U1 praznih m exc.pt Saturday and Holidays GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE DirdniAki in upravntškl proatori: 2657 South Lawndala Ava. Office of Public«lion; 2887 South Lawndala Ava. Telephone, Rockwall «004 XXXIII- irSliTSSi^E M^iri i^^iS CHICAGO. ILL.. PONDELJEK. 25. AVGUSTA (AUGUST 25). 1941 Sultacripilon $8 00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 115 Awptance for.mailing at special rate of poatage provided for aectton UOS. Act of Oct 3. 1817. authoring on June 4, 1018 remier Churchill naslovil [tro svarilo Japonski Velika Britanija bo pomagala Ameriki v ak- SSt^tS^ 'SLTŽŽ m Hrvaško pada. Moskva naznanila formiranje ljudje armade za obrambo mesta in uničenje petih vojaških transportov na Baltiškem norju 25 a\! — Premier 9082 bojnih letal. Od začetka »d o n, pn Churchill jc v svojem Ht po radiu izjavil, da se bo Britanija pridružila Zdru-dravam v akciji proti dci ust a M japonsko ||o nu Daljnem vzhodu. To prvi Churchillov govor od pa > predsednikom Roo-p na morju, na kateri sta dirala temeljne pogoje za mir po {X'i a/u I litlerjeve-nstva. llika Britanija m Amerika ¿ta da ne I»'» več nobene f jc rekel Churchill. "Na-10,mi borno pod\ /eli kora-Hzoio/.itrv agresorjev in kstnu zaščit o Japonska psticna klika posnema liinija in I h1 levja v agre-pograbil.t je ze francosko iu m /daj se pripravlja iuijze-mlja. List pravi, da vse kaže, ela Nemčija ni udeležen.1! v pogaja-njih. Druga vest se glan, da morata Hrvaška in Crnagora sami rešiti svoj spor. Obe sta pe>d italijanskim vplivom. Vest vsebuje trditev, ela so Mussolinijeve čete prekoračile mejo in udrle v Črnogoro in eia so enote italijanske beijne mornarice okupirale Dubrovnik, pristanisčno mesto ob Jadranskem morju. Kljub zanikanju ir Rima, d» Italija ni stavila teritorijalnih zahtev Hrvaški, je očitno, eia fašisti niso zadovoljni z mnogimi fazami situacije. Doznava se, da Italija podžiga guerilske bitke v Bosni in Hercegovini, da bo lahko stavila nove zahteve Hrvaški. Očitno je, da se je peigluvnik Ante Pavelič pričel obračati de» Berlina namesto elo Hima. O-bisk generala Kvaternika, vrhovnega poveljnika hrvaške armade, v Hitlerjevem glavnem stanu, se navaja kot dokaz. Sirijo se celo govorice, da Italijani ne bi ugovarjali, če bi bila vlada vstašev, grup»', ki so jo pomagali ustanoviti, strmoglavlje-na in nadomeščena z režimom, kateremu bi načeloval dr. Vladimir Maček, vodja hrvaških kmetov. Maček bi bil. pravijo, bolj naklonjen kooperaciji z Italijo kot Pavelič. A gen Tho- Chicago, III., 23 avg. -t je državnega pravdnik; masa Courtneyja -.o sinoči pic vrtali varnostno shrjmbo v hotelu Stevens, ki jo j< imel v najemu Max Caldwell, bivši diktator unije trgovskih klei kov, ki mu je nedavno dala brco. V shrambi so našli v>< to $62.000 in jo zaplenili Caldwell je bil obdolzen, da si je pnsvojil pol milijona dolarjev iz unijski blagajne. Druga zanimiva nfe-ia je resignacija Lestcija Lair-da. načelnika okiapie ce-1 ne p" lieije. Kesij.nacija je sledila. k< s<» ga i c p« 111 e r j i našli v dm/hi Wi I batna Skidmora. lastnika v<-< ha/a rdmh igrdlnic, pi' ntizi v restavraciji hotela Diake Land j« objavljal v zadnjih dneh pol" < il.i «i navalih na ha/ardn« Ig. i a i Nemška koncesija Petainovi vladi Bei lin 23 avg naznanjeno, da b-ve obrata v ladjedelnici Federal Shipbuilding &i Dry Dock Co. Predsednik unije iadjegradni-ških delavcev, včlanjene v Kongresu industrijskih organizacij, je naznanil konec sedemnajst dni trajajoče stavke in odpoklic piketov peitem, ko jc federalni mornarični department prevzel ladjedelnico. Obrat bo obnovlji n pod nadzorstvom podadmirala G. Bowe-na danes ali jutri. Unija je okli-cala stavko, ko je kompanija odbila zahtevo glede zaprte "delavnice. V stavki je bilo zavojeva-^ nih okrog 18,000 delavcev. Detroit. Mich., 24. avg —Cest-noželezniški in avtobusni promet je bil danes obnovljen. Počival je od zadnje srede, ko je unija Amalgamated Association of Street, Electric Ralway & Motor Coach Operators (ADF) okli-cala stavko vsled spora, ki je nastal zaradi vpraft«nja. ali naj ona ali unija CIO pobira članarino od uslužbencev. Predstavniki unije CIO so naznanili, da so se stavka rji vrnili na delo. Washington. D.¿C.. W avg. Konferenca med reprezentanti unije ladjegradniških delavcev CIO in Federal Shipbuilding & Drydock Co. glede končanja stavke v ladjedelnici te družbe v Kearnyju, N. J., ni prinesla nobenega rezultatu. John Green, predsednik unije, je povedal re-porterjem, da kompanija vztraja v opoziciji proti zaprti delavnici. Green in drugi uradniki unije so se sestali z L H. Korndorf-fom, predsednikom kompanije, po konferenci s člani federalnega posredovalnega odbora. "Po brezplodnih pogajanjih glede izravnave konflikta smo priAli do zaključka, da mora vlada prevzeti ladjedelnico in obnoviti obrat", je rekel Green. "Posluži naj se opozicijo Poročilo o konferenci predloženo kongresu Washingion. D. C.. 23 avg. ~ Predsednik Hoosevelt je poslal keingresu poslanico z mirovnim programom, o katerem sta se »e-ilinila s premierjem Churchillom na zgexleivinski konferenci na severnem Atlantiku in ki je bil iste^časno objavljen v Wa-shingtonu in Londonu zadnji teden, zaeno pa je pozval kongres, naj podpre ta pre>gram ter posvaril opozicijo. "Kongres in predsednik sta že prej določila politiko glede ameriške pomoči demokracijam, ki na zapadu in vzhodu vodijo borbe» proti diktatorjem", pruvi Roo-sevelt v poslanici. "Konferenca s premierjem Churchillom je bila nov uspeh v kampanji, da de-mokraclje dobe vso mogočno pomoč. Storjeni so bili koraki glede razgovorov s predstavniki Kusije, ki se bori pioti glavnemu agresorju — Hitlerju. Načelna izjava predstavlja cilj, proti kateremu ne more biti ugovora. Izjema bi bili le oni, ki so pripravljeni skleniti kompromis z nacizmom in pristati na mir, ki bi dal nacijem dominacijo nad velikim številom podjurmljenih narodov. Tak mir bi dal nacijam oddih, obeirožen oddih, za priprave za drugo vojno, ki ae lahko raztegni nu zapadno hemisfaro. Mislim, da opozorilo, da ue ne more,*whče zanašati nu zagotovilu nemike vlade, ni potrebno. Dokazano je bilo že neštetokrat, da Hitler ne drži darih e.h^jub." Hoosevelt je poudaril, da program uključuje tudi evobodo vere in informacij. Nobena družba, organizirana na podlagi naznanjenih načel, ne mora eksls-t i rut i brez teh svohodAčln, ki so del p«»polne svobode, za katero se demokracije bore. Domače vesti Oblaki Chicago. — Gl. urad SNPJ in uredništvo Preisvete so 22. t. m. obiskali: Kudolf Trošt in njegov brut Milan Tre>št, učitelj glasbe, New York City; Frančiška Stih tz Lake Cityja, Mich, in njen sin Frank Stih iz Detroita; Frances Plaut/. iz Detroita. Vsi zadnji so prišli v spremstvu Elizabete Kure in Kristine Turpin iz Cicera. Konvencija ZSZ Chicago. — Danes (ponedeljek) se zučne v Chicagu enajsta retina konvenciju Zupadne slovanske zveze, podporne organizacije z glavnim stanom v Denverju, Colo. Zborovanje se vrli v šolski dvorani sv. Štefana. Odiel v amrt Canonsburg, Ph. — Matija Skettle (?), star 63 let in doma od Novega mestu, hv Je zadnje dni obesil v gozdu, Vzrok menda slabe razmere. Delul ni ie celih 1H let. Zapušča teno in sedem odruslih otrok. Puablska novica Pueblo, Colo. — Pitni dnevi je tu umrlu Margareta Mehle, roj. Uurič, stara 4S let in doma od Kolpe. Zapušča mola, dva si-novu in dve hčeri. Clavalandsko novica Clevelsnd. — Dne 21. t. m. je umrla Ana Kujfet, samska stara 2ft let in rojeni tu. — Naglo za srčno kapjo je umrl Andrej Tonejc, star 47 let. — Pri delu v tovarni se je hudo poikodoval George Pančur. Sledilo Je za-struljenje krvi in moral bo nekaj tednov pestovati roko. Razgovori med Nemci in Francozi Ojačanje obrambnih pozicij v Dakarju London. 23. avg — Sem dospe-lu poročilu iz zanesljivih virov se g I uiie, da so novi razgovori v teku med reprezentantl francoske in nemške vlade v Parizu. Znižanje proizvodnje avtomobilov Izenačenje distribucije materiala Washlng!on. D. C., 23 avg. — Drastično znižanje produkcijo potniških avtomobilov je bilo naznanjeno po seriji tajnih konferenc med vladnimi uradniki, delodajalci in delavskimi repre-zentanti. Naznanilo je objavil urad za produkcijo bojne eipre-me. To pravi med drugim, da so ae vršile razprave o razvrva noht i uposlltve delavcev, ki pri de kot |xisledicu redukcije proizvodnje avtomobilov. Domneva je, da bo produkcija Hitler je povečal pritisk na Pa- avtomobilov znižana za 50 odstot- t a i nov režim, du ški painik ki jih »«d|n lje ,|.»mo\ Ameiinki p.*' izzvala prot«-*t h strani ameriškega {»onlariištva ki varni North American Aviation c:«»." Urednik nacijskega lista aretiran v Argentini Buenos Aires. Argentina, 23 „vj. — Eriri»jue I' Oses, iziluja-tidj m urednik n icijskega listu El Pumf>er«i. j« hil aretiran v / vez i h preiskavo kongresnega odseka prevratnih aktivnosti On m hotel pi oslov. -.I i no nastopiti baterije »o bile |N»alavljena na o-pr«»l ( lani odseku nakar je sle-|bic/ju in Itftulske baze izboljša-(lila uietucija Oses j<« bil luni m-obsojen nu dvu mesoca zu|»»»ia na (»bto/l)o zjiIj« nju vladnih u-i u'lnikov lonljah v Afriki Vest d»»st u vi ju, da Hitler aa-hlevu soudeležbo pri Izkoriščanju bogastva v fiuneoakem kolonialnem im|h'iiju V zameno im t«» je pripravljen potegniti okupacijske urmade i/. Francije Vichy. Francija. 23. avg.—Po rocilu i/, zasedene Francije ome kov v prihodnjem letu. V pivih mesecih prihodnjega letu bo znižana zs 2« odstotkov, v nu slednjih pa za f>0 odstotkov Avt na industrija bo povečala pro diikcijo tovornih avtov, bojnih letal, letalskih iiioturjev in dni dpiigih prillklln za uimado Uia1«J )* ^ ,do oznanjen»» da bo parnik lojnega materiala v Vlad,v»-»tok. J .......iriful -z luke ^vjetako luko V Srbiji, /a pro-! " /.iniženib dr^am I vokucjo Vlada deda na o r ,vn,k zunanjega urad« /aakrbljemmtjo. k, r m- material, Ja .Japomk« prevaža ja^.n^.b tent»,rijal- ..n,« i iškfgu I v njajo giadnjo novih utrdb v Da kaiju. glavnem mestu francoake Konferenc- m» se udeležili rc Zapad ne Afrike Nove topniške pi ezentuntje vaeh .{lavnih uvtnlh kompunij Willium S Knudsen MKllrektoi ui uda z a pnxlukelj»» bojne opreme, J<* konferlial h te mi leprezentunti, Sidney llill man, a»xl 1 rektor tegu urada, pu h predstavniki unij Kongresa in dustrljaklh organizacij in Ame i ihke delsvske federu« ije Mill mun Je |»<»tem nu/iianil »Iu bo i meliovaii posi bni o»lb«»r v kateri m b»»do i epi e/ent liani »It lavi m dehalujulei Njegova naloga bo prepiečitr\ jxuahti števila bre/|xMMdnlh «leluvcev kot |H»h|e dica redukcije pioi/\»xinJe |*»»t ruških avtorii'»b»lov P' Prifls K"h Ki ali * h II- flrja) j,, .si Ijarij«* Uposlitev žensk v ob' ramhnih industrijah VVuahington. D C., 23 avg 1'uul V M« Nn»i, načelnik admr rilstrucije MMialiM* /u(U'Ite, j«-pri|»»>tocal ll|H»slltev /enak v ob rurnhnlh induatnjub v katerih iu- opaža pf»manjkinje delavcev Dejal je, »la pregled p<»kllccv v 21 obrambnih industrijah ka/e du m» v teh delu, ki bi jih ftenake lahko »>pt uvljale čeprav se jih d'nvl<*J lil u|>osl« vulo /u tu dela Romhe uničile pet milijonov knjig v Angliji l>»nd«#n 23 avg Pi*t milijo nov knjig je bil»» uničenih v nemških letaUkih napadih po ¡*> r»»/ilu ki ga je »>b|3Vil Frederuk Kenyon. načelnik organizacij« čitalnu lV»mlH- a«» |x»rulile i r» deloma |*#4k» knjitm» v ang'«-škib meatib Amerika odstopila mor narično hazo Kanadi I >i i roll Mi« b 23 uvg < ) (uk í;lo^;.« na D« tiolt ,ki r« ki nasproti Kana'1« j« prva rnornurl-( na ha/a ki jo J«- »alatoplla Aliie nka Kanadi Tu •»« I »alo vežba Ii kanadaki in angleški letalci, d ku |k» bitki Predstavnik kom-puiiljc )• dejal »la Je položaj na-I m * i Ubita sta bila rudarju Tho muh KHndge »lan unije CIO. In James W'. » M M pol la«*; M l«MWI«t SIM Sutocrlptu*. ral«: lor U>a UaltoS « I aa* Ca«a4a SIM raar, CkUa*. aaS aotialrtaa »«6 p»r w f__________ CUaro »7 M »v raar. Cana oflaaov po dogovoru Hokoplal gopiaov to rotenUt «tankov aa n* vraÉajo. liokoptat literarna vaablna (Artica, povMtl, dram«, prwnl 114.) a* vraajo poélljatelju te v atutaju. 6a ja prlloftlt puéuúne. AdvattUlnf ratea «■ Mr«m«( -MlHlll1»k «f mani-raUon« ai>4 unaoJUJia* art«Ua will aat k« ratornaA Otear ■«aw.llta sack m atar««, piar», pmm, ate, will sa m«nw to aa«4ar mir wtoi mmimM kr aatf Naatev M »aa. kar Ima aUfc a PKOHVETA UiMI aa. LawaiaU Ava.. (ki«a*a. MKMMKB OF Til K KfcOKSATSD Datum » «Alapaju aa primor ški list Osservator« Romano iz razloga, ker ne piši* ničesar proti brezbožni Ruaiji Partnerl očita pti|x»hi. da molči ves čas. odkai Je Nemčija v vojni / Rusijo — In s tem daje pot uho boljševizmu* Ali m to zanimivo? - K«» lx» enkrat vojna komana. se bo treba pobavih o nezaslišani hi-navščini katoliških apira» j« v Mnogo Je katolikov. ki z oz i rom na v»i<« ur vidijo nobene razlike m««d Hitlerjevim ni Stalinovim režimom, prvi kakor drugi >«• *ovrašen katolicizmu Ampak irski hinavci ki hi radi videli Hitlerjevo ?ma|(o nad Anglijo kaiejo le na brez-boštvo koniuntatov. brezi**tva nacijev pa ne vidijo Ce hi šlo sam<> / < lnv. to bi jim privoščili Hitlerjevo zmago' Mi dobio vemo, da bi •>« \ \.ik ti-h hinavcev če hi htl v »iiirtnt nevarix.s,, m hi umi pon* ki tudi tal naj\t«< jega brerviit.« . . Metropolske opaske Cleveland. — Zdi se mi, da včasjh nekateri čitatelji ne razumejo ali pa ne vedo, kaj so či-teli. Lahko pa tudi ¿¿redo preko stavkov, ker hitro ali površno čitajo. , Ko smo bili" v Chicagu na Skavichevih prostorih, mi je omenil Kvartich, predsednik S. S. P. Z., da nisem omenil Bridge-villa, od kjer on prihaja, ko sem opisaval okolico Pittsburgha. Ko pridem domov, sem pogledal še enkrat v dopis in videl, da je Bridgeville i^menjen v šestem odstavku dopisa, Torej se nisem pomotil in Br V zadnji naselbini je ponovila Prosveto mrs. Suša, Proletarca mra. Vidmar, drugod pa sem prodal nekaj literature. V Impe-rialu je trgovec Eržen ponovil Proletarca in tudi dal oglas za Družinski koledar, na Prosveto se je pa ponovno naročil Joseph Ule. Vseh rojakov nisem to pot obiskal v Imperialu, ker sem se moral isti večer, 12. avg., ude-ežitl seje konvenčnega priprav-jalnega odbora. Ta je odobril >rogram vseh konvenčnih pri redb, katerih bo pet, kar boste Htali pozneje. Na povratku iz Imperiala sem se ustavil še v Moon Runu, kjer so ponovili Prosveto zakonci Žagar in Slabe. Potem sem šel do Jacka Ambroziča, kjer smo se sešli z Magličem, tajnikom kon venčnega pripravljalnega odbora in se skupaj odpeljali na sejo v Pitteburgh. Pozno v noč smo se zopet vrnili v Moon Run. Prenočil sem pri Ambr&ziču, drugo jutro pa se odpeljal z Jackom proti Carnegieju, kjer on dela v Romanovi garaži. Med potjo sem se ustavil pri Tonetu Pe-trovčiču, ki pa Je že odšel na delo, mrs. pa je bila po opravi lu. Govoril sem s sosedo, tudi Slovenko, ki je bila v Nemčiji. Pogovorila sva se o marsičem. Povedala mi je, da ima znanega rojaka v Herminieju po imenu Mikel. Ona se piše Ferme, starem kraju pa se je pisala Ba-šel. Ako bo Mikel čital te vrstice, ali pa če mu to kdo pove naj pride k meni, ker bi ga žena rada obiskala s sinom. Ta čas se je pokazala tudi mrs. Petrovčič ki je ponovila Cankarjev glasnik. Ker so iavno prišli delavci da postavijo furnez, )ih nisem hotel zadrževati. Tudi pri Au-guštinu v Imperialu delajo kur javo na gorko vodo, ki je najboljša, zato se tudi večina ljudi iste poslužuje. Naši ljudje ima-jo te vrste kurjavo že v mnogih krajih, kar je znamenje, da napredujemo Iz Carnegieja sem se napoti v Bridgeville, oziroma Sygan. V prvi naselbini je ponovila Prosveto mrs. Jerala, nekaj jih pa ni bilo doma; obiskal jih bom za časa konvencije. V Syganu sta ponovila Proletarca Lovrenc Kaučič in Mravlja, ki Je star že nad 70 let, toda še zmeraj miza rl; ker je zdaj dosti dela v te, stroki, tudi njega v miru ne pu ste, zasluži pa seveda tudi on rad. Penzije pač ne dobi, Če noče prepisati svoje kajže državi, tem v zvezi mi pride na misel da le tako kot je bilo v starih Časih, ko je cerkev pritiskala na atare vdove, naj prepišejo premoženje cerkvi namesto otrokom. V Syganu šo še zmeraj zaposleni a opravljanjem kegljišče Oboroieal poboinlkt na straši peed tovarno American proti k alert Je unija CIO oklkala atavko. Cos T rone. CeL. sveto mrs. Mramor, Proletarca )a Matt Guzel, mož okrog 80 et, Vendar pa še čvrst in ne izgleda star več ko 60 let. V Ame-iki je bil v stavki že leta 1898, co so streljali premogarje kar na debelo, l^krat ni bil pred sednik F. D. R., ki ščiti organizirane delavce, tfcda za nagrado ga ljudje zmerjajo. Nekateri so menda res pijani od kruha. Iz Cuddyja sem jo mahnil peš čez farme. Pri farmarju Obrezi so ponovili Prosveto in mr. Obreza mi je še skrajšal pot proti Oakdalu s svojim vozilom. Ker mi je zmanjkalo knjig, nisem to xrt mogel nič prodati J. Čuku, naročnino mi je pa že prej ponovil. Fr. Vehar, bečlar, je bil brez dela osem mesecev. Pri Pe-rovčičevih imajo bolno hčer, ki e bila dolgo v bolnišnici. Ker e bilo že pozno V noč, nisem mogel obiskati Mevcevih. Prenočil sem pri Opekovlh. On je bil pred par meseci operiran na slepiču v Pittsburghu, a seda; zopet dela. Zjutraj mi je mrs xmovila Proletarca, nakar sem te odpeljal s sinovi, ki delajo v bližini Pittsburgha kot mehaniki. V Finleyvillu sem se ustavil na farmi pri Pahelnovih, ki so ponovili Proletarca za bečlar-ja Jakievicha, v Libraryju pa je ponovil Cankarjev glasnik Nick Triller za Narodni dom. V Co-verdalu mi "je dal oglas za Dru žinski koledar Cipcič. Od tam sem se odpeljal Broughton, kjer so imeli mrliča Ležal je pri pogrebniku in se je pisal Cerv. Bil je družinski oče in imel hišo hjizu Narodnega doma. £tar je bil 64 let in v Ameriki okrog 40 let. Zadela ga je srčna kap In je umrl pri delu Pri mrtvaškem odru sem ga obi skal zadnjikrat kot znanca. V Broughtonu sta ponovili Prosveto mrs. Champion in mra Logar. Ona je sestra mrs. Opeke in tudi zelo zgovorna in razume svetovne probleme. Bečlar Au gust Malinich je ponovil Proletarca. Od tam sem se odpeljal v Pleasant Hills pri Willocku. Ker govarjal s Taucharjem, ki ima je dež lil kot iz Škafa, sem se po-s sinovi garažo in gasollnsko postajo. Dal ml je oglas za Dni žinski koledar, kot že prej Pe-temelu za konvenčni program SNPJ. Priporočam, da jih roja ki podpirajo v njih podjetju V isti naselbini sem se pogovarjal tudi z vdovtco mrs. Gorie ki je z veseljem pripovedovala de je njena hčerka dobila službo kot učiteljice. 2e veliko naših slovenskih deklet je uspešnih učiteljic kot tudi bolničark. Oba poklica ate pomenljiva. Le tako naprej! Vežbajmo se za važne jevne funkcije, ker s tem lahko pomagamo tudi človcftki družb Na Willocku ml je ponovi Proletarca Anton Mnček, ki Ima tudi nadarjeno ženico. Tam mrtvoud zadel mr. Hoeglerja sorodnika Mačkovih. Mož je pri k len jen ne postelji ln ae ne ve če bo mogel še kdai hodit Oglas za Družinaki koledar mi je dal tudi trgovec Pevec v Uni veraalu. Tudi on ni prav prt zdravju» toda ae že bolje počuti V Pittsburghu mi je del oglas za koledar in za konvenčni program dr. Ven Eessen, zdravnik ze oči. On Ima ogles tudi v Ma skem glasu Kadar rabite očala, vem priporočam, da greste k dr Van Eaaenu. Rojaki, glejte, da si preskrbi te vstopnice za konvenčni banket o pravem času Kam bomo šli pe za Labor dey? V Chicago, Un ion town ell Imperial. Antoo Zornik. Mstopnik (Izvirno poročilo Pros veti) VI o». dni je od tega ko ^ Jubji »1 viko pj, v te pokrajine - enkrat ukn -«J zaostale in zanemarjene. Tuka^bik 2 dVe1° ^vo v tkanju Lb ITl^tt Z" Pa ^Nelstvo je ' P° Enotah, ki padajo na ^ nroti^morju. Prišli so stroj, Tiz^l o tkanje. Moderna industrija sTn? n, todi, šla je v Manchester in iT pripravne za njo. East Anglia je obuj Preživlja se ponajveč le s poljedelstvT ljedelstvo pa m prinašalo bogastva And mnogem me spominja naše Dolenjske nekam Bogu za hrbtom ta pokrajina m 0 rtjena od modernega življenja. Ljudje časni in okorni in staromodni, pravi kot jih je malo na Angleškem. Ne nov ba s strojem in naglico in napredkom se dotaknila. Nič zato, veliko rajše imaš kraje, bolj so zdravi in dobri v svojem kakor je nova površnost in izumetničene dustrijskih pokrajin. Mesece bi lahko živel tukaj, pa bi ne da je vojna. Le če bi baš moral v trgo. pol funta sladkorja, bi te vprašali za nakj brez nakaznic tudi tukaj ni ničesar _ da včasih srečaš na cestah težke vojaške mobile, celo tanki se pojavijo med žitni ljem. To je pač naša vojska, ali to še vojna. Take stvari se ti lahko pripete mirnih čaaih. Milje daleč nsokoli ne boi podrte hiše ali skednja ali globoke jame niku ali na krompirjevi njivi, ki jo je nsp bomba. V zraku, da, v zraku nad tabo sto brnijo zrakoplovi, to je že znak našeg; Ëj, poznamo jih, da so težki bombniki, ki ali pa se vračajo z obiska nad -sovražno to ni le znak našega časa, naše vojne tuc ni so prihajala sovražna letala nad to letos so se stvari zaobrnile, nič več ne k nam, le naša še hodijo k njim. V pondeljek zjutraj sem pa le moral znati, da vasica le ni tako Bogu za hrbto kor sem jo obsodila. Na voglu imamo gostilno, "pub" Hare & Hounds. Ns ta napis se je čez noč pojavil velik V. N okoli vogla več V-Jev. V V V V-ictory ko ceste na oni strani ims pek svojo p in prodajalno. Na glavni steni V-ji, V povsod. Dalje po cesti mesar: v zn V-ja se sveti njegovo ime. In tako nap vsej mali vasi. Stavim, kar hočete, da noči na pondeijfek pojavili V-ji po zapt vasicah po Sloveniji. Marsikdo se je pt pa je videl V na sosednji hiši. Ljudje dili na delo v pondëljek zjutraj po ljublj ulicah: V-ji so gledali doli na nje od vse ni! In v nesrečnem Beogradu in tudi tam imajo ljudje še toliko volje do nja, da so začrtali sem in tja kak V, ko ; ni videl. V Pragi in Češki, po Varšavi ii ski: V-ji, V-ji povsodi. In v Franciji, rizuL po vasicah, po zidanicah, po pod« gostilnah in pekarijah, po prodajalnah sarijah, po ribiških kočah na obalah, skih zavetiščih po planinah: čez noč so zarisani, V, ki pomeni Victoire. Gori | veškem, po Danskem, po Belgiji, po skem: nikjer niso zaostali. Stavim, kar da po Italiji tudi, celo po Nemčiji. Povit jo ljudje še toliko volje do življenja, temni noči začrtali V-je po stenah, kjer ijUtraj vsakdo opazil. In vsakdo vedel meni Victory. B. B. C. je otvoril zadnjo nedeljo V | Vsakdo se mu lahko pridruži, ki ima eni da vidi nacizem in fašizem premagan 1 tory, je postalo naše geslo in geslo nssth nikov vsepovsodi: v zasedenih deželah r ki še niao. Londonski radio je pozvsl v pristaše, naj ae udeleže gibanja Vstf* vsak dan ttidč prMk, da se gs udelet. me vprašate? Ko te nihče ne vid, - ^ za zasedene dežele - »riši velik V moreš in kjerkoli ga bo največ ljudi Vedeli bodo dobro, kaj pomen, jatelja, pozdravi ga s 9 dvignjenima in razprtima v y ee vsedeš v gostilni, ksvsrni. pokU* na a potrkom po mizi: trikrat n. krttko dolgo: Morsejovo znsmenje zs V _ n p plačilnega, spet trk trk, vrneš domov ali greš ns obisk k pozabi pozvoniti ali * ^ zvokih, ki Jim sledi eden do\g. Zi. * ^ V, V, V, Victory! V^r'^ gosto kot ti je mogoče v imrfl simfonija, aimfonijs zmage, kot * (Dalje ns 1 »*aal> Pled «vajetim* k* (Iz Proevete, 25 «V» ^ Do*«* V izgubila življenje Avgitft S» M ko. prvi iz Zagorja in dnigi i« ™ SNPJ ^ Delavske veeti JM^^^C* don je predlagal P* * bijanje kreapeeelnoati lnatemštvo Vstaš, v **** | španskimi četetni. Sovjeteka Hu**)* kem boju z lakot* Za t starega kraja goslavjji popoln red in mir in da ni i)ilo nobenih dogodkov, ki bi vsaj približno dali povod, da se veruje v resničnost teh zlobnih vesti. Naj tipične jši zgled za Širjenje teh netočnih vesti pa predstavlja trditev nekega uradnega predstavnika na včerajšnji novinarski kpnferenci v tujini, da sta angleški minister Eden in angleški general t)ill v Beogradu. TUJA OONJA SE NADALJUJE Čudna kampanja proti naši državi na kaše teženj po uttditvl miru in prijateljskega razmerja Beograd, 5. apr.—Z uradne strani smo naprošeni, da objavimo tole: Kampanja spuščanja neresničnih in v celoti izmišljenih vesti o stanju v naši državi in o dozdevnem preganjanju pripadnikov nacionalnih manjšin se nadaljuje. •--------A" Med ponavljanjem velikega opekline.—Žile na des- de,a ^ doslej objavijenih «iz_ J« ANE , j , o,om J« umrl.-t>ne umrl od slabosti v „ glavnem kolodvoru ¿¿r Avgust I enko z L Pokojnik je bil ze del na pljučih in je bil splusno bolnišnico. H bil že tf*ko oslabel, el napoi ov prevoza prihodu v Ljub-£ 0 dogodku je bi-na policijska ekspozi-"¿odvoru, oc» tod pa so lii na reševalno postaje bil Renko prepeljan nico. \ j._Nezni.n avtomo-r^odrl na cesti v Homcu posestnika in gostilni-^orja Repauška, ki je fi hudimi poškodbami po la telesu.—Franc Jernej-; letni inštalaterski vaje-Jen pri inž. Likarju, je bidno svetilko, pa mu iz neznanega vzroka v obraz. Fant je dobil je po nesreči prerezal imizarski pomočnik Jože nposlen pri Sršenu v L-Podobno nesrečo je tudi 18 letna Mihaela i iz Ljubljane, uslužben-iSlamiču. Pri delu si je z |prerezala kite na levi ro-" življenje bi bil skoraj 15 letni posestnikov sin j lopret z Bohinjske Bele. ik prevrnili hlodi in mu desno nogo. Vsi ponori» se zatekli v ljubljan-sico. . bili v občini Bočar nemške manjšine ze-ram in da je bilo pri 110 Nemcev, da je bila > cela ulica v Petrov-kateri stanujejo pri-jtenške manjšine, da se »relacije predstavni-dn'«tnih manjšin itd. 1° drugih docela izmiš- VI teh vesti se vi-Mwjajo iz naše drža-P« se opaža v ra-teh držav po-* njihovih doji Jugoslavije, ki po ¡™«ju vsak dan po-da vlada v Ju- gredov", "grozot" storjenih dozdevno proti Nemcem in ostalim manjšinam, prebivajočim v naši državi, prinašajo nekateri tuji listi in radijske postaje informacije za svdje čitatelje in poslušalce, da se število umorov Nemcev pomnožuje, da je danes nevarno govoriti nemški, madžarski In rumunski v Jugoslaviji, da so v mestu in • okolici Kranja zažgali in da je popolnoma zgorelo več nemSkih naselbin, da so zažgali več nemških vasi na jugoslovanski meji, da so v Iloku v Sremu zažgali mnogo nemških posestev, da nemške naselbine v dolini Save gore, da so podžupana v vasi Par-danje pri Modosu, pripadnika nemške manjšine, ubili in da je neki Srb v Novem Sadu z nožem napadel na ulici tri Nemce in.jiji ranil, enemu pa prerezal vrat—in še celo vrsto "grozovi-tosti", ki si jih more skonstruirati domišljija dozdevnega obveščevalnega organa. Drobne vesti o stanju v Jugoslaviji Na podlagi poročil iz Švice in Ankare Washington, D. C. — (JK) -Ob koncu tega meseca imajo dospeti v New York dr. Ivan §u-bašič, bivši hrvaški ban z ženo Vlasto in trije ministri v jugoslovanski vladi: dr. Boža Mar-kovič, Bogoljub Jevtič in Sava Kosanovič. Z njimi pride tudi Slovenec dr. Shoj. V New Yor-ku ostanejo le nekaj dni, nakar se odpeljejo v Kanado. Washington, D. C. - (JK) — V Združene države je dospel srbski pesnik Jovan Dučič, doma iz Hercegovine. Začasno se je nastanil v Garyju, lnd., kjer i-ma sorodnike. Washington, D. C. — (JK) — Tukajšnje jugoslovansko poslaništvo je izvedelo, da so fašisti v Splitu, Dalmacija, ubili drja. Berislava Angjelinoviča, ki je bil pred leti ataše za tisk pri po-I slahištvu v Washingtonu. Waahlngion. D. C. — (JK) Iz Švice preko Londona je prišla vest, d« je dr. Žeiimir Mažura-nič, bivši minister za trgovino in industrije ter predsednik senata, izvršil dne 7. julija samomor v Zagreby, Waahingion. D. C. - (JP) - U CurilUl, Švica, poročajo, da se vladajoči fašisti na Hrvaškem dele v dve grupi, germanofile pod vodstvom Budaka in italofi-le pod vodstvom Paveliča. Obe grupi nagajata druga drugi, ampak obe sta pod kontrolo nemških nacistov. Medtem se dnevno nadaljujejo aretacije in ekse-kucije. Kolikor je doslej znano, so bili ustreljeni hrvaški pisatelji Miškin, Smole j jn K^rceg, časnikarja dr Sokolič in dh Kojie se nabijata v,nemškem koncentracijskem taborišču in pesniki ter intelektuulci Miroslav Kre-ža, dr. Andrija Štampar, dr. Rudolf Majksner in mnogo drugih je še v začasnem zaporu v Zagrebu. V Zagrebu danes izhajata samo dva hrvaška lista, ki sta Bu-dakov Hrvatski Narod in Oršank čev Novi List. Ta dva lista do-našata dan za dnevom z nekakšno naslado slike iz porušenega Belgrada: cele ulice samih razvalin in pogorišč. Po najnovejšem konservativnem domnevanju, je bilo v Belgradft' po bombah ubitih in kasneje ekseku-tiranih od 30,000 do 40,000 oseb. V Bosni in Hercegovini so še vedno v teku prave bitke z u-pornimi četniki. Tam sta bila u-bita tudi voditelja hrvaških fašistov (ustašev) Mijo Babic in Pogorelec (zadnje je slovensko ime, op. ur. Prosvete.) Njuna smrt je toliko bolj značilne, ker sta bila Paveličeva zaupnika. Babic je vedel vse Pavcličeve tajnosti v. zvezi z marsejskim umorom kralja Aleksandra, Pogorelec je pa bil poučen o tajnosti v zvezi z umorom Pcrčeca, katerega je dal ubiti Pavelič. Velik sum, da se je firar Pavelič sam iznebil teh dveh zaupnikov . . . Washington. D. C. — (JP) — Poročilo iz Berna, Švica, pravi, da se nasilno preseljevanje Slovencev nadaljuje. Ct so Slovenci vprašani, kam bi šli raje, v Srbijo, Bosno ali Hrvaško, se vsi izrečejo za Srbijo, nihče pa ne mara za Hrvaško in Bosno. Kolikor je znano, Srbi zelo lepo spremljajo Slovence in z njimi delijo zadnjo skorjico kruha. Iz Carigrada preko Ankare je prišla vest, da se je v Sloveniji posrečilo okrog 300 intelektualcem (učiteljem, odvetnikom, pisateljem itd.) pobegniti v Srbijo, odkoder poskušajo priti v manjših skupinah ali v parih v Turčijo. Delegatom treh učitelj« skih unij odvečen eedei Detroit, Mich., 23. avg. — Konvencija Ameriške učiteljske federacije, ki se je pričela v tem mestu, je odrekla sedež delegatom treh učiteljskih unij, ki so bile obdolžene v zadnjem juniju kot komunistične sopotniške organizacije. Sedež teh unij je v New Yorku in Philadelphiji. Medeni tedni On: Oospodična, čr privolite na možitev, sem pripravljen za vas iti takoj po poroki na kraj cveta. Ona: Kadar se omožim, hočem medene tedne uživati skupaj »{ker šestintrid svojim možem. Gr*Pa makih vojaških častnikov štedira vojne načrte. U7 nh + 1 k_Liita lukuj sem Amerikanec" Govor drj a. Sto) ana Prlbičeviča Dne 29. julija t! I se je vršilo v industrijskem mestu Bridge-portu, Conn., zborovanje za a-meriško narodno obrambo. Na tem shodu, ki se ga je udeležilo 15,000 ljudi, so govorili sodnik vrhovnega sodišča Združenih držav ameriških Stanley Reed, potem guverner drŽave Connecti-cuta in dr. Stojan Pribičevič, so-urednik newyorške revije Fortune". Bridgtportsko lista "Telegram" in "Time-Slur" sta prinesla o gd. Pribičeviču tole poro-čilo: * "Ker ni mogel Stojan Pribičevič, ki je dospel v to deželo iz Evrope 1. 1935., dobiti dela pri kaki advokatski firmi, je postal čistilec v tovarni, nakar se je po-spel do službe sourednika pri reviji "Fortune". Ta Stojan Pribičevič je na taboru zvona svobode v Birdaley Parku prošli večer skoro odnesel vse lovorike s svojim govorom 'Zakaj sem A-merikanec!" Iz Pribičevicevega govora, ki je bil raznašan po radiu, so prinesli izčrpke "New York Times", "New York Herald Tribune" in "New York Post". ' Govor, na-slovljen ha izseljehce vseh narodnosti in njihove otroke, se glasi v prevodu iz angleščine takole: 'TovariSl Amerlkancl! "Ko so pokojnega Williams Rogersa, ki se mu je po žilah pretekala indijanska kri, vpra-, šali, kdo so mu predniki, je odgovoril: 'Moji predniki niso prišli na Mayfloweru. Oni so sprejeli tisto ladjo.' Pred nekim številom let se je neki fsntek, ki je prihajal naravnost z Balkana in postal potem velik Izumitelj, izkrcal na Ellis Islandu. Tudi njega so vprašali po njegovih prednikih. 'V tej deželi,' je odvrnil, 'sem si sam svoj prednik.' 'Ali jmznate koga v Ameriki?' je nadaljeval priseljeniški uradnik. 'Kajpakda,' ae odreže mladec. 'Poznam Georgea Washingtona in Abrahama Lineolna'. Takšna vam je, prijatelji, Amerika. Nekateri Izmed nas so potomci ameriških pradedov, a nekateri izmed nas so pa pradedi bodočih ameriških potomcev. . « 'i Zakon bres rssporoke "Več kakor dve tretjini Je bilo vas, meščan^ ln delavci Brid-geporta, rojenih v inozemstvu liki jaz sam, ali pa od staršev iz inozemstva. In več kakor dve tretjini vas danes gradi obrambo Amerike — strelivo, strelno orožje, stroje, letala. Ali mar mislite, da je Bridgeport le slučajno postal znamenito središče ameriške obrambe? Se od daleč ne. Kajti Bog je hotel tako, da se vi, novi Ameri kanci, bi jate proti diktaturi in tiraniji, kakor so se stari Amerikanci borili proti šumi in divjini. Ti so to delali za svoje otroke, Mi to delamo za svojo dcco. ln cilj je o-bojim isti: da odpremo in ohranimo to deželo /a svobodo in svobodne ljudi. "Zato ni v resnici nobene razlike med starimi in novimi A-merikanci. Kajti C« sedetr in pomislite, je naš |>osel isti: da bodimo Amerikami štiriindvajset ur ns dan. Mesto Bridgeport je sijajen zgled za to, kako se oprsvlja ta posel Ne manj ka-t narodnosti živi, dela in ae zebsva tukaj druga poleg druge Ta so vseeno vsi njilvii jeziki zed i njen i v e-nem glasu. Kaj pa je tisto, kar jih veže teju> krepko in neraz-dvoljivo? To Je zvon svobode. Kajti vaak tisti, ki govori v imenu svobode, govori v ameriškem jeziku. "Mnogi izmed vas gojijo drage spottgite na avojo staro domovi-no, M-štovall in čuvali. In nikdar ne bomo izgubili svoje uvobode, ker bomo še nadalje mislili nanjo ter bdeli nsd njo od zore do mraka. Zakaj sem Amerlkanec "Na koncu koncev je to krasna dežels, kjer človeka ne u-stsvljajo na cesti, naj pokaže svoje listine, kjer lahko človek izpremeni svoj stan, ne da bi se mu bilo treba prijaviti policiji, kjer človek lahko potrepljo policaja po rami, ker s« tako čuti Izredno svobodnega, "In tako, moji ameriški sodržavljani, to je, zakaj aem Jaz A-merikanec ker je Amerika najlepša dežela na svetu za življenje, najlepša dežela na svetu za dalo in ns j lepša dežels na svetu za smrt na kateremkoli bojišču." —Jugoslovanski Kurir. ' Bivališče srn Učitelj: "Kje živijo srne? Ti Jožek. boš kot gozdarjev sin to prav gotovo vedel Tvoj ote po gosto zahaja tjs in se vrata po zno ponoči domov " Jožek trdovratno molži. Učitelj mu hofe pomagati: "No povej, beaoda se začne r srna Tedenski žarkomet (NadnUvvanJa s 2. straai.) himna V gibanja. Popevaj si jo namesto drugih poljudnih melodij, ki so baš v modi. Po-žvižgujete si jo, ko ste v družbi, ko hodite po planinah, ko se kopljete in solnčite v morju. Zdaj vidite, koliko je prilik, da lahko vsakdo vsak dan da duška svoji želji in veri v zmago dobrega nad zlim. Na l)itro se vam morda zdi to gibanje naivno in preprosto, ki ne more imeti velikih ln važnih posledic. Ali pomislite, da je bil v začetku tudi križ le tako preprosto znamenje krščanstva. In kaj vse se Je v zgodovini zgodilo v znamenju križa! V začetku nacizma je bila svastika samo tako znamenje in kam i(u Je privedla! V francoski revoluciji je bila rdeča čepica, čepic« svobodne Francije, ki jim je kazala pol, V naši slovenski zgodovini j>o-«namo polhovk».» in vemo, kaj so pomenilo: upor naših kmečkih prednikov proti nemški in tuji aristokraciji, znamenje boju za "staro pravdo". V zadnji vojni je bršljinov list pri nas v Sloveniji pomenil, da si spadal k o-nih, ki so želeli in delali za p'ro< pad stare Avstrije in za osamosvojitev Slovanov v njenih mejah. Zgodaj že se človcšku narava zateče pod orožje skrivnih znamenj, da so brani z njimi protf sovražniku, ftolarčkl imajo svoja akrivna namigovanja, svoja posebna imenu ln izraso, da jih drugi ne razumejo, Posebno radi so zavarujejo tako proti učiteljem. Nanj vsem je to v naravi, nu moremo zanikati, da je to naše najbolj priljubljeno obrambno sredstvu. Samo najbolj preprosto znamenje, preprosti toni lahko postanejo poljudni v najširšem smislu. Lahko preidejo v vsakdanje nuvade vsakogar in vsepovsod. V deželah tako različnih, kakor so evropske od severa do Juga. Nujprej dajejo posamezniki duška svojemu obupu in nezadovoljnosti, da se kakorkoli izrazijo v znamenju V-ja. Spočetka ju vse gibanje defenzivnega zn^aja: saino protest proti razmeram kakor so. Izrazen na preprost način, ki pa ga Je težko zasledovati in kaznovati, ker ima bolj značaj nagajivoati kot resnih pregreškov, Ali vendar tvoj prijatelj in znanec te dobro razume, čuti m tabo, dosegel si, kar si hotel: odgovori ti z istim znamenjem. H časom pa preide defenziva v ofenzivo: vsa mogoča tajna društva, podtalno organizacije bodo ustanovljene v »znamenju V-ja. Sabotaža bo cvetela v znamenju V-ja. Kar je najbolj konstruktivnega v znamenjih, je zavest, da je vsakdo, ki ga rabi, član družbe z istimi eilji. Daje ti zavest skupnosti, edinosti. Ze v tej zavesti r ami je moč, je kal širokega u-dejstvovanja. Znamenje V je sredstvo ln cilj vsakogar, ki želi zmugo zaveznikov. Znamenje V vsebuje vse vojne in mirovno cilje za vsakogar. . Tako, če dobite od doma —- od starega doma — pismo, pa so vam bo rdelo čudno, kaj pomeni toliko V-jev v njem, da boste vedeli, da so vam hoteli veliko zaupati, pa bi ne. preneslo cenzure, tftko le v»yiite, da verjamejo v zmugo demokracije; Baje se Nemci tako boje tega gibanja, da sami že nekaj dni naprej in naprej igrajo itaethovunovo pet«? simfonijo na svojih radijskih oddajah. Hudi bi nam u-krudll to orožje. Tukuj pa se norčujejo iz njih, du nas bodo kmulu hoteli prepričati, da niso Nemci in du se ne vojskujejo v znamenju svastike, ampak v znamenju V-ju. če nam bodo Ucethovenovl akordi prinesli zmago ali ne —- pomagali nam bodo do nje prav gotovo — na VNak način jim ne damo zmage, Victory, na vsak način hu svastika, ki bo premaguna. Dolenjka, Nova pridobitev mornarske unije Odikodnina sa tveganje življenj New York. 21. avg. — Splošna mornurska unija, včlanjena v Kongresu industrijskih organizacij, Je naznanila, da mornarji prvič v zgodovini pomorske plovbe dobe odškodnino za tveganje življenj na vožnjah proti Novifunlandiji ln zapadni Indiji. Doslej so bile odškodnine in nagrade omejene na vožnje zunaj zapadne hemisfere, Voditelji unije so izjavili, da so sklenili zadeven dogovor s petimi parobrodnimi kompani-jami, katerih purniki vzdržujejo promet med Amefiko, Novo-fundlandijo in Zapadno Indijo, Odškodninu zu vožnje v. Novo-funlundljo bo znaša!« $40 na mesec, zu vožnjo v Zapadno Indijo pa $23 na mooec. go ft" Jožek; "Co-go-stilna/ Naznanilo in sahvala taiaalaaea srca nasnan)amo sorodnikom, anancem ln prijatelja*» tuša« vasi, da Je praminul naê ljubljeni sin ln bral FRANK J, BLATNIK Itojen Je bil II. septembra 1117. Dna 17. lull)« |a èal Sdrav In vesel na dalo v pre-mogokop na Hutchinson, a ob •. uri alulvsl »a Je pripetila strašna nsarikar utrgala so Ja plait lctfli*n|# le podsulo» tako da |a bil na maslu mrtev. Delala sta skupaj a otetoei In feo pa Je oče fclleal |a »umo še mala aajaetrai In ni e« bilo vo« med šivimi. PoM*! Jo Ml član Šlirlti društev In sloar dru il va II. 133 BWPJ v Greens bur«. Pa. Mar Jo bit ludl bis ealntk. društva št. 77 A i. Zveae la društva št. »It Slovaško Cvoaa. tor pri angleški iašuraaa drulbi. aa kar sa na tam mostu prav lope sahvall-mo so darovana mu kraana vene« In ilanom kl »ta preêutt noti ob njegovem mrtvaškem odru. hvala vaem. bi ate naa tolešlli v uri šolo»II in neereši. Irtne hvala Ilovanakl narodni podporni M*otl aa hilfo ie lo*»« iiplaillo poemrtnlno. Pogreb M Jo «»šil le hiša »eW.ll dno ti, JoMfa 1941 oh 10. url dopoldne po katoliškem obredu ln pokopan Jo hU oh vetih I udetoAhl efcttnelve v Oreenahurg Pe na ketoliškoei pokopa liléo. Ril Jo spoštovan In »elo pril|uhl|on med v»e* noroSean v tukajšali ohol ici. ker Jo pohoaalo greetoda daroveaih voaaov. Hat« lepšo »o aeh velimo aa hfaeno vence elaëaétm. «ti uši ni Sever mi. la mra. William Kulnlk mr. in mr». Thome* Kulnih t» PUoeonl Valley. Pa., mr. In mr». Cha». Pinaesl In drullnl iumo tor Prašku šume Jr.. drvite» Paulin. S rutini ftuee «truite i Oartnov Jamae Pau lin taXtov«lan4a O. Drullnl Miš«o! Mt In Jr.. društa! Pa|k mr. In m#a. Globoke» drušinl Jereb in drešinl Lehpomer à Rebélsè. drullnl Jako Is Pittsburgh« Pa. DroSlat S ne me« ta Buona Vieân. drullnl Hribar I» Hutchineon, drullnl Kulmk Is Plooaoat Valley-drullnl Mouehor In drullnl ftodor la Plttaburah Pa Veem prtjata l>em la Carhen Hill In Hannor Plant tor Slovene Friend« Aho Jo «lušo|ao hotocogo Mate ponaotoaso i «polteno pveelmo. do nom opre •lito. no| volja h v ai« tudi vam Iskrena hvala vaem »hupaJ sa oso* atroneho dano nem pomol ln lolelho. Lope hvala vee» ahupo|. Tebi dragi »In in brat naš. aaouatil si no* v proranl mlado«O ša no aier ti lot. tolho To home pogrešali, hraalll bomo Tvojo gomilo s aveSim cvetjem ta eallveli » našimi wUaml. no bomo Tebe poao bili dob lov ne prtdome tudi mi aa Teboj.—želu |o*l eetolli Anton la franco* »lalntb elerllti WiUloaa In Hoho*l bveio» Jemale ta There*« Blelnih In rreaeo*. omoSoua tlohaoy soatro. vai o Green* burg Pa. ' ZELENI GRADOVI Ljubezenski roman iz južnoameriških divjin Spisal W. H. HUDSON Prevedel IVAN JONTEZ (Se nadaljuj«.) Jaz sem često užival ob petju rialeja v guayanskih gozdovih, ampak to le petje je bilo docela nekaj drugega. Bilo je čistejše, čustve-nejie in bolj božajoče — tako mehko, da bi ga na razdaljo štiridesetih metrov gotovet ne mogel slišati. Toda njegov največji čar je bila podobnost s človeškim glasom — z očiščenim, izredno lahkotnim, malone angelskim človeškim glasom. Predstavljajte si torej mojo nepotrpe-žljivost ln moje rszočaranje, ko sem Čepel Um in čakal zaman, da bi se očarljiva melodija ponovila. . Po dolgem, brezplodnem čakanju sem se naposled dvignil ter si začel počasi, obotavljajoč krčiti pot nazaj proti svojemu staremu mestu. Komsj pa sem nspravil dobrih petdeset korakov, ko se je sladko petje spet oglasilo tik za menoj. Jaz sem se naglo ustavil ter se bliskoma obrnil. Glas, ki mi je zvenel v uho, je bil isti kot prej, toda pesem je bila druga — bolj barvita in hitrejša kakor bi bil pevec bolj vznemirjen. Srce mi je spričo tega petja burno utripalo ln prevevalo me j^ čudovito, dotlej nepoznano ugodje. Nedolgo zatem se Je tajinstvenl pevec spet oglasil, toda ne več s hitro pesmijo, temveč z mehkih žvrgolenjem, zamolklejiim kot prvič in nepopisno sladkim in nežnim, to-nečim v šepetajoče zvoke, ki so kmalu prenehali biti slišni. Zdelo se je, da je bila to pevčeva poslovilna pesem, kajti potem se nI več oglasil, čeprav sem čakal na to ie debelo uro. Zahajajoče sonce me je opozorilo, da bo treba odriniti domov, ampak preden sem se poslovil od gozda, sem nspravil trden sklep, da se prihodnji dan vrnem na to mesto, kjer sem dsnes naletel na tako čudovito doživetje. Komaj pa sem prekoračil goli pas v gozdu, ki sem g s že omenil, ter zavil med redkim pritlikavim drevjem in grmiči proti odprti savani, ko sem na svoje presenečenje in radost ie enkrat slišal čudovito melodijo! Zdelo se je, da prihaja Izza grmičevja v bližini, ampak jaz sem medtem ie prliel do zaključka, da je ta gozdni glas v nekakšnem sorodstvu z ventrllokvizmom, vsled česar je bilo nemogoče ugotoviti pravo smer, Iz katere je prihajal. Vendar pa sem bil zdaj prepričan o eni stvari, namreč o tem, da mi je pevec ves čas sledil. In zdaj se je ponovno oglašal, zdaj zamolklo in jedva slišno kskor bi bil kdove kako daleč, zdaj glasno in čisto komaj nekaj korakov od mene kakor bi bila drobna stvarca nenadoma postala predrzna; ampak naj se Je ie oglašal moj pevec v daljavi ali v bližini, je slej ko prej ostal neviden ln navsezadnje je očarljiva* hrepenenje vzbujajoča melodija popolnoma utihnila. TRETJE POGLAVJE Ponovni obiski v gozdu so bolj ln bolj po- trjevali mojo domnevo, da ao melodični glasovi prihajali iz enega in Istega grla ln da je moral ptič — ali bitje — čakati name in mi slediti kamor koli sem krenil. Ta domneva pa je le ie povečala mojo radovednost, da sem neprestano mislil na to uganko in nazadnje zaključil, da bi bilo nemara najbolje, povabiti a seboj kakega Indijanca, ki bi ml morda lahko pojasnil to tajno. Mad stvarmi, ki se ml jih je posrečilo ohraniti v moji posesti za bivanja med temi otroci narave, vedno hrepenečih po mojih stvareh, je bila majhna, lepo okraiena kovinska ikatla za vžigalice, odpirajoča se na vzmet. In ko sem se domislil, da je poleg drugih tudi Kva-ko vedno gledal na to stvarco zelo poželjivih oči — njihovi poželjivi pogledi so dali stvarci višjo vrednost tudi v mojih očeh — sem mu jo ponudil pod pogojem, da me spremi v moj gozd. Toda junaški mladi lovec ni hotel nič slišati o tem, pač pa je bil pripravljen storiti mi vsako drugo uslugo v zameno za škatlico.' Naposled pa sem mu dejal, da bom podaril škatlico prvemu človeku, ki bi me spremil tja; moja pretnja je rodila zaželjeni učinek, kajti že naslednji dan, ko sem se napotil proti svojemu gozdu, se mi je fant v strahu, da ga ne bi kdo drugi prehitel, ponudil za spremljevalca. Preden sva odrinila, je pa skušal zvijačno dobiti nagrado v naprej, toda revček je bil tako slab igralec, da sem mu na obrazu Čital njegov namen. In tako sem mu lepo povedal, da je v gozdu, katerega bodeva obiskali, mnogo rastlin in ptic, katerih imena in običaji so mi tuji; kadar bom od njega dobil zaželjene podatke o njih, bo on dobil mojo škatlico — niti minuto poprej. Naposled sva se podala na pot. Fant je imel s seboj svojo zabatano — lesen pihalnik za streljanje s strupenimi pšicami — in jaz sem pričakoval, da se bo vrnil domov z večjim plenom divjačine kot kdaj poprej v svojem življenju. Ko sva prispela v gozd, je Kva-ko postal zelo nemiren; na noben način ga nisem mogel pripraviti do tegs, da bi šla globlje v gozd; celo tu, na robu gozda, kjer Je bilo drevje in grmičevje redko, se je neprestano plaho oziral na vse strani kakor bi pričakoval, da se vsak čas pojavi izza kakega grma grozna pošast in plane nanj. Njegovo obnašanje bi bilo najbrže še name slabo vplivalo, da nisem bil prepričan, da izvira vsa njegova groza iz praznoverja in da ni v gozdu nobenih nevarnih zverin. MoJ načrt je bil, voditi fanta po gozdu in ga od časa do časa vprašati za ime kakega nenavad- X dreves«, grma ali ovijalke, ga opozarjati na ljene ptičje glasove in ga vprašati za imena teh ptičev, vse v pričakovanju, da se bo o-glasil tudi moj nevidni spremljevalec na mojih sprehodih in da ml bo mogel Kva-ko stvar kako pojasniti. Toda midva sva stikala po gozdu i« dve uri in ves čas nisva slišala drugega kot običajne ptičje glasove; Kva-ko se je ves čas drial tesno ob moji strani in ni poskusil niti enkrat streljati na divjačino. Nazadnje sva se ustavila pod večjim drevesom skoro na robu gozda in jaz sem sedel na tla. Tudi moj spremljevalec se je obotavljajoč vsedel ter se plašno oziral po gozdu in nemirno prisluškoval vsakemu glasu. In gozd je odmeval najrazličnejših glasov, zlasti opičjih in ptičjih. Jaz sem začel poizvedovati o imenih posameznih pevcev, ki mi niso bili znani. E-den se je oglašal nekje v vrhovih dreves in njegov zamokll tenki glas je zvenel tako otožno kakor bi se oglašala nemirna duša kake mrtve ptice. Toda Kva-ko je odkimal, češ da prihaja zategnjeni glas od "majhnega ptiča" — menda tako majhnega, da se mu ne splača iskati imena. V vejevju bližnjega drevesa so zazvene-11 cingljajoči glasovi, kakor bi bil nekdo brezskrbno udaril ob dve, tri atrune mandoline. Kva-ko je dejal, da prihajajo od majhne zelene žabe, ki živi na drevju. Tako je moj grobi Indijanec — nsjbrž nejevoljen, ds mu stavim taks malenkostna vprašanja — razpršil ljubke fantazije, ki jih je bila stkala moja domišljija v gozdni samoti. (Dslje prihodnji«.) podivjanosti tudi le količkaj zme- ' ženega izvedenca pekovskega Sporni ščurki Pr. Mllčlnakl (Is rabokupnega postopanja v pasjih dneh) I)r. Janko je moj prijatelj ln spremil sem ga zadnjič na sodišče, ds bi šla potem skupaj na pivo. Imel je civilno razpravo na it 50., meni pa je velel, naj sedem na klop in markiram občinstvo, saj nič ne stane! Tako sem deležen postal sledeče pravde. Stvar je pravzaprav vsakdanja in malenkoetna; ali pravniki so res od hudiča, da znajo napraviti ii slehernega imlra velikansko afero, kakor da gre za blagor očetnjave. V tem jim ni odrekati zaslug. V Vodmatu torej — nevem več ali v Bohoričevih ali Japljevih a-li Ravnlkarjevlh ulicah, toliko vem. da ao imenovane po lltera-tu bolj vod ma take dobrote — je najela stranka stanovanje ln napravila pogodbo sa dve leti Ko- lazljo, po stenah ln po tleh; po mizah, po stolih in po novi >ofi; v shrambi skrunijo posodo in skrivajo ae v čevlje, v klobuke ln oblačila. Brezbetno in bres sramu nadlegujejo sbegane prebivalce celo v posteljah in stranka ln njeni ljudje si vsak večer po molitvi nabašejo bombaža v ušesa, najmanjšega pa, ki api še z odprtim gobčkom, pokrijejo kar čez glavo s orgsntlnom, potem šele brez skrbi latlanejo o-čl; in celo pod odejo najdejo be^ AH uspeh je bil le navidezen! Čudom ln strahom je zapažala stranka, da ae število njenih črnih podnajemnikov polagoma, a stanovitno množi ln množi, hkra-tu pa, da se v njih vrstah vrše osupujoče premembe. Vajena je bila dosedaj videti le rejene ščurke v črnih, bleste-člh monturah. Zadnji čaa pa, kar Jim je naatavljala pivo, so se je-le pojavljati med njimi nove prl-kszni: suhe pokveke, izstradane, ds bi Jim lahko rebra štel; pre- tije svojo pot! — Uporabljane telile so se bile nedvomno Iz so-itva prav nič ne za ležejo, nen^«»««« ^.»»..u wi_ boraka, ne sol, ne petrolej; ne xSt nejo ae iz stanovanja, ampak od dne do dne jih je več In raae njih predrznost! — V umivalniku ae jih vsako jutro napaja celo krdelo in voda kar vidno pod njimi uaiha. tako jo iehtajo. Ta-klato pri vodovodu! Tam se Je konštltulralo kar več stalnih o-mlzlj te iejne bande! Stranka, upoštevajoč njih nagnjenje do pijače, se ni ustrašila nadaljnjih jlrtev ln jim je pri- r «ir^ri.rl^. «K** ^ P:v: M •i! Drugo ju-kittrat res Vae ala' - pa odpove StSROvanje, kro4n|klh ,n češ. nerabno je zaradi — preobi-lih ščurkov. s ščurki je zastoje ret na prav za. razložil ves tro jih je bilo vsa črno okoli naatavljene opojne vade stari ln mladi, bres razlike stanu in spola, ao ležali 'kar To strsnko pal Jsnko. ki alužen nsčin razložil ve. polo- Vprek. vsi pijani kakor muhe. "i* V- . I »n so. pometenl na dvorišče, po- Hrkel je. de je teh ščurkov ki stali plča irnapndarjevim koko- ao "pravna podata ve navr«*ni šlm. a svarilni tgled vsem pijan- odpovedi-l4Éi— m ' L i ' milijon. Po stropih cem! sadnjega stanovanja, kjer jt bival in čakal na regulacijo plače droben učitelj s obilo družino. In z grozo Je zapaiala med pijanci, amrčečlml okoli krožnikov, Itnemarjene vlačugarje s prašnimi šteball, prihajajoče oči vidno iz daljnjlh krajev onostran ceste' Nezaallšano!! Ta požrešna Črna garda je torej v svojem omejenem samoljubju res smatrala naatavljtno pivo zgolj ta hvalevreden Urez jugoslovsnske gostoljubnosti, se vdajala brez skrbno svojim razkošnim orgijam ln vrhutega. navdušeno raz-trobivši slavo tega gostoljubnega stanovanja, povzročila vznemirljivo priseljevanje zunanjih elementov?!! V takih okolnoatlh peč nI pre-oatajalo obupani stranki nič drugega nego da odpove* Seve gospodarju. ne ščurkom; kajti da bi se slednji v svoji slaboumni nili za katerikoli ukrep slavnega c. kr. okrajnega sodišča, po teh izkušnjah, sploh ni bilo pričakovati! Tako je govoril Janko in končno še naštel celo raj do prič, ki lahko pod prisego potrde vsako njegovo besedo. Odkritosrčno povem: nisem mislil, da zna Janko v treznem stanju tako lepo, premišljeno in prepričevalno govoriti! Vsaj name je napravil globok vtisk m pričakoval sem po pravici, da bo sodnik kar vstal in razsodil v imenu postave, da morajo ščurki pri tej priči pobrati svoja šila in kopita in izprazniti stanovanje — midva z Jankom pa bova šla na pivo. Pa se je že vzdignil nasprotnikov zastopnik, mlad človek brez trebuha, ki je šele pred 14 dnevi otvoril svojo pisarno, in je pričel v tej pasji vročini na dolgo in široko klenkati, da tako nagajive odpovedi še ni videl, odkar je odvetnik — da ne bo dosti govoril (naj ga hudič jaha!) in da podaje le sledeče ugovore: 1. da jih sploh ni v stanovanju, ščurkov; 2. da jih je zaredila stranka sama; 3. da ti ščurki ne skrive nikomur lasu, kamoli da bi bilo zaradi njih stanovanje nerabno! 4. da zanje hišni gospodar sploh ni odgovoren, ker Jih ni niti najel niti pooblastil, a po par. 1313 državljanskega zakonika ni nikdo odgovoren za dejanje tretjih; — kar se pa tiče tožitelje-vih prič, naj so vesele, .da mu zgolj lojalni dziri na novi civilno-pravdni red branijo, da jim naravnost v lice ne očita sumlji-vosti oziroma zavržnosti quoad generalla! Zdaj je seveda zrasel greben tudi hišnemu gospodarju, ki je bil med Jankovim govorom kaj klavrno čepel v svojem kotu. Stopil je kar pred sodnikovo mizo, vzdignil tri prste ln zahUval, da se mu takoj prižgeta sveči, ker hoče petkrat zaporedoma priseči, da ščurkov res ni niti najel, niti pooblastil. Njemu niso Ščurki sploh nič mar! Hiša je nova in brez ščurkov postavljena. Prišli so v hišo šele iz šute podrte stare bolnice, s katero je dal magistrat posuti cesto. Naj pa še magistrat odpravi ščurke, saj Ima policaje, pa naj mesto psov brez mark love ščurke! To je pravzaprav vnebovpljoč škandal, da so ti ščurki . . . Prekinil ga je sodnik, da je aedaj že sit teh grilov ln da bo zaallšal le is Izvedenca, aH je U mrčes res Uk zakonit nedo-sUtek, ds ga ni Izlahka odpraviti in da je vsled njega sUnova-nje nerabno; ker pa Ljubljana nima posebnega strokovnjaka za to stvar, je rekel, zato je povabil na razprsvo Jtalno za prise- TR ATTIC ' tfPÇ QOlPf stanu, ki bi utegnil biti še najbolj poučen o spornem vprašanju. Res: izvedenca pokličejo v sobo. Bil je lepo rejen gospod, ki je prav dostojanstveno dišal po boljše vrste žganju. Poučen o predmetu zaslišanja je izjavil, da je posten pek, ki ga poznajo na magistratu in pred sodnijo, in da je Ukrat, ko je bil postavljen za izvedenca, pred živim bogom prisegel oddajati svoja mnenja "po pravilih svoje obrti"; zato ogorčen protestira, da se smatra ščurke, poklica-vši njega za izvedenca, nekako za del pekovske obrti sploh in njegove posebej. To je zanj lo, zelo razžaljivo in mora iz tega ozira prav nujno prositi, da se mu za ta slučaj odmeri vsekako izdatno višja izvedeniška pristojbina nego običajno! — Sicer pa ne mara delati sitnosti, ker je toženec njegov prijatelj, in z mirno vestjo potrjuje, da je moč, najtrdovratnejše ščurke odpraviti s caherlinom v teku enega tedna Uko temeljito, da se vse veke več ne vrnejo. To ve po lastni izkušnji, ker je že 15 let pek in hišni posestnik in jih ves U čas na ta način odpravlja iz stanovanja in iz pekarije vsaj šestkrat na leto . . . Potem je bila stvar kar ena, dve končana in šla sva z Jankom na pivo. Kako je sodba iztekU, ali ostanejo ščurki še lahko v stanovanju ali ne, sam nisem prav razumel, ker nisem pravnik. Skra-ja sem mislil, da je pravdo dobil Janko, ker je tako živo pritrjeval sodniku, češ, da bi bil sam tudi tako razsodil in da pritožba itak ne bi imela uspeha. Potem, pri pivu, mi je povedal Janko, da je pravdo izgubil in da se bo pritožil zoper sodbo, ki jo bodo "zgorej" prav gotovo z velikim konduktom pokopali. Omenil je, da je poprej pritrjeval sodniku le iz običajne vljudnosti, nekoliko pa morebiti tudi zaradi tega, da bo sodnik, nič hudeba sluteč, sestavil pismeni izdatek sodbe bolj površno in jo potem še lažje pobijal v pritožbi. Pravniki so res od hudiča! je pa so napadli Angleži italijansko posest teh krajev. Prvi njih cilj je bil Agordat, odtod pa so krenili proti Rdečemu morju in iz Eritreje vdrli tudi s severne strani v Abesinijo. Ko se je Angležem posrečilo zasesti rde-čemorsko obalo, so se kmalu i-talijanske čete v Abesiniji in Somaliji znašle v zelo težkem, naravnost obupnem položaju. Kraji, v katerih so delovale angleške čete, so polni naravnih ovir, ki pa niso nepremagljive, zlasti ne, če branilec ne uporablja preveč tehničnih bojnih sredstev. Iz Kassale, so Angleži krenili proti južnozahodnem delu Abesinije skozi Goš proti Amba-rabu, odtod pa so zavzeli večje gorske grebene ter dospeli v dolino Barake, ki teče proti Abesiniji. Ob tej reki leži tudi kraj Agordat. Agordat je končna po-sUja na železnici, ki veže središče kolonije z obalo Rdečega morja in gre skozi Asmaro. Ita lijani so se še nekaj časa držali na južni strani od Agordata bi i zu tiste točke, kjer meji Eritreja na Abesinijo pri Gošu, nato pa so morali popustiti. Zračna razdalja med Agordatom in Mas-saouahom znaša 200 km, po želez P* najmanj m km ske čete so po z. relativno lahkot malo^h jC 6U malohujsi. ZzavzlT * * Anghja d6bila | nadzorovanja nad KdeeL jem od Bab.£l.n^S| denskega zallva ln s tem cila italijanski voj.ki £ maknila v notranjost vsak dovoz potrebnega t- To pa je ludl bu italijansko vojsko v Abes se je kakor poročajo sti skoro že vsa predala smiji je sedaj takoreku. vojna odgovornost od str lijanske vojske nemogoč samo še nekatera mala iste, ki se niso še predal . humor Narobe ja ratui "Koliko let pa šteje val "Štirideset! Deset let ke med nama." "Ali je to mogoče? Se se mi ni, da ste vi že » Dober odgovor Dama: "Kaj, milosc vam dam, ko na deset daleč smrdite po žganju Berač: "Draga gospa, bore nekaj nežk, ki jih čim, si vendar ne morei parfema!" ____a Tudi nsčin "Jaz sem se doslej sr varovala gripcA ^ "Kako pa?" "Zmerom kuham vod tako razkužim." "In potem?" "Pijem—vino!" I* farma na pr< Proda se 150 akrov i vse kar je na farmi, živil je in pridelki. Sedem prostora za 30 krav Voda v hiši in štali. prodaja v New York trokom. Prodam vse p« ceni, ker sam ne mor opravljati. Pišite na: I točer, Hartwick, N. Y. Nekaj o Eritreji V vojnih poročilih Iz afriških bojišč smo slišali večkrat ime Eritreja. Angleške čete, ki so prišle iz Sudana, so navalile nanjo in so zavzele Agordat. Ta italijanska kolonija ni v pravem pomenu besede kolonija, ker v resnici nikdar ni imela tega, kar je potrebno za nezavltno državo. SesUvljena je kot aglome-rat iz več majhnih provinc, ki jih je drugo za drugo pridobivala savojska hiša. Prva je posUla iUUJenska leta 1869 provinca Aaaab. To je dolg trak. ki se vije ob obali Rdečega morja okrog Bab-EI-Man-deba blizu francoske Somalije. Petnajst let pozneje, t. J. leU 1885, se je pridružila sevojski kroni še pokrajina Maaaaouah Iz teh dveh provinc, Aasaba na jugu m Maasaouahe na severu, je osnovala lUllja «ritrejo. ki obaega 120.000 št kilometrov Ob izbruhu italijansko-abesin-ske vojne so vdrle iulijsnske čete iz Eritreje v Abesinijo. Šle so is Masaouaha in Asmare ter iz AgordaU ter ao korakale proti Adigratu in Adul. Iz juga pa ao prodirale U iUlijanake Somalije ln so končno zasedle po hu-Shb feajih Vfp Abesinijo. Kasne-! TISKARNA S.N.PI SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoči del Tiske rabila ae veselice In shode, vlzlinlce, fcasnlks. koledarje, letake Itd. ▼ slovenskem, hrvatskem, slovail češkem, angleškem Jesllnt ln drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.NJ TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI ★ Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarna.—Can« smerna, unljiko dalo t Pišite po informacije na naslovi SNPJ PRINTERY 2S57-59 S. LAWNDALE AVENUE - CHICAGO. H TEL. ROCKWELL 400«______ NAROČITE SI DNEVNIK PROM Po sklepu II. redne konvancija se lahko naroči ns prišteje eden. dva. tri. štiri ali pet članov Is ana druiu»k »n. nInL Ust Prosveta atane sa vae enako, sa člane ali ntfiM* eno latno naročnine. Kae pa člani ie plačajo pri asasma»«»' tednik, ae Jim to prišteje k narečnim. Torej s«