CELJE _ nasaero TOVARNA AERO CELJE Jubilejna številka ii* sira ra ra «®§ ' -v "^isiič&rf KOLEKTIV TOVARNE AERO PRAZNUJE 25-letnico obstoja podjetja 20-letnico samoupravljanja na drugi strani drugi o nas V vseh povojnih letih so bili predstavniki tiska, radia in televizije pogosti in dobrodošli gostje v naši tovarni. Srečavali smo se ob raznih slovesnostih, pomembnih delovnih uspehih našega kolektiva ter ob najrazličnejših drugih priložnostih. Beseda je stekla o vsem, kar je zanimalo javnost. Ko listamo po orumenelih časopisnih izrezkih in zapiskih, lahko mirno zapišemo, da je bilo več pohvalnih in pozitivnih besed, kot tistih drugih. Poglejmo nekatere izmed številnih člankov, ki so pisali o našem delu In o naši tovarni. Delavska enotnost 10. 10. 1952: Dobro gospodarijo AERO Celje je najcenejša tovarna te vrste v Jugoslaviji. V delovnem kolektivu tovarne AERO v Celju si znajo pomagati. Razširili so vrsto izdelkov in precej izboljšali kvaliteto. Danes izdelujejo že tudi rdeč indigo papir. Kako dobro gospodarijo, vidimo že iz tega, da znatno presegajo družbeni plan, kar pa ne gre na račun visokih cen, saj so cene znižali tudi za 30 odstotkov. Danes so najcenejša tovarna v Jugoslaviji. Računajo, da bodo do konca leta plačali na račun akumulacije 30 do 40 odstotkov več, kot je predpisano. Delavski svet stalno zasleduje cene drugih podjetij, ki izdelujejo iste izdelke kot pri Aeru, najbolj jih pa seveda zanima kvaliteta njihovih izdelkov in se trudijo, da bi bili tudi po kvaliteti izdelkov vedno boljši, kot sorodni podjetji v Zagrebu in Beogradu. Ljudska pravica 28. 3. 1953 V tovarni AERO v Celju so lani dosegli v proizvodnji velik napredek. Uspeli so izdelati novo odlično črnilo za nalivna peresa, začeli so izdelovati dobre matrice, indigo papir z nezvijajočim se hrbtom itd. Zaradi velikega povpraševanja po izdelkih so presegli promet, ki je bil preračunan na normalno obremenitev strojev, za nič manj kot 50 odstotkov. Od nekdanjega, dokaj počasnega pošiljanja, so toliko napredovali da sedaj čez 60 odstotkov naročil uredijo že v treh dneh po naročilu ... Večer 8. 11. 1956: Sredi poti... ... Izdelki celjske tovarne Aero so znani po vsej državi. Malokdo pa ve, s kakšnimi težavami se mora boriti kolektiv, ki bi rad čim več proizvajal, a ne more, ker nima primernih prostorov. Naj navedemo le nekaj številk. V primerjavi z letom 1939 se je proizvodnja v starih in utesnjenih prostorih sredi mesta povečala za 300 %, število zaposlenih pa za nad 100%. Uvajanje novih izdelkov je zahtevalo nove delovne prostore, ki jih pa ni bilo mogoče dobiti. Še težavnejši položaj pa je nastal, ko so pristojni organi izdali odlok, da mora tovarna prenehati z delom v mestnem središču zaradi nevarnosti eksplozije ter se preseliti v mestno okolico. Kolektivu Aera ni preostalo drugega, kot pričeti s postopno graditvijo novih objektov. Pred dnevi so dogradili prvo stavbo ob Stritarjevi ulici... ... Navzlic temu pa so sedaj šele sredi poti. Zgraditi bo namreč treba še ostale objekte, kotlarno, garaže, obrtne delavnice, skladiščne in pozneje tudi upravne prostore ... Večer 5. 11. 1959: Nagel razvoj AERA Zadnja leta se v Celju kaj naglo razvija znana tovarna AERO, ki izdeluje razne barve, trakove za pisalne stroje, matrice in še nekatere proizvode grafične in kemične stroke. Letos bo v primeru z lanskim letom celotna proizvodnja AERA višja za celih 25 odstotkov. To je skok, kakršnega naredi na leto le redkokatero podjetje. Medtem ko je lani AERO prvič proizvedel blaga v vrednosti nad milijardo din, bo letošnji celotni dohodek že nad 1,3 milijarde din. Eno milijardo so letos realizirali že do konca septembra. O uspehu kolektiva govori tudi podatek, da so letos storilnost povečali za okrog 16 odstotkov... ... Pri AERU imajo okvirni načrt za razvoj podjetja v naslednjih petih letih. Po tem načrtu bodo proizvodnjo v tem času skoraj potrojili. To pomeni, da se bo mlado podjetje, ki se je razvilo po vojni postopoma in brez večjih investicij, po vrednosti proizvodnje še bolj približalo našim največjim industrijskim podjetjem. Pot, ki so jo že napravili, nam zagotavlja, da bodo s svojimi načrti uspeli. Večer 6. 11. 1960: Posluh za tržišče ...AERO je ena redkih tovarn, ki za gradnjo tovarne doslej še nima nobenega posojila. Kar so napravili, so napravili z lastnimi sredstvi — njihove prošnje za odobritev kredita in elaborati pa vendarle potrpežljivo čakajo v banki. Sicer pa bodo za dograditev cele tovarne potrebovali še skoraj milijardo ... Večer 22. 6. 1961: Nov obrat Jasnit papirja Rekonstrukcija v tovarni AERO Celje je zajela skoraj celotno proizvodnjo. To je bilo potrebno predvsem zaradi delne zastarelosti proizvodnje, po drugi strani pa zaradi vedno večjih potreb domačega tržišča, ki jim niso mogli zadostiti... ...Z rekonstrukcijo se bodo zmogljivosti podjetja povečale za okrog 100 odstotkov, približno toliko pa se bo povečala tudi sama proizvodnja... ... Največja pridobitev tovarne AERO pa je brez dvoma nov obrat Jasnit papirja, ki so ga v tej tovarni doslej izdelovali v omejenih količinah. To je posebna vrsta kopirnega papirja za načrte, katerega potrošnja je v naši državi vedno večja. Poleg navadnega kopirnega papirja bodo prvič v Jugoslaviji izdelovali tudi specialne vrste Jasnit papirja ... ...V tovarni AERO rekonstruirajo tudi oddelek matric. Tudi tu se bo proizvodnja povečala za okoli 100 odstotkov. Tako bodo v letošnjem letu zaključili rekonstrukcijo vseh najvažnejših obratov, ki so jo financirali v celoti z lastnimi sredstvi. Večer 23. 11. 1963: Čez sedem let na) bi imel AERO 10 milijard dinarjev Ta teden je tovarna AERO v Celju dosegla nov uspeh — prvič, odkar obstaja, je letos dosegla tri milijarde din po fakturirani realizaciji... Poročali smo že, da je AERO s prvim oktobrom uvedel skrajšan delovni čas. Poročajo, da se zaradi tega ni zmanjšal obseg proizvodnje, ker so povečali produktivnost. Tudi delitev čistega dohodka ostane nespremenjena. Tako bo AERO še dalje imel razmerje 35 odstotkov čistega dohodka za plače in 65 odstotkov za sklade. To je nedvomno najbolj ugodno razmerje v okraju. Pri AERU je celo uspelo povečati osebne dohodke za 14 odstotkov. V poprečju znašajo osebni dohodki pri tem podjetju sedaj že 31.000 dinarjev. Delo 3. 6. 1965: AERU primanjkuje kemikalij O številnih nevšečnostih, ki jih imajo pri nas projektantske organizacije in drugi porabniki papirja za kopiranje načrtov, smo v našem listu že spregovoril ... Od skupnih jugoslovanskih potreb ga 70 odstotkov izdela celjska tovarna AERO. Letos ima v načrtu proizvodnjo 1,200.000 zvitkov Jasnit papirja. Za proizvodnjo te količine potrebuje iz uvoza vsega 8 odstotkov reprodukcijskega materiala, večino specialnih kemikalij v vrednosti 75.000 dolarjev. Pred leti, ko ni bilo v Jugoslaviji nobenega proizvajalca papirja za kopiranje načrtov, smo morali ves papir uvažati. Podjetje AERO za proizvodnjo Jasnit papirja nima potrebnih kemikalij in nekega dne se lahko zgodi, da bo sploh ustavilo proizvodnjo tega artikla. Po trditvah predstavnikov AERA je doslej bilo iz retencijske kvote uvoženo že precej Jasnit papirja za kopiranje načrtov, vsekakor za več kot 75.000 dolarjev, kolikor bi veljale kemikalije za proizvodnjo 1,200.000 zvitkov Jasnit papirja doma... Večer 15. 12. 1965: Polet celjskega AERA »Takrat, ko so drugi... kupovali in gradili počitniške domove, smo pri nas kupovali stroje,« so za uvod v razgovor o poslovanju v razmerah reforme dejali v AERU v Celju ... ... Reforma ni prinesla AERU nič bistveno novega, le potrditev, da je bilo dosedanje poslovanje pravilno. Ta celjski kolektiv je pravilno doumel, da si mora najprej ustvariti trdno osnovo za dosego svojih ciljev, tudi takih, ki niso neposredno povezani s proizvodnjo ... Večer 11. 3. 1967: AERO in upokojenci Delavski svet celjske tovarne AERO je 1. marca sprejel sklep, da bo od 1. aprila naprej iz svojega sklada za osebne dohodke dajal upokojencem podjetja vsak mesec dodatek k njihovi pokojnini. Ta dodatek bo znašal 30 odstotkov pokojnine. Sklep tovarne AERO je menda prvi te vrste v Jugoslaviji in delavskemu svetu gre zanj vse priznanje. Večer 9. 2. 1969: »Glasno razmišljanje« AERO proda na slovenskem trgu 16 odstotkov svoje proizvodnje, na ostalih tržiščih Jugoslavije pa vse ostalo, od tega v sami Srbiji 42 odstotkov. AERO za zdaj ne usmerja svoje proizvodnje v izvoz — kratko malo zato ne, ker komaj krije potrebe doma. Vrednost letošnje proizvodnje se bo, kot vse kaže, povzpela nff 100 milijonov novih dinarjev. Delitveno razmerje 30:70 v korist skladov pripisujejo visoki produktivnosti, ki se je že približala ravni drugih proizvajalcev v razvitih deželah Evrope. Delo 27. 12. 1969: V AERU čez 100 milijonov V razvoju celjske tovarne AERO je nedvomno leto 1969 eno izmed najbolj uspešnih ter določen mejnik. Podjetje je namreč preseglo 100 milijonov dinarjev vrednosti proizvodnje. Ob tej prelomnici moramo posebej opozoriti, da je tovarna s svojimi obrati močno posodobljena... ... »So na povečanje letošnje realizacije vplivale tudi spremenjene cene vaših izdelkov?« smo želeli zvedeti od direktorja tovarne, Rada Jenka. »Ničesar ni na račun višjih cen, pač pa smo dosegli to, kar smo, samo s povečanjem proizvodnje .. .« Tako se čita zgodovina naše tovarne, kakor so jo zabeležili novinarji v 20 letih. Iz skromne delavnice se je razvila velika tovarna, ki danes že nekaj predstavlja ne samo v občinskem, marveč tudi v republiškem merilu. Ni pa ničesar zraslo samo od sebe, treba je bilo mnogo volje, trdega dela in neomajne vere, da je začrtana pot pravilna. Kolektiv, ki šteje danes že 600 ljudi se zaveda, da mu tudi v bodoče ne bo ničesar padlo v naročje in da sl bo moral neprestano z vsemi močmi prizadevati, da ne bo skrenil s poti ki vodi k novim uspehom. od delavnice do tovarne Z velikimi koraki iz dneva v dan in še bolj vidno iz leta v leto je rasla naša tovarna. V začetku, pred 25 leti, ko bi jo težko imenovali tovarna, ni kazalo, da se bo iz skromnih začetkov rodila sodobna in priznana tovarna s 600 zaposlenimi in letnim bruto produktom 120 milijonov din. 22 PIONIRJEV V rojstnem listu tovarne bi pisalo, da se je rodila pred 25 leti v burnih časih, ko je še na vseh koncih in krajih naše domovine tlelo iz ruševin. Kot mnogi, je tudi 22 prvih delavcev v naši tovarni začelo iz nič. Nobenih zalog, nobenega denarja, le prazni, tesni prostori in veliko volje do dela. To je bil začetni kapital današnje tovarne AERO. Prednik tovarne AERO je bilo manjše podjetje, kot ena izmed številnih podružnic Braunsovih tovarn barvil. Sedež tovarne je bil v mestu Ubere c na Češkem. V tistem času so v glavnem pakirali že nekatere gotove izdelke, ki so jih dobivali iz matične tovarne. Prvi »samostojni« proizvod so bile barve za obleko in tla ter za luženje lesa. Okrog leta 1938 je pričela tovarna, prva v državi, izdelovati indigo in karbon papir ter pisalne trakove. Tik pred drugo svetovno vojno je bilo v tovarni zaposlenih blizu 80 ljudi. Med vojno se je proizvodnja občutno zmanjšala, ker izdelki tovarne niso bili pomembni za vojaške potrebe. Z odlokom vlade LRS je bilo leta 1946 ustanovljeno podjetje AERO in za prvega direktorja je bil imenovan RADO JENKO. 22 zaposlenih v tovarni se je spoprijelo z delom, ki je počasi rodilo prve sadove. POJEM AERO SO USTVARILE BARVICE ... Majhen in mlad delovni kolektiv se je, razumljivo, najprej lotil dela, ki ga je že poznal. Tako so bili v pro- izvodnem programu prvih let proizvodi, ki so jih v tovarni delali že pred vojno ter nekaj novih: barve za obleko, Guminol, Blank pasta za peči, buhač, boraks v prahu, Moltin, karbon, indigo papir in pisalni trakovi. Iznajdljivost in vztrajnost posameznikov je prinesla nov uspeh — proizvod, ki je postal pojem, proizvod, ki je iskan še danes: akvarelne barvice AERO. Leta 1947 so izdelali prve škatlice šolskih akvarelnih barvic, ki so se jim že v kratkem času pridružile še tempera plakatne barve, pokrivajoče akvarelne barve in umetniške oljnate barve. V prvih letih je kolektiv nizal uspeh za uspehom. Uspešno so osvajali tržišča z novimi proizvodi in izpopolnjevali tehnologijo. PRVI METRI JASNITA Če so hoteli v polpreteklih časih kopirati načrte, za to ni bil potreben le dober načrt in kopirni papir ampak tudi sonce. Le v jarki sončni svetlobi so na kopirnem papirju nastale kopije, ki so jih potem v amo-nijakovih komorah razvijali. Torej papir in jasno vreme. Od tod ime našemu prvemu kopirnemu papirju »JASNIT«. Na starem tiskarskem stroju, ki so ga tovarni poklonile Učiteljske tiskarne, so v letu 1950 stekli prvi metri »Jasnita«. »SLOVO OD LONCEV IN KUHALNICE« Vse do leta 1953 so se Celjani radi ponorčevali iz svoje majhne tovarnice, češ ima samo »dva lonca in kuhalnico«. Tega leta pa je kolektiv začel graditi ob robu mesta Celja nov obrat, v katerega so preselili velik del proizvodnih naprav in s pospešenim tempom pričeli s proizvodnjo. Preselitev v nov obrat je pomenila prvi odločnejši korak pri prehodu od tipično obrtnega na industrijski način proizvodnje. Medtem ko so se okoli leta 1960 na jugoslovanskem tržišču že pokazali prvi znaki bolezni, ki jo je poskušala pozneje ozdraviti reforma, in ko je vrsta podjetij imela težave s plasmanom proizvodov, so bila skladišča AERA prazna. Pisarniški uslužbenci, šolarji, slikarji in gospodinje, vsi so povpraševali po proizvodih tovarne AERO, vsak po drugem proizvodu, pač za svoje potrebe. Leta 1960 je bil bruto produkt že okrog milijardo 700 milijonov dinarjev. Med tem se je vrsti standardnih proizvodov priključilo še nekaj novih, brez katerih si danes ne moremo predstavljati vsakdanjega življenja, za takratni čas pa so na tržišču predstavljali pravo revolucijo. Takole so opisovali nov proizvod, ki ga danes že srečamo na vsakem koraku: »Standardni izdelki tovarne AERO so nam dobro znani. Kmalu pa bodo obogatili naše tržišče z novimi izdelki. Gre za celofanski samolepilni trak, ki ga ni treba močiti z vodo, temveč ga lahko odtrgamo kar suhega in prilepimo na ustrezno mesto. Razumljivo je, da bo potrošnikom na razpolago v raznih širinah in dolžinah ...« Na tržišče je prišel Selotejp. Nov uspeh, ki je toliko pomembnejši, če vemo, da je prišel na jugoslovansko tržišče le nekaj časa za tem, ko so ga lahko kupovali v Angliji, Franciji in še kje. V ŠEMPETRU SO STEKLI PRVI METRI ... Po vrsti poskusov so ob koncu leta 1962 v šempetrskem obratu stekli prvi metri Selotejpa. Delavski svet se je odločil za nakup celotne opreme za proizvodnjo Selotejpa in z njo so opremili obrat v Šempetru, 1 Končano je bilo naslednje veliko poglavje razvoja tovarne AERO. Nastala je sodobna delovna organizacija z zelo razvejano proizvodnjo. V Kocenovi ulici, kjer je bilo nekoč vse, od proizvodnje, preko skladišč do pisarn, so ostali le še upravni prostori. Selotejpu so se kmalu pridružile še samolepilne etikete, brez katerih si danes v industriji in trgovini ni mogoče zamisliti normalnega dela. V Šempetru pa ni stekla samo proizvodnja Selotejpa, ampak je nastalo še marsikaj. Zaradi specifičnega značaja proizvodnje tovarna AERO v neposredni bližini mesta ne bi mogla delati nekaterih proizvodov, za katere so potrebne lahko vnetljive surovine, zlasti topila. 2e v začetku so predvidevali, da bi morali imeti v zalogi tudi do 100 ton lahko vnetljivih topil dnevno, to pa predstavlja veliko nevarnost za bližnjo okolico. ŽILAVI SAMORASTNIK POSTAJA VELIKAN Na Dolgem polju, ali ob Ipavčevi ulici, kakor se je udomačilo ime, je zrasel obrat II, ki zajema: proizvodne obrate za indigo in karbon papir, akvarelne in tempera barve, pisalne trakove in samolepilne etikete. Dalje so tu proizvodnja Jasnit papirja ter vse potrebne delavnice, skladišča in garaže. Nič posebnega, boste rekli. Da, nič posebnega, saj so v tem času v Jugoslaviji rasle tovarne kakor gobe po dežju ... in žal tudi propadale ali pa samo životarile. Toda AERO je častna izjema. Rekonstrukcija je veljala čez milijardo starih dinarjev in izvedli so jo brez kreditov. Vse z lastnimi močmi. Medtem ko se je delitveno razmerje v večini jugoslovanskih kolektivov krepko nagibalo na stran osebnih dohodkov, je bila v AERU delitev takšna: 70 odstotkov za sklade, 30 odstotkov za osebne dohodke. Poleg osrednjih proizvodnih obratov Selotejpa, matric, Jasnita in raznih barv je zrasla v okviru tovarne vrsta dodatnih objektov. Z veliko slovesnostjo 19. maja 1967 se je zaključila prva faza rekonstrukcije. Podjetje Ingrad je v manj kot letu dni postavilo veliko dvorano, ki meri 8000 m2 Vanjo so se preselile delavnice, skladišče in obrat Jasnita. S tem se je sprostilo več prostora v starem poslopju obrata II, v katerem se je lahko razširila direktna proizvodnja. naš aero sprašuje odgovarjajo... Rado Jenko direktor zaposlen v AERU od 1935. leta direktor od leta 1946. Od kod ime tovarne AERO? Tovarna se imenuje tako od leta 1947, ko je Ministrstvo za industrijo sklenilo preimenovati Tovarno tekstilnih barv. Po vojni je namreč nekdanja Braunsova tovarna morala dobiti novo ime. »AERO« se je imenovala ena izmed vrst indigo papirjev, ki je bila pred vojno dokaj razširjena in so jo trgovci radi kupovali. Spomnil sem se na to ime in na Ministrstvu so bili s predlogom zadovoljni. Od tod torej ime AERO. Kdaj je bilo pri AERU najtežje? Na to vprašanje se ne da kar na kratko odgovoriti, saj je bilo manj svetlih in tudi žalostnih trenutkov kar precej. Morda sodi med najbolj razburljive s srečnim koncem tisti, ko so prav tako na Ministrstvu za industrijo ugotovili, da je proizvodnja pri AERU neperspektivna in da bi bilo zato najbolje tovarno zapreti. Natančneje, stroji naj bi se preselili v Tovarno Ilirija v Ljubljano. Podobna usoda naj bi doletela tudi nekdanjo tovarno Schmoll iz Maribora. Zaposleni v tovarni pa so bili nad tako odločitvijo Ministrstva vse prej kot navdušeni. Prišlo je celo tako daleč, da so grozili s prekinitvijo dela. Pridno in zagnano so se po osvoboditvi lotili dela in zato so jim bile takšne odločitve povsem nerazumljive. Mnogo truda in pregovarjanja je bilo potrebnega preden so pristojni verjeli, da ima AERO vendar pogoje za razvoj, sploh pa da je v Iliriji premalo prostora. Končno je ta argument menda omajal trden sklep in AERO je ostal v Celju. O neperspektivnosti proizvodnje pa bi raje ne govoril. KATERI PROIZVOD VAM JE OSEBNO NAJBOLJ PRI SRCU? Vsi proizvodi so mi enako dragi. Danes mi je morda ljubši ta, jutri oni. Vse pa imam enako rad. Za vsakega se je bilo treba posebej truditi, ne samo da smo ga izdelali, ampak tudi prodali in še posebej, s pridom prodali. Pri tem se je bilo mnogokrat, predvsem v tistih prvih časih, treba zanesti na občutek. Tisti preprosti občutek na koncu prstov, ki ti je povedal, da bo neki izdelek dober — dober za proizvodnjo in za trg, ali pa to sploh ne bo. Ing. Nada Stojan direktor tehniškega sektorja zaposlena v AERU od 1. 11. 1956 Novosti v proizvodnem programu? V razvojnem programu je več novosti, razumljivo pa je, da o teh stvareh še ne moremo govoriti. Predvsem pa zahteva razvojno delo veliko časa. Skušamo držati korak z modernim razvojem v Evropi. To se nam je dosedaj skoro vedno tudi posrečilo. Kateri od proizvodov je tehnološko najbolj komplicirano sestavljen? Večina naših proizvodov ima kompliciran kemični sestav. Verjetno pa je najbolj delikatna proizvodnja Jasnita, kjer je standardna kvaliteta zelo odvisna od raznovrstnih občutljivih surovin. Zato je potrebna nadvse natančna kontrola surovin, polizdelkov in gotovega izdelka. Prednosti proizvodnje v Šempetru? Odločitev, da smo postavili obrat v Šempetru, je utemeljena s tem, da požarno varnostni predpisi niso dopuščali skladiščenja tekočin v mestu. Perspektivno gledano pa je za bodoči razvoj AERA potrebno tudi večje zemljišče, ki v mestu seveda ni na razpolago. Tudi to dejstvo je bilo odločilno. Srečko Franko komercialni direktor zaposlen v AERU od 25. 8. 1964 Nanizajte nam nekaj najbolj značilnih podatkov o gospodarjenju v AERU v prvi polovici letošnjega leta. V primerjavi s podatki za isto obdobje v lanskem letu se je realizacija v prvi polovici letošnjega leta povečala za 25 %. Tolikšno povečanje prometa je posledica več činiteljev, od katerih je verjetno najpomembnejši povečanje števila modernih strojev v proizvodnji, slede pa izboljšanje kvalitete, ki je logična posledica prejšnjega, in končno je k temu verjetno pripomogel tudi ukrep o likvidnosti podjetij. Kupci so se tako bolj kot lansko leto odločali za naše proizvode. Kei zakon o likvidnosti podjetij zahteva, da se uvoženo blago mora plačati vnaprej, je verjetno mnogim prišla prav naša prodajna politika, ki vključuje poleg rabatov tudi kasa-skonto. Pri 12 potnikih, kolikor jih imamo trenutno na terenu bi komajda lahko dosegli kaj več, pa ne samo zaradi preobsežnosti terena tudi zaradi načina prodaje. Z bolj intenzivno obdelavo trgovske mreže bi prav gotovo lahko prodali še več. Paletizaclja in njeni rezultati? Paletizacija je izredno koristna novost, katere vrednost pa se bo v vsem obsegu pokazala šele tedaj, ko bodo tudi v trgovski mreži povsem dojeli njeno prednost. Blago se ne bo samo mnogo hitreje odpravljalo ampak tudi razkladalo in komisioni-ralo. Palete so namreč istočasno tudi pomočnik pri skladiščenju in že kar sestavni del naših skladišč. Kaj menite o trenutnem stanju — likvidnosti, dolgovih pri kupcih in dobaviteljih? Ko iz meseca v mesec z veseljem opažamo večanje prodaje in proizvodnje, pa se to veselje neredko skali ob težavah pri nabavi surovin. Ne gre za to, da potrebnih surovin ne bi mogli dobiti, ne, to niti ni tako hudo, pač pa jih ne moremo plačati, če nam kupci dolgujejo tako visoke zneske. r Lista nediscipliniranih plačnikov se je v zadnjem času spet nekoliko povečala. Najbolj okorelim smo določili plačevanje z menicami, pa tudi kompenzacij, konceptnih nalogov in tožb smo se morali posluževati. Prvi kliring ni dal tako zadovoljivih rezultatov, kot smo pričakovali, predvsem zaradi nediscipline kupcev in dobaviteljev. V zakonu o kliringu pa so bile za kršilce določene premile kazni. Pri samih dobaviteljih sicer nimamo izrednih težav, vendar pa je stanje pogosto vse prej kot zavidanja vredno. Prednost moramo dajati domačim dobaviteljem, sicer namreč nismo v stanju podpisovati izjav o likvidnosti. Tako pride do tega, da trpi včasih uvoz potrebnih surovin Karel Žerovnik vodja prodaje zaposlen v AERU od 1. 1, 1962 Kateri proizvod gre najbolje v promet? Na to vprašanje je dokaj težko odgovoriti, posebno, ker se nekateri naši proizvodi izrazito sezonsko prodajajo. Tako se v določenih obdobjih prodajajo bolje eni, v drugih pa drugi proizvodi posameznih skupin. Poleg tega je prodaja artiklov nekaterih skupin, kot na primer pisarniške, dokaj močno odvisna od uvoza podobnih proizvodov iz tujine. Iz tega lahko zaključimo, da o prodaji posameznega artikla skoraj ne bi mogli dati natančne ocene, ampak bi raje govorili o prodaji proizvodnih skupin: pisarniških in šolskih pripomočkov, ostalih kemičnih proizvodov, grafičnih in gospodinjskih pripomočkov. Kaj menite o reklamacijah? Bilo bi nepošteno, če bi trdili, da reklamacij pri nas ni. So, prav tako kot so povsod drugje. Po starem pregovoru pač, da kdor dela tudi greši. In mi delamo. Vendar pa bi bilo prav tako nepošteno, če bi nam kdo očital nekvalitetno proizvodnjo. Večina reklamacij, ki prihajajo v naš prodajni sektor, se nanaša na nepravilnosti pri dobavi, transportu, odpremi. Le manjši del jih odpade na kvaliteto. Menim tudni, da vse reklamacije vedno niso povsem upravičene. Reševanje reklamacij je dokaj zapleten proces, saj želimo pri tem naenkrat urediti več stvari. Na vsak način skušamo ustreči kupcu. Zato blago, če ni kvaliteta v redu, takoj zamenjamo. Sicer pa skušamo stvari čim bolj razčistiti in ugotoviti, kdo je krivec za nepravilnost, potem pa pokvariti, kar se pač da. Prodaja in mehanografski način obdelave podatkov? S 1. januarjem letošnjega leta je prešla prodaja na mehanografski način obdelovanja podatkov. Vsi vemo, da je vsak začetek težak. Tudi naš ni bil izjema. Veljalo nas je mnogo trdega dela, naporov in predvsem volje, da so stvari stekle tako, kot je potrebno. Pri tem pa je bilo treba paziti predvsem na to, da bi čim bolj skrajšali čas od naročila do dobave. Kljub temu, da so bile vse podrobnosti v zvezi s prehodom na nov način dela urejene in predvidene, se je še včasih kaj zataknilo. dvajset let samoupravljanja, dvajset mejnikov 1950 delavci prevzeli tovarno v svoje roke; prva seja delavskega sveta 1951 prevzem starega tovarniškega poslopja ob Ipavčevi ulici — začetek obrata II 1953 začetek rekonstrukcijskih del v obratu II 1957 preselitev v nove proizvodne prostore 1958 prva milijarda 1960 dograjena prva stanovanja za delavce 1961 prevzem stare tekstilne tovarne v Šempetru, sedaj obrat III 1962 sprejet novi razvojni program 1962 uveden 45-urni delovni teden 1963 podjetje med prvimi v državi prešlo na 42-urni delovni teden 1963 dograjeni pomožni obrati v obratu II 1964 sprejet I. statut podjetja 1965 začetek nove proizvodnje lepilnih trakov v Šempetru 1965 dograjena nova hala za tehniške papirje v obratu II 1967 rekonstrukcija upravne zgradbe 1967 sprejet sklep o pokojninskem dodatku upokojencem 1969 kupljeno novo skladišče v Beogradu 1969 dograjena nova velika kotlarna v Šempetru 1969 uvedena elektronska obdelava podatkov 1970 dograjena nova velika hala za samolepilne trakove v Šempetru Pred dvajsetimi leti, 27. junija, je predsednik zvezne vlade tovariš Tito na prvem izrednem zasedanju Ljudske skupščine FLRJ predlagal sprejem Temeljnega zakona o uprav- imela položaj gospodarskih organov države in so bila vezana na državni proračun. Plan je bil najpomembnejši instrument države pri upravljanju gospodarstva; ta je podrobno Ijanju z državnimi gospodarskimi organizacijami po delovnih kolektivih. Ob tej priložnosti je tovariš Tito poudaril, da je sprejetje tega zakona eno najpomembnejših zgodovinskih dejanj ljudske skupščine. Geslo: »Tovarne delavcem« je bilo uresničeno v Tovarni Aero 9. septembra 1950. Do leta 1950 je država upravljala celotno gospodarstvo, podjetja so nakazoval obveznosti podjetja kot npr.: kaj mora proizvajati, komu in po kakšni ceni mora prodati svoje izdelke, od koga in po kakšni ceni mora kupiti surovine, določal višino prejemkov itd. V obdobju od leta 1951 do konca leta 1953 se je začelo zapuščati administrativno in centralistično upravljanje gospodarstva. Podjetje je dobilo pravico, da samo odloča o tem, kaj bo proizvajalo, od koga bo kupo- valo stroje in surovine in komu bo prodajalo svoje izdelke. Z uvajanjem tržišča se je pričel menjati proces vloge in metod gospodarskega načrtovanja. Namesto vseobsegajočega planiranja in postavljanja proizvodnih nalog se je družbeno planiranje omejilo na planiranje razvoja celotnega gospodarstva. Dohodek je postal merilo učinkovitosti vsakega podjetja. Razdelitev dohodka med federacijo, republiko in komuno na eni strani in podjetjem na drugi je bila regulirana s predpisi o akumulaciji in fondih. Podjetje ni imelo lastnih tekočih sredstev, temveč je uporabljalo kredite, ki mu jih je odobrila banka. Ti krediti so se odobravali ali s stalnim zneskom ali pa z omejenimi krediti za tekoče fonde, ki so bili odvisni od planiranega tempa proizvodnje. Razni ključi, po katerih so bila podjetja dolžna plačevati svoje doprinose v proračun in investicijske fonde, so pripeljali do popolnoma novih odnosov na področju cen. S svojo logiko in vplivom na razdeljevanje so ukrepi dali nove pobude podjetju, da je prihajalo na tržišče z določenimi proizvodi, izboljševalo pogoje proizvodnje in povečevalo produktivnost. V obdobju od 1954 do 1957 je prišlo do sprememb, katerih glavna značilnost je bila razširitev samoupravljanja v gospodarstvu. Uvedene so bile obresti na osnovna sredstva kot vzpodbuda za racionalnejše izkoriščanje le-teh. Sprejeta je bila obveznost vračanja investicijskih delavcev, na investicije in druge fonde, je bila odvisna od odločitve samoupravnih organov podjetja. Sistem razdeljevanja je dajal nadaljnjo spodbudo za napredovanje delavskega samoupravljanja. V tem obdobju je prišlo tudi do prvega poskusa izvajanja kompleksnejše reforme celotnega gospodarskega sistema. Ta poskus je bil napravljen v začetku leta 1961 in to z uvajanjem nekaterih sprememb na področju razdeljevanja, investicijske politike, odnosov cen, bančnega in kreditnega sistema. Te spremembe pa so istočasno imele za cilj krepitev materialne baze delavskega upravljanja in soustvarjale nove odnose v celotnem gospodarskem sistemu. V sredi leta 1965 je prišlo do gospodarske reforme, s tem pa se je pričelo novo obdobje v razvoju ekonomskega sistema. Glavni cilji gospodarske reforme so bili: utrditi vodilno vlogo samoupravljanja neposrednih proizvajalcev, povečati ekonomsko učinkovitost samoupravnega sistema in preusmeritev gospodarstva in vseh drugih aktivnosti z ekstenzivnega na intenzivni razvoj ter eliminiranje neposrednega vpliva državnih organov na ekonomske tokove. Ped za pedjo so se spreminjali temelji gospodarskega sistema. Podjetja so postala samostojnejša, končalo se je administrativno planiranje, tržišče je začelo svobodno delovati. Delavski sveti so postopoma pre- kreditov. Ti krediti so se razdeljevali na osnovi razpisov. Tudi mehanizem razdelitve dohodka je bil podvržen znatnim spremembam. Odpravljen je bil princip fiksnih mer akumulacije in fondov, kot instrument razdelitve dohodka med državo in podjetji, osvojen pa je bil princip obdavčenja dobička. Te spremembe so nadalje predstavljale tudi pomembno razširitev pravic delavskega samoupravljanja, s čimer se je povečala samostojnost podjetja. V obdobju od leta 1958 do 1965 so bile značilne težnje, da se najde rešitev, ki bi povečala učinkovitost gospodarskega sistema glede na hitrejši dvig produktivnosti. Opustila se je kategorija dobička in dohodek je ponovno postal osnova razdeljevanja. Ustanovljen je bil dohodek kot razlika med skupnim dohodkom in stroški proizvodnje. Del dohodka, ki je ostal po obdavčenju, je tvoril neto dohodek podjetja in njegova razdelitev na plače vzeli v svoje roke enostavno reprodukcijo, danes pa so združeni proizvajalci postali tudi nosilci razširjene reprodukcije. Prve korake samoupravljanja so spremljali tudi spopadi med novimi pojmovanji in staro, administrativno logiko. Čeprav nas od teh časov loči precejšnje časovno obdobje, vseeno ne bi smeli pozabiti, da so Zveza komunistov in ostale družbenopolitične organizacije morale večkrat intervenirati in se boriti proti napačnim potem, zahtevam po uravnilovki, poskusom, da bi delovnim kolektivom odvzeli več, kakor dovoljuje zakon ipd. Na vedno močnejših temeljih samoupravljanja so rasli in se razvijali novi družbeni odnosi. Medsebojna odvisnost gospodarstva in negospodarskih dejavnosti, hkrati pa družbeno upravljanje so danes temelj, na katerem se razvijajo odnosi delovnih ljudi na vseh področjih družbene reprodukcije. proizvodi, ki so ponesli ime aero v svet Če bi hoteli iz vrste proizvodov, ki dan za dnem prihajajo iz tovarne, izbrati tiste, ki so ponesli ime AERO v svet, bi bila to dokaj nehvaležna naloga. Mnogo laže kot o posameznih proizvodih, je govoriti o skupinah proizvodov. Čeprav te skupine v najmodernejšem času niso več tako »čiste«, kot pred leti, vendar bi njih pregled še vedno dal najpopolnejšo podobo. Delež posameznih skupin v celotni proizvodnji se je tekom let dokaj spremenil. Proizvodi za gospodinjstvo, ki so bili nekoč glavna postavka, leta 1939 so zavzemali 90%, predstavljajo danes le še borih 8%. Pisarniški proizvodi so bili z 10% leta 1939 na drugem mestu, danes pa predstavljajo z 81 % glavni delež v proizvodnji. Nekoliko drugače je s proizvodi za šole - teh namreč v letu 1939 še sploh ni bilo, pač pa so leta 1965 predstavljali 16% celotne proizvodnje. Ta odstotek je sedaj nekoliko nižji, od celote odpade na te proizvode 11 %. V skupino pisarniških potrebščin sodijo: karbon papir: Rubin 600 Opal 700 Nezvijajočl 560 in 570 Billing 508 Komplet 100 Enkratni karbon papir Print Kontakt kopirni računski trakovi teleprinterski zvitki s kopijo indigo papir: Briljant 830, Diamant 820, Bengal 812, Pero 802, Astra 530 pl Pisalni trakovi, bombažni in nylon. Proizvodi za razmnoževanje: matrica AEROTVPE 66, korekturni lak, barva za razmnoževanje, Elfolid papir in Špirit carbon Skupino proizvodov za šole sestavljajo: akvarelne šolske barvice, pokrivajoče akvarelne barve P 57, tempera barve in umetniške oljnate barve proizvodi, ki so ponesli ime aero v svet Vsaka od skupin proizvodov ima svoje potrošnike. Mnogo pa je takih proizvodov, ki jih uporabljajo kar najširši sloji prebivalstva. Tako sta artikla najširše potrošnje brez dvoma Selotejp in samolepilna etiketa. S pridom ju namreč uporabljajo vsi, od gospodinje do šolarja, od uradnika in inženirja do trgovca. Zaradi vsestranske uporabnosti se je v nekaj letih izredno prikupil potrošnikom in ti čedalje raje segajo po tem modernem pripomočku. Drug, izredno popularen proizvod, so najrazličnejše vrste akvarelnih in tempera ter umetniških oljnih barv. Skorajda ni šolarja, ki bi ne poznal AERO akvarelnih barv. Prav tako pa tudi ni strojepiske, ki ne bi poznala vsaj ene od številnih vrst AERO indigo in karbon papirjev, matric in barv za razmnoževanje, Lepikola in IKS lepila. V projektivnih birojih in še marsikje si dela brez Jasnit papirja za kopiranje načrtov skorajda ni mogoče zamisliti. zvitka 66 $arno/epilni SdcUiP ‘••"»olepllnl . TOVARNA AERO CIME