318                                                Med revijami.
jezike..."    Gospodu Wagnerju  smo hvaležni, da  je naznanil  Čehom slovenskega
„Zlatoroga\
V isti aprilski številki  „Slov. Pr." je napisal dr. Vidic v posebnem članku
kratek pregled slovenske literature leta 1903.   »Skomine na Prešerna", ki jih
je spisala E. Jelovškova, smatra za zelo važne za spoznavanje Prešernove dobe ter
se čudi, da jih nekateri  slovenski  recenzenti   niso znali  pravično  oceniti.   Nadalje
omenja dr. Vidic še znamenite Trdinove  ,,Bahove huzarje", Cankarjeve
in Zofke K vedro ve črtice in novele, drugo izdajo Aškerčevih balad in romanc,
„Slovana"  in  Govekarjeve ,,Legionarj e", Aleksandrovljeve pesmi in
romance  ter  Zupančičevo  zbirko ,,Cez plan".  „Slovansky Prehled" je  v
istini slovansko glasilo, ki se redno in objektivno ozira z bistrimi očmi na duševno,
narodno in politično življenje vseh slovanskih plemen.
—&—
„Pokret". Pod tem naslovom je začel izhajati v Sarajevu list „za narodnu prosvjetu i slavensku svijest". Konec vabila na naročbo, ki ga prinaša 1. številka, se glasi: „Jasan je naš program i čvrst naš cilj. Program: poticati dobrim mislima na sitni i svestrani rad narodni; cilj: prosvjeta — sloboda — blagostanje; boja naša: boja jednokrvne brače hrvatske i srpske bez razlike vjere; zastava naša: zastava slavenske svijesti, a geslo: „Zovneš li ime Slaven, nek se ti odazove čovjek!" List izhaja dvakrat na mesec. Uredništvo in upravništvo je v Sarajevu. — Naročnina za celo leto 2 K, posamezni listi 10 h.
„Naša snaga" se imenuje list, ki so ga začeli izdajati hrvatski srednješolci v Zagrebu. Odgovorni urednik listu je Dušan Tušanovič. „Naša snaga" bode obsegala vsako leto dve knjigi po 5 zvezkov. Naročnina za eno knjigo znaša 2 K in jo je treba poslati Josipu Cimermančiču v Zagreb, Gunduličeva ulica 14. Prvi zvezek te dijaške revije prinaša tudi kritiko o Zofke Kvedrove knjigi „Iz naših krajev".
„Osvčta", češki mesečnik za umetnost, vedo in politiko, je v letošnji četrti številki med drugim prinesla članka „Kulturno delo Rusije", spisal Adolf Srb, in »Narodnost in naboženstvo", spisal Frant. A. Slavik. Srb zaključuje s to sodbo: Rusija je vršila in vrši spolnoma svoje poslanstvo v prospeh krščanske civilizacije v Aziji in v Evropi; njenega postopanja ne vodijo niti tam niti tukaj do-bičkaželjnost, osvojljivost in razpenjavost, po svojih vojnih pohodih pazi na zakone človečanstva in nravnosti, podjarmlja si tuje zemlje, a jih ne izkorišča po načinu drugih narodov, marveč jih civilizuje, držeč se gesla: „Z mečem v roki, s križem v srcu". — Slavik kaže, kako so pruski agentje že v minolih vekih vabili Čehe „los vom Rom", a da so zavedenci bili kruto varani: mesto kruha so dobili kamen.                                                                                         Dr—č.
Bolgarska Sbirka, bolgarski leposloven list, je z minolim letom dovršil svoje prvo desetletje. O tej zbirki je izdala »Jubileeni.) spomen" (jubilejni album) s slikama svojih osnovateljev in prvih urednikov Madžarova in Bobčeva. Ta album obsega razen „jednega pogleda nazaj" (v zgodovino lista od sedanjega urednika Bobčeva) natančen pregled vsebine vseh prvih desetih letnikov, razen tega pa še „misli, beležke in izreke" sotrudnikov.                                                      E—5
Slavjanski glasi) se imenuje organ »Slovanskega blagotvoriteljnega društva" v Bolgariji in izhaja sedaj drugo leto. V prvem zvezku drugega letnika poroča po „Slavj. Veku" o Ricmanjih  ter piše o „značenju Makedonije v usodi grško-slovan-