AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME NEODVISEN ČASOPIS ZA SLOVENSKI NAROD V AMERIKI NO. m. CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 26th, 1929. LETO XXXI.—VOL. XXXI Mož, 32 let star, in njegova ljubica stara 42 let, skupaj obešena v Kanadi Hull, Quebec, 24. avgusta. Filip Lefebre, star komaj 32 Jet, divji lovec iz Gatineau hribov, in Mary Viau, stara 42 let, sta bila danes obešena, ker sta pred sedmimi meseci skupno umorila soproga Mrs viau. Slednja je mati osmih otrok. Vislice so bile postavljene na dvorišču tukajšnih zaporov. Divji lovec Lefebre je prvi korakal proti vislicam. Nje-mu je sledila 16 minut pozneje Mrs. Viau. Bila je šesta ženska v tej kanadski provinci, ki je plačala umor s smrtjo na vislicah. Zastrupila je s pomočjo Lefebra svojega moža. Silna množica naroda se je zbrala okoli zaporov, ki je želela biti priča dvojnega obešanja. Okoli vislic so posta-vili mreže in zastore, tako da je bil pogled na obesenje obeh morilcev zunanjemu občinstvu nemogoč. Mrs. Viau je Pred smrtjo pokazala veliko več poguma in zbranosti kot Pa njen ljubimec Lefebre, ki je jokal in ihtel, predno so ga odpeljali proti vislicam. Mrs. Viau je izrazila željo, da bi videla svojega ljubimca Manager Hopkins je zopet odslovil 20 mestnih uslužbencev Metla v City Hall pometa naprej. V petek je bilo na-daljnih 20 mestnih uslužbencev odstavljenih, v soboto je 30 nadaljnih zgubilo delo, in ta teden jih pride še 50 na vrsto, če so ti ljudje zgubili delo iz vzroka, ker so delovali za spremembo mestnega Carterja, ali če so dobili delo na priporočilo politikantov, je to pač slučajnost, kajti manager se je izjavil, da mora biti varčen, in da so omenjena dela nepotrebna. Rajona se, da bo vsega skupaj kakih 300 mestnih uslužben-cev moralo pustiti delo, kar bo zmanjšalo mestne stroške do Konca leta za približno $150. Politikanti so v strahu, 2lasti councilman Finkle, ki imel z mestnim manager {em dolgo konferenco, toda "opkins je neizprosen in po meta naprej. pripovedujejo naši farmarji o vremenu in letini Naš poročevalec je obiskal te dni enkrat več slovenskih farmarjev v Madison in Geneva, kjer se muči s kmetijo skoro 100 naših Sloven-Cev- V teh dnevih je seveda Prvo vprašanje: kaj bo z grozdjem? Tako bo: ponekod ga bo dosti, ponekod pa nič- Neugodno in čudno vreme v letošnji pomladi je nekaterim našim slovenskim farmarjem uničilo skoro ves Pridelek, in čudna pot usode Je> da ima n. pr. farmar ob isti poti dosti lep pridelek, dolini sosed preko ceste nima skoro ničesar. Nekateri bodo pridelali 40 do 70 ton Rrozdja, drugi pa skoro nič i ovprečen pridelek grozdja oo letos bolj pičel, in cene višje kot lansko leto, toda kar bo grozdja bo jako dobro. še pred svojo smrtjo, toda Lefebre ni imel te želje. Hotel je ostati sam. Eno njegovih zadnjih dejanj pred smrtjo je bilo to, da je pisal svojemu očetu pismo, v katerem ga prosi za odpuščanje radi strašne sramote, ki jo je povzročil družini. Na sled morilcem je prišel katoliški duhovnik v vasi, kjer je bivala družina Viau. Viau je tako nagloma umrl, in njegova žena je zahtevala tako hitro pogreb, da je duhovnik postal sumljiv. Naznanil je stvar pristojnim oblastem, ki so preiskali truplo umrlega in dobili v truplu strup. Tekom sodnijske obravnave niti on niti ona nista zanikala, da ne bi bila kriva pri umoru. Izjavila sta, da sta se ljubila, in sta hotela iznebiti neljubega tekmeca. Zastrupljeni mož je bil gozdovnik kot tudi morilec, in je bil mnogokrat za več tednov od doma. Medtem se je Mrs. Viau shajala z Lefebrom, in pri teh sestankih sta sklenila neljubega soproga umoriti, kar sta tudi naredila. Mrs. Viau je mati osmih otrok! i--i— Brutalni napad na mlade dekle v Detroitu, Mich. Mt. Clemens, Mich., 24. avgusta. 19 letna Elaine Marchner, hči sodnjega elerka v Detroitu in John Nickel, sin odvetnika iz Mt Clemens sta se podala včeraj na izlet. Ob bregu Clinton reke sta bila oba napadena od nekega bandita, ki se je nenadoma pojavil pred njima z revolverjem v roki. Prisilil e fanta ,da je bežal iz prostora, nakar je vlekel divjak dede v grmovje, kjer jo je po silil. Dve uri pozneje je do spelo dekle, ki je močno krvavelo na glavi, do neke far-marske hiše, v histeričnem stanju. Komaj je bila zmož na povedati, kaj se je zgodilo. Prepeljali so jo takoj v bolnico, kjer zdravniki nimajo upanja, da bi okrevala. Medtem so pa farmarji in pomočniki šerifa se organizirali v večje čete, ki iščejo ogabneg? zločinca. , John Mihelich naznanja kandidaturo Kdo je pravi krivec strašne nesreče na kliniki? Konečno, po treh mesecih potem, ko se je pripetila silna katastrofa na elevelandski kliniki, pri kateri je 125 oseb zgubilo življenje, je prišlo v javnost poročilo, katerega je izdala preiskovalna komisija, imenovana od mestnega managerja Hopkinsa. Ta ko misija je končno veljavno ugotovila, da je katastrofo povzročila poškodovana elek tričria žarnica v prostoru za filme, ki so se vneli, radi če sar so se začeli razvijati strupeni plini. Toda komisija ne imenuje nobene osebe, ki bi bila direktno odgovorna za katastrofo. Komisija priporoča, da se naredi posebna postava, ki bi v bodoče preprečila enake nesreče. * 4 dečki so vtonili Holyoke, Mass., ko se je njih čoln prevrnil na vodi. -'.Vi]' 'vt Nervozni dr. Walz hoče nove volitve Prvi slovenski councilman, d je prišel v postavodajalno zbornico mesta Cleveland, cot zastopnik slovenskega in ameriškega naroda, Mr. John L. Mihelich, in ki je bil že dvakrat izvoljen od držav-janov v 3. distriktu, je prav-car naznanil, da je letos zopet kandidat za mestno zbornico iz 3. distrikta. Kot član mestne postavodajalne .zbornice ima Mr. Mihelich za seboj sijajen rekord. Znal si je tekom svojega urada pridobiti spoštovanje ne samo svojih prijateljev, pač pa tudi nasprotnikov. Bil je zadnje dve leti načelnik prometnega odseka mestne zbornice in kot tak deloval, da se zapleteni prometni sistem v Cleve landu kolikor toliko izboljša Koliko je pa posredoval v zadevah naših rojakov, to bo on sam najbolje vedel, kajti stotine naših ljudi je bilo neprestano za njim in ga prosilo tega in onega, kar je pač mogel storiti, kar je bilo v danih razmerah mogoče. Mi vemo to, da kot Slovenec je ponosen, da more zastopati na še ljudi v mestni zbornici Povedal je nam, da naše geslo naj bo tudi v bodočnosti: solidarnost in napredek. O podrobnostih kampanje in nadaljnih detajlih kandidature, se bomo pač še pomenili medsebojno. Novica je, da Mr. John L. Mihelich bo tudi letos kandidiral, v tretjič, za mestno zbornico. Bo zgodnja zima? Takozvani ptiči "robins, ali kot jim v Ameriki rečemo "kosi," so večinoma, vsaj po deželi, že poleteli v južne kraje. V mestih se še nekaj drže, pa se tudi oni pripravljajo na odhod. Lansko leto so bili med nami do nekako 15. oktobra. Zgodnji odhod teh ptičev v južne kraje vsekakor naznanja zgodnjo zimo, kar je dobra novica za kompanije, ki prodajajo premog. Na počitnice. Naš urednik angleške strani, Mr. Ray J. Grdina, je odpotoval v soboto na zaslužene počitnice v Russell's Point, Ohio, odkoder se vrne tekom enega tedna. Dasi je mladi urednik na počitnicah, pa bo angleška stran prihodnjo soboto vseeno kot navadno izšla. Pogon zveznih agentov. Pretekli petek zvečer so zvezni prohibicijski agenti udrli v plesne prostore Riverside Gardens, na zapadni strani mesta, kjer se je nahajalo kakih 150 oseb. Aretirali so lastnika prostorov in štiri natakarje. Dobili so večjo množino žganja in druge opojne pijače. Se je obesil. Iz Bostona prihaja poročilo, da se je tam obesil bivši elevelandski slikar Orville Root. Obesil se je v nekem hotelu. Root je bil slikar iz ljubezni do umetnosti, kajti denarja ni potreboval, ker je bil finančno dobro situiran. Tekom vojne je bil prideljen Rdečemu križu, kjer si je nakopal jetiko. Zdravil se je po Švici in po Ameriki, toda zaman. Bolezen ga ni hotela pustiti, dokler ni konečno obupal in si končal življenje Banditi s trukom. Ko je v soboto zjutraj lekarnar Funk na 6406 Denni-son Ave. odprl svoje prostore, ni mogel vrjeti svojim očem. Banditi so tekom noči vlomili v prostore in odpeljali s trukom blaga v vrednosti $1500.00. Med drugim so do bili tudi 50 steklenic žganja. Pod kolesi zdrobljen. Starišem se mora neprestano pripovedovati, da zabiču-jejo svojim otrokom, naj nikar ne skačejo na vozeče avtomobile. Ta slaba razvada je veljala že marsikatero mlado življenje. 10 letni George Kravicki, 730 Starkweather Ave. je skočil na neki avto, in ko mu je voznik zapovedal, da se odstrani, je skočil navzdol in prišel pri tem pod kolesa truka, ki so njegovo truplo zdrobila. Sulzman & Co. Dva sina councilmana Sulzmanna, ki sta bila pretekli teden aretirana od policije in obdolžena, da sta hazardi-rala, sta bila te dni oproščena na sodniji, ker se ni moglo dokazati, da so gemblali. Menda ja ne! Councilman ozmerjan. Pred sodnikom Sawicki se je irrtel zagovarjati James Barnett, ki je bil aretiran, ko je policija vdrla v hišo in na- Muhe so v tej sezoni najbolj sitne, in ena takih muh v Clevelandu je councilman F W. Walz, ki je star že 70 let. pa ne da miru državljanom V petek popoldne se je vršila seja mestne zbornice, in tekom te seje je sitni dr. Walz stavil predlog, da se državljanom mesta Cleveland znova predloži na glasovanje takozvani "Three D Amendment" na glasovanje, katerega so ljudje komaj pred šestimi dnevi porazili, in kar je velja lo ljudsko blagajno $100.000. Župan Marshall je takoj povedal councilmanu Walzu, da je njegov predlog izven reda in nepravilen, nakar je sitnež Walz izjavil, da bo stavil nocoj zvečer drug predlog, ki bo "v redu in pravilen." Predlog Walza je prišel kot popolno začudenje vsem. Nekateri dvomijo, če ima Walz vsa kolesa svojega avtomobila v redu. Gotovo je pa to, da mestna zbornica ne bo odobrila predloga dr. Walza, in da nam bo zaenkrat prizane-šeno ponovno se podati v te sitne boje. -o- Kontest za najbolj popularno dekle v naši naselbini Kot je razvidno iz novice na angleški strani našega lista je razpisalo trgovsko društvo St. Clair Merchants Association kontest za najbolj popularno dekle v naselbini. Nagrade obsegajo vrednost $300.00. Najbolj popularno ali priljubljeno slovensko dekle dobi $150.00 v blagu, druga nagrada je $100 in tretja pa $50.00. Tu imajo naša dekleta priliko priti do lepih nagrad, ako se nekoliko potrudijo. Podrobnosti dobite na angleški strani nšaega lista, pa jih bomo od časa do časa prinašali tudi med mestnimi novicami. šla pijačo. Barnett je najel zamorskega councilmana George, da ga zagovarja, toda councilman ni za klienta ničesar naredil, pač pa je vzel od njega $25 in diamantni prstan. Sodnik Sawicki je oprostil obtoženca in . jco je pošteno ozmerjal councilmana ,je slednjemu .zapovedal, da izroči $25.00 in prstan nazaj. Zvezna porota. Danes pride pred zvezno veliko poroto v Clevelandu na vrsto 50 slučajev kršilcev prohibicije, katere so zvezni agenti v bližini Youngstowna pred nekaj tedni aretirali. V počast Rev. Ponikvarja. V nedeljo zvečer so naše Slovenke, članice fare sv. Vida, priredile v počast domačega župnika Rev. Ponikvarja, v šolski dvorani, časten večer, in sicer ob priliki, ko je g. župnik praznoval svoj god. Dvorana je bila polna, in mnogo lepih govorov je bilo slišati. G. Župnik je bil očividno preseneten, pa se je v krogu svojih domačinov prav dobro počutil. Na mnoga leta, Father! Graf Zeppelin prevozil Pacific ocean San Francisco, 25. avgusta. Baš ko so zadnji solnčni žarki se igrali nad tem mestom ori "Zlatih vratih," se je po-avil v zraku Graf Zeppelin, 'ci je pravkar skončal silen Dolet iz Japonske, preko Pa-ifika, česar se ni nikdar prej še zgodilo v zgodovini, od-car biva človek na svetu. Ob 9:20 po elevelandskem času / nedeljo so opazili zrakoplov pri Farallone otoku, ki je 15 nilj od San Francisca. Cela vrsta privatnih in vojaških zrakoplovov je šla nasproti velikanu, in ljudstvo v mestu ie skoro podivjalo od veselja. Graf Zeppelin je pljul nad mestom, dvakrat obkrožil pokrajino in dajal znamenja pozdravov, nakar je obrnil proti jugu, da pride na svoj cilj — v mesto Los Angeles. Od tam odplove proti Lake-hurst, N. J., in pot okoli sveta bo gotova, šest dni prej kot je računal dr. Eckener, poveljnik zračnega orjaka. -o-— Slovenka umrla. V nedeljo popoldne je preminula Johana Turk, prej Dolinčar, rojena Mrvar, stara 52 let. Ranjka zapušča tu soproga Jos. Turk, štiri hče-re, Frances Shok, Matilda Whimple, Rose Babnik in Vlary Zaletel ter sina Josipa n sestro Uršulo Piters. Ranj-ca je bila doma iz Šmihelske are pri Žužemberku. V Ameriki je bivala 30 let. Pogreb se vrši iz hiše hčere na 936 E. 73rd St. Pokoj njeni duši, sorodnikom pa iskreno soža-je! Smrtna kosa. V soboto opoldne je umrla Mrs. Ana Brodnik-Marinčič. Zapušča v Clevelandu 3 sine in eno hčer, poročena A. J. Saletel. Bila je članica društva Sokolice, S. N. P. J. in dr. Carniola Tent, The Maccabees, društva Srca Marije in dr. sv. Vida št. 25 KSKJ. Pogreb ranjke se vrši v torek zjutraj iz hiše žalosti na 1201 E. 60th St. pod vodstvom Fr. Zakrajšek pogrebnega zavoda. Članice društev so proše-ne, da se vdeležijo pogreba v obilnem številu. Naše iskreno sožalje preostalim, ranjki pa naj bo hladna ameriška zemlja! češplje. v Geneva, Ohio. Kdor hoče videti kaj so češplje in koliko jih lahko zraste na tem božjem svetu, naj se poda v Geneva, Ohio, na farmo našega dobrega rojaka Frank Keržiča. Na farmi ima nekako 600 dreves, samih čespelj. Baš v teh dnevih zorijo, in že sam pogled na nje je nekaj krasnega, poleg tega so pa češplje tako okusne, tako fino blago, da jih boste jedli, tudi če ste pravkar vstali od banketne mize. Mr. Keržič bi rad oddal te češplje našim ljudem .za prav malenkostno svoto. Na trgu jih plačujete en besket $1.00 ali več. Keržič vam jih bo dal napol zastonj. Rojakom priporočamo, da se ustavijo pri njem. G V torek ob 8. uri, 27. avg. se bere sv. maša za pokojnim Aug. Fink v cerkvi sv. Vida AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 26th, 1929 "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER NAROČNINA: Za Ameriko, celo leto ....................$5.501 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko, pol leta ....................$3.001 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo in Kanado je ista cena kot za Cleveland po pošti. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in dpnarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, _6117 St. Clair Ave.. Cleveland, O. Tel. Henderson 0628. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. 83 No. 111. Mon. Aug. 26. 1929. Mestna zbornica. Sedaj ko smo srečno prejadrali razburkano morje mestnega čarterja, in smo sigurni, da bomo imeli par mesecev mir pred politikanti, ki hočejo neprestano vznemirjati volivce s spremembo čarterja, pa pride na vrsto drugo vprašanje, in to je vprašanje mestne zbornice. Mestni manager je izvrševalni vodja mestne zbornice. Mestna zbornica odloči potrebne denarje, izdaja vse direktive, in kar mestna zbornica naroči, to potem mestni manager skuša izpolniti. In vprašanje danes pred narodom je, ali imajo državljani v Clevelandu dovolj življenske zavesti, da bodo znali pravilno rešiti vprašanje mestne zbornice. Znano je, da današnja mestna zbornica je skrajno zanikerna in slaba. Z izjemo treh ali štirih councilmanov, imamo v mestni zbornici nesposobne in nepravilne ljudi. Z veseljem moramo na tem mestu konstantirati, da je naš slovenski councilman, Mr. John L. Mihelich, eden najboljših mestnih očetov, kar mu priznajo nasprotniki in prijatelji. Ali bodo državljani v Clevelandu znali poiskati letos nove councilmane, razven treh ali štirih, ki so vredni biti zopet izvoljeni? Dočim so ljudje pri zadnjih volitvah v to rek zavrgli spremembo mestnega čarterja, pa je očividno, da mestni čarter mora biti v gotovih ozirih spremenjen, to da ne od ljudi, v katere narod nima zaupanja, kot je n. pr Harry L. Davis. Ako bo novembra mescea izvoljena dobra mestna zbornica, ki bo imela v prvi vrsti za program blagostanje prebivalcev Clevelanda, in v zadnji vrsti pa politiko, tedaj bo dolžnost te mestne zbornice, da začne z delom, da se imenuje čarter komisija, ki bo po dobrem študiranju predložila narodu v resnici take spremembe mestnega čarterjaj ki so ugodne .za napredek Clevelanda, ne pa za napredek politi-kantov. Ako ostane mestni manager sistem trajno, tedaj moramo imeti mestno zbornico, na katero smo lahko ponosni, ne pa da bi councilmane vsakih par mesecev pošiljali v ječo. Večina sedajnih councilmanov je tako zaposljenih s svojimi privatnimi aktivnostmi in dvomljivimi zadevami, da ne morejo priti pred managerja s poštenimi navodili za rast, napredek in blagostanje vsega Clevelanda. In ako mestna zbornica ne more sodelovati z managerjem, ako manager ne more biti dober odsev mestne zbornice, tedaj bo v doglednem času mogoče v resnici potrebna korenit? sprememba mestne vlade. Zatorej moramo na vsak način v jeseni zvoliti councilmane, ki bodo v kredit mestu. Z mestno vlado se ne moremo šaliti, ker je nam bistvena potreba. In naj bo mestni manager še tako dober, še tako sposoben in delaven, ako nima polnomočne in poštene direktive od poštene mestne zbornice, tedaj bo šla vlada na boben. Za vse nesreče, škandale in nepravilnosti, ki smo jih imeli zadnje mesece v Clevelandu nikakor in nikdar ni bil odgovoren mestni manager, pač pa posamezni councilmani, ki so izrabljal svoje urade v strankarske in sebične namene. Zato so pa tudi ljudje dali pri zadnjih volitvah managerju kredit, zaupnico. Kaj bo pa pri volitvah, ki se vršijo novembra meseca glede councilmanov? Na vsak način je potrebno, da se zbere boljši element v Clevelandu, kar je poštenega, naprednega in delavnega ter nastoji, da se izberejo kandidati /.a mestno zbornico ,ki imajo neomadževano preteklost, ljudje, ki imajo splošen kredit, ki so poznani po svoji ne-umorrfi aktivnosti na polju za napredek svojih sodržavljanov. To je silno važno vprašanje za bodočnost Clevelanda, in potrebno bo, da se na to vprašanje večkrat vrnemo, kajti 10.000 Jugoslovanov v Clevelandu, ki so ameriški državljani je pripravljenih biti pošteno in napredno zastopanih pri mestni vladi. dejo k nam na omenjeni dan, kajti videli boste stvari kot še nikdar poprej. Vsi bodo na pikniku: Bobnarjev Janez, Petelinov Tomaž in Jurjeva Katra in Močnikova hči. Uljudno torej še enkrat vabimo vse od blizu in daleč, da nas počastijo s svojim pose-tom na omenjeni dan. Postrežba bo najboljša, ker želimo v resnici, da bi bil vsak udeleženec popolnoma zadovoljen tako, da bo drugič še prišel. Na svidenje torej 1. septembra. Odbor. -o- TRGOVCI V COLLINWOODU POZOR! Kenmore, O. Cenjeno začetek, toda kakor hitro uredništvo "Ameriške Domo-|smo prišli do sporazuma, smo vine." Rad bi se nekoliko tu- j prišli do sporazuma, smo dog-di jaz oglasil in pojasnil kaj nali, da v skupnem delovanju dogodkov iz naše slovenske! bomo imeli lep uspeh. Dose-naselbine Kenmore in Akron,: daj smo priredili že tri vrtne Ohio. Napisati hočem o veselice ali piknike, in te ve-skupnem delovanju tu že več selice so nam prinesle čistega let naseljenih Slovencev in preostanka preko štiristo do-naših bratov Slovencev. To larjev, in že tu se kaže lep na-skupno delovanje naj pomeni, predek. Vabimo vas torej, da da je naš namen postaviti si pristopite k našemu klubu, svoj lastni narodni dom. Pred Sklenili smo, da priredimo kratkim smo ustanovili "Slo- zadnji piknik ali vrtno veseli-venski Narodni Klub." Pri- ! co v letošnji sezoni dne 1. sep-poročam vsem tukaj in v oko- tembra, ravno na istem pro-lici živečim Slovencem in na-!štoru " ljudi s tem zabavali in kratko časili, kakor smo to imeli na vado v stari domovini, ko smo hodili na semenj. In ker ima S. Dom/poleg po slopja tudi izvfciredno fine zemljišče prav nalašč za šotore, radi tega je direktorij sklenil da se na tem zemljišču posta vi j o primerni šotori, kjer naj bi domači trgovci razpostavili svoje blago katerega vsaki dan prodajajo v svojih prodajal nah. V ta namen je bil izvoljen odbor izmed delničarjev in di rektorjev. Na čelu tega odbora je podpisani, ki ima nalogo, da izpelja ta načrt, šotori so naročeni, da bojo pokrili vse zero ljišče ob eni strani do konca dolžine lota. Na koncu bo še šotor za godbo, ki bo navzoče kratkočasila na dvorišču, kr bodo ogledovali razstavo ali iz ložbe trgovin. Šotori bodo velikosti 14x2 j čevljev, postavljeni že v petei 20. septembra, tako, da bodo trgovci lahko razložili blago ' soboto 21. septembra zvečer. Zvečer bo otvoritev izložbe te; druga domača zabava na dvo rišču, kakor da bi bili kje na kakšnem vrtu ali sejmu v No vem mestu—doma na Dolenj skem ali v Kranju na G oren/ skem. V ta namen bo vse pri rejeno za izborno zabavo te> razveseljevanje. Zatoraj, Collinwoodski tr govci, pozor! Vas se pozov« najprej! Vi ste domačini h: prednost je vaša, naročite s: prostore ali šotore, ki so nalaš' za to pripravljeni, šotori so ra zen enega vsi jednako prostor ni, velikost šotorov je sledeča 14x21 čevljev, za nekatere tr govine so več nego preveliki radi tega se pa trgovci lahke vredi in dogovori za nadaljne zadeve. Lahko pokličete RAn-dolph 1881. A. Grdina, predsednik pripravljavnega odbora za semenj ali razstavo Slovenskega Domauia Holmes Ave. -o- Roube-Tanski: Ljubosumna Končno sem takoj daleč! — Danes se bom obesila. — Stara sem enajst let. Vsi so proti meni!---Sita sem življenja; moram napraviti konec. Med svojimi trakovi in ovratnicami sem poiskala bel, svilen trak. Ta je najboljši. In davi sem si izbrala drevo, na katero se bom obesila. Nedaleč od naše hiše je mnogo dreves in dolgo sem iskala, preden sem našla najprimernejše. ---Debelo je in visoko ---zelo visoko, najvišje med vsemi. Hrast je; mislim, da bo dobro opravi) svojo nalogo. Splezala sem na najvišji vršiček, da sem si vse dobro ogledala; bilo je zelo težko. Morala sem privleči skupaj veliko opek in napraviti iz njih precej visok hrib, da sem splezala na debelo drevo. Sedaj je vse pripravljeno! Moja sobica je v najlepšem redu, povsod sem še enkrat ob risala prah. Svojim ljubim punčkam Zini in Vanji sem oblekla najlepši oblekci. Hotela sem jima napraviti še zadnje veselje in sem ju posadila fc njihovi mizici ob mojem malem samovarčku. Oh in potem še Sultan! Pridi moja sladka, mala mucka v moje naročje, ne bodi nemirna; lezi čisto mirno, saj vem, kaj imaš rada. Prav rahlo te moram počasi božati po hrbtu. Sedaj si miren, moj ljubček; obe sediva sedaj na starem, rdečem stolu. Mucku je zaprla oči in tiho prede. Toda vse moram prav dobro premisliti, preden umrjem. — --Mama je krivična. Noče. da bi skupaj z njo zajtrkovala. niti ne, da bi z njo večerjala. — — — Meni pogrnejo mize vedno v moji sobici in moram jesti čvrsto sama.---Niti ne pogleda me ne in me nikdar več ne objame!--- Ako se splazim skozi odprta vrata, da bi poslušala, ko poje papanu, ali igra kitaro, se zelo razjezi, ko me zagleda. In njene oči, ki gledajo njega tako nežno in mehko, postajajo mr zle, ko pogledajo mene. Moj oče sploh ni moj oče, Tujec je, ki naju obe že tri leta muči, odkar se je poročila moja mama z njim. — — — Pred štirimi tedni sem bila tako srečna; tedaj sva se odpelja li mama in jaz, na letovišče Okoli nas je bilo samo morje, mnogo rož in neki samostan. Mama me je ves dan poljubo-vala. Imenovala me je "mo.i ljubček" in bila sem vsa srečna Jaz sem bila njena edina prijateljica, in kadar se je jokala, sem jokala z njo, da bi ji olaj ala njeno žalost. In sedaj! . . . Vse je minilo! "On" je prišel vmes. In od tedaj mama ne govori več z menoj. Vedno je z njim sama v svoji sobi; same dobre jedi jesta. Videla sem ostanke na krožnikih in kuharica mi je dala pokušati.---Mama poje vesele pesmi. Smeje se!! — — — Kako more biti srečna brez mene?---To je moja usoda; tem slabše! — — Moram umreti.---Potem bo razumela, kako zelo sem jo ljubila. je skupaj z "njim." Na vrtu močno duhte vrtnice! ---In pa metuljčki letajo okoli.---Nekoč sem nekje čitala, da se človek sam izpremeni v nekaj čudnega, ako dvigna roke in pri tem zakli-če "ferime merime kerime." Toda, ako še tako mečem roke kvišku, ne dobim nobenih peruti, s katerimi bi zletela . . . Torej naprej, ne pomaga nič. moram k svojemu hrastu.-- — Tu je moj kup opeke. Usmiljenja sem vredna; škoda zame! —--Tako dobra in ljubka deklica ... in tako pridino se učim klavir. Naj splezam kvišku! . . . ni lahko, tako visoko splezati . . . sedaj sem prav na vrhu! Kako majhna je videti naša hiša . . . Moj Bog, kako tiho je vse. Nebo je tako modro! . . Čisto sama sem na tem velikem drevesu . . . Oh, ko bi mogla videti kralja; morala bi se peljati v glavno mesto, kjer stanuje. In čakala bi na cesti, ko bi šel s kraljevičem na izprehod. Mogoče bi obstal, ko bi me zagledal, ker bi se mu dopadla, s svojimi dolgimi zlatimi lasmi, segajo skoraj do tal in s svojimi velikimi, modrimi očmi, ki so take kot mamine. Zaljubil bi se vame in se poročil z menoj. In postala bi kraljica. — --Vsem ljudem bi odpustila kazni, razen mojemu očetu, kateremu bi dala odsekati glavo. ---Kupila bi si mnogo punčk in majhen šivalni stroj, Dobila bi mnogo otrok in vsakega bi najmanj tri ure na dan objemala in poljubovala — — — Oh, ko bi vsaj videla kralja ---toda kako naj to napravim? In poleg tega so moji lasje rjavi in segajo komaj do ramen! Imam sicer lepe oči, to je res, vsak pravi to, toda niso modri, temveč temni. — Kaj hoče od mene oni veliki, črni ptič, ki leta okoli mene s svojimi velikimi perutmi? Ali hoče mogoče izkljuvati moje oči? Kako lepe so njegove peruti ! Skrijem se za veje in ga gledam. On za kriči in zleti proč. Tako žalostna sem, da imam srce težko kot kamen! Grozno je, tako sedeti na drevesu. Zebe me. — Ponoči pač ne morem umreti. — Kakšen ropot je to ... To je kuharica, ki tolče v kuhinji meso. Želodec me strašno boli, tako lačna sem. Gotovo bodo za večerjo zrezki, in te jem tako zelo rada. Zavezala bom svoj trak tukaj na vejo. Tako ! ... Sedaj je vse pripravljeno za jutri.. Splezam z drevesa in tečem kolikor mogoče hitro v hišo. Tako topla in prijazna se mi zdi s svojimi razsvetljenimi okni, človeškimi glasovi in /• ropotanjem v kuhinji! Prav za prav je življenje prijazno! In potem, kdo ve? — — Mogoče me bo mama danes zvečer poljubila? — — — Pa četudi ne, življenje je tudi si cer lepo!! -o- Adam Milkovič: Dva črna oglja . . . U ■ -t 1 .11 ^est ura> solnce bo kmalu sporazume med seboj, tako di> ... ,. i , . , ' zašlo,---hiteti moram stopijo po dva in dva skupaj. mo skupno delovali. nje in naše sosede brate Hr- tako bo tudi ložje plačati za šotor. Za celi šotor 14x21 čevljev najemnina stane $21, polovica pa le $11, kar pride prav malti na enega trgovca, ako se dva zedinita za pol. Nekaj šotorov je že oddanih, drugi" imate še priliko da se pri glasite. Pokličite na telefon, --preveč me je strah iti sa ma ponoči po temnem vrtu — --Moja ljubka, mala, rdeča mucka, pozdravljena; tako trd- no s-pi, da prav nič ne zapazi, kako zelo jo imam rada. Nihče ne mara moje ljubezni. V hiši je vse tiho. Še muh ni čuti; spijo na stropu. Tako zelo rada bi še zadnjič \r " . . . . » ' , ----------, . --------- I •«■<""> mu« ui oe ziiuiljic V resnicr imamo težaven vate, da se sestanejo in pri-j Podpisani pride do vas, da s.' objela svojo mamico, toda ona Tisti dan po nedelji, je potegnil oče Boštjan na dvorišče novi koleselj, nato pa še prama. Mati je položila na voz dve Culi krhljev in težko kračo, potlej pa oblekla malega Tomaža, ki je bil študirat namenjen, v novo, čisto novo obleko. "Srečen bodi," ga je še prekrižala s tresočo roko, potem pa — oče je potegnil vajeti — skrila obraz v predpasnik in utihnila. V mestu sta z očetom po iskala hišo, tisto hišo, kjer bo Tomaž odslej jedel in spal, in sta jo kar hitro mahnila po stopnicah. Tomaž je nekaj časa štel, potem pa le še pihal, pihal kakor meh. Gospodinja, suha v dve gubi nalomljena ženska, je lepega dečka kar precej po-gladila. "Nu," je zategnila, "kam pa ti kaniš; ali misliš za dohtarja?" "Nak," je oče Boštjan uprl vanj oči, "za duhovnika smo ga namenili." Od tistega dne je Tomaž preboleval težke ure. Oh. kako mu je bilo dolgčas! Zaman je iskal z očmi v sobi tisto veliko peč, po kakršni je doma vedno kobacal in butare za peko vanjo basal. Kadar pa je pogledal skozi okno, se mu je kar v glavi zavrtelo. Tako visoko! Na ulici pa toliko ljudi! In kako se vsem mudi, kakor da bi jih kdo podil. O, tam na Zelenem hribu pa ljudje ne beže tako hi-toro; počasi, počasi jo mahajo, saj tudi nobenemu sile ni, da bi tekal po kolovozu. Človek se vsemu privadi, in tudi Tomaž se je uživel v novo življenje. Gospodinja ga je vzgajala, kakor vzgaja vrtnar mlado drevesce, ako hoče, da bo rodilo zaželjeni sad. In res, Tomaž je bil kmalu med prvimi v šoli. O počitnicah pa je hodil domov in vedno kaj novega, učenega povedal. Takole ob nedeljah so se krog njega zbirali stari vaški prijatelji in čakali z odprtimi očmi, kaj jim bo njihov Tomaž .zopet novega povedal o svetu. Pa jim je Tomaž pravil o velikih hišah, o gosposkih ljudeh, pravil o takih ljudeh, ki morajo ves dan stati sredi cest in se jim — policaji — pravi, in pa — nekoč je bil šel z gospodinjo v kino — povedal je strmečim očem neverjetno novico, da hodijo tam ljudje po veliki beli rjuhi in se še z ladjami vozijo po njej. Otroci so žejni požirali te čudne stvari in prosili vedno znova: Še, še kaj nam povej, Tomaž! Večji in večji je prihajal Tomaž v domačo vas, a vedno, kadar je odhajal, čutil sredi čela križ, ki mu ga je začrtala mati s tresočo roko ob slovesu. Zmeraj je gledala še dolgo za njim, gledala še potem, ko je že odšel za cveto čim grmom, in tiho prosila zanj Boga, da bi bil zdrav in srečen. __ Osma šola — Tomaž, gospod. Knjige je že skrival v žep, saj ni, da bi morali vsi vedeti, da on, Tomaž, doma z Zelenega hriba, še klopi s hlačami briše — pa tak gospod! Takole ob lepih večerih je hodil na sprehod, mislil na dom, na starše in šolo. Pa se je zgodilo neko popoldne. Tomaž je ravno premleval na klopici Homerja, ko priteče k njemu mlad fantek in mu pomoli bel listič pod nos. Tomaž je čital in zardel. — Leonora? — Kdo je to? — Da naj pridem zvečer —? Tako je mrmral, se plaho ozrl, potem pa prisluhnil utripanju srca. Nekdo mu je vrgel kamen vanj, vzvalovilo je in se ni dalo umiriti, dokler ni padla odločitev: grem. Res, šel je. Zvečer je šel in je zagledal pred seboj dvoje črnih dekliških oči. Nepoznana bolečina mu fe legla v srce in se vanj zajedla, kakor da je bila že dolgo iskala pokoja, pa ga je našla sedaj, prav sedaj, v tem mladem neoskrunjenem srcu. Tisti večer je Tomaž dolgo ždel v svoji sobici in kamorkoli je pogledal, od povsodi so mu gledale naproti tiste lepe črne oči. Listal je po knjigah, listal po .zvezkih, gledal skozi okno v temno noč — zaman. Dvoje oči je gledalo vanj in ga ni izpustilo iz objema. Spomnil se je doma in zagledal ga je. Bil je upleten v venec cvetja, a sredi cvetja, sredi cvetja je zrlo vanj dvoje črnih oči. V duhu je za-klical mater, in prišla je. Videl je njeno srce, glej, bilo je ranjeno, a sredi rane sta žarela da črna oglja — Leonorine oči. Od tistega večera jo je vi- del še večkrat. Govorila sta o Hollywoodu, o športu in glasbi, o umetnosti in literaturi. O vsem sta govorila, le o ljubezni nikdar. Pa vendar je čutil Tomaž nekaj v srcu, a povedal ni nikoli. Tudi ni povedal kam pelje njegova pot. Ni ji izdal, da pelje njegova pot k Višjemu v samoto. O kresu je spet prišel domov. Materine roke so se iztegnile po njem in ga poljubile z rahlim dotikom. Otožen in zamišljen je hodil Tomaž po domačem vrtu. Jablane in hruške so se mu klanjale, ptice so mu žgolele, njemu pa so uhajale oči nekam daleč, daleč v megleno daljo. Tisto dopoldne po sv. Petru in Pavlu, je Tomaž zopet stal na griču. Že je pripekalo solnce, ko zagleda pod gričem dolgonogega pismonošo Ur-ha, ki mu je že od daleč voščil: "Dober dan, gospod Tomaž." Prav tedaj pa je stopila na prag mati. Urh se je Tomažu še enkrat odkril, potem pa segel v torbico. Leonora! je šepnilo Tomažu iz srca in res je bilo tako. Tomaž je čital, potem pa pogledal motno pred se. "Tomaž," je zaječala mati, "otrok moj, kaj je vendar s teboj?" "Mati," samo to besedo je iztrgal iz srca, potem pa ji dal belo pismo v tresoče roke. "Sin moj," je vztrepetala mati, ko je odmaknila oči od drobnih vrstic, "sin moj, pa ne da bi —?!" Tomaž je stal kakor kip bolečine, gledal v materino srce in .zdelo se mu je da žarita v veliki rani dva črna, črna oglja. 'Otrok moj,"' ga je objela mati, "pa ne da bi zašel s poti?! Tomaž! Tomaž!" Za-grebla se je s prsti v telo, ki .ga je v bolečini rodila, in Tomaž se je tisti čas izpovedal.. • Potem mu je bilo lažje pri srcu. "Tomaž," je zaprosila mati, "saj me ne boš zatajil, kajne da me ne boš, Tomaž, Tomaž? Glej, te moje oči so (Da lie na 3. strani V DRUŠTVO CARNIOLA TENT 1288 The Maccabees Urad v S. N. Domu, staro poslopje, soba št. 5. Uradni dnevi vsak torek in četrtek od po! 7 do 8 ure zvečer. Asesment se pobira vsako prvo ii} zadnjo soboto v mesecu. Pobira se tudi na vsakega 25. in na društveni seji-Na domu ne vzamem asesmenta ,ker v ta namen ima društvo svoj urad v S. N. Domu. John Tavčar Tel. Florida 0545-J (M. Thu. JOSEPH J. OGRIN ODVETNIK 401 Engineers Bldg. Main 4126 Zvečer: 15621 Waterloo Rd. Kenmore 1694 DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK «131 ST. CLAIR AVE. V Knauaovem poalopju ftad North American hanko Vhod aftuio fx 62. cuete Govorimo alovenako. 10 let u St. Clair Arm. ____(M. Thu. S.) GRDINA'S SHOPPE Popolna zaloga oblak In vse opreme za nerade in družica Beauty Parlor Vedno najmodernejši ianaki klobuki. Traovlaa laprta vaako aretfo pop. «k»»l cela leto. 6111 ST. Teiafan«: CLAIR AVE. Randal uh »030. (M. Thu. S.J j I AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 26th, 1929 s 1929 AUG. 1929 □ I 12" 819 □ m Jm HP Fr 1 X 23 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV SEPTEMBER 1— Skupna društva J. S. K. Jednote, piknik v Slov. dr. domu na Recher Ave. 1. — Dr. Abraševič, piknik na Močilnikarjevi farmi. I. —Dr. Comrades št. 566 SNPJ., banket v spodnji dvorani S. N. D. 8—Skupna društva fare sv. Vida piknik na Špelkotovih prostorih. 14. — Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ., vinska trgatev v Knausovi dvorani. 14—Ellies Bros., veselica in Ples v spodnji dvorani S. N. D. 21. in 22. — Desetletnica Slovenskega Doma na Holmes ave. 21. — Dr. Spartans št. 198 SSPZ., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D. 22—Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ razvitje in blagoslovitev nove društvene zastave. Zvečer pa banket v spod. šolskih prostorih cerkve sv. Kristine na Bliss Rd. 22. _ Dr. sv. Cecilije št. 37 SDZ., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D. 22. — Friendship Grove št. 125 W. C., vinska trgatev in Ples, v S. D. Domu. 25. _ St. Clair Merchants' Association, razstava slovenskih trgovcev v obeh dvoranah S- N. D., in se nadaljuje do 3. oktobra. 28. — Dr. Eucid Circle, piknik v Slov. dr. domu na Recher Ave. 29. — Liga Ohijskih Društev KSKJ., slike 35-letnice KSKJ. in Vseslovenskega katoliškega shoda, ter plesna veselica, v Grdinovi dvorani. 29. — Slovenska Ženska Zveza, plesna prireditev, v S. D. Domu. OKTOBER 5.—Dr. Napredek JSKJ izlet v Slov dr. domu na Recher Ave. 5. — Dr. Jugoslav Camp št. 293 W. O. W., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D. 6. — Društvo Kraljica Miru št. 24 SDZ., banket v S. N. Domu na E. 80th St. 6.—Dr. sv. Helene št. 193 KSKJ plesna veselica v Slovenskem domu na Holmes Ave. 6. —. Dram. zbor Abraševič, Predstava v avditoriju S. N. D. 6. .— Modern Crusaders št. 45 SI>Z., vinska trgatev in ples, V S- t>. Domu. 10. __ Terpsichoreans, klub slovenskih deklet, ima plesno veselico v Grdinovi dvorani. 12. — Dekliška Marijina družba, ples v Grdinovi dvorani. v 12. — Dr. Zavedni Sosedje, SNpj. vinska trgatev v Slov. Domu na Recher Ave. — Dr. Lipa št. 129 SNPJ., veselica in ples v spodnji dvojni S. N. D. 12. __ Dr. Spartans št. 198 ssp2„ ples v avditoriju S. N. D. 13. — Dram. dr. Ivan Cankar, predstava v avditoriju S- N; D. 13. — Dramatično društvo Anton Verovšek, igra in po igri P^s, v S. D. Domu. 19. — Dr. George Washington št. 180 JSKJ., veselica in Rtes v spodnji dvorani S. N. D. 20. — Miss Brajak, koncert 111 Ples v avditoriju S. N. D. 20. — Pevsko društvo Jadran, koncert, po koncertu ples, vS. D. Domu. 26. — Dr. Comrades št. 566 SNPJ.( veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D. 26. — Skupna društva SSPZ., plesna prireditev, v S. D. Domu. 27. — Društvo sv. Pavla št. H. K. Z. priredi igro in ples v Grdinovi dvorani. 27. — Slovenska Narodna Čitalnica, koncert v avditoriju S. N. D. 27. — Hrvatska Sloboda št. 235 NHZ., plesna prireditev, v S. D. Domu. 28. — Slovenski dom št. 6, SDZ. veselico v Slov. dr. Domu na Recher Ave. 31. — Dram. dr. Ivan Cankar, Hallowe'en ples v spodnji dvorani S. N. D. NOVEMBER 2, — Dr. Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D. 3. — Gospojinski klub, ples in igra v Grdinovi dvorani. 3. — Dram. dr. Triglav, predstava v avditoriju S. N. D. 3. — Slovenski Sokol v Col-linwoodu, popoldne in zvečer, v S. D. Domu. 9. — Dr. Danica št. 11 SDZ., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D. 10. —' Nemško pevsko društvo Blau Donau, koncert in ples v S. N. D. 10. — Washington št. 32 ZSZ., razvitje zastave, popoldne in zvečer, v S. D. Domu. 16. — Dr. Ložka Dolina, veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D. 17. _ Dr. Cvet SPSP., koncert v S. D. Dvorani, E. 109th St. in Prince Ave. 17. — Dr. Spartans št. 198 SSPZ., predstava v avditoriju S. N. D. 17. — Collinwood Hive št. 283 L. O. T. M., v S. D. Domu. 23. — Dr. Carniola Tent št. 1288 T. M., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D. 24. — Slov. kat. izob. dr. Orel, predstava v avditoriju S. N. D. 24. — Petnajstletnica, koncert S. P. P. dr. Zvon v S. N. Domu na 80th St. 24. — Pevsko društvo Jadran, plesna prireditev, v S. D. Domu. 27. — Dr. Comrades št. 566 SNPJ., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D. 28. — Slov. pev. zbor Zarja, opera v avditoriju S. N. D. 30. — A. J. Kali, veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D. DECEMBER 1.—Croatian Pioneers, predstava v avditoriju S. N. D. 1. — Združeni Bratje št. 26 SSPZ., plesna prireditev, v S. D. Domu. 7. — Dr. Lunder Adamič št. 20 SSPZ., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D. 8--Dram. dr. Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. D. 8. — Dramatično društvo Anton Verovšek, igra, po igri ples, v S. D. Domu. 14. — Dr. Naprej št. 5 SNPJ., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D. 15. — Klub Zora, igra in ples v Grdinovi dvorani. 15. — Dr. Comrades št. 566 SNPJ., predstava v avditoriju S. N. D. 15. — V Boj št. 53 SNPJ., plesna prireditev, v S. D. Domu. 25. — Slov. kat. izob. dr. Orel, Božična predstava v avditoriju S. N. D. 28. — Dr. Spartans št. 198 SSPZ., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D. 2.9. — Dram. zbor Abraševič, predstava v avditoriju S. N. D. 31. — Klub društev S. N. D., novoletna veselica v obeh dvoranah S. N. D. 31. — Pevsko društvo Jadran, plesna prireditev, v S. D. Domu. --—o- DVA ČRNA OGLJA . . . (Nadaljevanje iz 2. strani) prosile zate, ko si ležal na smrt bolan; prosile so Boga in te obljubile Njemu, da Mu boš služil, sem prisegla, ako te reši. Tomaž, Tomaž, poglej te oči, oči tvoje matere poglej in jaz vem, ne boš jih zatajil . . ." Tisti večer je Tomaž dolgo stal na griču in gledal v nastajajočo noč. V dolini je zapel zvon s tihim klenkom, Ave Mariji je zapel, in tedaj se je Tomažu odprlo srce in je zaprosilo: "Bog, Ti veš, kolik je boj v meni. Daj, ugasi ga, Tvoj bom in večno Ti bom služil." Potem je Tomaž še dolgo čakal z odprtim srcem v vrtu. Pa glej, kakor da so zvezde s svojimi hladnimi žarki posegle vanj in hladile in hladile pekočo rano. Za hribom je vrvela velika, svetla roža, kakor vrtnica je bila rdeča, in nasmejala se je speči grudi. V hišici je zalajal pes na njo. in hud je bil. Tomažu se je srce zaprlo. Stekel je k materi, ki je ihte-la za pečjo, in vesel zaklical: "Mati zmagal sem, rešen sem." Naslednji dan ji je pisal. "Leonora, pozabiva! Moja pot pelje k Višjemu v samoto. . ." Potem je ni videl nikoli več. Dva črna oglja sta dozorela in ugasnila . . . On pa je šel, kamor ga je klical nek drug, bolj globoko skriti, a močnejši, trši, a svetlejši glas. vestiTzdomovine Dve žrtvi Kolpe. V Kolpi je 26. jul. utonil hlapec France Virant. Fant, uslužben pri posestnici Ani Pezdičevi v Čurilah, se je zaradi neznosne vročine (beležili smo 42 stopinj C) podal z gospodinjo kopat. Parkrat je preplaval Kolpo in se hladil v vodi. Ko pa je skušal reko preplavati, je sredi Kolpe nenadoma izginil pod gladino. Ker ga le ni bilo nič več na površje, je Pezdičeva začela klicati na pomoč. Prihiteli so ljudje iz Bubnjarcev, ki so utopljenca po četrturnem iskanju spravili na suho. Vsaka pomoč je bila prepozna. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Trem faram, kjer se bo jutri zjutraj vršil pogreb. Nesreča mladega fanta je vzbudila splošno obžalovanje. Franc Virant je bil 19 let star, doma pa iz Ra-dovice pri Metliki, kjer je s skromnimi zaslužki podpiral svojo revno 70-letno mater, O drugi žrtvi Kolpe poročajo iz Karlovca: Včeraj popoldne okrog 14. sta se šla kopat uslužbenec karlovske mestne bolnice Ibrahim Ahmetovič in njegov tovariš Omer Rakič Oba nista znala plavati. Ahmetovič je po nesreči zašel v neko 2 m globoko jamo, kjer so nedavno kopali pesek. Začel se je takoj daviti. Rakič mu je hitel na pomoč, a se je sam komaj še rešil. Čez tri četrt ure je truplo Ahmetovi-ča izvlekel knjigovez Gaspa-rovič na suho. Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl g. Franc Ciber, podo-bar in pozlatar. Pred 14 dnevi mu je umrla žena. Pogreb bo v petek ob pol štirih iz bolnice. — Na Trnovskem pristanu št. 40, je umrla ga. Fani Vončina, soproga vpok, rudniškega načelnika iz Idrije. Pogreb bo danes popoldne Ob pol šestih. — V Trnovem v ŠČvabičevi ulici 7 je umrl v torek g. Franc Sajo-vic, tapet, mojster. Pogreb bo danes ob pol štirih popoldne. — Naj počivajo v miru! Trinajstletni dečke Izvršil samomor. V Zaprešiču pri Zagrebu se je na nekem drevesu obesil trinajstletni deček Jurij Kos zaradi strahu, da ga bo mati pretepla, ker je ni ubogal. Deček je zbežal od doma in se tudi zvečer ni vrnil. Naslednjega dne pa so dečka našli obešenega na nekem drevesu. Ustanovitev . župnije .na Rakeku. Z Rakeka nam poročajo : Zadnji čas se je pričela med prebivalstvom obmejne občine in železniške postaje Rakek akcija za ustanovitev samostojne župnije. Zadevno prošnjo so podpisali nekateri ugledni možje ter jo odposlali na ministrstvo ver s priporočilom ljubljanskega škofijskega ordinarijata. Ustanovitev samostojne župnije utemeljujejo s tem, da šteje občina Rakek, ki je do-slje pripadala pod župnijo v Cerknici, nad 1000 prebivalcev, da je Rakek sedež važnih ovmejnih oblasti ter je občini dana možnost velikega gospodarskega razvola. Prebivalci občine Rakek morajo sedaj hoditi v cerkev v eno uro oddaljeno Cerknico. Pod Rakek spadate še vasi Unec in Ivanje selo. Grozen čin bolne žene. Vso okolico je pretreslo strašno dejanje, ki ga je 23. jul. popoldne izvršila nad seboj 55 letna Marija Ščavničar. Že več let je bolehala na sušici, Bila je tudi v bolnišnici. Ker so zdravniki uvideli, da za njo ni pomoči, so jo odslovili. Radi tega se je lotil nesrečni-ce obup. Bolezen se ji je poslabšala. K sušici se je pridružila še vodenica. Od Sveč-rlice sem bolnica ni zapustila postelje. Od časa do časa so jo napadale silne bolečine. Ob takih prilikah je izgubila tudi razsodnost in je često na-glašala, da bo "nekaj naredila nad sbeoj." Včeraj je ime la zopet nesrečen dan. Že zjutraj so domači opazili na njej znake duševne zmedenosti. Hudega niso slutili. Šl> so na delo. Pri bolnici je ostalo samo osem do devetletno dekletce. Krog 15 je bol-niča zahtevala, naj ji prinese nož, da si poreže nohte na nogah. Deklica je nož prinesla, nato pa je šla ven po vodo. Medtem se je bilo v sobi izvršilo grozno dejanje Bolnica si je v obupu in zmedenosti prerezala žile na vratu. Ko so prišli domači nekoliko potem v sobo, se jim je nudil strašen prizor. Vsa postelja je bila pokrita s strjeno krvjo. V njej je ležala bolnica, bleda ko vosek in oblita s smrtnim znojem. Hropela je in pri vsakem dihu ji je brizgnila iz grla, ust in nosa kri. Bila je brez zavesti. V prvem trenutku je navzočim zastala sapa. Ko pa so se zavedli obupnega položaja, so bolnico dvignili in jo obvezali. Čez nekaj časa se je zavedla. Rešitve pa ni bilo zanjo. Nekaj ur je trpela, v noči pa je podlegla ranam, ki si jih je zadala z nožem. Smrtna kosa. V Slivnici pri Vačah je umrla po dolgi, mukepolni bolezni obče spoštovana gospa Neža Bučar, mati sodnika v Logatcu in mačeha lekarnarja v Ljub ljani. DNEVNE VESTI. GORA IMENOVANA PO PAPEŽU PIJU. Teramo, Italija, 22. avgusta. V počast papeža Pija, ki je bil svoje dni izvrsten hri-bolazec, so danes imenovali neko goro v tej okoli "Pij XI." Nad 200 hribolazcev je prišlo na vrh gore, ki je 7500 čevljev visoka. Tam se je brala maša, nakar se je izvršil "krst." Oče neče sina. Poljak Frank Narkucevic, 7503 Myron Ave. je prišel pred 8. leti iz Poljske v Cleveland s svojo ženo. Svojega tedaj eno leto starega fanta sta pustila na Poljskem. Sorodniki šo pa fanta pred kratkim poslali za stariši v Cleveland. Fant je bil pa prava nadlega starišem. Potepahse je neprestano okoli. Pretekle dni ga je prijela policija v Lakewoodu in ga poslala v mladinski zapor. Tu so zvedeli za stanovanje starišev, toda stariši ga nečejo več k sebi. Mladinska sodnija bo morala sedaj najti mesto za porednega paglavca. Argentinski pristaniški delavci za boljše plače Rosario, Argentina, 22. avgusta. Ker so delodajalci odklonili boljše plače in boljše delavske pogoje, je nastal generalni štrajk pristaniških delavcev. 5000 delavcev je udeleženih na štrajku. Mestna vlada pa namerava zlomiti ta štrajk, kajti pomnožila je število policijskega moštva na 1000 oseb, dozdevno, kot pravi, da ne bi štrajkarji preprečili dovoz živil v mesto. Tekom nemirov včeraj je eden izmed štrajkarjev vrgel bombo, od katere je pa bil sam nevarno ranjen kot tudi dve drugi osebi. Myra McHenry iz Wichita, Kans., stara 83 let, je začela pravo križarsko vojsko proti dekletom, ki ne nosijo nogavic. Leaf Colors for Fall MOŠTVO ZEPPELINA SE PELJE PO VLAKU. New York, 22. avgusta. Osem mož od posadke zrakoplova Graf Zeppelin bo v Los Angeles po prihodu zrakoplova zapustilo svoja mesta in bodo potovali v New York potom vlaka in zrakoplovov. Poveljnik dr. Eckener želi znižati težo zrakoplova, da pride Čimprej v New York. mali oglasi Hiša naprodaj na 3977 Orchard Rd., za eno družino; ima 6 sob, podstrešje zgotovljeno; jako moderna hiša; samo $2,000 takoj; cena je $9,500. Oglasite se po 6. uri zvečer na 6810 Bonna Ave. Telefon Penn. 1559-J. (116 Soba se da v najem za enega fanta ali dekleta; kopališče na razpolago. 6018 Glass Ave., zgo-rej. Proda se ledenica za 500 funtov ledu, skoro čisto nova; jako poceni. Tam so naprodaj tudi dve bil-jardni mizi. 6201 Edna Ave. (Ill Naprodaj je nova hiša za dve družini, na 18906 Ironwood Ave., blizu St. Clair Ave.; $1,000 takoj, ali se pa zamenja za lot in manjšo hišo. Kotowski, Tel. EVergreen 4400. (112 Išče se stanovanje okoli 71. ali 72.'ceste, okoli 6 do 7 sob. Vprašajte na 7117 St. Clair Ave. (113 Restaurant naprodaj, na jako dobrem prostoru; proda se radi bolezni. Vpraša se na 7117 St. Clair Ave. (113 Naprodaj so trije loti skupaj, vsak vreden blizu $1,200; blizu zrakoplov-nega pristana in 130. ceste. Cena samo $2,400 za vse tri v gotovini, ali $3,600 na odplačila. Za naslov se pozve v uradu lista. (115 Posebnost! La Salle Realty Co. naznanja: Hiša, ki smo jo oglaševali zadnji teden naprodaj za $2800, je prodana rojaku iz E 63. ceste. Sedaj pa imamo zopet naprodaj hišo, 6 sob, ki je bila zgrajena pred dvema letoma in pol za $7,700. Banka je izvršila v tej hiši najnovejše naprave, vse v redu, nova tla in papir. Prodamo to hišo za $6,000. Hiša je blizu La Salle gledališča. In še ena hiša naprodaj, 5 sob, bungalow; cena samo $5,700. Samo $750 takoj, drugo kot rent. F. J. TURK La Salle Realty Co. 830 E. 185th St. KEnmore 3425. (avg.22-24-26-28-30) ZA ORODJE Plumberske potrebščine, peči, steklo barve, avtomobilske potrebščine, za vse to se gotovo vedno obrnite na Zavasky 6011-6013 St Clair Ave. kjer boste vedno pošteno postreženi po jako nizkih cenah (m) BRAZIS BROS. FINE OBLEKE IN VRHNJE SUKNJE PO $14.50 6905-07 Superior Ave. (M. Thu. S.) STARIŠI! Bližajo se šolski dnevi. Ali ste pripravili vašega fanta in dekle za Sok)? Ali so njih zobje v dobrem stanju, da bodo otroci lahko študirali ? AKO NE DR. V. K. MAY, zobozdravnik NA 64. CESTI IN ST. CLAIR AVE. vam jih popravi za posebno nizke cene za šolske otroke, VSE DELO GARANTIRANO Uradne ure od 9:30 z j. do 8. zv. Tel: RAndolph 3599 llllllnMIlMIMIMIIIIIMIIMIIIIIIIIIIIIIUIIIMMIUIIIMMIlIMIlMIMIIIIIMinilllllllllllllnillllllllllllllllllllllllMIUIIIIIIIMIIIIUIlItll' MICHAEL S. CERREZIN HRVATSKO-SLOVENSKI ODVETNIK 1002-04-06 New Engineers National Bank Bldg. Tel. Main 3015 By MME. L1SBETB THE browns—the whole family— from the first yellowish tinge on the turning leaf to the deepest brown of the one that is shriveled and blown about by the cold, late fall wind, 1« used for the costume colors for fall. The tweed of this smart fall suit Is in thf popular yellow and brown mixture. The coat Is three-quarters length, a favorite with the autumn ensembles, and has an encrusted tuxedo collar and cuffs of dyed lapin. Ze 21 let zalaga Double Eagle Bottling Co. našo slovensko publiko z hladnimi, svežimi in okusnimi mehkimi pijačami. Double Eagle Bottling produkt pa je prodrl tudi med druge narode, in danes je ta pijača poznana povsod kot najboljša, najčistejša in najbolj okusna, kar kažejo tudi rekordi zdravstvenih organov in urada "Pure Food". Kamorkoli pridete, lahko dobite Double Eagle Bottling pijačo. Zato pa zahtevajte vedno in povsod našo pijačo, in bodite prepričani, ,da pijete najboljše izmed najboljšega. Vsi najraje pijo Double Eagle pijače, ker ve- \ do, kaj pijejo in so čiste, sveže in okrepčujoče. ^ MED NAJBOLJŠIMI PIJAČAMI IN ZELO PO- ^ POLAREN JE NAŠ PRISTNI j DOUBLE EAGLE GINGER BEER i KI JE EDEN NAŠIH LASTNIH IZDELKOV, j POKUSITE GA! DOUBLE EAGLE BOTTLING GO. 6517 ST. CLAIR AVE. CLVELAND, OHIO RAndolph 4629 JOHN POTOKAR, lastnik. j>ljt,i)i)M"i la) Ji|Nwi!>;in i^W'jj-^iiiijiijiitiiijiiiBii Napisal Aleksander Dumas (Poslovenil J. H-n.) POSEBNA, EXTRA NOVICA IMIIIIBBIBHMMHMMBBBWBBaBBBMHMBBM^MMMBMBWKBMPBMBBBgBMWMB BMMBBBWMMgWBWCBrTWrWgW'TMWTflBlWM ^lllll IBilfcMIMH I'll W Naša PETA velika letna RAZPRODAJA ob otvoritvi šol se začne v torek 27. avgusta n