siihiiii. Boman iz Napoleonove dobe. — Angleškl splsala B. Orczy. — Prevedel Paulus. (Dalje.) »Da bi se le Konstanca kmalu vrnila —!« je nepotrpežljivo razmišljala. Večerne sence so polagoma lezle v sobo. Policisti so is.kali po drugih sobah, le mož v sivi suknji je še ostal pri markizi. Njegovi prsti so gibeno in vajeno tipali po umetniško izdelanih Btenskih okraskih. Markiza je molčala in napeto poslušala ven na hodnik, odkoder bi morala KonBtanca vsak čas priti. Res je bilo kmalu sliSati lahne korake na hodniku in — markiza je komaj verjela svojim ušesom — jasen, čist dekliški glas. Konstanca si Je pela po hodniku poskoCno francosko popevko. Trenutek pozneje so se vrata odprla in stopila je v sobo. Zamenjala je svojo preprosto domačo obleko E dragoceno večerno toaleto iz rožnate svile ki so Je tesno prilegala njenemu vitkemu tclesu. Vrat tn roke so bile proste in črez pleča si je oprnila prozorno ogrinjalo iz finih Cipk. Obilne zlate lase sl je pustila padati po tilniku, ustnlce si je nalahno pobarvala z rdečilom, lica so ji gorfela iri njene velike sinje o5i so Žarele v drhtečem razburjenju. Rahel, mameč parfum je dufttel iz nje, — bila je res dražestna, ljubka prikaž^n, pmfta mladosti in lepote, pa tudi vesele, otroške preprostosti. Markiza Plelan je komaj pridržala vzklik zaCudenja ln skorajda nevolje, mož v sivi suknji pa se je obrnil od svojega resnobnega posTa ih Strmel v lepo, ljubko dekle s tistim tihim občudovanjem, kl se mu noben še tako zagrizen moški ne more ubraniti spričo prave ženske lepote. »Ah, gospod,« je vzkliknila Konstanca in pohitela k detektivu, prav nobenega strahu ni bilo v njenem otroškem glasu, le njene sinje oči so proseče sijale vanj, »prosim vas, pridite mi na pomoč! Vaš narednik trdi, da mora pregledati in p.reobrniti vse reči v moji spalnici. Oh — saj je vidcti zelo pošten Clovek,« je pridjala in v očeh ji jc zaigr&la ljubka porednost, »ampak — ampak pravi mi, da še ni oženjen, in — in zelo mlad je še. Gospod, prosim vas, ali mora res pregledati vse moje reči -»- saj razumete! Ah — to vendar ne more bitl —f Kaine. mama?« »Konstanca — !« je nehote ušlo markizi. Nevoljno in očitajoče je pogledala hčerko. Celo mož v sivi suknji je bil v zadregi. Dekle je pohitelo k njemu, ga prijelo za roko in ga vleklo k vratom. »Gospod,« je prosila in pod čarom njene ljubkosti in mičnosti se je zaČel topiti led okoli trdega 'detektivovega srca, »gospod, vam zaupam —! Ne vem, ali ste oženjen ali ne, čutim pa, da ste zanesljivejgi ko vaš narednik. Prosim vas, pojdite! Če je že treba, da moški pregleda moje — moje reči, potem bom lažje prenašala, če to storite vi — .« »GospodiCna —!« je ugovarjal mož v sivi suknji in se skušal oprostiti njene roke. »Jaz —.« »Oh — saj mi ne bodete odrekli!« je prosila z nežnim očitanjem. Tesno ob njem je stala, njen rabli parfum je omamljal njegove sicer hladne in trezne mož- jfane, in — kdo bi se mogel ustavljati tem ve- ikim, vlažnim, sijajnim in prosečim sinjim ?Cem? Končno, — saj ni zahtevala niC nemogo- iega. Le to, da bl bil on sam opravil preiskavo, kl bi je narednik morebiti ne opravil s potrebno liaktnostjo in obzirnostjo. Še vedno ga je držala za roko, še vedno ao prosile njene oči. Ni se mogel več ustavljati. Bolj s prisiljeno ko z resnično hladnostjo je dejal: »Gospodična, na razpolago sem vam!« Kritnila je od veselja in odšla sta iz sobe. Markizi se je zdelo, da je sanjala. — Hčerka markize Plelan se je nališpala, je izizigravala vse čase svoje lepote in mičnosti samo da bi ugajala plebejskemu, odurnemu vohunu. — Ni mogla verjeti, da bi bilo res. Sluga je prinesel luč. Markiza ni rekla besedice, v neprijetne misli zatopljena je tiho sedela v naslonjaču. Čuden nemir se je je loteval, v obrazu ji je bilo brati globoko nezadovoljstvo in parkrat si je pritisnila robec na usta, kot bi hotela zadušiti krik- Mir je legel na hišo. Na hodnikih in po stopnicah so zamrli koraki policistov, ki so odšli v pritličje in v stanovanja služinčadi. Še vedno je nema sedela markiza, čakala, razmišljala in poslušala. Ali res hoče njena, — njena hči izvesti drzni, nevarni načrt, da bi zanorila odurnega vohuna in —. Tedaj ji je udaril na uho glas, znan, domač in pomirljiv sicer, ki pa jo je sunkoma dvignil, da je vstala in se jezno vzravnala. Kolena so se ji šibila, komaj se je držala po koncu. »Moj Bogl« je šepetala. »Tega ne —! Na, to ne sme bitl — !« Konstanca je igrala na klavirju in pela poleg domačo zaljubljeno pesmico. Markiza P161an je obstala kakor iz kamna Izsekana, njen obraz je bil bled. Počasi se ie obrntla k vratom, stopila iz sobe in po hodniku Hčerkini prostori so bili v drugem nadstropSu tesno ob stopnicah. Prijemala se je za ograjo, da ni padia. Ledena groza jo je grabila za srce, 'druga se ni zavedala ko divje želje, da poseže femes, da onemogoči drzne namere, ki si jih je Eamislila hčerka v svoji mladi, nagli glavi. Vrata v hčerkino sobo so bila odprta. Konitanca je sedela pri klavirju, igrala in pela. Od fetropa je visela luč, odsevala v njenih zlatih laiBeh in očrtavala nežni, fini profil njenega lica Ha temnem ozadju. Poleg pa je stal tajni zaupnik notranjega ministra, neizprosni sovražnik vseh, ki so se vezali z Burboni. Gledala ga je, ko je Igrala in pela, in njen obraz je žarel v čudnem, nerazumljivem sijaju. Detektivove običajno hladne in brezbarvne oCi pa so se bleščale v neprikritem občudovanju. Na mizi je ležala pločevinasta Skatlica odprta- Par papirjev je še bilo v njej, rdruge je držal detektiv v rokah. Markizi so se zamajala tla. Neznana groza ji je Sinila v noge, niti koraka ni mogla storiti, omahnila je, slabotnč je kriknila in padla. Klavir je utihnil. Konstanca je planila k materi. Prestrašena je viknila, ko je zagledala mater na tleh, skočila k njej in ji pomagala na noge. Tudi mož v slvi suknji je naredil par korakov kot da bi hotel pomagati, pa je obstal v zadregi, gledal mater in hCer in ni vedel, kaj bi storil. Končno je le pristopil in pomagal Konstanci spraviti mater v sobo. Hvaležno ga je pogledala. »Mati se je preveč utrudila,« je dejala nežno. »Mnogo razburjenja je danes že doživela.« Njen rahli očitek in pogled, ki ga je zadel Iz globin njenih sinjih oči, sta ga še huje zmedla. Jecljaje se je nekaj opravičeval, zdelo se mu je, da je brezsrčen sirovež. »Nisem vas hotela žaliti,« je dejala nežno. »Tako prijazni ste bill, tako obzirni —! Jaz —.« Zaihtela je. Globoko ginjen jo je prijel za roko in jo poljubil. Nato je naglo pobral papirje, kl so bili še v škatli, jih vtaknil v žep in odšel. Zunaj je bilo slišati njegov glas, dajal je povelja policistom. Potem so zatoptala kopita in odšli so. Konstanca je poslušala pri vratih. nepremi*no je stala in strmela na stopnice, koder je izginila vitka postava, v sivo suknjo oblečena. Tako ftuden, zagoneten je bil njen pogled, lica so ji gorela. Pa stresla se je, zmagovito so ji zableščale oči, obrnila se je ter pol smeje se pol ihteč siiočila k materi. »Saj ni bilo ničesar v škatli, mama!« je pravila čudno razburjena. »Par brezpomembnih pisem, ki v njih ni nič, kar bi nam moglo škodovatl. O, ampak dobila sem ga, mama, dobila sem ga —! Tako zagotovo dobila, kakor je on svojčas "Sobil gospoda St. Tropšze. Črez mesec dni ga bom lahko ovila krog malega prsta. In potem — in potem —!« Pa markiza Plčlan ni slišala več čudno razburjenega, poldivjega govorjenja. Nezavestna je ležala na stolu, nrjen smrtnobledi obraz je bil §© bledejši na živordečem žametu naslonjača. Dober mesec pozneje je bilo, jasnega, hladnega popoldne v fe"bruarju. Mlada ženska, od glave do nog zavita v temen površnik, je stopala po glavni cesti, ki pelje skozi gozdove Cache-Renard med Alenronom in Pl^lanom. Tz erarlu Plelan ie nrišla. rvaelo ie hodila in si je tesno zavijala površnik krog ramen. Na jasi, kjer se križa glavna cesta s stransko potjo, je obstala, napeto poslušala par trenukov in se obrnila na pot, ki pelje v gozd na levo. Kakih dvesto metrov je šla po njej, pa jo zapustila in pogumno krenila v gosto goščavo. Gibčno je razgrinjala gosto vejevje, nizko je sklanjala vitko telo, ni se zroenila za nadležno trnje, ki se ji je obešalo v površnik in jo vleklo nazaj, pogumno se je prerivaia dalje, videti ji Je bilo, da j* vajena takih poti. V najgostejši goščavi ji }• nenadoma zaklical osoren, glas: »Kdo je?« Brez obotavljanja je odgovorila: »Človek, ki ima pogum in ki hoCe zmago!« Temna postava je stopila izza grma. »Ti si, Siva glava —?« »Jaz sem. Zapovedujte, gospodična!« je povedal gias in postaren, pa krepak mož sumljive zunanjosti, a puško v roki, je stopil pred Konstanco. »Dobro! Si pripravljen?« (Dalie nrihodniič.)