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč za leto 1999. Svet je nato določil novo izhodiščno vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1999 v višini 0,0256 SIT enako za vse uporabnike od 1.1.1999 dalje. Obenem so svetniki sprejeli sklep, da se do naslednje seje pripravi Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljšča v II. obravnavi. Z izrečenimi čestitkami župana ob božiču, novem letu in dnevu samostojnosti je bila končana prva seja. Po koncu seje so svetniki z vabljenimi gosti nazdravili novemu letu. Z. Klemen Hotedršica v prazničnem vzdušju Pevsko društvo Hotedršica je 26. decembra priredilo božično novoletni koncert v kulturnem domu v Hotedršici. Nastopili so ženski pevski zbor Kulturnega društva Tabor pod vodstvom Zdravka Novaka, domači Moški pevski zbor Hotedršica, ki mu je dirigiral Matija Logar, ter instrumentalni trio Hotedršica. Program sta povezovala Boža Rudolf in Edo Čuk. Dvorana je bila prepolna, saj sta kvaliteta nastopajočih ter pester izbor pesmi privabila staro in mlado k poslušanju glasbe. MoPZ Hotedršica in ŽePZ KD Tabor sta se glasovno izvrstno dopolnila, ko so ob koncu svojega nastopa njuni člani skupaj zapeli Gruberjevo "Sveto noč", ki je napolnila dvorano s toplino božičnega vzdušja. Nazadnje je nastopil instrumentalni trio Hotedršica, ki nam je zaigral vesele Avsenikove in Slakove poskočnice ter še bolj razživel razpoloženje med občinstvom. Sobotni večer je bil lep, občinstvo navdušeno; v nas je še dolgo odmevala glasba. Lahko si samo želimo še več takšnih prireditev in medsebojnih gostovanj med kulturnimi društvi. Silvia Ilič Praznični ognjemet Novoletno noč je vsakdo preživel po svoje: nekateri doma, nekateri drugod, mnogi celo pod milim nebom; povsod pa bolj ali manj slavnostno. Dolnjelogaški gasilci in krajevna skupnost pa so ob novoletnem slavju ozarili silvestrsko nebo z ognjemetom, ki je praznično odel pričakujoče novega leta ob dobri postrežbi na parkirišču med občino in Krpanom. Zbralo se je neverjetno veliko ljudi, ki so se veselili in rajali skoraj do jutra ob zabavnih zvokih Oaze. Tudi pokalo je - včasih prav objestno; malo več razsodnosti ne bi škodilo. Prireditev je bila dobro zamišljena in še boljše izpeljana, zato gre pohvala vsem pripravljalcem. Pa naj bi ta silvestrska noč ne minila kot izjema. Mirne duše lahko postane utečen dogodek; še kak tak, tudi drugače pomenljiv, sploh ne bi bil odveč. Ob letu osorej pa, ko bomo nazdravili letu 2000, naj spet zasvetijo ognjemeti in naj nas pospremijo novim časom naproti. A.Č. ocg Codovič išče OPERATERJA NA CNC STROJU za izsekovanje in oblikovanje pločevine Pogoji: IV. ali V. stopnja izobrazbe, zaželene izkušnje na podobnih delih, odsluženi vojaški rok. Ponujamo delo v dinamičnem kolektivu s stimulativnimi osebnimi dohodki. Delovno razmerje s trimesečnim poskusnim rokom bomo sklenili takoj za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite na naslov OCG d.o.o. Godovič 50 5280 Idrija Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 065 787 180 PRAZNIČNI VEČER V ROVTAH V soboto, 26.12.1998, je bila v Domu krajanov v Rovtah prireditev v čast državnemu prazniku, dnevu samostojnosti, in za globlje doživljanje božiča ter novega leta. Začeli smo z Zdravljico in vsi v dvorani smo vstali. Potem nam je zapel Mladinski cerkveni pevski zbor, pevska zbora pod vodstvom Alenke Gantar in Mari Loštrek in posamezniki. Tudi mlade plesalke so zaplesale novemu letu naproti. Nasmejali pa smo se lahko humoristični pravljici Bedak Jurček, ki so jo zaigrali člani dramskega krožka, ki so blesteli z zelo lepimi kostumi. Naredili so jih sami s svojo učiteljico. Na koncu pa so se na odru in pod odrom zbrali vsi pevci za zadnjo pesem Hitite kristjani. Peli so tudi nekateri obiskovalci, saj so že na začetku, ob vstopu v dvorano, dobili prijazno voščilo s programom in z besedilom zadnje pesmi. Občinstvu, ki je napolnilo dvorano, se je proslava zdela imenitna (tudi meni). Tadeja Mivšek Logaški godbeniki znova navdušili Logaški pihalni orkester se je 27. decembra spet predstavil občinstvu z novoletnim koncertom, ki se je tudi tokrat odvijal pred polno dvorano dolnjelogaškega Narodnega doma. Program je bil kar zahteven, godbeniki pa so ga sklenili z Gershvvinovim "Amerikancem v Parizu" in Ravelovim "Bolerom". Zaradi navdušenega občinstva je bil dodatek nujen - ne le eden, pač pa dva. V prvem so zaigrali še eno Gershwinovo skladbo, v drugem pa vedno odmevno "Koračnico Radetzkv", pri kateri je dirigent Žarko Prinčič v "izvajanje" vključil tudi občinstvo (s ploski rok, se razume), ki je bilo nadvse navdušeno. Dirigent Žarko Prinčič, ki so se mu godbeniki ob koncu, seveda, zahvalili s šopkom, je to sezono pristopil h godbenikom kot umetniški vodja in na godbeniške vaje vnesel nekaj novosti, ki pa so se očitno obrestovale. Kot izvrstna solistka se je izkazala flavtistka Rebeka Hren. Majhno število gostov, nečlanov orkestra, pa samo še dokazuje, kako močna je zasedba naše godbe - temu primerna pa je tudi kakovost. Prek petdeset godbenikov je igralo uro in pol, in mislim, da je zelo pohvalno, da je med njimi precejšnje število mladih. To pa, upam, je tudi temelj za nadaljnjo rast in nadgrajevanje orkestra, saj je veliko poslušalcev menilo, da bi takih koncertov moralo biti več - sploh pa ob sposobnosti našega orkestra, saj smo včasih nanj kar premalo ponosni. Petra Žigon Zahvala Ob novembrski poplavi, ki nas je prizadela, se iskreno zahvaljujemo pripradnikom civilne zaščite in gasilcem s Trat, z Medvedjega Brda, z Vrha Sv. Treh Kraljev, iz Rovt, s Petkov-ca in vsem drugim, ki so nemudoma prihiteli in nam požrtvovalno in nesebično pomagali ter s tem preprečili najhujše. Brencetovi LOGAŠKE NOVICE Informativno in uradno glasilo Občine Logatec. Izdajatelj: Občinski svet Občine Logatec. Odgovorni urednik Janez Gostiša. Naslov uredništva: Tržaška 15, Logatec. Tisk: Tiskarna LOTOS Postojna, Grafična priprava: Zdenko Rudolf s.p. Postojna, Izdelano 3500 izvodov. Po mnenju Urada za informiranje Vlade Republike Slovenije številka 4/3-12-1622/95-23/346 šteje glasilo med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tar. štev. 3 Tarife prometnega davka, po kateri se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. Od božiča do novega leta veselje se obeta Dober večer vam Bog daj! Dobri ljudje, znate kaj? Sliuš'te naših pesmi glas: Bog potroštaj nas in vas! (Kolednica od Cirovca) Polnočnica je minila in izzvenela je Gruberjeva Sveta noč. Pričeli so se božični in novoletni prazniki. Za večino dnevi veselja in praznovanja. V teh dneh je zapeta pesem budila spomine starejšim, mlajšim pa približala božično in novoletno praznovanje. O praznikih smo lahko poslušali dva koncerta, ki sta v nas polepšala razpoloženje in odkrila vso pestrost in barvitost praznika. Na sv. Štefana dan smo se v farni cerkvi sv. Nikolaja lahko udeležili latinske maše, ki je za današnji čas že tako rekoč zgodovina. Pri maši je pel Logaški oktet. Naslednji dan smo lahko v cerkvi Rožnovenske matere božje prisluhnili koncertu pevskih zborov. Nastopili so pevski zbor iz Hotedršice, dva zbora iz Gornjega Logatca, septet iz Podlipe, Pomladni odmev in Logaški oktet. Razveseljivo je, da je v hotenjskem zboru, ki ga vodi Stanko Nagode, pelo mnogo mladih, še bolj pa, da imajo Gornjelo-gatčani tudi otroški zbor, ki ga vodi Nežka Tomazin. Zvečer istega dne je bil v dolnjelogaškem Narodnem domu imeniten koncert logaškega Pihalnega orkestra, o čemer lahko preberete v teh Novicah poseben zapis. A.Č. Na Štefanovo je Logaški oktet presenetil z Gounodovo Mašo VELIKI PEVSKI DOSEŽEK OB SIJAJNEM GOUNODU Ni bil velik koncert; sploh ni bil koncert. Saj tudi se nikjer ni kaj takega ne oznanjalo in ne napovedovalo. In vendar je bilo moč na Štefanovo doživeti velik glasbeni dogodek v cerkvi sv. Nikolaja. Za mašo ob polenajstih se je pripovedovalo, da bo -kakor Cerkev baje priložnostno priporoča - v latinskem jeziku. In bilo je tako. Na klopeh nas je pozdravil ORDO MISAE CUM POPULO, ki je navajal bogoslužni red za latinsko mašo. (Tisti, ki smo z leti že nekoliko obloženi, se latinskega bogoslužja še dobro spomnimo, in zavoljo tega smo to pot prav gotovo okusili kak kanec nostalgije.) Toda za posebej poglobljeno vsebino bogoslužnega rituala je poskrbel tiste pobožične sobote Logaški oktet, ki je za to priložnost pripravil znamenito Mašo št. 6 v G-duru ("V katedrali") še bolj znamenitega francoskega skladatelja Charlesa Gounoda (1818-1893), ki je tako rekoč po navdihu velikega Stvaritelja izoblikoval pravi biser med mašami, čudovito impresivno ... Kajpak, logaški pevski osmerec z vodjem Janezom Gostišem ni le pripravil, temveč je zahtevno mašno delo spodobno odpel od note do note. In te note niso kar tako, pač pa so izredno zahtevna umetniška glasbena preizkušnja, ki terja veliko veliko poguma, nič manj znanja in še mnogo več neutrudljivega vztrajanja, da se pevci prekop-ljejo prek vseh težavnostnih in silno zdiferenciranih dinamičnih stopenj med pp in ff (še težavnejši so bili fff) ter pravih intonančnih in ritmičnih zank. Za pevski sestav, kakršen je oktet, se je ponujal še poseben glasovni izziv, če samo pomislimo, da je skladatelj napisal mašo za številčno mnogo obilnejši zbor, ki neprimerno laže izvede vse moderate, animate, maestose, vse forte in fortissime pa tudi pianissime, ki jim morajo praviloma še orgle slediti. In orgle so voljo (mestoma za spoznanje s preizrazito jakostjo) ubogale mlado organistko Mihaelo Gostiša, ki je z občuteno orgelsko barvitostjo pomogla pevcem k izpevanju te glasbene umetnine. Opravljeno je bilo veliko delo, v katerega je oktet stavil obilo znanja in domala vso svojo sposobnost in občudovanja drzni pogum. Prav ste razumeli: znanje, sposobnost in pogum. Zakaj ne brez prvega in ne brez drugega in tudi ne brez tretjega se ne bi mogla poslušalstvu podariti mogočna čarobnost velike glasbene izpovedi. Veličastnost so pevci napovedali že s Kvriem, potlej je Gloria izzvenela v prevze-majočih slavočastjih in proti zenitu je švistnila s Hosano prek poglobljenega čustvenega razpoloženja v O salutaris hostia do tankočutne umiritve z Agnus Dei (kjer so pevci dosegli najbolj prepričljivo homogenost). - Preostali božično priložnostni bogoslužni pesemski izbor (Glej, zvezdice Božje, O magnum Mvsterium, Sveta noč in Poglejte, čudo se godi) je bil bolj ali manj podrejen Gounodu. Velja pa pristaviti še neko žlahtnejšo ugotovitveno okolnost, namreč, da z nekaterimi glasovnimi preureditvami oktet naznanja bogatejši zven, bolj poln zvok in zanesljivejši ton, zlasti v nižjih legah. Morda bi ne bilo odveč, ko bi se kak premik opravil tudi na tenorski strani. Ampak o tem bo oktet že sam razmislil. Zaradi novih časov, zaradi novih izzivov, zaradi glasbe, ki kot vsaka umetnost se nenehno spogleduje z lepim in lepšim pa z dobrim in boljšim. Človeško srce, ki odpira umetnosti dveri, si prav tega želi. URADNE OBJAVE 27.1.1999 Marcel Štefi ancic V nedeljo po maši se dobimo Ob izteku leta 1998 je v Logatcu ponovno zaživela ideja o nadaljevanju žlahtne tradicije slovenskega podeželja. Zbiranje v gostilni po drugi nedeljski maši želi obnoviti skupina zagnanih Logatčanov. Za tehnično pomoč pri izvedbi in za vodenje debatno komunikacijskega študijskega krožka - dokler ne shodi -bomo poskrbeli pri VITRI. Na področju neformalnega izobraževanja odraslih imamo velike izkušnje, pridobljene z delom v razvojno revitalizacijskem projektu Dežela suhe robe. Krožek bo za udeležence brezplačen, saj imamo pri VITRI zagotovljena sredstva Ministrstva za šolstvo in šport, ki podpira neformalno izobraževanje odraslih. Nepolitično delovanje - združeno v to civilno pobudo -seveda, ne pomeni, da se bodo udeleženci pogovarjali le o vremenu. Konstruktivno, strokovno, nestrankarsko, predvsem pa aktivno želijo sodelovati pri razvoju Logatca. Razvojne priložnosti so zanje preveč pomembne, da bi jih prepustili le politično aktivni peščici. Hočejo povezati intelektualni potencial Logatčanov, ki je po mnenju iniciator-jev velik, a žal premalo izkoriščen v korist občine in njenih prebivalcev. Prav tako želijo sokrajane, raztresene po vsem svetu, spomniti, kje so njihove korenine. Prvo srečanje bomo imeli, ko se bo na podlagi tega članka prijavilo 12 ljudi. Iniciatorji pričakujejo, da bodo brez večjih težav - pod Tollazzijevimi oboki, kot se je slikovito izrazil eden izmed njih - ponovno oživili v sedemdesetih letih nezaželena (skoraj prepovedana) in zato prekinjena srečanja. Tako bomo v krožku sledili dvema ciljema. Kratkoročni bo potekal prve 3 do 4 mesece. V tem času se bodo člani krožka pripravili na samoorganizacijo, opredelili poslanstvo in vizije ter postavili cilje, da bodo kasneje brez težav potekala nedeljska srečanja. To pa je že dolgoročni cilj krožka. V krožku se bomo naslednjih 10 do 12 srečanjih predvsem dobro imeli. Učenje bomo spoznavali z vesele in zabavne plati, kar, seveda, ne pomeni, da ne bo domačih nalog. Člani bodo predvsem veliko praktično preizkušali debatne in retorične zakonitosti. Vsekakor vas vabimo, da se nam pridružite v študijskem krožku. Vabimo vse, ne glede na vero, nacionalnost, poklic, politično prepričanje, bogastvo, znanje, abstinenco, starost ali spol. Odprta skupina želi sodelovati z vsemi pozitivno nastrojenimi, konstruktivnimi in hiperaktivnimi, ki še verjamete v moč civilne družbe. Prijave sprejemamo pri VITRI. Pokličite na tel. 796 020. V krožku in na kasnejših nedeljskih srečanjih bomo sledili znani misli: Povejte, da ne bodo drugi govorili namesto vas. Bojan Žnidaršič, VITRA Cerknica Energetsko svetovalna pisarna Ljubljana Na podlagi 57. člena Zakona o lokalni samoupravi (Urad. list RS, štev. 72/93, 6/94, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95, 26/ 97 in 74/98), Zakona o financiranju občin (Urad. list RS, štev. 80/94) in 21. člena Statuta občine Logatec (LN, štev. 4/95) je Občinski svet občine Logatec na svoji I. redni seji dne 22.12.1998, sprejel SKLEP o začasnem financiranju javne porabe OBČINE LOGATEC v letu 1999 1. člen Do sprejetja proračuna Občine Logatec za leto 1999 se javna poraba Občine Logatec začasno financira po proračunu za leto 1998. 2. člen V obdobju začasnega financiranja se uporabljajo sredstva v višini povprečnih mesečnih dvanajstin realiziranih odhodkov proračuna za leto 1998. Realizirajo se tudi naloge v izvajanju po že sklenjenih pogodbah iz leta 1998. 3. člen Prihodki in odhodki, doseženi v obdobju začasnega financiranja, so sestavni del bilance prihodkov in odhodkov proračuna občine Logatec za leto 1999. 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu, uporablja pa se od I. januarja 1999 dalje. OBČINA LOGATEC Občinski svet številka: 012-16/98 Datum: 22.12.1998 ŽUPAN OBČINE LOGATEC Janez NAGODE Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS št. 72/93, 57/94 in 14/95) in 21. člena Statuta občine Logatec (LN št. 4/95 in 7/95 - popr.) je Občinski svet občine Logatec na I. redni seji dne 22.12.1998 sprejel naslednji SKLEP 0 povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč v občini Logatec v letu 1999 1. člen Povprečna gradbena cena za I m2 koristne stanovanjske površine brez stroškov komunalnega urejanja znaša na dan 31.12.1998 128.000,00 SIT. 2. člen Povprečni stroški komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč na območju občine Logatec za III. stopnjo opremljenosti in 2. skupino gostote naseljenosti (100-200 preb./ha) znašajo na dan 31.12.1998: - za individualne komunalne naprave 7.525 SIT/m2 koristne površine objekta in - za kolektivne komunalne naprave 7.945 SIT/m2 koristne površine objekta. 3. člen Odstotek od povprečne gradbene cene za določitev cene stavbnega zemljišča na dan 3 1. 12.1998, znaša: - za območje urbanistične zasnove Logatca 1 % oziroma 1.280 SIT, - znotraj ureditvenih območij ostalih naselij 0,8% oziroma 1.024 SIT, - za ostala območja pa 0,6% oziroma 768 SIT. 4. člen Cena določena v L, 2. in 3. členu tega sklepa se med letom valorizira v skladu s povprečnim indeksom cen za stanovanjsko gradnjo, ki ga mesečno objavlja GZS - Združenje za gradbeništvo in IGM. 5. člen Ta sklep se objavi v Logaških novicah in velja od dneva objave dalje. OBČINA LOGATEC Občinski svet Številka: 381-3/98 Datum: 22.12.1998 ŽUPAN ORČINE LOGATEC Janez NAGODE Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pisno izrekli dobre želje za božič in novo leto Uredništvo Ponudba turističnih kmetij Vse pogosteje slišimo, da bo uvedba dopolnilne dejavnosti na manjših kmetijah v prihodnosti nujna za preživetje takih kmetij. Pri tem pa vladne institucije in ministrstvo pozabljajo, da še vedno nimamo zakona o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah, ki bi te dejavnosti opredelila. Še najbolj so "pravila igre" dorečene pri turizmu na kmetijah, kjer se opirajo na obrtni zakon in zakon o gostinski dejavnosti. Poleg tega so za uvedbo katere koli dopolnilne dejavnosti na kmetiji potrebna velika vlaganja v opremo, prostore in podobno. Kakih velikih investicij pa si manjše kmetije pač ne morejo privoščiti brez najema (predragih) kreditov. Spodbude iz državne blagajne pa večinoma niso namenjene za zagonska sredstva, pač pa jih je moč uveljavljati z računi oz. šele potem, ko že vložimo lastna sredstva in delo. V naši občini se kar nekaj kmetij ukvarja s turizmom oz. jim ta dejavnost pomeni dodatni prihodek na kmetiji. Nekaj kmetij se pripravlja na to dejavnost. Bi se radi lotili tovrstne dejavnosti? Ko se odločamo za uvedbo turizma na kmetiji, razmislimo o legi kmetije ter o njeni širši in bližji okolici. Lepo je, če je celotna vas ali zaselek urejen, da dobi gost občutek, da je zaželen. Za dopolnitev svoje ponudbe izkoristimo naravne in kulturne znamenitosti v okolici, ki jih moramo dobro poznati in jih znati gostom tudi predstaviti. Dobrodošlo je, če se v kraju kdo ukvarja z domačo obrtjo, če imamo pevski zbor, folklorno skupino, kulturno društvo. Vse to lahko izkoristimo za popestritev svoje ponudbe. Večina gostov bo naše kmetije obiskala z avtomobili, zato mora biti pot urejena. Izogniti se je treba nevarnosti, da bi si gostje ne poškodovali avtomobilov. Na to moramo biti posebej pozorni v slabem vremenu, pozimi in po nalivih. Pod drobnogled moramo še posebej vzeti svojo lastno kmetijo. Pri tem moramo biti objektivni in se ne smemo slepiti z mislimi: "Saj je to le kmečki turizem; nič hudega, če smrdi in teče gnojnica čez dvorišče." Prevečkrat dopuščamo marsikatero neurejenost kmetije in njene bližje okolice, kar je ena poglavitv-nih pomanjkljivosti naših kmetij nasploh. Če se želimo na kmetiji ukvarjati s turizmom, moramo kmetijo temeljito pospraviti, urediti lopo za stroje in orodje (tudi glede požarne varnosti), urediti gnojišče in fasade. Cvetje in zelenje pa pripomore, da je kmetija še bolj privlačna, kar gostje tudi pričakujejo. Če tega nismo pripravljeni ali iz kakršnih koli razlogov ne moremo storiti, se odločimo za drugo dopolnilno dejavnost. Z neurejeno podobo svoje kmetije namreč ne bomo škodovali le sebi, temveč tudi drugim, sosednjim kmetijam in celotni podobi slovenskega kmečjega turizma. (Prihodnja tema: gostoljubje). Mojca Dolenc, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Novoletno darilo za 110 gospodinjstev ESP Logatec je aktivno sodelovala v zanimivem projektu, ki je 22 gospodinjstvom iz Logatca "prinesel" 220 m3 NOVOTERMA v vrednosti kakih 800.000 tolarjev. ESP Logatec se je v akcijo vključila z brezplačnimi strokovnimi nasveti o pravilnosti vgraditve termoizolacije. Ob obisku v pisarni so posamezniki dobili še informacije o ostalih elementih učinkovite rabe energije. Akcijo vam predstavljamo v sliki in besedi. V prednovoletnem času so podjetje PFLE1DERER NOVOTERM iz Novega mesta (pripravili so kar 1150 m3 termoizolacije, vredne okrog 4 milijone tolarjev), VITRA iz Cerknice in Energetsko svetovalne pisarne iz Logatca, Ribnice in Kočevja, ob pomoči Radia 94, Notranjskega Radia, LEP Logatec, radia Zeleni val in radia Univox zasnovali prednovoletno akcijo neposredne materialne pomoči za izboljšanje bivanjskih razmer; namenjena je bila prebivalcem hribovitih predelov občin Notranjske in Dolenjske, ki so vključene v projekt Dežela suhe robe. Poslušalce in gledalce lokalnih medijev smo povabili, da izkoristijo priložnost Miklavža, Božička in dedka Mraza v eni podobi. V tej koristni, predvsem pa brezplačni, energetski akciji je vsako od 110 gospodinjstev dobilo okrog 10 m3 NOVOTERMA za termoizolacijo stropa proti hladni podstrehi ali podstrešnega stanovanja. V soboto, 5. decembra, smo v Cerknici, Logatcu in Postojni razdelili 33 gospodinjstvom prvih 345 m3 NOVOTERMA. Nadaljevali smo v soboto, 12. decembra, ko smo v Ribnici, Kočevju in Kostelu razdelili 33 gospodinjstvom drugih 345 m3 NOVOTERMA. Akcijo pa smo zaključili v soboto, 19. decembra, ko smo v Logatcu, Velikih Laščah in dvakrat v Kočevju razdelili 44 gospodinjstvom še zadnjih 460 m3 NOVOTERMA. Namen celotne akcije je bil zelo enostaven: omogočiti prebivalcem kvalitetno bivanje, s tem znižati stroške energije, predvsem pa preprečiti onesnaževanje okolja s tako imenovano "proč vrženo energijo." Tega se zaveda tudi 220 prebivalcev, ki so se s klicem vključili v akcijo. Da ne omenimo samoobdaritve z lepim, predvsem pa koristnim prednovoletnim darilom, ki ga je dobil vsak drugi interesent. Bojan Žnidaršič, dika Energetski svetovalec Izolacija Novoterm za zmanjšanje toplotnih izgub med dolgo logaško ogrevalno sezono Prejeli smo Ob krivični obtožbi Iz Logaških novic sem izvedel za neutemeljeno in krivično obtožbo g. Štefana Kocipra. Vesel sem, da se je stvar hitro razpletla in dokazala, da so bile obdolžitve lažne. Ker je znano dejstvo, da se človeka hitro oblati, blato pa se (kljub nedolžnosti) težje spere, želim povedati nekaj besed g. Kocipru v prid. Ko je bil g. Štefan Kociper v prejšnjem sklicu Državnega zbora poslanec in predsednik matičnega odbora DZ za družino, delo, socialno politiko in zdravje, sem bil kot podpredsednik Sindikata nezaposlenih in socialno ogroženih večkrat na sestankih tega telesa DZ. G. Štefan Kociper mi je zmeraj omogočil, da sem v diskusiji zastopal mnenje in zahteve našega sindikata, čeprav so se nekateri poslanci vedli do nas neparlamentarcev pogosto vzvišeno in manj prijazno. Redno in pravočasno nam je pošiljal tudi vsa gradiva v zvezi z dnevnim redom in vsebino nadaljnjih sej. Za vse to sem mu še danes hvaležen, hkrati pa žalosten, da ga je nekdo obtožil tako krivično in brez dokazov. Tudi v politiki morajo veljati etične in moralne norme. Predvsem pa je treba preprečiti, da bi se grde razvade podtikanj, nesramnih laži in celo fizični napad, kateremu smo bili priča v parlamentu, prenašali med izvoljene nosilce krajevnega načrtovanja in odločanja. Več strpnosti, razumevanja in tvornega sodelovanja je potrebno za dobro našega kraja. Ozkost, zamere in druge slabosti pa je treba opustiti. Kar se tiče političnega prepričanja pa sta tako leva kot desna demokratična opredelitev pogledov na družbeno dogajanje ne le legalni, ampak tudi legitimni. Obe rešujeta življenjske zagate, obe načrtujeta svoje pogosto tudi enake cilje, le pota do njih so navadno različna; (v kratkem orisu) konservativna demokracija ponuja bolj preudarne in ustaljene poglede in rešitve, demokratična levica pa je v nenehnem iskanju in poudarjeno naklonjena spremembam. Pač pa sta problematični tako skrajno leva kot skrajno desna brezprizivna, totalitarna politična opredelitev, ki v krogu političnih strank konvergirata ena z leve, druga z desne (samo na videz paradoksalno) k isti točki krožnice, k enakim izvajalnim metodam zunaj sistema demokracije. Ti dve obliki: ateistični komunizem in fašizem pa sta silovito ranili človeštvo in prizadejali gorje izrednih in nepojmljivih razsežnosti. Resnica je ena sama; svet človeških občutkov, želja, upanj, hrepenenja pa je sestavljen iz podob. Te podobe so ustvarjene iz črt in barv: svetovnega nazora, vzgoje, okolja, izobrazbe, intelekta, čustev, zaznav, poštenja, ... In s temi podobami, enimi bliže resnici, drugimi dlje od nje, bomo morali sobivati, z njimi živeti! Prof. Peter Zidar, fizik in antropolog Opravičilo Dne 3. decembra sem na soočenju kandidatov za župana pred drugim krogom volitev brez kakršnekoli osnove obtožil gospoda Štefana Kocipra, predsednika Občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov v Logatcu, da je poskusil podkupiti ministra za delo, družino in socialne zadeve gospoda Antona Ropa. Globoko obžalujem to krivično in povsem neutemeljeno obtožbo, ki je gospodu Kocipru, njegovi družini in stranki SKD povzročila veliko moralno škodo. Gospoda Kocipra, njegovo družino in stranko zato javno prosim za odpuščanje. V znak resničnega obžalovanja za storjene krivice bom na željo gospoda Kocipra v skladu s podpisanim sporazumom nakazal denarna sredstva za naslednje namene: za izgradnjo doma za ostarele v Grapovčniku, za izgradnjo Doma Marije in Marte in za izgradnjo bodočega mladinskega doma na Griču. Župan janež NAGODE rt HVALA VAM, DOBRI LJUDJE! Z dobrodelnega koncerta v Rovtah Župnijska Karitas Rovte je v soboto, 7. novembra lani, pripravila že četrti dobrodelni koncert, katerega geslo je bilo "Prijateljem pomagajmo v stiski" kot uvod v teden Karitas. Koncert nam bo ostal v spominu po številnih nastopajočih, pa tudi po obiskovalcih, ki so napolnili dvorano. V dveurnem programu je bilo res vsakega nekaj: resna glasba, dva skeča Osnovne šole Rovte, solo petje, pevski zbori, harmonikar, duet M by M, ki je prispeval tudi ozvočenje, ter orglice, ki so ogrele celotno dvorano. Koncert pa je najbolj popestrila družina Ivančič iz Drežniških Raven, ki ji je bila namenjena akcija "Posočje" in v kateri smo zbrali prek milijon tolarjev in celoten les za ostrešje. Vsem darovalcem se je gospa Cilka Ivančič zahvalila z besedami "Hvala vam, dobri ljudje!" Tudi del koncerta je bil namenjen prav tej družini, ki je po potresu ostala brez strehe nad glavo. Lepe misli povezovalcev koncerta pa so nas spominjale in opominjale na dobrodelnost - kako postati in ostati prijatelj. Hvala vsem, sočutni ljudje, ki ste nas podprli pri delu v naši Župnijski Karitas Rovte bodisi gmotno, denarno ali z molitvijo. Mateja Kavčič Zahvala Ob smrti naše mame Antonije Podboršek se zahvaljujemo sostanovalcem s Tovarniške 12 H, posebej še Ančki Kogoj za skrb in pomoč ter Karitas Logatec. Posebej se zahvaljujemo tudi dr. Jožetu Skvarču za dolgoletno zdravljenje ter g. Tonetu Komparetu za pogrebni obred, Zvezi združenj borcev za poslovilne besede in Društvu upokojencev in invalidov. Žalujoča: hči Milena in sin Franci z družinama "A dan je črn moral priti, bridkosti dan, oj, dan solzan. Teško seje bilo ločiti, a solze vse, ves jok zaman." iS " F- (S. Gregorčič) H ' Zahvala Ob tragični in prezgodnji smrti našega dragega sina, brata, moža in očka Aleša Trevna se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, izrečena sožalja in tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsi njegovi Zahvala Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre in tašče Alojzije Pivk Q se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, sodelavcem, MI^^HBHBBM prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, poklonili cvetje in sveče. Zahvaljujemo se osebju Zdravstvenega doma Logatec in Doma za ostarele na Vrhniki, Gasilskemu društvu Medvedje Brdo in g. Karolu Žejnu za besede slovesa ob grobu. Posebna zahvala pa velja gospodu župniku za lepo opravljeni pogrebni obred in pevcem za zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo pokropili in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Dedek Mraz v Deželi Lepo in prav Tako pravljičen je svet otrok, tako čarobno posejan z lučkami in mehkobo puhaste domišljije. Nič čudnega, saj vanj prižigajo kresničke mnogi znani umetniki, pesniki in pisatelji, igralci in filmarji. Nove pravljične iskrice pa so v ta otroško radostni svet že osmič po vrsti prižgali tudi učenci OŠ Tabor Logatec. Kot že nekaj let doslej so se tudi konec lanskega leta pod vodstvom Bojane, Branke in Zdravka lotili pravega malega gledališkega podviga. Učili so se peti, plesati in igrati. Mamice in babice so pomagale sešiti kostume in Bine iz Narodnega doma se je prelevil v opremljevalca luči. Kar veliko vaj je bilo potrebnih, da je na odru zaživel tekst o Capkih, ki imajo srce ter Lepojčkih in Pravčkih, ki jim ni prav nič mar - samo da imajo lepe hiše, lepe obleke in dobro hrano - o srcu sploh ne razmišljajo. Pravljično zgodbo o dobrem in zlem, ki jo porav pogosto srečamo tudi v čisto pravem življenju, je napisala Bojana Levinger, glasbeno jo je opremil Zdravko Novak, ki je pripravil tudi zbor . Nastopili so člani Mlajšega mladinskega zbora, torej učenci 3., 4. in 5. razreda osnovne šole Tabor. V glavnih vlogah so zaigrali Žiga, Hana, Ana, Janez, Manca, Kira, Ana-Kristina, Anže in Ajda. Mladi pevci so predstavo z velikim uspehom odigrali dvakrat pred novim letom našim najmlajšim, ki jih je obiskal tudi dedek Mraz. Za obdaritev otrok so poskrbele nekatera podjetja, organizacija pa je bila, tako kot vsa leto doslej, v rokah Nakla d.o.o. Polurno predstavo, ki je primerna za predšolske otroke in učence razredne stopnje, so pevci ponovili tudi za svoje vrstnike, nameravajo pa jo predstaviti tudi šolarjem iz sosednjih občin. Zgodba o dobrem in slabem je brezčasna in vedno zanimiva. bn Občinski otroški parlament V prejšnji številki Novic smo objavili vest o dogodku pod tem naslovom in nekako najavili začetek dejavnejšega sodelovanja mlajših avtorjev na straneh občinskega glasila. Predstavniki občinskega otroškega parlamenta so v spremnem dopisu k prispevkom , ki so jih poslali za objavo v tej številki časopisa, zapisali: "Želimo si, da bi svoje ideje, mišljenja... lahko povedali ne le peščici odraslih, udeleženih na otroškem parlamentu, ampak tudi drugim. Želimo si več vključevanja v naš časopis Logaške novice. Na vas se obračamo s prošnjo, da nam omogočite objavljati več člankov kot doslej. Želimo si, da bi imeli osnovnošolci eno stran rezervirano za naše literarne prispevke." Objavljamo nekaj odmevov na akcijo Mladi in mediji "Teden brez televizije" v OŠ Rovte "V šoli smo dobili obvestilo za otroški parlament. Razveselila sem se, saj se še nikoli nisem ukvarjala s politiko. Po pouku sem prebrala list, na katerem je pisalo, da moram zdržati en teden brez televizije. Obraz se mi je takoj skremžil. Doma sem pospravljala in kuhala, namesto da bi se razveselila ob televiziji. Ob treh so prišli domov mamica, ati in brat Igor. Žalostna sem mami pokazala list. Mami se je razveselila in me potolažila, da se bo vsak večer namesto gledanja televizije igrala z menoj kaj zanimivega. Tako je tudi bilo. Igrali sva se slepe miši. Obe sva se nasmejali in bili dobre volje. Oči je ob pol osmih mrmral, ker ni smel gledati dnevnika. Tudi meni je bilo težko, saj so mi nadaljevanke zelo pri srcu. Kljub temu sta se mamica in ati odločila, da se vsi odpovemo gledanju televizije za cel teden. Zdržali smo. Po pravici povem, da smo se imeli ta teden lepše kot kateri drugi doslej." Alenka Buh, 4. raz. POŠ Vrh "Teden brez televizije sem preživel super. Igral sem se igro štirje letni časi, bral sem in pomagal v hlevu. Pomagal sem bratu pri domači nalogi. Drugače, ko ni televizijske diete, gledam razne oddaje, kot npr. Naravoslovje in tehnika, Divja Amazonija, pa tudi oddajo Zares divje živali." Jože Treven, 3. raz. "Učitelji so prosili, da en teden ne bi gledali televizije. Prvi dan smo se z družino igrali človek ne jezi se. Drugi dan je zapadel prvi sneg. Z bratcem in sestrico smo bili veseli. Zunaj smo se kepah in sankali. Ko sem stopil v hišo, mi je bilo težko, ker nisem smel prižgati televizije. V soboto in nedeljo se nisem več držal prepovedi. Gledal sem otroške oddaje." Matej Šimenc, 2. raz. TRIO LOGAR IZ ROVT Ste že bili kdaj na kakšni prireditvi in ste zaslišali lepo oblečeno napovedovalko programa, ko je stopila pred občinstvo in začela govoriti o neki mladi instrumentalni zasedbi - Trio Logar, ki že kar nekaj časa uspešno igra na različnih koncertih, vi pa niste natančno vedeli, kdo so in s čim se ukvarjajo? Vredno je, da jih spoznate. V skupini sta dva brata in ena sestra. Najmlajši Bert je star devet let in hodi v tretji razred. Igra tisti veliki inštrument, ki spada med godala - violončelo. Dvanajstletni Martin pa že sedmo leto obiskuje glasbeno šolo in razgibava svoje prste na tipkah klavirja, še raje pa pritisne bas v rovtarski cerkvi Sv. Mihaela. Andreja, ki je njuna starejša sestra, prav tako obiskuje sedmo leto glasbene šole. Prvo leto je igrala flavto, sedaj pa jo že šest let navdušuje violina. Ker so vsi trije tako zainteresirani za glasbo, je njihov mentor, Matjaž Albreht, dal pobudo, da bi naredili zasedbo vseh treh - nekakšen trio. In res! Začeli so nastopati kot Trio Logar. Njihovi starši jih podpirajo, saj so prava glasbena družina: oče in mama pojeta pri pevskem zboru - če seštejemo vse zbore, pri katerih samo pojejo, dobimo številko štiri. Zasedba je ista kot pri slavnih bratih: Triu Lorenz. Ko so maja lansko leto ob 40-letnici svojega uspešnega koncertira-nja imeli svoj nastop tudi v Logatcu, so za uvod zaigrali prav Trio Logar. In izkušena glasbena ušesa so nastop Logarjevih ocenili kot zelo dober. Andreja pravi, da skupaj igrajo že tri leta, največkrat na prireditvah v glasbeni šoli ali pa v ogromnem hotelu v Logarski dolini, kjer gostom ob klasični glasbi in jazzu zaigrajo tudi kakšno popevko. Skladbe jim izbira njihov mentor. Če pa slišijo po radiu kakšno res lepo popevko, preprosto poiščejo note in se jo naučijo. Tako se res vidi, da so pravi glasbeniki, saj se vsi trije hočejo z glasbo ukvarjati tudi v poznejših letih. Zakaj pa ne, če jih to zanima! Poguma, pridnosti in talenta jim ne manjka! Poleti je Zveza kulturnih organizacij Piran organizirala igranje učencev glasbenih šol čez vse poletje po ulicah Pirana. Iz logaške glasbene šole so poslali Trio Logar. Pravijo, da so se imeli odlično, saj so bili čez dan prosti, zvečer od 21. do 22. ure pa so bili zaposleni z igranjem na ulici. Da je njihovo igranje "vžgalo", potrjujejo mnenja poslušalcev: "O, to so pa tisti, ki smo jih slišali sinoči! In so se ustavili in prisluhnili. Zanimivo je tudi, da so imeli veliko mladega poslušalstva, kar je zelo razveseljivo. Zaposleni pa so skoraj vsak dan, kajti če hočeš biti dober glasbenik, je potrebno veliko vaje. Ampak o vadbi niso hoteli preveč razglabljati. Verjamem, da jim vzame ogromno časa. Želimo jim še veliko uspeha, tako na glasbenem področju kot na šolskem, kjer jim gre tudi zelo dobro. Verjamemo, da bomo o njih še slišali! Aleša Berzelak, novin. krožek OŠ Rovte Trio Logar med vajo TEKMOVANJE "MALE SIVE CELICE" ali ZMAGA NAŠIH Konec novembra so se naši šestošolci zagreto pripravljali na tekmovanje v Malih sivih celicah. Skupaj so se dobivali popoldne in si tako širili obzorje. Na tekmovanje jih je prijavila njihova razredničarka ga. Marija Logar, in tako so odšli na tekmovanje v Stično. Tam se je skupaj z njimi pomerilo še okoli 43 ekip. Najprej so po skupinah reševali 20-minutni test. Vprašanja so bila kar težka, saj so zahtevala veliko znanja z vseh področij. Naši so imeli najprej zelo slabe občutke, saj se jim je zdelo, da so zelo slabo pisali. In že so bili prepričani, da je najbolje, da gredo kar domov. Ko je komisija popravljala teste, je zagrete in manj zagrete tekmovalce zabaval Adi Smolar. Komisija je končno popravila teste in razglasili so najboljše. Med njimi so bili tudi naši šestošolci: Polona, Anja in Martin, ki so bili izenačeni s še dvema skupinama. Bili so zelo presenečeni, saj sploh niso mogli verjeti, kako jim je uspelo. Se nekaj časa po razglasitvi kar niso prišli k sebi. Zaradi izenačenih rezultatov so se preizkusili še v igri, ki se imenuje Abeceda. Tudi tam jim je uspelo prebiti led. Zdaj jih je šele postalo strah, saj je šlo zares. Vase pa so že veliko bolj zaupali, saj so vedeli, da imajo ravno toliko možnosti za zmago kot druge skupine. Tudi gospod ravnatelj in razredničarka sta dobila veliko zaupanja v to trojico. V finalih so se naši in še tri druge skupine pomerili v igri IZBERI TEMATIKO, kjer so zmagali!!! Bili so neznansko veseli in celo ganjeni. Poleg njih sta se veselila njihova razredničarka in gospod ravnatelj, ki je bil ponosen, da je šola dosegla še en izjemen rezultat. Po napornem tekmovanju so si privoščili pico. Iz naše občine so tekmovali tudi učenci OS 8 talcev in OŠ Tabor, ki pa so na žalost izpadli že takoj na začetku, a tudi oni so se trudili in si zaslužijo čestitke. Polona, Martin in Anja bodo našo šolo zastopali na televiziji v februarju. Skupaj z njimi držimo pesti. Ajda Žižek, novin. krožek OŠ Rovte CANKARJU V SPOMIN V petek, 11. decembra, se je vsa šola (učenci in učitelji - s hišnikom vred) zbrala v dvorani, da bi se spomnili velikega pisatelja - Ivana Cankarja - ob njegovi 80. obletnici smrti. Nekaj dni prej pa smo pripravili razstavo o njem in njegovem delu. Tega dne pa smo si ogledali nekaj prirejenih del Vrhniča-na Ivana Cankarja. Najprej so nam štirje učenci iz OŠ VRH prebirali zgodbe iz njegovega življenja. Govorile so o spominih pisatelja na mladost v težkih časih. Ob pripovedovanju smo gledali zelo lepe diapozitive, ki so jih učenci sami pripravili. Drugo igrico je zaigral naš domači dramski krožek, sestavljen iz učencev 5.a. in 7.a. Govorila je o otrocih, ki so lačni čakali mamo, da jim prinese kruha. Mame dolge ure ni bilo nazaj in otroci ji to zamerijo. Ko se mama vrne, jim da težko pričakovani kruh. Dramatizacijo Cankarjeve črtice Sveto obhajilo je pripravil in režiral gost g. Marcel Štefančič. Ob koncu smo vse nastopajoče nagradili z dolgim aplavzom. Mihaela Modrijan, novin. krožek OS Rovte Popravek V prejšnji številki časopisa se je v 6. odstavku članka Rovte zapisala napačna letnica samostojnosti župnije: pravilna letnica je 1862 in ne 1962. V delu besedila, kjer je govor o delu Karitas pa se je pomanjkljivo zapisalo, da je šel (samo) del izkupička za pomoč Posočju. Avtorju in Župnijski Karitas Rovte se opravičujemo.