Poštnina plačana v gotovini. MURSKA SOBOTA, 4. januara 1931. Cena 1 Din. CENA: V državi na skupni naslov najmenje do 10 komadov letno 25 Din. mesečno 2 Din. zadnji mesec 3 Din. Na posamezni naslov letno 30 Din. mesečno 2 Din. 50 par. V države Europe: letno 75 Din., mesečno 6 Din. 50 par. — V zvüneuropske države dolar i pol ali 85 Din. Naročnina se mora plačati naprej. CENA OGLASOV: cm2 75 par, med tekstom 1∙50 Din,, v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takšo plača uprava, poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. tjednik. Priloga: mesečno M. List, letno Kalendar Srca Jezušovoga. Izhaja vsako nedelo. Uprava: Črensovci. Pošt ček. pol. št. 11.806. Leto XVIII. št. 1. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo: M. Sobota Telefon št. 28. Na znanje kolonistom za Medjimurje! Vsi tisti kolonisti ki so se 28. dec. javili pri Agrarnoj zadrugi za naselitev poleg Macinec v Medjimurji, naj bodejo 8. toga meseca, v četrtek, ob 8. vüri v Macincih. Vlak ide pol šestih iz Beltinec, Dolnje Lendave i Sobote. S tem pridejo do 8. vüre v Macince. Tü jih počakajo gospodje od veleposestva i njim pokažejo lepi prostor za naselitev pa krasne šume. Za 300 plügov se je taki javilo küpcov. Ki dozdaj neso se javili i bi radi prišli do naselitve, naj se zglasijo pri Agrarnoj zadrugi v Črensovcih do Treh kralov i te naj 8. jan. ido v Macince. Ki pa ne bi bili mogoči se prle javiti pri zadrugi, naj zravna ido v Macince i se tam javijo pri zadrugi, štera bode i tam zastopana po svojem vodstvi. Vodstvo AGRARNE ZADRUGE v Črensovcih. Grozote na Javi. Že v zadnjoj številki smo spomenoli, da je na otoki Javi začno ogen metati iz sebe vulkan Merapi. Zdaj se je vulkan pomiro, a zapüsto grozne sledove. Smrt je našlo 1300 lüdi i je razrüšenih 4000 hiš. 50.000 lüdi zaprtih za volo alkohola. V vozaj Zedinjenih držav se nahaja okoli 50 jezer lüdi, ki so se pregrešili proti zakoni od prepovedi alkoholnih pijač. 7 delavcov zgorelo. V Whinkingi v državi Indiana je 7 delavcov sedelo pri božičnom dreveci. Naednok se je drevo vužgalo. Plamen se je taki razširo po celoj sobi. Delávci se neso mogli rešiti, nego so vsi našli v plameni smrt. Na pragi novoga leta. Znova je za nami edno leto skrbi, trüdov i mantranja. Če zdaj v začetki novoga leta pogledamo nazaj i se pitamo, kakše so bile Novine: ali so spunile svojo nalogo, si lehko mirno odgovorimo, da smo včinoli čisto vse, ka je bilo v našoj moči, da pa nesmo včinoli še več, je ne naša krivda, nego so krive okolščine, v šterih živemo. Okoli Novin nas je malo delavcov, zavolo toga ne zmoremo vsega, ka bi radi. Živemo tüdi v preci velkom pomenkanji i tüdi to nas ovira v našem deli. Radi bi včinoli dosta več, a nesmo bili mogoči. Pri pogledi na preminoče leto nas veseli posebno edna stvar. Krog naših sotrüdnikov se vsigdar bole siro. V začetki leta ne bilo skoro nikoga, zdaj pa je že velki broj tistih, ki pošilajo povestice, vganke, dopise itd. Še posebi nas veseli to, da se mladina glasi. Vsi, ki so pomagali v preminočem leti pri težavnom deli, naj sprejmejo našo prisrčno zahvalo. Vse prosimo, da nas tüdi nadale podpirajo pri deli. Obračamo pa se tüdi na tiste, ki se dozdaj še neso oglašali v Novinaj. Sploh vsakši, ki ma količkaj zmožnosti za pisanje, se naj od časa do časa oglasi. Kakše do Novine v tom leti? Popunoma takše, kakši smo mi. Odgovarjale bodo našemi značaji i vsigdar probale biti izraz naše düševnosti. Mi smo krščeniki, Jugoslovani i kmetje. Tomi trojemi de odgovarjao düh Novin. Kak krščenikom de nam vsigdar sveti Kristušov navuk i navuk svete Matere cerkve. Sveti evangelij vere, vüpanja i lübezni de tisti fundament, na šteroga bomo zidati. Trüdili se bomo, da potom Novin vcepimo v srce vseh naših čtitelov te zveličavni navuk, tak da mo vsi krščeniki ne samo po imeni, nego tüdi po svojem živlenji. Posebno živlenje nas mora kazati kak krščenike; ime samo naime ne pomaga nikaj. Jugoslovani smo. Jugoslovanske do tüdi Novine, kak so bile dozdaj. Od svoje lepe domovine bomo skoz celo leto dosta pisali. Vse to bomo delali z namenom, da se čüt jugoslovanstva, ki ga nosimo v srci bole i bole vtrdi i da de naša lübezen do mile domovine od dneva do dneva vekša. Se razmi, da se tüdi s svoje ožje domovine — Slovenske krajine ne spozabimo. Njene zadeve nam bodo vsigdar pri srci i jih bodemo s celov močjov zagovarjali. Gojili bomo tüdi lübezen do nje, ar znamo, da što njo lübi, de tüdi lübo našo sküpno domovino — Jugoslavijo. Po večini smo kmečki narod. Dosta skrbi bomo za volo toga posvečali kmečkim zadevam. Med gospodarstvom bomo davali tanače, ki do pomagali k napredki v kmetijstvi. Moč kmečkoga stana je odvisna od toga, kakše je kmečko gospodarstvo. Ne pozabimo tüdi na drüge stane: trgovce, obrtnike itd. V Novinaj vsakši najde svojega zagovornika. Takše bodo teda Novine; krščanske, jugoslovanske i kmečke. Sploh pa naj bo vsaki osvedočeni, da de v vsakoj številki nekaj, ka de ga zanimalo. Stari najdejo v njih zanimivosti pa tüdi mladi. Kmet pride na svoj račun kak tüdi gospodinja i küharica. Kak smo se v preminočem leti trüdili, da damo v Novinaj narodi kem več, tak se bomo trüdili tüdi zdaj. Včinimo čisto vse, ka de v našoj moči. Zavedamo se, da ne do vsi zadovolni z nami, a tolaži nas miseo, da niti z Bogom neso vsi zadovolni. UREDNIŠTVO. Železniška nesreča. V Italiji blüzi Napola je skočo s šin brzovlak. Kürjač je mrtev, osem potnikov pa močno ranjenih. 2 NOVINE 4. januara 1931. Prihod gospodov ministrov v Prekmurje. Na vnoga pitanja poročam sledeče: Dne 1. 6. 1930 smo g. Cvetko Ludvik, nešterni drügi prijateli i jaz naprosili pismeno ga. ministra dr. Švegla, naj pride on ali v slučaji ovire šteri drügi g. minister v Prekmurje. Naša obmejna krajina ma telko posebnih pitanj (obmejni promet, agrarno reformo, sezonsko delavstvo itd.), da jih more pravilno presoditi samo tisti, ki jih spozna na lici mesta. G. Cvetko je prejeo odgovor, da se naša žela mogoče spuni med letom. Medtem je prišeo obisk gg. ministrov v Ljubljano i Maribor. Prekmurska deputacija z g. Benkom na čeli v Ljubljani zavolo ogromnoga števila drügih deputacij ne bila sprejeta, v Maribori je g. Titan omeno nekaj zadev krajevnoga značaja. Zato sem po končanom zborovanji osebno ponovno predložo g. ministri dr. Švegli želo našega lüdstva, naj nas obišče. G. minister mi je lübeznivo zagotovo, da pride med nas on i po možnosti šče šteri drügi g. minister. Na sam Božič sem zdaj dobo veselo sporočilo, da obiščeta Prekmurje gg. ministra dr. Švegel i Neudorfer naskori po Novom leti. Točen datum prihoda i program bivanja gospodov ministrov med nami sporoči javnosti g. srezki načelnik. A. KODER. Popravek. V 45. štev. Novin (9. nov. 1930.) smo na na prvoj strani objavili članek: „Ali je to narodno delo?“ V tom članki smo spomenoli tüdi g. Peternela, šol. upravitela v Dugoj vesi. Ar se godi imenüvanomi gospodi zavolo naše napačne informiranosti krivica, zavolo toga na tom mesti priznamo, da ne včino nikaj takšega, ka ne bi bilo v soglasji z narodnov zavednostjov. G. upravitela zagotavlamo, da ga nesmo nameravali žaliti niti v najmenšoj meri. Nasprotno, vsigdar smo ga spoštüvali i ga bomo spoštüvali tüdi nadale. Poziv lastnikom vlog pri bivšoj Poštnoj hranilnici v Budimpešti. Beograd, 27. decembra. AA. Ar je konvencija o bivšoj poštnoj hranilnici v Budimpešti z dne 7. novembra 1922. leta stopila 1. novembra pr. l. v veljavo, poziva uprava Poštne hranilnice ponovno lastnike hranilnih i čekovni vlog kak tüdi rentnih depozitov pri bivšoj Poštnoj hranilnici v Budimpešti, naj prijavijo svoje terjat- ve, če toga nešo šče naredili, po upravi Poštne hranilnice v Beogradi. Kak poslednji rok za te prijave je odrejen 1. februar 1931. Na prijave, štere bodo prišle po tom roki, se ne bo oziralo. 1. Lastniki hranilnih vlog morajo poleg vložne knjižice priložiti še domovnico ali potrdilo o bivanji, to je: morajo dokazati, da so meli na normativni den t. j. 28. februara 1919. leta i da majo tüdi dnes bivališče na ozemli naše kralevine. 2. Lastniki čekovnih računov priložijo zadnji izvod iz njihovoga čekovnoga računa. 3. Lastniki rentnih depozitov priložijo poleg rentne knjižice še potrdilo o državlanstvi. Prijave trbe sküpno z ostalimi dokumenti poslati direktno Poštni hranilnici v Beogradi. Posebno se naglaša, da se oni interesenti, ki so že pojavili svoje vloge i terjatve pri budimpeštanskoj Poštnoj hranilnici tekom meseca maja i junija 1928, ne obračajo ponovno na našo Poštno hranilnico s svojimi prijavami. Sprememba voznoga reda. Ar zdašnji vozni red na progi Hodoš M. Sobota - Ormož ne ugoden, so vsi prizadeti prosili prometno oblast, naj se z majom vozni red spremeni. Na pitanje oblasti, ali je sprememba potrebna, je bila poslana sledeča izjava: Na osebno pitanje pri odspodi podpisanih gospodarskih korporacijaj izjavlamo še ednok, da smo popolma v sporazmenji zahtevali na konferenci, ki se je vršila v Murskoj Soboti dne 3. novembra 1930. naj odhaja prvi vlak iz Murske Sobote proti Ormoži tak, da bo meo v Ormoži zvezo na vlak, ki odhaja iz Ormoža proti Pragerskomi ob 4. vüri 50 min. To zahtevo vtemelüjemo s tem, da so naša višja oblastva, kak okrožno sodišče, okrožni finančni inšpektorat v Maribori, kde je na vsakši način potrebno, da se pride zütraj pred 8 vürov, a banska uprava se pa nahaja v Ljubljani je tüdi na vsakši način potrebno, da se tüdi ta pride predpoldnevom i da se v slüčaji kakšega maloga posla lehko pride še tisti den nazaj. Pri tom voznom redi bi se jako ugodilo poslovnim namenom posebno, ar je pri tom najmenša zgüba na čaši i možnost pravočasnoga prihoda na okrožno sodišče v Maribori v ednom i istom dnevi. Vlak proti Hodoši pa naj odhaja vgojdno tak, da se lehko vrne v Mursko Soboto takisto do 8. vüre vgojdno, ar pri sedanjom voznom redi nikak ne mogoče vpotreblavati vla- ka za smer iz Murske Sobote proti Hodoši medtem, kda majo tüdi prebivalci Murske Sobote i okolice dnevno posla na goričkom deli Prekmurja, posebno žmetno je pa to za vse uradne komisije i za uradne dneve ki se vršijo v Gornjoj Lendavi i Križevci, komisije pa po vseh delih goričkoga dela Prekmurja. Tüdi svoje posestvo ma več kak 70 posestnikov iz M. Sobote i okolice v goričkom deli, kama morejo vsikdar potüvati i se pri sedanjem voznom redi vlaka sploh ne morejo poslüžüvati. Vlak teda naj odhaja proti Hodoši vgojdno med 4. i 5. vürov popoldnevi pa med 14. i 15. vürov i vrača se naj v Mursko Soboto vgojdno okoli 8 vüre i zvečer med 18. i 19. vürov. M. Sobota, dne 22. dec. 1930 Za Gremij trgovcov Za Obrtno zadrugo FRANC ČEH, SUKIČ ŠTEFAN, Za veliko občino JOSIP BENKO Za sreski kmet. odbor v M. Soboti J. SAMEC t. č. pr. tajnik WENKO B. Kalendar. januar (31 dni) 2. teden. Vremen: Snežno i viherno. Murska Sobota Lanske novoletne senje Sobočanca, kak smo jih popisali v lanskoj novoletnoj številki, se tüdi letos neso spunile. Senjalo se njemi je, da ma Sobota taracane vulice i da kre vulic ne več jarkov. Nadale je vido v spanji novo šolo na dva štoka i popolno državno gimnazijo. Naše vulice še zdaj neso taracane. Kre njih so še zdaj jarki. Šola je še izda stara, gimnazija ma samo pet razredov. Ostalo je teda vse pri starom. Zakaj, zna sam Bog. Po našem mišlenji bi se konči nekaj lehko včinolo. Naša vroča žela za to leto je, da se za napredek Sobote včini nekaj. Ka je potrebno, prte ali sledi mora biti. Sobota je središče Slovenske krajine i je kak takša poznana daleč na okoli. Da nas pred svetom 4. januara 1931. NOVINE 3 ne de sram, moramo gledati na to, da se širi i lepša, posebno pa da dobi vse tisto, ka njoj je neobhodno potrebno. — Posojilo. Prekmurska banka (stara gasa) v Murskoj Soboti začne od novoga leta naprej davati posojila na zadolžnice (carta bianka) po jako znižanoj obrestnoj meri. Ta posojila so jako ugodna za kmetovalce i obrtnike, ar njim ne trbe iste vsakoga pol leta, kak menična posojila. 2 — Častitamo. Zvedeli smo, da je vodja bolnice, g. dr. Škrilec napredüvao. Istočasno je bil g. dr. Brandieu imenüvani za primarija. Obema iskreno častitamo! — Okrajni načelnik — častni občan. Dne 24. decembra preminočega leta se je oglasilo pri okrajnom načelniki, g. G. Lipovšeki odposlanstvo iz občine Šalovci. Župan, voditeo odposlanstva je zročo g. načelniki častno diplomo, s šterov ga je občina imenüvala za častnoga občana. — Trahomski ambulatorij. Zvedeli smo, da se v kratkom časi začne zidati trahomski ambulatorij. Če pomislimo, da je v Slovenskoj krajini do 7000 lüdi, ki majo trahom, je očivesno, da je takši ambulatorij krvavo potreben i želemo samo to, da kemprle pride pod streho. — Špitalski plot. Ar je plot pred nedavnim postao žrtev vihera, so ga morali popraviti. To popravlanje pa ne takše, da bi plot lehko stao še leta i leta. Splošna žela je, da se začne kem prle delati nova ograja, kak je bilo to določeno. Zastopstvo Transoceanika, glavne italijanske linije je v D. Lendavi na glavnoj vulici. 8 Ka novoga v Belgradi ? Dača na samske lüdi. Njeg. Vel. krao je podpisao zakon, šteri predpisüje za samce dačo. Te dače ne plačajo dühovniki i drügi cerkveni slüžbeniki, šterim cerkvene odredbe branijo zakon i vojaki, popuni invalidi itd. Zakon od elektrifikacije države. Gospodarskim organizacijam i banskim upravam je razposlani načrt od elektrifikacije naše države. Obisk predsednika grške vlade. V Belgradi se je za kratek čas stavo Venizelos, predsednik grške vlade. Sprejeti je bio prijatelsko i je tüdi on izjavo, da je prišeo kak velki prijateo naše države. Novi bankovci. Z 21. januarom dobimo nove bankovce po 10 i 100 Din. Židovski kongres. Med božičnimi svetki se je vršo v Belgradi kongres jugoslovanskih židovskih ob čin. Na kongresi je bilo podana štatistika, iz štere je razvidno, da je v Jugoslaviji 73 jezero židov. Lendava jih ma 199, Sobota pa 146. Novoletni pozdrav i opomin Sv. Oče. Na božični večer so kardinali Sv. Oči voščili vesele svetke i srečno novo leto. Pri toj priliki je Sveti Oča spregovoro za celi svet važne reči. Sveti Oča je povdaro, da ma dnešnje žmetno stanje zrok v tom, da svet ne pozna prave lübezni. Pomenkanje lübezni je pozročilo velko brezposelnost. To pomenkanje je krivo tüdi tomi, da med narodi nega mira. Dokeč de narode i države vodila samo sebična dobičkaželnost, tak dugo svet ne de meo pravoga mira. Stalen, istinski mir se more zgraditi samo te, če njemi je fundament lübezen. Ar smo vsi dužni pomagati pri velkom deli preroditve človeštva, se je Sveti Oča obrno na ves katoličanski svet s prošnjov, naj z medsebojnov lübeznostjov podpira delo za mir i za socialno pravičnost. I. svetovni socialni kongres. Leta 1891. je velki papa Leon XIII. izdao slavno encikliko (okrožnico) „Rerum Novarum,“ s šterov je postavo fundament krščanskomi socializma. Ta enciklika je še dnes fundament vseh pravih socialnih gibanj. Letos se bo obhajala 40 letnica te slavne i važne enciklike. Za to obletnico pripravla zdašnji Sveti Oča Pij XI. novo spomenico od socialnih pitanj, ki Leonovo encikliko spopuni, v kelko to zahteva dnešnja doba. Obletnica pa se proslavi tüdi s I. socialnim koncilom, ki de se vršo meseca marca v Rimi. Na koncil se Povabijo zastopniki delavcov i delodajalcov, kak tüdi vodilni možje med socialogi iz vseh držav na sveti. Koncil de razpravlao od zdašnje socialne krize i de iskao pot, ki vodi do bolše prihodnjosti. Priprave za koncil vodi poseben odbor. Naraščanje katol. prebivalstva na Angleškon. Nedavno izišli katholičanski list „Catholic Directory“ ugotavla, da je bilo leta 1929. Sprejetih v katholičansko vero v Angliji i Walesu 12.075 düš. V celoti je v leti 1929. naraslo katholičansko prebivalstvo Anglije za 31.571 düš. V zadnjih desetih letaj je znašalo število spreobrnjencov 121.973, prirastek katholičanskega prebivalstva pa 290.769. Sküpno število vseh katholičanov v Angliji znaša 2.206,244. Število svetnih dühovnikov je naraslo v leti 1929. za 112 i znaša zdaj 2897; število redovnikov pa je nazadovalo za tri osebe i znaša zdaj 1351. Število dijakov na srednji šolaj je naraslo za 4925 i znaša 58.822. Število detečih krstov je znašalo 63.280. Zdavanj je bilo 23.045. Slovenska krajina. Novi podlistek. Kda dokončamo povestico „Oženo se je,“ začnemo objavlati dugši podlistek i to jako lepo povest „Pravica i smilenje.“ Povest je prestavlena iz hrvaščine. Zgodba je jako lepa. V njoj se kaže boža pravičnost, ki greha ne püsti brez kaštige. Kaže pa se v povesti tüdi velko bože smilenje. Povest je tak lepa i genliva, da je človek nemre brez skuz prečteti. Svetovna politika. Nezdržno stanje na Vogrskom. Grof Apponyi, ki je eden najvekših vogrskih politikov, je napisao članek, v šterom ostro nastopa proti vladinoj notrašnjoj politiki. V kratkom časi mora priti sprememba, ar je to stanje nezdržno. Vlada se ne briga, da bi olejšala velko krizo, štera vlada v državi. Revolucija v Turčiji. Proti turškoj vladi je preminoči teden vün vdarila revolucija. Vojaštvo je revolucijonare premagalo. Spremembe v Romuniji. Predsednik liberalne stranke Vintil Bratinau je vmro. Za njegovoga naslednika je zvoljeni Duca. Toj zvolitvi pripisüjejo romunski politiki velki pomen. V Španiji vre. Revolucija, od štere smo že poročali, je toti zatreta, mir pa se vseedno ne povrno v državo. Vre naprej. Vladni predsednik je izjavo, da se za 1. marc razpišejo parlamentarne volitve. Te povesti zavolo toga ne začnemo taki objavlati, ar smo osvedočeni, da se do konca januara priglasi še več naročnikov i mi ščemo, da bi jo tüdi oni lehko prečteli. Naročniki i prijateli Novin, priporočajte Novine svojim znancom i prijatelom i jim povejte, da bodo meli celo leto vnogo lepoga čtenja, če si jih naročijo. — Navuk za tretji red sv. Frančiška je na Trikralovo ob poltreh po večernici v Črensovcih. Večernice so ob 2. 4 NOVINE 4. januara 1931 — Zahvala. Vredništvo i uprava Novin še zahvalüjeta vsem za poslane pozdrave k božiči i novomi leti. — Črensovci. Godba prosvetnoga drüštva priredi 11. januara v dvorani „Našega doma“ lepi koncert i edno veselo igro. Vstopnina je po 5 i 2 Din. Vsi vableni! — Smrtna kosa. V Gomilicaj so na sveti post pokopali 78 letno Sobočan Baro, babico urednika Novin. Starica je že več let bila betežasta. Vse trplenje je prenašala z velkov potrpežlivostjov. — V Satahovcih je na Štefanovo vmro nekši sirmak, ki je prišeo ta iz Dokležovja. Večer je šo preci zdrav spat v edno štalo, drügo jütro pa so ga našli mrtvoga. — V Bakovcih je vmrla najstarejša ženska, 90 letna starka. Istočasno je vmro tüdi nekši sirmak. — Veseli nas. Vsi listi prinašajo žalostne zgodbe, štere so se zvršile med božičnimi svetki. Na vse strani so bila bitja, vmori i drügi neredi. Lani tüdi v našoj krajini ne bilo vse v redi. Bila so po krčmaj bitja. Letos od takših žalostnih slučajov nesmo čüli, čeravno smo na večih krajih pozvedavali, ali so se zgodile kakše hüdobije. To nas istinsko veseli i želemo samo to, da bi za vsigdar bio konec pijančüvanji, bitji i drügim hüdobijam. — ŠVEDSKE KAPLICE apotekara Sikića čistijo želodec čreva i krv. Okrepijo želodec i odstranijo želodčne bolečine. Steklenica: 20 Din. — Dobi se v apoteki pri SVETOJ TROJICI v Dolnjoj Lendavi. — Žalosti nas. Iz vnogih strani dobivamo tožbe, da po noči preminevajo küre. To je žalostno. Osvedočeni smo, da se küre kradnejo najbole za volo toga, ar mladina nüca peneze za veselice. Prosimo oblast, naj ne dopüšča telkih veselic. Lüdstvi so samo v kvar. — Polana. Dnes, 4. januara nastopijo polanski dijaki z operov „Kovačov študent“ i z veseloigrov „Bucek v strahi,“ zvün toga pa tüdi s pevskimi točkami. Prireditev si naj vsaki ogleda. ZA NEDELO. Nedela po Treh kralaj prva. Evang. sv. Lukača v II. tali.) Kda bi Jezuš bio dvanajset let star gori idoči oni v Jeruzalem poleg navade svetešnjega dneva i spunivši se dnevi, kda bi se nazaj povrnoli, ostanolo je to Dete Jezuš v Jeruzalemi, i ne so vpamet vzeli roditelje njegovi. Štimajoči pa, ka bi on bio med potnimi tüvariši, šli so eden den poti, i iskali so ga med rodbinov, i med znanimi. I kda bi ga ne našli, povrnoli so se v Jeruzalem, iskajoči njega. I včinjeno je: po tretjem dnévi so našli njega v cerkvi sedečega na sredi med vučenimi poslüšajočega, i spitavajočega nje. Čüdivali, so se pa vsi, ki so ga poslüšali nad razumom, i njegovim odgovarjanjem. I vidivši čüdivali so se. I pravila je njemi mati njegova: Sinek, ka si nama tak včino? ovo oča tvoj, i jaz žalostniva sva iskala tebe. I veli njima: Ka je, ka sta me iskala? nej sta znala, ka je v oni, štera so Oče mojega, potrebno meni biti? i njidva sta ne razumela te reči, štere je njima pravo. I doli je šo z njima, i prišo je v Nazareth; i bio je podložen njima. I Mati njegova je zdržavala vse ete reči v srci svojem. I Jezuš se je povekšavao v modrosti, v vrsti, i v milošči pri Bogi i lüdeh. „Nori“ dnevi. Čas od božiča do pepelnične srede je po svojem značaji takši, da bi njemi po vsoj pravici lehko pravili „nori“ čas. Ne je nori čas sam, nego to, ka vnogi v tom časi delajo, je noro. Veselice, ples, popivanje, pijančüvanje, kreganje; bitje pa tüdi nečistovanje i drüge grdobije — to je tisto, ka vnogi vganjajo v tom časi. Vse to se vrši tüdi v drügih časih leta, a ne v tak velkoj meri. Zdaj, v začetki teh dnevov, se obračamo do vseh dobromislečih lüdi. Vsaki se naj spomni, da smo v predpüstnom časi ravnotak lüdje, kak drüge dneve. Lüdje pa smo te, če živimo po človeško, če nücamo pamet i delamo tak, da se v nas ne zamaže boža podoba. Stariš de davao od svoje dece odgovor. Pazite starišje, da vam tej nori dnevi ne pogübijo vaše dece. Kak velka nesreča je za hišo, če sin v krčmi podivja i zvrši hüdodelstvo, zavolo šteroga mora iti v temnico. Kelko vekša nesreča je pa ešče te, če se hči da zapelati na plesišči i zgübi svojo nedužnost. To so vražja dela i človek ne sme v nje privoliti, če šče biti pravi človek. Mladina tüdi ti pazi, da ne podivjaš! V mladih letih se človek ne sme vpregati v šatanov jarem, ar tüdi sledi ostane njegov suženj. Mlade- Črtomir Cvetkov: Oženo se je . . . I. Vedro jesensko jütro se je büdilo. Nebo, vse čisto je žarelo na dalnom vzhodi. Rahla sapa je pihala prek zelenih vinskih gričov in zelenih njiv. Povsedi je še vladala tihota, samo s senožeti se je čüo rezek glas kose. Za zelenimi njivami se svetlika skoz gosto vejevje velkoga loga mala vesnička Mačkovci. Tam so zvekšega nizke, pa bele i lepe hižice. Le sredi vesi gleda ponosno v zrak türen veške kapele. Za kapelov i okoli nje stojijo hiže bogatih kmetov. Tam na konci vesi je stala pred leti sirmaška hiža kmeta Cvetka. Ni bila bela in lepa kak drüge sosedne hiže, nego zamazana, ar stari Cvetko je v letih svojega gospodarjenja niti ednok ne pobelo. A vendar so skoro vsi Mačkovčari znali, da ma stari Cvetko preci penez. Pred trestimi leti je herbao po oči zadužen grünt, a z marlivostjov i z velkim šparanjom je rešo verstvo propada. Oženo se je i poplačao vse duge. Dece preci let ne bilo k hiši. Po dugom časi se je rodio dečkec, ki je dobo ime Štefan, edno leto po tem pa deklica, štero so krstili za Barico. Stariši so deteti jako skrbno i strogo vzgajali. II. Na senožeti poleg loga je kosio edno jesensko jütro Cvetkov Štefan otavo. Lepo je kosa rezala i mladi kosec je bio veseli. Pokoso je do poti, štera je pelala prek senožeti i začno brüsiti. Sunce se je v tom časi že vzdignolo i teda se je zasvetita na senožeti nešteto rosnih kaplic, lepših od dijamantov. Štefan je opazüvao to lepoto i se zamislo. Iz zamišlenosti ga je zbüdila sosedova Mi- cika, ki ga je prav prijazno pozdravila: „No, Štefan skoro pokosiš?“ „E, ne! Samo pogledni proti logi, kelko ešče je. Kama pa ideš Micika“. „V mlin po meta. Žganike bomo kühali, zato moram zarana iti po njo.“ Iti je štela dale. „Počakaj malo, ve je ne tak nazarenska sila. Bog zna, či je že semleto.“ „Nemam časa moram friško iti, doma šče mam dosta kühanja. Z Bogom!“ Štefan je gledao za njov i dugo delao načrte za bodočnost. Te čas je prišeo na senožet stari Cvetko razstepat otavo. V capi je prineso Štefani malo sühoga krüha pa malo sala za zajtrk. Štefan vzeme capo, jo razveže, se vsede poleg loga i poje sirmaški zajtrk, stari pa je medtem raztepao otavo. Kda je Štefan dokončao zajtrk je začno stari: „Hm, Štefan dugo časa že nekaj premišlavlem, pa sem eš- 4. januara 1931. NOVINE 5 če izda nikomi ne razodeo, povem pa dnes tebi, ka se tebe tiče. Znaš, Štefan, mati je že skoro celo sprotoletje i poletje betežna, jaz mislim, da še to leto pride pod grüdo. Nemre več opravlati hižnih poslov, dekle pa mi ne vredno pogajati, ar dosta košta. Zberi si bogato deklico, štero vzemeš za ženo i stvar je rešena: Štefan je nekaj časa mučao, potem pa je nekak sramežlivo odgovoro: „Sam si že zbrao.“ „Ka, ti že maš zvoljenko.“ „Ja, oča.“ Oča i sin sta delala dale. Kda sta pa dokončala delo sta se začnola pogovarjati od vsakdenešnjih stvari. Pogovor se je zasükao tüdi na sosedovo Miciko. Teda pravi Štefan: „Oča, Micika de moja, ona edina me lübi.“ „Što?“ — je debelo gledao stari. „Sosedova Micika.“ „Moj Bog, jeli je to mogoče“, je sklikno oča i je v dühi blagoslavlao mladi par. Zdaj jiva je dojšeo sosed, šteri je tüdi šo s košnje. Pri Petrovoj hiži so se ločili. Maršov Andraž je šo na levo. Štefan i oča pa na pravo roko. Doma je spitavala Barica, či de kaj preci sena i jima je povedala veselo novico, da je krava med tem časom, gda sta njeva bila na senožati skotila maloga bikeca. Te den je bio Štefan nenavadno veseo i zadovolen. Mati, jako skrbna za svojega sina je spitavala moža, ka se je zgodilo na senožati, da je Štefan dnes tak veseli. Ali stari je samo malo na krmežno obraz i pravo: „Tiho bodi, stara ve zvečer, gda mo šli spat, povem, ka je. Potrpi malo.“ Strašno dugi se je vido skrbnoj materi te den; rada bi zvedila ka je, da njeni sin dnes tak veseli, Pa ed- nok je denok prišeo zaželeni večer dobre matere. Kesno v noč, gda je že Barica sladko spala i senjala je začnola stara; „No pa zdaj povej ka je.“ „Znaš stara, naš Štefan se ženi.“ „Moj Bog, je li istina, ka praviš. O boži Sin i sv. Düh, sveti Štefan njegov patron, razsvetlite da si zbere pošteno, marlivo, delavno deklico. Oča naš, šteri si v nebesaj, sveti se ime tvoje . . .“ „Si je že izbrao“, jo je prekino stari. „Izbrao? Štero pa?“ „Sosedovo Miciko, tak mi je dnes pravo na senožati.“ „O lübi moj, vzemi čislo, pa moliva za boži blagoslov najine dece“. Stari je resan vzeo čislo i molila sta dugo v noč, dokeč sta nej zaspala s čisli v rokaj. (Dale.) nec i mladenka morata paziti na to, da ne včinita nikaj takšega, zavolo česa bi jiva moglo biti sram pred Bogom i pred lüdmi. Razgled po domovini. Smrt pod mlinskim kolesom. V Pleternici na Hrvačkom je zadela 13 letnoga mlinarskoga pomočnika Karapamskoga žalostna smrt. Stao je nad potokom na brvi i je odpirao zatvornico, da bi zagnao mlin. Brv je bila šklizka, dečkec se je poškalo i spadno pod kolo, štero se je že vrtelo. Kolo ga je gnalo okoli i ga je raztrgalo. Sad slabe zgoje. Na Lotskom Vrhi blüzi Gornje Radgone je bilo zvršeno hüdodelstvo, šteromi ne najti zlehka para. Maks Ploj, 10 letni nezakonski sin je vmoro 70 letno starko Nežo Kaučič. Mali hüdodelec je zvedo, da ma starka nekelko penez. Da bi te peneze lehko dobo, je vzeo doma sekiro, šo v starkino hišo i je starko napadno. Grozno je delao z njov. Vdaro jo je 17 krat. Starka je mrtva obležala na tleh. Mali morilec je nato vzeo starkine peneze i je odišeo. Orožnikom, ki so ga zgrabili, je najprle vse tajio, nazadnje pa je pripoznao, da je starko on bujo. To grozno hüdodelstvo je po vsoj kroglini zbüdilo razburjenje. Skoro ne mogoče vervati, da je 10 letno dete moglo včinoti tak grozovito stvar. Vsi starši i vzgojiteli naj si zapomnijo, da do takših stvari pripela slaba zgoja. Iz sveta. Žalosten božični večer. V hiši drüžine Kruj v Šarospataki na Vogrskom se je sveta noč žalostno do končala. Mož, žena i dvoje dece so bili zbrani pri božičnom dreveci. Med pogovorom je prišlo med možom i ženov do kreganja. Mož se je tak razsrdo, da je ženo zbio, potom pa je zgrabo revolvo i jo je strelo. Žena je bila na mesti mrtva. Kda je mož to vido, je prišeo k sebi. Začno je jokati i büditi ženo. Vse je bilo zaman. Nesrečni mož je vzeo na roke dečico i se je šo javit žandarom. 50 jezer spreobrnenj na Kitajskom. Apoštolski delegat mons. Constantinija poroča od Kitajske razveselive stvari. Čeravno nacionalisti močno nastopajo proti misijonarom, je itak bilo v tom leti 50.000 spreobrnjen. Katoličanec je postao tüdi predsednik republike, Čankajšek. Brezposelnost. Po poročili statističnoga urada je v Nemčiji okoli 4 miljone delavcov brezposelnih. — Velka brezposelnost vlada tüdi v Ameriki. Listi poročajo, da je vsaki dvajsti človek brez posla. Miljoni delavcov živejo v najvekšem pomenkanji. Strašne številke. Po poročili ednoga indijskoga zdravnika je v preminočem stoletji od glada vmrlo prek 20 miljon lüdi. Samo v 25 letaj jih je vmrlo 15 miljon. Izbruh vulkana v Argentini. V severnozapadnoj argentinskoj državi Salta je izbruhno vulkan. Posledice izbruha so bili potresni sunki, ki so napravili ogromno škodo. La Pona je vničena. Tak je prek 60 lüdi mrtvih, ranjenih pa prek 200. Našteli so 100 potresnih sünkov. Na vnogih krajih so se v zemli pojavile velke razpoke. Za kühnjo. Svinjska glava v kaši. Frtao kile glave kühaj v dveh litrih vode i kak zavre, njoj prideni falaček korenja, nekaj zrn celoga prpra, koren petrežela, strok česneka i če maš kaj paradajsa, osoli i kda je glava kühana, župo precedi i strosi v njo frtao litra oprane kaše. Kda je kaša kühana, jo strosi v skledo, na vrhi kaše pa naloži na falačke zrezano meso. Svinjska glava v kisilom zelji. Skühaj kaj od glave, vüha ali gobec. Posebi pa kühaj kislo zelje. Nato ocvri v laboški edno žlico masti i zarumeni v njoj na falačke zrezan lük i kda se lük zarumeni, prideni pol žlice moke; to prežganje strosi v kühano zelje, v štero prideni tüdi vüha ali gobec, zalij z župov od vüh i püsti, da vsevküp vre frtao vüre. Poleg pa daj v falačkih kühani krumpiš. Kühana glava v sladkoj repi. Olüpli i nareži repo, deni jo v lonec i zalej z vročov vodov. Pridaj repi malo küna, sol i falat svinjske glave. Kda je repa na pol kühana, njoj prideni olüpani i na falate zrezani krumpir. (Vode naj bo telko, da lehko vre.) Kda je vse mehko, zreži meso na falačke i vse vküp strosi v skledo. Svinjski želodec. Želodec nadevaj z ednakov tvarinov kak mesene klobase, nadevanoga deni med deske kak vratnik, deni ga za par dni k mesi v razsol i obesi ga v dim za 3 tjedne. 6 NOVINE 4. januara 1931. Za naše male. Vogrin Štefan, Rakičan: Dober tanáč. Ednok je živo eden sirmaški človek. Živo je vu velkom pomenkanji. Pri ednoj priliki njemi je trbelo peneze. Šo je záto k ednomi bogáci, náj njemi posodi peneze. Bogátec njemi je resan posodo peneze. Sirmak je peneze ponüco i je več ne mogeo bogáci nazáj dati. Bogátec je šo na sodnijo pa je sirmaka tožo. Sirmak je dobo od sodnije, da more za 14 dni ves dug pláčati. Sirmàk se začne nevolivati, kde zdaj on telko penez vzeme, da te dug pláča. Zmislo si je na fiškáliša, da bi ga šo za tanáč pitat, Resan je šo k fiškališi. Te njemi právi, da tü nega drüge pomoči, nega more pláčati. Potom si nekaj misli i, nazadnje pravi: „Eden tanáč znam da de vam pomagao, samo či pol duga te meni dàte.“ Sirmak si je ne kaj znao pa je privolo. Fiška- liš njemi zdaj právi, ka kda de šo na sodnijo, kašteč de ga birov pitao, more djati samo „brrr“. Sirmak je šo na sodnijo. Tam je bio tüdi tisti bogátec, ki njemi je peneze posodo. Birov právi sirmáki: „Vadlüjete, da so vam oni peneze posodili?“ Sirmak: „Brrr“. Birov dale pita: „Ali mate tü peneze?“ Sirmak: „Brrr.“ Birov pravi: „Vi morete to pláčati.“ Sirmak: „Brrr“. Birov pravi kmeti: „Kak ste vi mogli tomi sirmáki peneze posoditi, da vidite, ka je nori.“ Birov je zdaj obà vün zgono. Sirmak je šo včasi k fiškáliši šteri njemi je dao tanač. Kak notri stopi, ga fiškališ včasi pita: „No kak ste opravili?“ Sirmák: „Brrr“. Fiškališ pravi: „Vi zdaj morete meni pláčati pol duga, kak ste mi obečali!“ Sirmak: „Brrr.“ Fiškališ je čemeren gráto pa je sirmáka za roko prijao i ga je vün iz hiše potočo. Tak se je sirmák rešo duga VGANKE. Predzadnja številka. Rešitev poslao Vogrin Štefan iz Rakičana. Dobi povest: „Kraljica Estera“. Zadnja številka. Rešitev: 1. Vesele božične svetke vsem širitelom i naročnikom Novin. 2. Vesele božične praznike želim vsem ugankarjem. 3. Zdravo i veselo novo leto vsem dopisnikom i ugangarom ter uredniki Novin. 4. Hči je bila stara 15 let i 10 mesecov. 5. Božični pozdrav vsem vgankarom i vgankaricam. Imena rešilcov objavimo v prišestnoj številki. Nove vganke. 1. Imena: Vincenc, Martin, Albert, Izidor, Pavel, Viktor, Benjamin, Leopold, Anton, Karol, Ljudevit. Spisi edno pod drügo i tak dugo spreminjaj, da odzgora doli dobiš dve znamenitivi imeni. Poslao Vogrin Št. Rakičan. 2. Kvadrat. 1—2 Ime slov. pisatelja, 2—3 njegovo rodbinsko ime. Postavite tak, da dobite vodoravno, navpično i na skoz isto. (Poslao Kranjec Ivan, dijak tropična ptica del tel zaimek števnik rastlina mesec shramba utež posoda žensko krst. ime veznik del dreva Litere, ki prido na mesto križov, dajo ime slovenskoga pisatela, litere ki prido na mesto zvezdic pa ime edne lepe povesti. Poslao Gider Josip, Vančaves. Za smeh. Eden Slovenec je šo v Nemško. Tam je šo v edno cerkev, kde je bilo zdavanje. Slovenec pita Nemca: „Što se ženi?“ Nemec odgovori: „Ihvasnit!“ toje: jaz ne vem. Slovenec je zdaj šo domo. Na poti se sreča z ednim sprévodom. Slovenec pita Nemca: „Što je mro?“ Nemec odgovori: „Ihvasnit!“ to je: jaz ne vem. Slovenec pride domo pa doma pravi: „V Nemškom se je eden „Ihvasnit!“ vgojdno oženo, večer pa je že mro!“ * Mati se čemerijo, da je letos len preveč kratki pa je nika ne vreden. „Naj bo“ — potolaži mater hči, „mo pa letos delali bole kratke srakice“ * * * Janči je oprvim vido konja z odrezanim repom pa začne kričati: „Mama, mama, gledaj konja z bubirepom.“ AGRARNE ZADEVE Kda pride stalen agrarni zakon? Kak smo že večkrat naznanili, do 20. jula tekočega leta ga mora naša država razglasiti. To je zadnji termin. Zdaj smo zvedili, ka se nede do zadnjega termina čakalo, nego izide zakon prle. Mogoče, se nam je trdilo, da izide že do konca toga meseca. Ka bode z šumami? Stalen agrarni zakon bo pod agrar vzeo tüdi veliki deo šum i veleposestniki neha samo edno gotovo količino. Najprle se je mislilo, da veleposestnik dobi 1000 kat. oralov šum, zdaj pa se prosi, da bi se njemi nekaj več püstilo: Edno je gotovo, da bodo mele agr. interesenti, občine, zadruge i tüdi drügi posamezniki za temi priliko si küpiti šume. Ka pa cena agrarne zemlje? Cena agrarne zemlje bi bila 160 kratni bivši katastralni dohodek. To šumo bi plačüvali interesenti 20 let na 4 procente intereša. Tak se predlaga v načrti. Po tom načrti bi bila cena agrarne zemlje v lendavskom srezi od 400 din. do 2400 Din. Travnikov cena bi bila ista. V sobočkom srezi bi bila cena njiv od 400 do 1300 Din., travnikov pa od 400 do 2400 Din. V čakovečkom srezi bi bila cena njiv od 400 do 2800 din, travnikov pa od 400 do 2700 Din. Vse se razmi na katastralni oral i se gleda stara klasifikacija od tretjega razreda doli do osmoga. Gospodska zemlja je bila najmre zvekšega v nižje razrede razvrščena, zato de mela tüdi nisiko ceno. Vse pa pojasni zakon, šteri je že pred dverami. Te mo točno vse znali i to jako hitro. Pošta upravništva. Lebar Jožef, Chicago. Sprejeli 1000 Din. za razširjene Marijine časti. Vaša hiša na Srednjoj Bistrici bo za dar dobivala skoz 50 let z Marijinim Listom i Kalendarom tüdi Novine brezplačno. Recek Ivan, D. Slaveči. Smo vam dali taki poslati, kak je ček sem prišo. Čeki pa ne hodijo tak hitro kak dopisnice, ar idejo na Centralo v Ljubljano i odtistec se te razno pošilajo, kda se zberejo. Tiskamo smo opotili, naj pregledne spise, če vam je poslala ali ne. Trajbar Jožef, Dobrovnik. 30 Din. ka ste za Veroniko Németh poslati, smo vam v dobro spisati za tekoče leto, zato ka ona že plačala svojo naročnino. Šeruga Jožef, Pečarovci. Naznani mi keliko Novin i M. Listov je hodilo lani 4. januara 1931. NOVINE 7 tebi i keliko Gombošyji. Do konca februara mora biti ves stari dug plačani. Tüdi za letos naznani keliko falatov maš ti i keliko on. Küzma Štefan, Našice. Peneze prejeli. Hvala za pozdrave. Veseli nas, da redno dobivate naš list i se njemi veselite. Pozdravleni. Škaper Treza, Dolič. Velika je vaša gorečnost, ka ste 49 naročnikov nabrali i velika je gorečnost naročnikov, ka so veliki deo naročnine že plačali i ka so dali ešče 100 Din. na Marijin fond. Bog povrni vsem. Morčič Anton, Vadarci 77. Letos ste vse ešče brezplačno dobili, pa dobite šče k leti. Duže ne. To pa zato, ka vam je v Nemčijo dva meseca 5 komadov hodilo, pa M. List ste sledkar tüdi meli, čeravno v začetki ne. Ozmec Terezija, Melinci. Mož Franc je plačao iz Argentine Novine i M. List za tebe. Javi se pri širiteli i naj ti oboje dava brezplačno. Bratkovič Janoš, Sissone. Naročnino, za lani i letos dobili. Če štere številke ne bi dobo, taki javi i naznani točno štere nesi, najmre od štere nedele. Majer Jožef, Satahovci. Duga nega nikšega na staro. Jančarič Štefan Noršinci. Hvalavredna je gorečnost širitelova, ka je pridobo novoga naročnika i naročnikov, ka so v tej teških časaj plačali že 422 Din. naročnine. Se vidi, da so razumni i pravični tvoji naročniki, ka plačajo tisto proti, ka dobivajo do rok! ! Prečtite i se po tom ravnajte ! Što šče meti snežne čevle i galoše popravlene z istinsko dobrim prvovrstnim materialom, se naj z zavüpanjom obrne v delavnico IVANA DOLGOV čevlarskoga mojstra Murska Sobota Glavni trg v Bergerovoj hiši. Izdelüjejo se tüdi novi čevli (punčuli) z gumipodplati. Gospodarstvo Gospodarsko zbližanje med nami i Vogri. V „Magyar Hirlap“ je bivši finančni minister Kalay napisao članek, v šterom zagovarja gospodarstvo zbližanje med Jugoslavijov i Vogrskov. Ustanovila bi se naj v te namen posebna trgovska zbornica. Finančna kriza v Ameriki. V Zedinjenih državaj je bilo v ednom leti zaprtih 1217 bank. Vlagateli so zgübili 515 miljon dolarov. Država se nahaja v žmetnom finančnom po- ložaji.. Bančni polomi so na dnevnom redi. Za pozdigo kmetijstva. Ministerstvo za poledelstvo je izdalo okrožnico na vse banske uprave, s šterov poziva vse kmetijske referente pri banskih upravaj, naj uvajajo moderne delovne načine v poledelstvi. To pripómore k zbolšanji našega kmetijstva. * Delo Kmetijske podrüžnice v M. Soboti. Na občnom zbori Kmečke podrüžnice, od šteroga smo na kratko poročali v zadnjoj številki je bilo prečteto poročilo od dela v preminočem poslovnom leti. Poročilo se glasi: „V jeseni smo razdelili kotrigam 1 i ½ vagona selekcijonirane semenske pšenice od semenogojske postaje v Beltincih po dnevnih cenaj, i eden vagon selekc. semenske pšenice iz Belja, eden vagon pa iz Maksimira, teva dva vagona je subvencijoniralo ministerstvo za kmetijstvo. Nadale smo razdelili 160 kg. semena od pernavskoga lenü, ki smo ga dobili od ministerstva za kmetijstvo. Raztalati smo 6150 sadnih cepik, k šterim je prispevala bivša mariborska samoupravna oblast po 4 Din. k falati, 2880 cepik pa v lastnoj režiji, sküpno 9030 falatov i to lansko jesen i letos na sprotlike. To jesen pa je bilo razdeljeno na člane od sresk. kmet. referenta 1400 cepik s pomočjov podpore banske uprave po znižanih cenaj. Organizerali smo dvodnevni kmetijske i tečaje v Puconcih, Moščancih, Kramarovcih, Rogašovcih, Neradnovcih i Gor. Petrovcih. Predavali so od kmet. prava g. sreski načelnik Lipovšek, od živinoreje g. ing. Wenko, od prve pomoči pri betegi domače živine g. živinozdravnik Šerbec od sadjarstva g. ravnatel Šega i g. Novak, od logarstva pa g. ing. Hržič i g. Mušič. Med letom smo organizirali šče nadale tri živinorejske rodovniške odseke, tak, da mamo zdaj šest takših odsekov i to: v Puconcih, Moravcih, Tešanovcih, Strukovcih, Predanovcih i Vučji Gomili, ki pod nadzorstvom g, kmet. referenta ing. Wenka vsi vzorno delüjejo. Predsedniki i tajniki teh odsekov so garancija, da bodo tej odseki zaistino dosegnoli začrtani cil. Vseh šest odsekov je dobilo to leto državne originalne sim. plemenske bike. V vseh odsekaj se vodi tüdi točna mlečna kontrola. Pri najstarejšem rodovniškom odseki v Puconcih je bilo letos že Premovanje rodovniške živine, ka je bilo omogočeno s podporov kr. banske uprave i sresk. kmet. odbora. Načrt za vzorne hleve od g. M. Zupanca smo püstili razvnožiti, mamo jih šče 45 v zalogi po 15 Din. za komad. Na semenogojsko postajo i veleposestvo v Beltince smo napravili poučen izlet, vdeležencov je bilo nad 100. V podrüžničnom cepičnjeki v Kruplivniki smo začnoli to leto z delom. Upravo je prevzeo tamk. šolski vodja. V obč. cepičnjeki mamo nasajenih par jezero mladih malin, ki bodo za dve leti razdeljene. Na sprotoletje smo razdelili 2000 falatov malinovih mladik, štere smo dobili iz Pančeve. Za napravo vzornih gnojišč je dobilo cement od banske uprave za polovično ceno 30 članov, 14 pa jih dobi na sprotoletje. Razdelili smo preminoče leto 6 plemenskih kanžarov subvencijoniranih od banske uprave i 11 kanžarov, subvencijoniranih od sreskoga kmetijskoga odbora. V jesen smo na spodbüdo bivšo- ga predsednika Kmet. drüžbe v Ljubljani g. Sancina ustanovili Zvezo kmet. podrüžnic za Slov. Krajino. Glavna naloga te zveze bi bila ustanovitev skladišča v Murskoj Soboti. Ar pa po novih pravilaj takše zveze neso dovoljene, smo mogli zvezo razpüstiti, skladišče pa je mogla prevzeti naša podrüžnica. To skladišče je v Grajskoj vulici št. 6. Kak je bilo pričaküvati, smo prvo leto pri tom preveč slabo se odrezali. Prometa je bilo v skladišči 146.383∙45 Din, letni zaklüček kaže 2362∙72 Din. zgübe, povzročen po režijskih stroških, ar pa je podrüžnica prispevala k skladišči po 1 Din. od člana — v kelko so tej šteli prispevati — sküpno 1100 Din., znaša ta zgüba šče 1262∙72 Din. Podrüžnica ma sledečo vrednost: 1 sadni mlin, 1 sadno stiskalnico, 1 trijer stari, 1 čistilnik za detelčno seme, 26 travniških bran, 3 drevesne škropilnice orig. Holder, 4 trijerje orig. Heid, 1 sadno süšilnico (pokvarjeno) sküpno 38 kmet. mašinov za brezplačno nücanje članov. K nabavi teh mašinov je prispevao sreski kmet. odbor 11.000 Din. Vrednosti ma podrüžnica za 52.582∙95 Din., duga pa 13.561∙20 Din., ostane 39.021∙75 Din. Poprüžnična blagajna (brez skladišča) je mela 112.249∙10 Din. dohodkov i 111.535∙75 Din izdatkov. — Ostane 713.35 Din. Sküpno je znašao promet 370.168∙30 Din. Število članov podrüžnice je naraslo na neverjetno višino, odbor dela 8 NOVINE 4. januara 1931. nemore več obvladati, zavolo toga smo sklenoli v odborovoj seji, da se delo razdeli na odseke i to na odsek za sadjarstvo, ar šče nemamo sadjarske podrüžnice, na odsek za živinorejo, perutninarstvo, poledelstvo i travništvo, kmet. organizacije i zadrüžništvo, za skladišče i kmet. pouk, od šteroga bodo razpravlali pri prišestnoj točki dnevnoga reda“. Kak vidimo, je podrüžnica dosta včinola. Še več pa lehko napravi, če bo mela še več kotrig. Zato pa kmetje postopajte k njoj v kem vekšem števili. Zaklüček pletarskoga tečaja v Rakičani. Ravnatelstvo Kmetijske šole v Rakičani je priredilo pod vodstvom pletarskoga mojstra iz Puconec mesečni pletarski tečaj. Tečaj je obiskovalo okoli 20 dečkov. Pred Božičom se je tečaj zaklüčo. Ob toj priliki je ravnatel inž. Sadar obdaro vsakoga tečajnika z lepim nožom, večer pa je priredo za vse slavnostno večerjo. Zaklüčnomi slavji so zvün ravnatela prisostvüvali tüdi gg.: srezki živinski referent Samec, upravitel bolnice Šušteršič i urednik naših „Novin“ Kolenc. Urednik Kolenc i ravnatel Sadar sta vdeležencom dr- žala primerne nagovore. Prvi je naglaso velko važnost toga tečaja i sploh vseh praktičnih gospodarskih tečajov Zednim se je toplo zahvalo vsem, ki so pripomo k tomi, da se je tečaj vršo. G. ravnatel pa je naglaso, da je namen drž. i banske uprave ta, da iz kmečkoga naroda s primernimi sredstvi ustvari močen steber, ki bo lehko klübovao vsem preizkušnjam. Na konci se je eden zmed vdeležencov zahvalo vsem prireditelom. Uspeh tečaja je jako velki. Tekom ednoga meseca so tečajniki tak napredüvali, da se moramo čüdüvati. Iz sürovoga i sühoga šibja so spleli vnogo košar, korblov i cekrov i drügih predmetov i to tak dovršeno, kak da bi jih bili delali poklicni pletarje. Tečaj je za povzdigo domače obrti velkoga pomena, zavolo toga izrekamo prireditelom na tom mesti toplo zahvalo. Cene: Penezi: dolar Din. 56.—, Argentinski peso Din. 21, šiling Din. 7.90, lira Din 2 90, pengő Din 9.80, marka Din 13’37, uruguajski peso Din 50, frank Din 2.20. Živina: biki, jünci i telice Din. 7—8, (jako debeli Din. 9), krave Din. 4—6, teoci Din. 14—15, svinje Din. 12. Zrnje: pšenica Din. 140, žito Din. 120, oves Din. 165, kukorca Din. 120, krumpli Din. 40, ajdina Din. 110, proso Din. 90, lenovo seme Din. 200, novi grah črešnj. Din 180, mešani Din. 120, HALO! HALO! Pozor! Tem potom naznanjam cenj. občinstvi, da sprejemam vsa popravila snežnih čevlov i galoš. Delam tüdi vse vrste čevlov po najnižišoj ceni. FUIS KAROL čevlar Murska Sobota Šolska ul. 43. K odaji krčma. V Gornjoj Radgoni — taki poleg državne meje — z vsem inventarom. Javna dražba de dne 15. jan. t. 1. ob 10. vüri dopoldne na Okrajnom sodišči v Gornjoj Radgoni soba št. 7. Pojasnila davle POSOJILNICA v Gornjoj Radgoni. Naznanjam cenj. občinstvi, da popravlam snežne čevle i galoše, tüdi izdelüjem nepremočlive čevle z gumi podplati. — Prva Prekmurska vulkanizacija gumija. KOLOŠA JANEZ čevlar 2 Murska Sobota (Cvetna ul. 5) GLAVNO ZASTUPSTVO ZAGREB ZRINJEVAC 16. NAKRAĆI I NAJBOLJI PUT IZMEDJU EUROPE I AMERIKE - 8 — Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF Urednik FRANC KOLENC.