Politicni ogled. KraIJevI»a SHS. Ker so zavz-ela div-aštva ^ugoslo* vaaskih" lašistov v Dalmaoiii vedno v«3i]i obseg. je narodni pošlanec dr. Anton Korošec stavil na arinistra notranjih zadev obginio interpelacijo, G. iir, Korošeo navaja med drugim, da so nacijonaJigti ivrofiekrvni, narodno navdušeni petelini) na padli v Splitu ])odpredsednika Hnvatske ljudske etranke Stanko Baniča ter dva uradnika Zadru2 joe gospodarske banke, Ko je Banič padel na tla, so faSisfi hodili po njem. Dobil je težke poškodbe. Oblasti ne nastopajo proti fagis om, vsled česar še raste sicdnjim poguin v vedno vecji meri. Dr, Korožec zahteva, da naj vlada nemudoma pobije gibanje jugofašistov, sicer bi bilo ljudstvo navezano na samo;omo5. Ljudstvo, ki ne pripada organizaoiji fašifatov, naj se oborož- ¦•» M ;: s 1 i m a n I se ž © zopet knjaio. — Dne 27. i- m. je pcišlo v zbornici do nemilega razkala med obema skupiaama muslimansk" poslanoev* Na dnevnem re.du je bil zakonski načrt o samoupravah oblasti in okrožij. Proti so govojrili v imena svojih skupin jioslanci: Brodar 'Jugosbv • klubX PejoviS (republikanec) in KŁsovar (soci;al~ demokrat) Nato je prečital odvojeno izjavo muslimanski ooslanec Salih Baljič (pripadnik dr, Spahove avfonomističue skuiune), (jovornik je izjavil, da je muslimanska organizacija dobila zaiupanje naroda samo radi tega, ker je zagovarjala avtonomistično slališče. Ta tofika pa ]e bila v klubu mualimanskili poslancev odložena za kasneje, ker je bilo jasno, da ostala veclna ne popušča od centraUzma. Muslimanski poslanoi so bili uverieni, da bo vido\ danska ustava državo utrdila na zunai ia znotrajj, ali pričakovanja centrallstov se niso izpolnila Notranje nazmere v državi SHS so vsak dan slabše, Nesoglas> med Srbi, Hrvati in Slovenei so vsak dau večja, Kdo je temu kriv? Nih6e drugi kot oni, ki so zagovarjali centralisticno ureditev države. Govornik je konfial: Zakon, ki ga vlada predlaga, bo izzval nove nemire in poslabšal poiožai. Izhod iz sedanjega položaja |e edinole sjporazura med vsemi tremi plemeni. Sedan]e pokrajtae nai ostanejo, država pa se naj ne uredi samo po žcliah srbskega, temvec tudi hrvatskega in slovenskega naroda. (Ploskanje na desnici.) Mus limani ao glasovali za ustavo, ker je z ustavo prišla doba zakonitosti in ker so bili muslimani dve leti izvea zakona. Dajte sporazuin s Hrvati in s Slovenci', to je klic treznili muslimanov ob 12. uri. 11 poKšlancev broječa skupina dr. Spahe je glaaovala i>roti vladnemu predlogu. M u s limanska iniiiistra Omerovič in Vilovifi sta vsled razkola v poslanskem klubu naznanila svoj odstop« Muslimanski poslanci: Dr . Spaho (avtonomist), Salih Baljič, Ajanovič, Ali6, Hamid Kurbegovič, Kapetanovič, Milkovič, Pazde-rao in Magifi bodo najbrže vstot^iU v Hrvatski blok, Ontralisti Jščijo dozdevno svoje dosedanje najbolj Se sotruoi ,e v tabor kulturno mislečih nasprotnikov belgr:„ skjh porodičajrjev. Vsekakor je nastop avt •nomi.-tioaih muslimanov vreden velike pozor noati. Francozl ln mali narodl. F^rafl kratkem so na konferenci iinan6nih strokovnjakov zastopali Francozi načelo, da labko dobijo dr^avfi male antante samo tedaj poso]ilo, ako se podvržejo popolnoma nadzorstvu upnikov v vseli finančnih in gospodarskib. zadevah.. Država, ki i,š6e poscjilo, bi morala pred svo^im parlamentom določiti in tudi takoj začeti razne finančne in gospodarske spremembe, posebna komisija velesil bi se pa prepričala, 5e so ti ukrepi dobri, in šele v slučaiii. da je vse v redu, bi mala država lahko idbbila posojilo. Komisija upnikov bi pa ostala v državi ier nadzorovala uporabo iposojila. Ma tB ua»5in bi ^elike države male seveda popolnoina podjarmile in o samostojnosti malih d^žav v kateremkoli ozirn ne bi moglo biti niti govora. — S taki mi naicanami se bavi francoska poltika, vlada pa prav rar.a zatrjuje, kako se nje vsi mali narodi za npljivo oklepajo. To so Franoozi povdarjali tudi sedaj, ko s^ z Angleži §e vedno prerekajo glede smernm gen vske koilerence. Angleži niso popustljivi samo napram Rusi'i, temveč tudi napram — NemČiji, Francozi bi pa radi Rusi^o izmozgavali, in tudi Nemciio kolikor se le da potlačili. Zadnja francoska nota Angležem pravi, Ša se proti Nem--* Hji pop-isti lahko samo nekoliko v trgovskem, a jflrugače |»'a v nobenem pravcu. — Francoska nasilna in grabežljivn polit ka preseda že vsein treznim dr>.avnik.om in anglegki ministrski predsednik le izjairil, da je Aaglija pripravljena tudi sama priznati Rusijo če bi Fi-ancozi ovirali in naso.rotovali icmn na genovski konlci-enci. Ta mir, pri kateroiE so imeli francoski jjo«.:;-^ tako važno be sedo, ie ,,oborožen" mir in ne . . dolgo ostati — jiiti na videz. Tudi mali narodi se bodo otresli — Bvojih SjiOn. BUftlja. Ruski del-egali genovske fconfer e n c f takc dolgo ne gredo v Italijo, dokle~ jim itelijansta vlada ne da jamstva ^a popolno var nost. Rusijp. dobro pozna italijanske Iaš;st9 m noBe, da bi se njeni delegati s temi divjaki o- bliž.e seznanili. Knasin, sov.etski komisar in del :;at, ]e izjavilf da Rusija nikakor nemisli na svobadno trgovino, kakor si jo na zapadu predstavlia]o Sovjetska ^lada no6o odpreti vrat raznim poliliČTuni fipekulantom in obdržala bo nadzorstvc nad vso trgovino in vsemi zvezami, dokler bodo kmet> in delavci na vladi. — Trocki je iz^avi! dopisiiikom — nemških listov, da nosiio krivdo danagn e gospo iiarske nesre^e k Rijjsiji beli gardisti-oaristi in pa antantne vlade, ki so jih podpirale. Kraje ob Volr gi so najvec" pustošili ceški legijonacli.  Orljentalska konferenca. V Fariza je due 26. t. m, zakljuftila posebna konferenca antante svoje delo in razprave o orijentalskih uarodih in državah, Konferenoa je odlocila, da ostPJie ('arigrad glavno mesto Turške, Grki naj lzpraznijo Malo Azijo, morske luke pridejo pod nadzorhtvo zaveznikov, gospodarska neodvisnost Turgke se mora upogtevati, Grki naj bi dobili polotok Gaijjeoli in ko se vse to uredi, bi zaveznigke čete zapustile Carigraa,