M
515
Jesenske pesmi
Lili  Novy
Jesenski klici
Jesen je, ajda se je razcvetela, tu rožnato dehti in tam je bela, dren dozoreva, jata ptic leti, neznano kam mi kri zahrepeni.
Kaj vem, katera bol se drami v meni v jesenskih dneh, ob zarji tej rumeni, kdo zdaj me kliče, ki že v grobu spi in ki v prozorno daljo si želi?
Kaj vem, kako morda še last sem tistih, ki tiho šepetajo v travi, v listih, ki jih nikdar ni videlo oko, in ki mi dali kri so in telo?
Ti vsi se zdijo ptiči mi zaprti,
nič ne vedo o svoji lastni smrti;
njih klic mi preleti srce tako
kot krik teh ptic, ki zdaj od nas gredo. —
516