26, štev,
V Kranju, dne 28, junija 1912.
XIII, leto.
Političen in gospodarslg list.
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po poŠti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin, — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši itev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v KraDJu. — Odgovorni urednik: Ciril Mohor. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno.
Izhaja vsako soboto ob enajstih dopoldne
Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati.  - Rokopisi se ne vračajo.
Somišljeniki!
Priznanj dobiva „ Gorenjec" dovolj. Pravijo, da je list dober. Nam se pa zdi, da je še premalo razširjen. Zato uljudno prosimo vse somišljenike, da sedaj, ko se pričenja druga polovici leta, gredo od moža do moža in pridobe „Gorenjcu" še nekaj novih naročnikov.
Ne spimo! Nasprotniki delajo z vso silo proti katoliški misli.
Opozarjamo posebno na to, da naš list prinaša jedernat pregled politike celega tedna, primerne članke, izvirne podlistke in poročila o najnovejših dogodkih.
Naročnina za pol leta znaša 2 K.
Nova brambna postava.
V naslednjem podamo najvažnejša določila nove brambne postave, kakor sta jo sprejela naš in ogrski državni zbor.
Po branibni postavi iz leta 1889. je znašalo vsakoletno število rekrutov za skupno armado 103.100 mož, za avstrijsko deželno brambo 10.000 mož, za ogrsko 12.500 mož. To število je ostalo pri starem 23 let, izvzemši število za deželno brambo, ki se je zvišalo na 20.000 mož. Med tem se je pa število novincev v vojskah sosednjih držav neprimerno povečalo in vojaška uprava se je neprestano pritoževala, da štejejo posamezni oddelki premalo moštva, tako da je bilo jako težko, uvesti nove oddelke, kakor strojne puške, gorsko artilerijo itd.
Po novi brambni postavi bo narastel re-krutni kontingent tekom 3 let polagoma na 159.500 mož   za skupno vojsko, na 26.977 mož za
PObLjSTEK.
Za poklicem.
Spisal Peter Bohinjec. Dalje.
,Kontesa, zamišljeni ste," izpregovori za njo oskrbnik Tomaž.
,A, ti si, Tomaž? Kaj novega poveš?"
.Trkal sem na duri, pa me niste slišali. V skrbeh sem bil za Vas in sem vstopil."
Kontesa vstane in pogleda oskrbnika izpod belega pajčolona. Srce ji je utripalo, Tomažu pa se iskre* oči in ustnice se drže na smeh.
.Tomaž, veš, jaz ne maram dosti za grajsko gospodo."
.Jaz tudi ne, ker vem, da mi Vi, dobra kontesa, vse nadomestite."
.Saj veš, da sem najrajši tukaj na Hudenjah. Da si le ti bliže mene."
.Jaz sem tudi najrajši tukaj. Vselej se bojim, kadar me pot zanese na Rako. Saj ste Vi, kontesa, vedno v moji bližini."
,Pa me imaš res rad, Tomažek?"
.Tako rad, kakor nobenega drugega človeka na svetu; niti svoje matere ne, ker je nisem nikdar poznal."
In oskrbnik poljubi kontesi roko. Kontesa za nekaj časa umolkne, potem pa reče: .Tomaž! Ti mi reci: Regina".
.Prav rad, srce moje! Le vpričo drugih ljudij Te bom vikal."
.Kako si previden, srček moj!"
.Precej časa sta si stiskala roke, dokler ni Solidon začel v kotu stezati svojih udov in godrnjati.
našo deželno brambo (tekom 6 let) in na 25.000 mož za ogrsko deželno brambo.
Kot odškodnino proti temu zvišanju dobimo dveletno vojaško si užbo. Le pri konjenikih ostane triletna služba in pri mornarici štiriletna. Službena doba bo trajala: 1. vobče dve leti v prezenčni službi in deset let v rezervi, 2. pri kavaleriji in jezdecem delu artilerije in pri delu podčastnikov 3 leta v prezenčni službi in 7 let v rezervi. 3. pri nadomestni rezervi 12 let, 4. pri mornarici: 4 leta v prezenčni službi, 5 let v rezervi in 3 leta v pomorski brambi.
Splošno prinaša veliko olajšavo novi način žrebanja. Po starem je prišel marsikdo, ker je potegnil visoko številko, v nadomestno rezervo, ki je to manj zaslužil, kakor drugI, ki je n. pr. kot kmečki sin bil krvavo potreben na gruntu.
Pravice do enoletne prostovoljne službe bo imel, kdor bo dokazal do 1. oktobra (ne kakor doslej do 1. marca), da je dovršil gotove šole, in sicer bo služil vsak tak, izvzemši kavalerijo, lahko na državne stroške. Nobeden teh pa ne bo obvezan, napraviti izpit za rezervnega častnika, ampak bo avanziral za častnika samo tedaj, ako bo dokazal, da je zato teoretično in praktično sposoben. Ako tega ne bo storil, bo pa prišel v rezervo s tisto šaržo, katero je dosegel v prezenčni službi. Drugo prostovoljsko leto .za kazen" odpade. Medicinci bodo služili v fronti 3 mesece, ko pa postanejo doktorji medicine, pa 9 mesecev kot enoletni prostovoljni zdravniki, od teh 6 mesecev v vojaških bolnišnicah. Podobna določila so se uvedla glede* na enoletne prostovoljce-ve-terinarje in farmacevte.
Za posestnike podedovanih kmetij in one, ki vzdržuje jo dr užine, so se uvedle nove, važne olajšave. Posestniki podedovanih kmetij pridejo sploh v nadomestno rezervo. Raz-
ven tega pa pride v nadomestno rezervo tudi edini sin za delo nesposobnega očeta ali matere-vdove, ali tudi edini zet, dalje edini sin, vnuk ali brat, ki vzdržuje starše ali brate in sestre. Za delo nesposobnega je smatrati tudi očeta ali starega očeta, če je prekoračil 65. leto. Za edinega sina (oz. vnuka ali brata) je smatrati tudi tistega, čegar ostali bratje so vojaki ali so mlajši in nimajo še 19 let, ali zaradi duševnih ali telesnih napak za delo niso zmožni. Če kdo tudi ni izpolnil vseh teh pogojev, se mu lahko izredno prizna ta ugodnost, in zato se bo vsako leto štiri odstotke vojakov prestavilo v rezervo.
Kdor se pripravlja za kak življenski poklic, se mu sme dovoliti, da odloži prezenčno službo do 1. okt. tistega leta, v katerem postane 24 let star.
Odpravljeno je žrebanje in komisija bo določevala tiste, ki pripadajo nad določeno število. Vsled tega bo več upanja, da bodo samo vredni deležni okrajšane službe.
Nadomestni rezervisti se bodo vadili 10 tednov. Orožne vaje pa bodo trajale:
a) za tiste, ki bodo služili redno 2 leti, največ 14 tednov, in sicer štiri.
b) za tiste, ki so služili tri leta, pa največ 11 tednov, in sicer tri. Kdor je pa služil še četrto leto, odpadejo zanj orožne vaje sploh. Nadomestni rezervisti bodo imeli 3 orožne vaje po 4 tedne. V 11. in 12. službenem letu odpadejo vse orožne vaje.
H kontrolnim vajam ne bo treba prihajati osebno, ampak bo tudi mogoče, zglasiti se pismeno.
Da f& nova brambena postava nujna, je brezdvomno. Avstrija rabi močnejšo vojsko, ker so pomnožile vojake tudi druge evropske države, zlasti Nemčija in Italija. Dveletna vojaška služba je za ljudstvo velika olaišava. ki io že dolom za-
t S j . j - -a---
Oskrbnik je odšel, pozabivši na svoje prvo sporočilo.
Kontesa Regina pa je sedla na naslonjač in opoldanji solnčni žarki so jo zazibali v sladak spanec. Zato ni opazila črnega oblaka, ki je jadral čez zlato solnce in se skril za Gorjanci.
Oskrbnik Tomaž pa je videl, kako je solnce zatemnelo pod črnim oblakom, videl je deklo Špelo, ki je stopicala pod hodnikom in se skrila za voglom.
III.
Ljuti jastreb može Razpršit golube — Al' ne može činlt, Da se več ne ljube. St. Vraz, Djulabije.
Bilo je o Petrovem. Rožnivenška Mati božja Stopenska je odela kraljevi plašč. Vse se je svi-talo v zlatu in srebru, dvanajst biserov se je lesketalo na pozlačeni kroni, obraz kraljice nebeške pa je bil tako mil, tako lep, kakor spo-mladni žarki vzhajajočega solnca.
Vse slovesnosti na Stopnem so bile lepe, toda tako lepa, tako veličastna ni bila nobena procesija, kakor to leto o Petrovem. Župljani so se kosali za lepoto hiše božje, romarji so šli klicat na pomoč Mater milosti. Videl si brkastega hribovca, čokatega krakovca, poslušal petje pobožnega Hrvata, pa tudi glas ponosnega Ogra. Narodne noše so se odsvitale v svetlobi poletnega solnca, in kolikor je srobrotna gora premogla oglajenih in neoglajenih steza, povsod so hitele množice navzgor, vštric in drug za drugim, da počaste Kraljico milosti polno. Stopenska gora
se je odela v zeleno odejo, vinogradi so cveteli in trave so brste le in njive rmenele. Okinčana je bila cerkev od znotraj in zunaj, mlaji in slavoloki so se vrstili po grivi tja do kapele sv. Petra. Zvonovi so potrkavali, bandera 12 podružnic so plapolala v zraku, tam izpod lope pa so se pomikali štirje možje, ki so držali v rokah nebo. Pod nebom je bila zbrana duhovščina, župnik Jakob Kramar pa je nosil Najsvetejše. Možje z debelimi svečami so svetili, žene so se vrstile za njimi, dekleta pa so krožila okrog kipa rožni-venske bratovščine. Sama kontesa Regina Kordula je nosila kip premilostne Device. Bila je oblečena v belo obleko, in zdelo se ji je, da je zamaknjena v sv. nebesa, da prisostvuje nebeški procesiji. .. Ginljivo petje se je razlegalo po gori, zvončki so žvenkljali in 16 godcev je godlo, da se je razlegalo daleč po dolini.
Še se ni razvrstila vsa procesija, ko je hu-denjski oskrbnik dvignil pred kapelo sv. Petra lesen križ s truplom božjega Zveličarja.
Veličastni izprevod je minil, končala se je tudi slovesna sv. maša. Z vznesenim glasom je kapelan Bastel Pernar proslavil sv. Petra in Marijo Devico kot mater katoliške cerkve. Verniki so se jeli razhajati. Drugi so se ustavili .pod vejo" in si privoščili merico domačega vina.
Tudi cerkvena hiša se je oživela. Kuharice so hodile po nji z belimi predpasniki in cerkve-niki so nosili iz kleti birno vino. Navada je bila od nekdaj, da so bili povabljeni na kosilo vsi, ki so imeli posel pri cerkvenem opravilu. Na drugem koncu hiše so sedeli okrog javorjeve mize duhovščina in bolj odlični udeleženci. Tudi
htevamo. Priznamo tudi, da so sedanja določila za fante, ki jih treba nujno na kmetiji, ugodnejša kakor stara. Žal pa, da bo služba prt mornarici štiriletna. To zadene zlasti hudo naše Primorce. Tudi triletne službe pri artileriji in konjenikih ne moremo biti veseli, kakor tudi ne določila, da bodo morali pri infanteriji in lovcih še tisti, ki bodo v prihodnjih 3 letih (1912,.1913 in 1914) izbrani, služiti še po tri leta. Upajmo pa, da bo vojaška oblast izvrševala, kar je obljubil v svojem govoru minister Georgi, določila o olajšavah kolikor mogoče milo in prizanesljivo.
Ljudska izobrazba pa — so-cijalna demokracija.
Velikansko je izobraževavno delo, ki se je razvilo v zadnjih letih med Slovenci na krščanskem temelju. Nešteti .Ljudski domovi", v katerih se neprestano vrste predavanja, predstave in razne druge izobraževavne prireditve, nam dokazujejo to. Vsa ta izobrazba je in mora biti sama sebi namen, ki se podrejuje enemu vrhovnemu namenu, voditi naše Ijndstvo do pravega cilja našega zemeljskega življenja. Povsod na vseh poljih se kažejo tudi posledice tega izobraževavnega dela. Ne zaznamujemo pa le kulturnega napredka kot posledico rastoče izobrazbe, ampak tudi velik političen napredek one stranke, ki zastopa v politiki ista načela. Z izobraževavnim delom stoji in pade krščanska misel.
Ravno politične posledice izobrazbe po naših izobraževavnih društvih silijo tudi nasprotnike, da se organizirajo za izobraževavno delo. To je vzrok, da se sedaj pri nas tudi socijalna demokracija loteva tega dela, dasi nima v tem oziru pri Slovencih nikjer še pokazati kaj takega, kakor povsod lahko pokažejo naša izobraževavna društva. Ker mora izobraževavno delo imeti tudi trden idealen temelj, zato socijalna demokracija, ki pripoznava povsod v življenju le surove sile, ne more vršiti pravega izobraževavnega dela. Vsa socijalna izobrazba bo ostala politična izobrazba. Gonivna sila v socijalno-demokratičnih društvih bo ostala v sovrašlvu proletarca napram vsem nasprotnikom.
Da je to tako, o tem nas je prepričalo tudi ustanovno zborovanje podružnice socijalno-demo-kratične nepolitične izobraževavne zveze .Vzajemnosti" v Kranju v nedeljo, dne 23. t. m. Že dolgo je zbiral znani Joža Grašič s Huj razne elemente, da bi jih združil v socijalno-demokraški organizaciji. Okrog 30 tacih fantov in mož se je zbralo na zborovanju po § 2. pri Fidru. Zborovanja ni otvoril sklicatelj Grašič sam, ampak delegat osrednjega odbora .Vzajemnosti" iz Ljubljane, in sirpr šele eno uro po določenem času. Za
ustanovitev izobraževavne organizacije se mu je zdelo popolnoma dovolj, da je v nekako petih minutah počasi prebral nekaj paragrafov pravil brez vsake razlage njihovega pomena. Omenil je le, da je glavni namen vsega tega: Proletariat naj se združi! Nato je pozval navzoče, naj sestavijo odbor podružnice, oziroma izvoli naj se odsek treh navzočih, da sestavijo kandidatno listo za odbor.
Ker se je navzočemu članu naše izobraževavne organizacije cela zadeva le preenostavna zdela, je poprosil za besedo. Dosedaj je vse navzoče obvladovala letarglja vročega poletnega popoldneva, sedaj pa je postalo zborovanje živahno. Komaj je govornik pričel govoriti in stavil vprašanje, kako bo društvo v smislu § 2. pravil skrbelo za duševno izobrazbo članov, je začel žvižgati — sam sklicatelj shoda. Predsedujoči delegat osrednjega odbora ga je pač radi lepšega opozoril, da to ni ravno dokaz izobraženosti. Toda ta žvižg je bil signal, naj se govornika moti in utrudi; kričanje se je pričelo. Najprej je Grašič sam izustil, da se v .Ljudskem domu" v Kranju uči fante skozi okno lezti vasovat. To laž je takoj zavrnil govornik, ko je na njegov poziv vstal nekdo in izjavil, da se je v igri .Rokovnjači" — na okno trkalo. Govornik je nato med neprestanim kričanjem izobrazbe željnih socijalnih demokratov povdarjal dejstvo, da je snujoča se izobraževavna organizacija nepotrebna, ker imamo že .Izobr. društvo", ki ima vsa sredstva na razpolago in, ki tudi vsakega izobrazbe željnega rado sprejme. Omenil je veliko izobraževavno delo, ki se je v tekoči sezoni že izvršilo v .Ljudskem domu" v Kranju. Pokazal je na dejstvo, da socijalna demokracija med Slovenci dejansko nične pomeni na izobraževavnem polju. Z .Zarjo" v roki je prepričal živahnega medklicarja, da socijalna demokracija nasprotuje vojaški reformi, ki bo gotovo v korist delavca. To je soseda bla-miranega razburilo, da je pozval onega medklicarja, naj molči, ker se samo blamira! Med tem so se že culi klici na govornika : .Ven ga vrzite!" Ker predsednik shoda ni prišel na račun, da bo govornika z medklici zmedel in upehal, mu je vzel besedo med pritrjevanjem navzočih, pristavil pa, da jo zopet dobi, ko bo dnevni red končan.
Nato sta predsednik in neki navzoči Srb, stavec Krstič, izkušala predgovornika malo zavračati. Veliko pač ni bilo treba, ker bi bili navzoči socijalnemu demokratu v vsakem oziru pritrdili. Omenil je predsednik, da meščanske stranke proti socijalnim demokratom vedno vkup držijo. Menda je mislil tako opravičiti nastop socijalne demokracije glede vojaške reforme. Srb je trdil,
da je govoril predgovornik, .skozi usta rimskoga pape", da pa je on sam internacijonalec in da mu je vseeno Slovenec, Nemec, ali pa Kitajec, da je dokaz klerikalne izobrazbe škofova brošura, o kateri se celo po Ameriki piše, in še nekaj takih duhovitosti. Naš pristaš si je dovolil tu medklic, da se o škofovi brošuri pri Slovencih več ne piše, ker smo postali pametni.
Nato je odsek sestavil odbor, ki ga je pred-sednik-delegat prebral in imenovani so samozavestno vstajali ter izjavili, da vsprejmejo odbor-niška mesta.
Govoril ni na celem zborovanju noben domačin, ampak sta imela besedo samo Srb — stavec in delegat iz Ljubljane. Domačini in nekateri fantje iz Tržiča so le kričali. Predsednik odbora novega izobraževavnega društva, ki vsebuje vse moči za potrebno izobraževavno delo v so-cijalno-demokratičnem smislu, je Škrabel iz Gorenje Save, Grašič, je pa postal blagajnik (I) Ko je po končanem dnevnem redu Član naše izobraževavne organizacije opozoril predsednika, naj mu da besedo, da zavrne nekatere napade in trditve, je ta lepo snedel poprej dano obljubo in mu besedo odrekel, nakar je naš član pribil dejstvo, da se zbor niti lastnega sklepa ni držal, in je odšel. Novi organizirani socijalni demokratje so pa še malo zapeli in se potem razšli.
In mi! Od socijalnih demokratov imamo pričakovati le, da bo naše javno življenje po-sirovelo. Zato pa vsi na delo za našo izobraževavno organizacijo! Kakor je bil .Ljudski dom* dosedaj zbirališče v pošteno zabavo in resno izobrazbo, tako in še v večji meri naj bo nadalje. Vsi, ki imate stik z mladino, jo vodite v naše .Izobraževavno društvo" in proč od rdeč-karskih internacionalcev. Kranjski delavec je in ostane Slovenec in ne bo breznaroden proletaiec 1
Gospodarski del.
Promet z užiqalicamL Po zakonu z dne 13. junija 1909, drž. zak. št. 119, užigalic in drugih užigal, ki so izdelana s porabo belega ali rumenega fosforja, po 1. juliju 1912 ni dovoljeno več obrtvovavno imeti naprodaj, prodajati, ali sicer spravljati v promet. Razpečavanje žveplenih užigalic, ki so izdelane brez porabe belega ali rumenega fosforja, kakor tudi razpečavanje tako-zvanih švedskih užigalic, pa je dopustno tudi po 1. juliju 1912.
Ponudbeni razpis. C. kr. skladišče za artilerijsko opravo na Dunaju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da namerava po javni konkurenci oddati dobavo raznih predmetov iz kovine in lesa, tkanin, pletenin vrvarskega blaga, orodja, papirja, potrebščin za razsvetljavo in drugih različnih tvarin (rastlinskega olja, masti, različnega mila, ogla, peska, opeke i. t. d.)
kontesa Regina je prisedla. Oskrbnik Tomaž Kinski je nosil v to sobo vino na mizo. Kosilo je bilo skromno, vino pa dobro in je razvozljalo jezike. Gospod župnik je bil dobre volje.
,Ko sem še študiral modroslovje v Padovi," je začel pripovedovati, ,je Jakob Šrajbar, ki zdaj v Klevevžu kot oskrbnik gospodari, želel postati duhovnik. Dva brata sta že duhovnika v Zago-riškem dvorcu, je dejal, moj stric je tudi duhovnik, zakaj bi ne bil tudi jaz?"
.Zakaj mu to niso dovolili, da bi postal duhovnik? Ali bi ne bilo izpodbudno, gospod župnik?" nadaljuje mladi kapelan gospod Jurij.
„Oče je rekel: .Dosti so trije duhovniki v žlahti. Eden mora biti na domu, da se rod ne zatare. Toda poslušajte! Brat Jakob ni imel pravega poklica za duhovski stan. V zakon je hotel vzeti neko kmetsko deklico, ki je bila lepa, toda revna. Oče mu ni privolil v zakon vzeti navadno kmetsko dekle. Jakob je bil vsled tega užaljen in je hotel rajši postati duhoven, kakor z drugo deklico se poročiti... Hic Rhodus!"
Kontesa je zardela do ušes. Sedela je kakor na trnju. Kapelan gospod Jurij jo reši iz zadrege. Natoči ji kupico in reče:
.Kontesa, vi tudi niste prijateljica grajskih dvoran in plemenite krvi."
.Jaz ljubim prirodo, gospod kapelan, ljubim priprosto ljudstvo," odvrne ravnodušno kontesa.
Kapelan pa ni bil zadovoljen z odgovorom. Zato nadaljuje skoro poredno:
.In kaj še ljubite, kontesa?"
.Ljubim lepoto hiše božje, ljubim nebeško Kraljico."
„Ali smem še taisto vprašanje ponoviti, dobra kontesa? .. . Kaj še ljubite?"
Oskrbnik Tomaž je prinesel na mizo v ma-jolki boljšega vina.
»Tole pokusite, častiti gospodje in prečastne dame! To vino je s Telč, iz vinograda, ki sem ga kupil iz kapitala za večne sv. maše na Stop-nem," izpregovori spet župnik Kramar.
.Bonum vinum, semper bonum," dostavi kapelan gospod Bastel.
»Pijmo, trčimo pa na zdravje našemu gospodu župniku, ki je že toliko storil za Stopensko cerkev."
Pričujoči ključarji so se dvignili in napivali župniku. Tudi kontesa Regina je čestitala z besedami :
„Lep je novi veliki altar stopenski, pa lepša še je bila ljubezen Jakoba Šrajbarja."
Vsi se spogledajo. Tomaža ni bilo več v izbi. Kapelan, Ribničan po rodu, Kočevec po jeziku, ostane ravnodušen in nadaljuje:
.Kontesa, tale vaš oskrbnik mi ugaja. Tako mlad, pa tako moder, tako skrben, kakor bi bilo vse njegovo, ne pa graščinsko. Jaz ga cenim, dá, jaz ga ljubim. Ali ga vi ne, kontesa?"
Bližnji sosedje so se nasmehnili bolj na tihem govorečemu kapelanu, celo župniku je ušlo oko na raško konteso, ki je zardela, se nasmehnila, kakor da bi ji dobro dela kapelanova hvala, in prisiljeno je odgovorila:
.Gospod Jurij, vi niste danes več poredni, ampak hudobni."
Drugi gospodje so se obregnili, ali odkritosrčni kapelan se ni bal zamere, zato je nadaljeval:
.Kako je bilo že potlej z Jakobom, gospod župnik!"
,1, no, saj veste, da je bila to le Jakobova mlečnozoba ljubezen. Pesnik Hallerstein dobro označi v neki kitici tako ljubezen, pa mi je kitica ušla iz spomina. To še vem, da je smeh na koncu. Modrost raste s starostjo.
,Pa pri Kočevcih ne," pristavi zbadljivo gospod Bastel.
Vsi se zasmejejo, zlasti kontesa, ker je gospod tovariš tako pikro zadel gospoda Jurija.
.Vi, gospod kapelan, vedno nosite na krožnik mojega oskrbnika. Res ga imam rada, ker je res dober, udan, skrben, najboljši, kar imamo oskrbnikov. Ali morda kaj napačnega veste o nas?"
Grajska gospodična je govorila te besede s ponosom in resnobo, da je tudi zgovornemu Kočevcu zaprla sapo. Župniku se je zdelo že preveč te govorice, zato izpregovori:
.Pustimo tol Kontesa Regina je pametna gospodična in niti ne mislim, da bi se hotela na tako nizek način maščevati nad svojimi domačimi, ki so odlični v družbi in zgodovini. Dobro pa je vendarle, da se človek brez potrebe ne daje v zobe."
.Pijmo na zdravje kontese Regine, ki je prišla danes slavnost poveličat na Stopno!" izpregovori spet gospod Bastel.
Pili so na zdravje raške kontese. Tudi oskrbnik Tomaž je pristopil in izpraznil čašo.
Duhovniki so vstali, da odidejo v cerkev k popoldanski službi božji.
Kontesa ukaže osedlati konja.
priloga „Gorenlcu" štev. 26 Ig 1.1912.
Ponudbe je vložiti pri navedenem skladišču najkasneje do 25. julija t. 1. Ravnotam se dobe proti plačilu pripomočki za sestavljenje ponudb.
V Gorici se bo ustanovila .Goriška banka", družba z omejenim jamstvom, ki bo pospeševala slovenske trgovine in obrti. Na Goriškem je vsled poloma .Mizarske zadruge" v Solkanu prišla v hudo zadrego .Trgovsko-obrtna zadruga" v Gorici, tako da je morala stopiti v likvidacijo. Nastala je torej potreba po novem zavodu z zadostno lastno glavnico, da se slovenska trgovina in obrt v Gorici ne bodeta morali obračati na tuje zavode, ki ne bi zadostno upoštevali koristi domačih trgovcev, temveč bi gledali samo na sebe. Da temu odpomorejo, se je združilo več mož brez razlike strank v pripravljavni odbor za ustanovitev novega denarnega zavoda, ki bi se imenoval .Goriška banka" ter bi bil osnovan po načinu družb z omejeno zavezo. Osnovna glavnica bo znašala 200.0CO K. Možje, ki so se zbrali pod predsedstvom Mihaela Vošnjaka, so: Josip Fon, dež. in drž. poslanec, dr. Alojzij Franko, odvetnik in deželni poslanec, Jenu j Kopač, tovarnar in posestnik, Anton Koritnik, trgovec, in odvetnika dr. Karel Podgornik in dr. Dragotin Treo. Vabila h pristopu bodo izšla prihodnje dni ter znaša najmanjši delež 500 K. Mogoče se bo pa udeležiti tudi s poljubnim višjim zneskom. Pojasnila daje dr. Dragotin Treo v Gorici. Kakor se torej vidi, bo imel novi zavod trdno podlago in bo njegov delokrog v prvi vrsti omejen na manjše kreditne posle, vendar bo pa lahko dobro služil slovenski trgovini, ako ga bo vodila spretna roka.
Cena petroleja. Kakor se poroča z Dunaja, so se posestniki petrolejskih rafinerij (tovarn) zedinili, da se za tretji četrt leta cene petroleja in parafine ne izpremene. Ker se je pravi kartel že pred tremi meseci razbil — trgovinsko ministrstvo ni takrat dovolilo zvišanja cen — se snidejo sedaj tovarnarji samo od časa do časa ter določijo cene svojih izdelkov.
O novem brambnem zakotni. Uvedla se
je pri pešcih dveletna vojaška služba. Podčastniki, naredniki, vodniki in več korporalov bode moralo služiti tri leta, ker šele tretje leto postanejo dobri vežbavd. Okoli 20% pešcev bode moralo služiti po tri leta, in sicer ne le podčastniki, ampak tudi manj izvežbani vojaki. V stalni armadi je sedaj pri pešpolkih okoli 24.000 narednikov in vodnikov, dobra polovica jih služi prostovoljno. Drugi (11.200) bodo pa prisiljeni ostati pri vojakih tretje leto. Pri deželni brambi je 2900 prostovoljnih in 1100 prisiljenih podčastnikov. Ko bo dovolj prostovoljnih podčastnikov, bodo vsi prostaki služili samo po dve leti. Korporalov bode v prihodnje pri pešpolkih 19.000 in v de-žemi brambi 5140. Sodi se, da bode okoli 18.640 prostakov za sedaj moralo služiti tretje leto. Plače podčastnikom se bodo zvišale. Za hitro izvežbanje podčastnikov se bodo ustanovile posebne šole. Da bode za te šole dovolj kandidatov, ni dvomiti. Pri kavaleriji ostane triletna, pri mornarici pa štiriletna vojaška služba. Mornarji bodo dobivali za četrto leto službe primemo odškodnino. Odpadlo bode žrebanje novincev. Potrjeni bodo vsi zi vojake sposobni mladeniči. Od teh jih bodo po številu prebivavstva v nabornih okrajih potrebno število določili za vojake, drugi pa pridejo v nadomestno rezervo.
Nekaj trenotkov pozneje sta Že Regina in oskrbnik odjezdila proti domu.
Hitro sta smuknila navzdol in se spustila skozi gozd Mesojedec. Samotna je bila pot in jezdeca sta postala zamišljena.
.Poglej, Tomaži Tam je Karlovec. Tu je bilo nekdaj imenitno mesto. Zdaj grmuljski kmetje orjejo ta prostor. Kmet Makak mi je pravil, da je dal to mesto sezidati sam češki kralj Karol."
.Karol, Karlovec — se ujemal In jaz sam rodom Čeh," pridene samozavestno oskrbnik.
.Ali ni torej umestno, da spet Čeh zavlada na teh razvalinah?" izvaja Regina.
,In to naj bi bil jaz, kontesa?"
Regina ni odgovorila. Približa se s svojim v ranče m, da je Tomaž stegnil svojo tresočo roko in jo položil na ramo svoji gospodinji---
•Kdo pa more meni kaj? Ali nisem pošten človek? Če sem ga pil, saj sem ga za svoje! Kdo mi more kaj?
Holadri, holadro
Če še ni, pa še b6! —
Holadri, holadro!
Kmet Čučnik se je bil nalezel pod vejo na Stopaem vinvršca in je počival ob jarku ter sam sebi govoril in pel.
Kakor bi ju bil mrzel curek polil, tako sta se kontesa in oskrbnik zganila in bežala v najhujšem diru proti Raki. Le Solidon je nekaj časa režal proti pijancu, nato pa rep povesil In stekel za svojo gospodinjo. Dalje prih.
Vojaška uprava bode po možnosti dajala dopuste ob žetvi in košnji in skrbela za to, da bodo vojaki dobivali pouk o kmetijstvu. Kontrolnih shodov ne bo več. Vsak rezervist se bo mogel oglasiti pismeno. Orožne vaje bodo krajše in, če bo le mogoče, ob času, ko bo na polju najmanj dela.
Občni državljanski zakonik se bo izpre-menil in izpopolnil. Po poročilu justične komisije gosposke zbornice bo zakonik dobil 100 novih paragrafov.
Minister BUlnski je 16 dni v Sarajevu koval poravnavo med Bošnjaki in državno upravo. Pri vprašanju železnice Doboj-Sarajevo so se pogajanja razbila in minister je odšel v Mostar. Deželni zbor bo najbrže razpuščen.
Albanci so se zopet spuntali pri Monastirju. Več vojakov in častnikov je pobegnilo, pa so jih večinoma polovili.
Na Portugalskem stavkajo delavci. V Lizboni so celi polki mobilizirani, da varujejo cestne železnice. Vsak voz spremlja močan oddelek konjiče. Prišlo je že do hudih bojev med delavci in vojaki. Več oseb je bilo ubitih in ranjenih. Republikanci tedaj tudi z republikansko svobodo niso zadovoljni.
Italijansko-turška vojska. Dne 10 t, ni. so napadli Lahi pri Bengaziju Turke, pa so jih Turki zapodili v beg. Iz zrakoplovov so Turki metali na sovražnika bombe. — Med italijansko in turško vlado se baje vrše tajna pogajanja glede miru V turški mornarici so nekateri zahtevali, da se mora turško brodovje iti poizkusit z italijanskim. Zaraditega je bilo 10 častnikov obsojenih na smrt, a obsodba se ni zvršila. Ob vhodu v smirensko pristanišče so Turki potopili staro ladjo, da bi se ne moglo približati italijansko brodovje.
čikago. V nacijonalnem konventu je glasovalo 56i članov za Tafta, 107 pa za Roosevelta, 344 Rooseveltovih pristašev se je glasovanja vzdržalo. Ker je Roosevelt propadel, namerava proglasiti se za samostojnega kandidata za predsedništvo in ustanoviti novo republikansko stranko
Na Kitajskem je zopet velika zmešnjava. V Mukdemu se je uprla garnizija in uporni vojaki so plenili po mestu. Iz Peki na je pobegnil ministrski predsednik Tang Šao Ji, ker je izvedel, da se je pripravljal nanj atentat. Mesto Kanton hoče proglasiti svojo neodvisnost. Uprla se je mandžurska divizija. Čete Juanšikaja so upor zadušile. Vladi primanjkuje denarja.
DOPISI.
Kokrica pri Kranju. Gorelo je v četrtek 20. L m. pri posestniku F-eku. Zgorel je pod in hlev. Le s težavo so rešili še živino. Zgorelo pa je vse gospodarsko orodje in vozovi. Sreča je bila v nesreči ta, da je tisto popoldne deževalo in da ni bilo vetrovno, ker drugače bi zgorelo pol vasi. Hiše so druga tik druge. Kako je nastal ogenj, se ne ve. Goreti je pričelo krog desetih zvečer. Takoj je bila na licu mesta domača požarna hramba, potem iz Predoselj in iz Kranja. Posestnik ima veliko škodo, ker je bil za mal znesek zavarovan. Ljudje so vsled pogostih požarov v velikem strahu.
Predoslje. V naši občini so se dobro pobrigali za hrošče, nekatere vasi več, druge manj, to je pa na zavednosti posameznih kmetov ležeče. Nekaterim je to deveta briga, drugi pa spoznajo, da je to velika korist. Po vaseh, kjer najbolj vladuje šnops, tam se je najmanj naredilo. Kje se popije veliko šnopsa, vam bodetn pri priliki povedal. Vseh hroščev se je nabralo 400 mernikov ali čez 12.000 litrov, kar je precejšnje število. Skoro tretjino teh hroščev je nabrala vas Rupa, za kar se jo mora posebno pohvaliti. Ko bi se pa iz kebrov mogel šnops kuhati, bi niti en keber v nekaterih vaseh ne ostal pri Življenju.
Gorice. Zadnji ponedeljek okoli 5. ure popoldne se je vnelo v Goricah pri Prek« tik iupne cerkve. Začelo je goreti v listnjaku, kamor je bil zategnjen malo poprej s senom naložen voz. Ogenj je bil najbrže zatrošen v seno med vožnjo. Z voza je švignil plamen v podstrešje in se bliskoma razširil po lesenem poslopju. Komaj se je otela druga živina, en prašič je poginil. Ostalo je od hleva le golo zidovje. Sosednja, s slamo krita poslopja, so bila v veliki nevarnosti. Ker ni bilo vetra in ker je ogenj zadrževalo sadno drevje, se požar ni razširil na severni del vasi. Prekovo in bližnjo Gabrovo hišo, kakor tudi župniško gospodarsko poslopje, so oteli sosedje. Ogorki so leteli na vse strani in uničenega je precej sadnega drevja na župniškem vrtu. Kmalu so prišle na pomoč požarne brambe iz Naklega, Kokrice In Predoselj.
Iz Tržiča. Ves trg je bil v soboto v zastavah, ko so se vozili avtomobtlfsti skoz Tržič. Z oken so jih obsipale gospodične s cvetlicami. Na Ljubelju je tekmece pričakovala izbrana družba, med njo deželni glavar kranjski g. dr. Šusteršič, ki se je tu poslovil od nadvojvode Leopolda Salva torja Tu je dal napraviti ogrski državni poslanec baron Friderik Born imeniten slavolok iz divjih živalij, orlov, petelinov, kozorogov i. dr. Tržiški avtomobilisti so bili tudi navzoči. Nadvojvoda Leopold Salvator se je zelo pohvalno izrazil o lepoti kranjske dežele.
Selca. Vsled pomanjkanja varnostnih organov so se začeli vlomi. Vlomiti je poizkusil nekdo na pošti, pri g. Tavčarju in g. Vrhuncu. O vlo-mivcu ni nikakega sledu Sumljivo izgleda vsa stvar zato, ker je bilo zadnjo nedeljo okoli poldneva ukradenih krojaču Brtonclju v Selcih okrog 150 K. Županstvo je že davno naprosilo orož-ništvo v Železnikih, naj vsaj dvakrat v tednu čuje ponoči v Selcih. Zadnje čase so se zaporedoma dogajali ponočni nemiri in napadi na ljudi. Razgrajava so večinoma fantje, katere bi pač še lahko ukrotili, četudi poštami očetje. Ako orož-niška postaja v Železnikih ne more pošiljati orožnikov v Selca, naj pa obč. odbor poskrbi za to, da se v Selcih ustanovi orožniška postaja. Potreba je nujna, da zaradi izgredov Selca ne izgubijo dobrega imena.
Iz Križa pri Tržiču. Huda nevihta je bila pa noči v ponedeljek 24. t. m. Ob polnoči je treščilo v Bavdov kozolec. Pogorelo ga je tri štante s senom vred. — Iz katoliške cerkve je 28. maja 1912 izstopila na Dunaju, tukaj rojenaRotija Perko, Zrnčeva iz Križa, stara 29 let. To je letos že drugi slučaj. Dne 16. marca 1912 je namreč v Brucku na Muri iz katoliške cerkve izstopil In postal protestant Janez Plajbes, Jačopov iz Žiganje Vasi, oženjen, star 42 let. Verski odpad naših ljudi pa se ne godi samo v tujini. Dne 14. t. m. so prišli trije fantje iz Žiganje Vasi župniku naznanit, da izstopijo iz katoliške vere in se zapišejo v svobodomiselsko vero. Poučil Jih je, da morajo to naznaniti c. kr. okrajnemu glavarstvu v Kranju. Ati so to storili, ali ne, ni znano — Da pa ne bo kdo mislil, da je pri nas versko življenje tako slabo, naj povemo, da je po novem letu bilo že 13 tisoč obhajil. Za evharistični kongres na Dunaj se jih je dosedaj oglasilo že 16.
Novičar.
Knšk. duhovna svetnika sta postala č. g. Jernej Ramovš, župnik v Poljanah, in Mibae Barbo, župnik v Smledniku.
Disciplinarna komisija ljubljanskega magistrata. Deželni odbor je na pritožbo občinskega odbornika Štefeta odločil, da se mora v disciplinarno komisijo voliti z ozirom na število, kakor so zastopane stranke v zbornici. Deželni odbor je opozoril tudi župana, da naj se izboljša zastarela službena pragmatika maglstratnega urad-ništva.
Zakaj je propadla slovenska napredna stranka? „Slov. Narod* piše: .Res je prišla napredna stranka na rob propada vsled gospodarskih budalosti, ki so jih uganjali nezreleži (tu misli .Glavno" in .Agro-Mercur") in vsled znanih političnih budalosti (tu ima v mislih 20. september in srbsko propagando). To odkritosrčno priznanje je naslovljeno na g. Lončariča in tovarše pri.Danu", ki smatrajo dr. Tavčarja za nesposobnega voditelja stranke. .Narod" očita mladim koritarjem pri .Danu", da bi radi imeli ustanovljenih deset arhivarskih mest, katere naj bi ljubljanska občina dala mladinom in vsakemu plačala na leto po 10.000 K, zraven tega pa se za njihovo akademijo podarila letnih 50.000 K. To so razkritja!
Frana pl. Šukijeju v album. Tako se glasi članek, katerega je spisal Ivan Hribar v .Slov. Narod". V tem članka se Hribar pere proti obdolžitvi, katero je Šuklje izrekel v svoji brošuri, da je Hribar v političnem delovanju iskal koristi zase. Hribar pravi, da je Šuklje ves čas, odkar je politično deloval, iskal le samega sebe in svojih koristi in da je zato tolikokrat izpremenil svoje politično prepričanje.
Evharističnega kongresa se bo udeležila kranjska dežela po posebnem deželnem odposlanstvu z deželnim glavarjem na čelu.
Nekaj za kranjske trgovce. Socijalni demokratje so sestavili agitac jski odbor za Gorenjsko, ki bo po vseh mestih Gorenjske snoval konsumna društva. Konsumno društvo za Ljubljano in okolico ima že 10 prodajalen in lastno pekarijo. Liberalnim trgovcem, ki so nekdaj tak šum gnali, ko je S. L. S. snovala konsumna društva, se prav .štka*. da jim bodo zdaj konkurenco delali socijalni demokratje, najnovejši zavezniki liberalcev.
•Gostilničarski Vestnik* je list, ki brani interese gostivničarskega stanu. Te interese naj le brani, samo ne v škodo drugim stanovom. Da ta lisi proslavlja v zadnji številki z uvodnim člankom in s sliko nekega Dragotina Korbarja kot .pionirja", ki že četrto leto nosi težko breme gostivničarskega poklica in zraven še breme pod-staroste zagorskega .Sokola*, no, to zabavo go-stivničarjem, če nimajo drugih bolečin, vsi drugi stanovi že še privoščijo. Graje je pa vredna ta-le zadeva. .Gostilničarski Vestnik" je prinesel članek, v katerem imenuje odredbo c. kr. deželne vlade, ki določuje, da naj se omeji podelitev koncesij za pravico Žganjetočev — atentat na pravice go-stivničarjev. Vsak rodoljub pa mora priznati, da je pisatelj tega članka na krivi poti Ali ni res na Kranjskem preveč šnopsarlj ? Ali ni naše ljudstvo že dovolj končano od žgaajarske kuge? Lahko se govori o atentata, toda ne o atentatu na pravice gost i vn i earjev. ampak o atentatu na zdravje m blagostanje našega naroda, ker se po pre-
raAvrr£fl|4A ako ste nahodni, hripavi, zaslizeni in če težko dihate, Fellerjev fluid z znamko .Elsafluid*. Mi smo se sami prepričali pri prsnih, vratnih boleznih itd. o njegovem Jj&VJiijlitlj zdravilnem, kašelj lajšajočem učinku. Dvanajstorica za poizkušnjo 5 —, 2 tucata K 860 franko. Izdeluje le lekarnar E. V. Feller v Stubici št. 264 (Hrvatsko).   11 148-18
mnogih beznicah toči šnops. Kdor noče, da bi se Število teh žganjetočev omejilo, ta mora biti kratkoviden, ali pa silno sebičen človek, ki mu ni druzega mar, kakor lastni žep. Sicer pa tudi sedanjim gostivničarjem, ki imajo pravico žganje-toča, ne bo nič škodovalo, če se šnopsarske koncesije omeje. Tudi gostivničarjev imamo že preveč in novih ni treba. Več drugih obrtnikov, pa manj gostivničarjev, to bo narodu v korist!
Za Aškerčevim pogrebom so svobodomiseln najprej dejansko, potem pa po časopisih toliko časa delali demonstracije za svobodno misel, da je bil dr. Lampe primoran vprašati pri deželnem šolskem svetu, kako je s to stvarjo in zakaj je smel profesor Jug vpreči šolsko mladino v svobodomiselno propagando. Predsednik ekselenca baron Sctivvarz je obljubil, da se bo zadeva preiskala. Nesramno je res, da se svobo-bodomisclci nič ne brigajo za Aškerca kot pesnika, ampak le neprenehoma prinašajo pamflete, katere je izdajal proti katoliški cerkvi pesnik Aškerc,'in povdarjajo, kako je deioval kot svododoraislec Pa so pri tem še tako bedasti, da mislijo, da naj šolska oblast, ki mora skrbeti za versko nravno vzgojo mladine, to zavajanje v brezverstvo mimo prenaša. Napredno in rdeče svobodomisclstvo se jezi nad dr. Lampeiora, češ, da je denuncijant. Ur. Lampe pa ni nikogar na tihem ovadil, ampak je le govoril o sploh znanem dejstvu, proti kateremu je bil dolžan zavzeti stališče.
Razdelitev referatov v kranjskem deželnem odboru od 22. junija 1912 dalje. Deželni glavar gosp. dr. Ivan šusteršič: vse pcrsonalije; umeiništvo, gospodinjske šole in gospodinjski tečaji. — Deželni odbornik gosp. Josip Anton grof Barbo: železnice; deželna kultura, in sicer: vinarstvo, ribarstvo, gozdarstvo, sadjarstvo, živinozdravništvo, kmetijska družba, podkovska šola, šola na Grmu, posestvo na Robežu; obramba poljščine; stanovske stvari; prisilna delavnica; oskrba za zanemarjeno mladino v deželni prisilni delavnici; pospeševanje tujskega prometa. — Deželni odbornik g. d r. Ev g. Lam pe: deželne finance; živinoreja; zboljšanje hlevov; mlekarstvo; sirarstvo; deželna banka; ceste; melijoracije in vodovodi; izkoriščanje vodnih sil za električne naprave; zadružništvo. — Deželni odbornik g. dr. Vlad islav Pegan: občinske stvari; gasilno-stražni zaklad; stavbinske stvari; pritožbe v cestnih zadevah, izvzemši administrativno tehnične zadeve; dežel-nozborske zadeve; lovske zadeve; deželna poslopja. — Deželni odbornik g. dr. Karel Triller: ustanove; ubožne zadeve; priprega; statistika; deželni teritorij; deželno gledališče; deželni muzej; agrarske operacije; bira; od-gon; konsignacije in oskrbni stroški za izven-kranjske bolnice. — Deželni odbornik g. dr. Ivan Zajec: šolstvo; trgovska šola; deželni dobrodelni zavodi in javne bolnice, izvzemši konsignacij in oskrbne stroške za izvenkranjske bolnice; odpis bolniških oskrbnih stroškov; zdravstvo; obrt; visokošolske podpore; oskrba za zanemarjeno mladino v Salezijanskem zavodu.
Kamniška Bistrica se bo regulirala, ker je cesar potrdil dotični zakonski načrt kranjskega deželnega zbora.
Izkušnje za sprejem v I. razred tukajšnje gimnazije se bodo vršile dne 6. julija, vpisavalo pa se bode dne 4. julija od 2. do 5. ure popoldne.
Č. g. Gregor Rozman koroški Slovenec, ki je dovršil bogoslovne študije v Avguštineju na Dunaju, je postal doktor bogoslovja.
Toča je dne 20. L m. precej škode napravila na Premskovem, v Vogljah in v Preski. Strela je pa užgala Jamnikovo bajto na Planici, Arharjevo Šupo na sv. Petra hribu in nekoliko oplazila cerkovnika pri sv. Ožboltu, ki je zvonil hudi uri.
Pot k izviru Savice. Od poti čez Komarčo k Triglavskim jezerom se je zgradila letos široka nova pot, ki vodi k izviru Savice. Pred slapom Savice je razgledišče, odkoder je veličasten razgled na slap z vrha doli in na vso Bohinjsko dolino. Izletnikom k slapu Savice je to zelo všeč.
Na Bohinjsko jezero bo z Bohinjske Bistrice jutri začel voziti omnibus vsak dan trikrat. Postaje so: Bistrica in hoteli: sv. Janez, sv. Duh in Zlatorog. Vožnja do sv. Janeza stane 50 vin., do sv. Duha 70 v in do Ziatoroga 1 K. Omnibus bo imel zvezo z vlaki, ki prihajajo iz Ljubljane.
Zavod sv. Nikolaja za dekleta v Trstu
je svojčas precej svetlih kronic izpulil iz slovenskih duhovnikov. Namen zavoda je bil res dober, namreč skrbeti za dekleta, ki so v službah. Toda ta skrb se mora ozirati na dušo in telo. Odkar imajo liberalne dame v roki vodstvo zavoda, se skrbi bolj za to, da dekleta plešejo in se spravljajo v protiverske socijalne organizacije. Ni čuda — predsednica tega zavoda je častivka Ferrerja. Zavod, kakršen je sedaj, ne zasluži podpore.
V Zagorju so socijalni demokratje razdvojeni. Sodrug Etbin Kristan jih je prišel mirit, pa ni ničesar opravil. Imel je malo poslušavcev.
Čez noč zamore obogateli, kdor kupi turško srečko v korist .Slovenski Straži" in ž njo pri žrebanju dne 1. avgusta t I. zadene glavni dobitek 400.000 frankov. Mesečni obrok znaša
samo 4 krone 75 vin. Vsak naročnik dobi eno srečko v korist revnim otrokom z glavnim dobitkom v vrednosti 5000 kron zastonj. — Pojasnila daje za .Slovensko Stražo" g. Valentin UrbančiČ, Ljubljana.
V Krki so našli utopljenca Pibernika, pristojnega v občino Križe.
Selca. Dne 21. julija bodeta darovala novi maši gg. Rudolf Potočnik in Franc Fajfar. Za povzdigo slovesnosti bodo pred vsem skrbeli .Orli" ter mladeniška in dekliška Marijina družba.
Voglje pri Šenčurju. Dne '¿0. i. m. je tukajšnje polje pobila grozna toča. Škoda je zelo velika Nekateri posestniki ne bodo mogli žita požeti, ampak bodo morali pokositi.
Za god sv. Cirila in Metoda je „Apo-stolstvo" izdalo primerno knjižico .Kraljestvo božje na Jutrovem", drugi zvezek. V knjižici so sestavki o sv. Rešnjem Telesu, o Slomškovi petdesetletnici in poročila o napredku katoliških mi-sijonov na Bolgarskem. .Apostolstvo sv. Cirila in Metoda" toplo priporočamo.
Nevihta je bila ponoči od ponedeljka na torek zopet na Gorenjskem. Strašno je gromelo. Pri Šiški je padala toča in pri zavodu za rejo kuretine je vihar vzel 20 m dolgo novo streho ter jo nesel 15 m daleč. Toča je pobila tudi v Št. Rupertu na Dolenjskem.
Na Vrhniki je zadnjo soboto začela goreti stara LenarČičeva tovarna za harmonije in stote.
V Gorjah pri Bledu je občinski odbor sklenil napraviti občinsko klavnico.
Rešenec s «Titánica». Franc Karun, ki se je rešil s svojo hčerjo, je dobil od sklada za podporo rešenih 400 dolarjev. Pozabljena pa tudi ne bo nesrečna rodbina Mrkunova.
Kanali v Kranju. Zadnji nalivi so zopet pokazali, kako krvavo potrebna bi bila v Kranju kanalizacija. V mnogih hišah so bili spodnji deli pod vodo, ker ni nobenega odtoka. Iz stranišč izstopa voda včasih v stari kanal, včasih pa tudi kara drugam, tako da sanitarne razmere kričijo, a najdejo le gluha ušesa Daljši dopis o teh razmerah smo za danes še odložili. Tudi glede zgradbe novih hiš v kokrskem predmestju in o Čudnem uporabljanju regulacijskega načrta nam dohajajo pritožbe.
Premovanje konj. Zadnjo sredo je bilo prignanih na premovanje v Kranj 15 žrebetnih kobil, 17 zaskočenih mladih kobil in 18 eno-, oziroma dvoletnih žrebet. Razdelilo se je 600 K državnega in deželnega darila, 50 K darila mesta Kranj in 10 srebrnih medajl. Vsa prignana živina je bila lepa, da je bila komisija tako zadovoljna, kot še nikdar dosedaj.
•Domoljub* bo dne 5. julija obhajal svojo petindvajietletnico.
Godovi prihodnjega tedna. Nedelja (30.) Spomin sv. Pavla; ponedeljek (1.) sv. Teobald in sv. Julij; torek (2.) Obisk. Mar. Dev.; sreda (3.) sv. Helijodor; Četrtek (4.) sv. Urh In sv. Berta; petek (5) sv. Ciril in Metod; sobota (6.) sv. Izaija, pr.
Na tedenski semenj v Kranju dne 14. t. m.
je bilo prignanih: 97 glav domače govedi (za mesarja 30), 9 telet, 42 glav bosenske govedi hrvaške govedi 0 in 383 domačih prešičev ter 0 domačih koz in 0 domačih ovac. Cena za kilogram žive teže: za pitane vole 92 v, za srednje pitane vole 82 do 84 v, za nepitane 76 do 80 v, za hrvaško goved 86 v, za teleta 1 K 10 v, za pitane prešiče 1 K 12 v, prešiči za rejo 1 K 20 v. — Za 100 kg pšenice 24 K; rž 23 K; ječmen 22 K; oves 22 K; koruza 22—24 K, ajda 24—28K, proso 21 K; krompir 12 K — v, fižol (rdeč) 36 K, koks 40 K. detelja 160 K, slanina 1*80 do 190 K, drva (trda) 18 K, drva (mehka) 10 K, maslo 3 K, jajce 6 v, seno 6 K, pšenična moka 37 v, kaša 32 v, ješprenj 32 v.
*  « •
Nameravani atentat na nadvojvodo Josipa Ferdinanda. V Ročinju pri Gorici so zaprli posestnika podomače Čolnarja, ki je hotel izvršiti atentat na avtomobil, v katerem se je pri tekmi vozil nadvojvoda Josip Ferdinand. Čolnar je sam izdal prijatelju nameravani atentat. Ko so ga zaprli in našli v njegovi hiši razstreljivo, je izjavil, da je bil najet od duhovnika Cadinara v Srednjem nad Kanalom. Cadinaro je pa čudak, zato ga je škofijstvo prisililo, da je stopil v pokoj. Sam krmi živino, sam molze, sam kida gnoj, sam si kuha in pere, ker nima ne hlapca in ne strežnice. Star je šestdeset let. Dolže ga, da je italijanski vohun in so ga zaprli. Čolnar je pa liberalni agitator, raaščevaven človek in pijanec. Na Srednjem je Cadinaro kar brez škofovega dovoljenja Goriški časniki dvomijo, da bi bil Cadinaro najel Čolnarja za atentat.
Silna vročina je že nekaj dni na Španskem. Umrlo je že več oseb vsled vročine. Vnelo se je in pogorelo veliko gozdov.
Sokoli v Pragi. Tisoč srbskih Sokolov se je odpeljalo k slavnostim v Prago do Dunaja na dveh ladjah. Vsaka ladja je imela na krovu vojaško godbo kraljevske garde. Prišlo je v Prago tudi iz Rusije 550 mož in 250 žen. Poljakov ni bilo. Bolgarov je prišlo 320, Hrvatov 600 in Slovencev 500. Vseh vlakov je prišlo k sokolskim slavnostim 300.
Pri sv. Luciji pri Tolminu se je prevrnil v jarek voz, s katerim so se vozili avstrijski častniki po inšpekcijskem potovanju. Šest častnikov je težko ranjenih.
Umrl je briksenski knezoškof dr. Jožef Alten-wiesel dne 25. t. m.
Tekmovanje golobov. Na Dunaju je klub, ki uri golobe za prenašanje pisem. Zadnji ponedeljek je imelo 455 takih golobov tekmo s Trbiža na Dunaj. Prvi golobi so prileteli na Dunaj v štirih urah, t. j. prišli so — H80 metrov daleč v eni minuti
Letošnje velike vojaške vaje se bodo vršile na Ogrskem pri Szegedinu. Schemua, šef generalnega štaba, si je že ogledal ondotno okolico, ki je podobna beneški ravnini. Vsega vojaštva bo zbranega 10—12 pehotnih divizij in dve konjeniški brigadi. Važne bodo vaje s strojnimi puškami. Poizkusili bodo tudi vaje z vodljivimi zrakoplovi in Ietavnitni stroji. Vrhovno vodstvo manevra bo imel prestolonaslednik Franc Ferdinand.
Na Reki je imel Podrecca, izdajatelj nesramnega lista .Asino", tri veroskrunska predavanja, v katerih se je norčeval iz lurške Matere Božje. Podrecca bi bil lahko tudi urednik .Dana", ker sta si v zaničevanju vere .Asino" in .Dan" podobna
S tira je skočil neki ekspresni vlak na Angleškem. 7 oseb je bilo ubitih in 10 ranjenih.
Napadavca v ogrskem parlamentu Kovača je imunitetni odbor sklenil izročiti oblasti.
Osem konj je strela ubila na Stružnici pri Banjaluki. enega pa oslepila.
Ruski prestolonaslednik Aleksij, ki je 8 let star, je jetičen in zdravniki nimajo upanja, da bi ga ozdravili.
Potres je bil v Costarici, ki je več vasi popolnoma razrušil. Mrtvih je 85 ljudi in 400 težko ranjenih.
Petsto hiš je pogorelo 25. t. m. v vasi Poljani na Ruskem. Pred dvema letoma je tudi skoro vso vas uničil požar
Najhitrejši zrakoplovec dosedaj je neki Garros, ki je prevozil 17. t. m. daljavo 1100 kilometrov v 15. urah, 40 minutah in 57 sekundah.
Mesto Novijork ima po zadnji ljudski štetvi 6 Vi milijona ljudi, to je za 13 kranjskih dežel.
Mačka raztrgala dva otroka. V vasi sv. Martin na Štajerskem je pustila neka kmetica zadnji čas enkrat triletnega sina in štiri mesece staro hčerko sama doma, ko je odšla na polje. Otroka sta se igrala z mačko. Naenkrat se ta spusti dečku v obraz, mu izpraska oči in mu trga cele kose mesa s telesa, dokler ga ne umori. Nato se spravi še nad deklico, ki je morala tudi vsled velikih poškodb umreti.
V 16. minutah in 30. sekundah okoli sveta. Uredništvo lista ,Tim„." v Londonu je odposlalo brzojavko z 12. besedami okrog sveta, t. j. približno 46.000 km daljave in v imenovanem času se je povrnila nazaj v London To je dosedaj najhitrejša pot, a imajo že izračunjeno, da se bo dala še hitreje izvršiti.
Na Francoskem bodo vpeljali na železnicah, tako, kakor imamo n. pr. vozove za nekadivce, ali za gospe 1.1 d., posebne vozove za one, ki se med vožnjo ne marajo pogovarjati. V tistem voza potnik ne bo smel ogovoriti sopotnika.
Zrakoplovstvo. Dne 9. t. m. je bila tekma zrakoplovcev iz Berlina na Dunaj. Nekaj zrako-plovcev je naglo opešalo. Eden je moral kmalu pristati. Ker je pretrdo trčil na zemljo, si je zlomil nogo in se mu je zdrobil aparat Tudi inženir Zablatnik ni imel sreče. Nemec Helmut Hirth je srečno prišel na Dunaj, drugim so pa delale megle težave. Najhitrejši letavec je preletel iz Berlina v Vratislavo v treh urah in eni minuti. Ker znaša oddaljenost 309 kilometrov, tedaj je preletel nad 100 km v eni uri, to je toliko, kakor iz Ljubljane na Trbiž. — Zrakoplovstvo bo moralo premagati še veliko ovir. Skoraj vsak dan se od kod poroča, da se je kdo ponesrečil. Vendar ljudje ne bodo prejenjali. Poizkušali bodo zrakoplove izpopolnjevati, dokler ne dobimo gladke vožnje. Nemci so si napravili že tudi primerne tehnične izraze za zrakoplovbo. Dobro bi bilo, da bi se kak slovenski jezikoslovec ubogih žurnalistov usmilil in s premislekom prav kmalu sestavil zrakoplovsko terminologijo, sicer smo v nevarnosti, da dobimo veliko brozgo, kajti že zdaj vidimo, da vsak slovenski časnikar kuje svoje izraze za nemške besede: Flugfeld, Notlandung itd.
Svojim čitateljem podajemo pismo, katero je pisal Nj. princ Rohan iz Schotwiena: .Elsafluid učinkuje prav dobro. Pooblaščam Vas, da lahko objavite, da je meni in mojim prijateljem pomagal ElzafluidinElza krogljice proti glavobolu, zobobolu, zbodljajih trganju, bolečinah v hrbtu, nahodu in bolečinah v želodcu. — Posebno dobro se je sponeslo to sredstvo 'pri opešanju vida. — Kdor hoče poizkusiti, dobi Fellerjev Elza fluid za K 5'— franko, ako piše direktno na dvorno lekarno E. V. Feller v Stubici, Elza trg št. 264
(H rvatsko)______
Košnja bo naprodaj v nedeljo, dne 7. julija na travnikih kranjskega župnišča: ob polštirih popoldne v Voj-vodincin borštu in ob petih na Letenicah.
novejše vesti.
«Hrvaško-slovenski klub* razbit! S tem
so se te dni tolažili naši liberalci. Pa je zopet smola. Klub ni razbit. Samo don Prodan je bil izstopil, pa se je še ta vrnil v klub.
V državnem zboru je bil sprejet brambni zakon in domobranski zakon. Poslanec Jarc je govoril o razmerah na Hrvaškem, ki postajajo državi nevarne, in je dobro ošibal madjarsko po-goltnost. Odklonjen je bil predlog Grossa, da bi bila nemščina poveljevavni jezik tudi pri deželni brambi, odklonjen pa žal s pomočjo Poljakov tudi Mlcochov predlog, da naj deželnobrambne oblasti s prebivavci občujejo v materinem jeziku. Minister je zagrozil, da zakon ne dobi sankcije, ako bi se sprejel Mlcochov predlog, zato so Poljaki odnehali.
Nemci so grozno užaljeni, ker je še, kakor pravijo, minister Hussarek k slavnostim v Prago kot zastopnik vlade. Nemška narodna zveza hoče nastopiti proti proračunskemu provizoriju in pretrgati hočejo nemški radikalci vse zveze z vlado.
130 milijonov kron zahteva kranjska dežela od države kot odškodnino, ako se dovolijo severnim deželam kanali. Vlada je že namenila za vodovode na Krasu pet milijonov, ki se izplačajo v 15. letih.
Ribnikar je ovadil Pluta, da je goljufal. Plut je bil pred sodnijo oproščen. „Dan" pa piše o — denuncijantih! Pri teh razmerah je moral g. Luka Jelene odstopiti od .Učiteljske tiskarne* ker je sin Vitko bil urednik Plutovega nJutra-, drugemu uredniku Zalarju je pa sodnik očital, je brezverec.
«Še pes ima več pravice, kakor katoliški duhovnik.* Tako se je potegnil sinoči za duhovne — .Slov. Narod" 1 Pa ne za vse, ampak samo za kapelana Zgago v Kropi, in zanj tudi le zato, ker misli, da ga je škof suspendiral, ker je šel za Aškerčevim pogrebom. Zgaga pa ni bil še nikoli suspendiran zaradi Aškerčevega pogreba. Kdor razmere pozna, se mora smejati in reči: .Še osel ima več pameti, kakor liberalni žmnalist!"
Za poškodovane po toči v vaseh Voglje, Bukovica in Dražgoše je poslanec Demšar vložil nujni predlog za državno podporo.
Novomašniki leta 1912. Posvečeni bodo v mašnike letos naslednji gg. bogoslovci: a) iz IV. letnika: Jernej Hafner iz Krope, Janez Lobe iz Zagradca, Jožef Markič iz Strahinja (oz. Preddvora), Anton Rovtar iz Spodnje Idrije, Frančišek Sedej s Trate, Jožef Šimenc iz Dola, Karol Zaje iz Sodražice; b) iz III. letnika: Frančišek Hiti od Sv. Trojice nad Cirknico, Janez Kete s Planine nad Vipavo, Andrej Martinčič iz Št. Jurija pod Kumom, Frančišek Pfajfar iz Selc. Rudolf Potočnik iz Železnikov (oz. Selc), Jakob Širaj z Blok, Matija Škerbec iz Starega trga pri Ložu, Frančišek Šusteršič iz Horjulja. Subdiakonat bodo prejeli 10. julija, diakonat 12. julija in presbiterat 15. julija.
141 let star mož je te dni umrl pri Odesi. Pipico je vlekel do zadnjega.
Na Kavkazu bo imela proti Turčiji Rusija kmalu postavljenih 400.000 mož. — Za nove vojne ladje je duma dovolila 1255 milijonov kron.
DRUŠTVU.
•Kmečka zveza za Kranj in okolico*
bo naročila skupno v celih vagonih gnojilo za ajdo. to je rudn. superfo*fat. Cena je 7 K za 100 kg. Člani naj si ga takoj naroče pri zvezi, da ga gotovo do setve prejmejo.
Zlet „Orlov" na Vrhniko. Podzveza .Orlov" za Kranj ko bo imela v nedeljo svoj izlet na Vrhniko. Do srede se je priglasilo že nad 500 .Orlov", med katerimi je nad 400 telovadcev.
Svirale bodo pri slavnosti godbe: Orlovska godba iz Selc in iz M. D. v Polju ter društvena godba iz Domžal. Gorenjci se odpeljemo z jutranjim vlakom, ki pride v Ljubljano 7*19, in se vrnemo zvečer z zadnjim vlakom.
Blagoslovljenje ,,Ljudskega doma" v Cerkljah bo dne 7. julija. Ob 9. uri je sprejem gostov. Ob 10. sv. maša z govorom in nato blagoslovljenje. Popoldne ob 3. uri so litanije in nato velika ljudska veselica. Sodeluje domžalska godba in več pevskih društev. Kot govorniki so naprošeni: posl. Jarc in Lampe ter dekan Koblar.
Selca. Meseca avgusta bode o priliki otvoritve Selške orlovske godbe velika veselična prireditev na prostem. Vsa društva v bližnji in daljni okolici se naprošajo, naj na dan te prireditve, kateri dan bode v kratkem objavljen, ne napravljajo svojih prireditev.
V Št. Jakobu v Rožu bo v nedeljo, 30. t. m., ob 3. uri popoldne ondotna požarna bramba praznovala svojo 25 letnico. Obenem bo blagoslovljenje nove brizgavnlce. Gorenjski gasivci se bodo slavnosti udeležili v večjem številu.
Narodno gibanje na Koroškem. V Ži-t_ri Vasi se je zvršilo zadnjo nedeljo blagoslovljenje .Društvenega doma" z lepo slavnostjo. — V Št Rupertu pri Velikovcu je bil dobro obiskan žeuski shod in tako tudi v Dobrli Vasi.
Jugoslovanska strokovna zveza je imela zadnjo nedeljo občni zbor v Ljubljani. Zveza je imela lansko leto 20.480 K 66 v dohodkov in 8552 K 52 v izdatkov. Rezervni zaklad znaša 17802 K 92 v. Na Gorenjskem ima zveza dvoje okrožij, namreč na Jesenicah in v Šmartnem pri Kranju. Pri volitvah so bili izvoljeni: za načelnika dr. Ivan Zaje, za podnačelnike: Miha Moškerc, Vinko Zabukovec in dr. Lovro Pogačnik. Za zapisnikarja Franc Kerhne, za namestnico Ivanka Kosec, in za blagajnika Bogomil Remec.
Tabor istrskih mladeniških društev bo dne 25. avgusta t 1. v Bermu v Istri. To je prvi hrvaški mladeniški tabor, na katerega so vabljeni tudi Slovenci, da se v slogi, kakor pravi .Pucki Prijatelj", zatre vsak začetek liberalne kuge v Istri, obenem pa odbijajo navali od strani Nemcev in Italijanov.
V Celovcu boondotno .Slovensko kršč. soc. delavsko-društvo" praznovalo v nedeljo svoj društveni god. Ob Vj9. uri bo sv.maša s slovenskim petjem in pridigo v cerkvi sv. Duha, popoldne ob 3. uri pa bo velika vrtna veselica v hotelu Trabe-singer.
-Sveta vojska" je ime novemu protialkohol-nemu društvu, ki se je ustanovilo zadnjo nedeljo v Ljubljani namesto razpuščenega društva .Abstinent". Obenem se je ustanovila .Zveza Svete vojske," h kateri bodo pripadale vse podružnice .Svete vojske" na Slovenskem. Ime ni dobro!
/VlrfelA CrarSl ,zkušnJa me uči in drži, da 1TlyJ** aiaia za odpravo izpustljajev, kakor tudi za nego kože. ni boljšega mila kakor je svetovno-znano Steckenpferd hlijino mlečno milo Berg-manna In dr., Tešin ob Labi. — Komad po 80 vin. se dobi po vseh lekarnah, drogerijah, parfimerijah 1.1, d. — Ravnotako je brez primere Bergmannova lilijina krema „Manera" za nego nežnih, belih damskih rok; v škatljicah po 70 vin. se dobi povsod.   147 50—14
ne morete jesti, aii ako se počutite slabo, odpomerejo vam zdravniško preizkušeno
p^gj^   182 12—5 Kaiserjeve
f*&!čy želodčne mellsne karamele
tf^&ffi^ kajti po njih bodete dobili dober tek, želodec /gVJfgSi se zopet uravna in okrepi. Radi oživljajočega VjJjJ^v    in osvežujočega učinka so naravnost nepogreš-
p^Jj^   'J've! pri turah- Paket 20 ,n 40 vin- Dobi se P"
^^^^    k. ŠAVNIK, lekarna pri sv. Trojici v Kranju.
ZobozdraonlSkl In zobu-::     tehniški atelje ::
Dr, Edv. Globočnlk, okrožni zdravnik in zobozdravnik, in F"r. Holzhacker, konc zobotehnik
ws^v* V KRANJU *******
v Hlebševi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne fn ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne izven velikih praznikov na razpolago.   183 26
222
Poslano.
V Šenčurju pri Kranju, dne 15. junija 1912.
Gosp. Frana Dolenza, trgovca v Kranja.
Zadnji veliki požar v Šenčurju mi je uničil tudi cel vagon cementa »Spalato", ki sera ga imel v zalogi.
Vsled Vašega posredovanja pa mi je tovarna tega cementa od dotične kupnine znesek 100 K, reci: en sto kron, prostovoljno odpustila, t. j. toliko, kakor darovala.
Glede na ta veledušen čiu izrekam tem potom za Vaše prijazno posredovanje najto-plejo zahvalo.
Obenem porabim priliko in tvrdko Fran Dolenz kot nje večletni odjemalec si. občinstvu prav toplo priporočam.
Z odličnim spoštovanjem        JankO GaŠperlin 1. r.
Na c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju
se bodo vršile
Vzprcjemn« izlpršnje za prVi razred
* stbiti, tat 6. ¡«111« 1912 ti 8. ne umj.
Uoenoi, ki žele biti sprejeti v prvi razred, naj se javijo v spremstvu svojih staršev ali njih odgovornih namestnikov dne 4. julija od 2. do 5. ure popoldne pri gimnazijskem ravnateljstvu ter
seboj prinesejo krstni (rojstni) list in obiskovavno izpričevalo. Vnanjl učenci se lahko oglasijo tudi pismeno, ako pošljejo zgoraj omenjeni listini
pravočasno po pošti.
Ravnateljstvo c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnazije.
122 2-2 Kranj, dne 20. junija 1912.
Zidarji, pozor!!
Portland-cement najboljše Dalmafinshe znamke za izdelovanje strešne opeke, za zidanje zelo priljubljen, trauerze, Etemit ter druge stavbinske potrebščine priporoča po
zelo ugodnih cenah
216 3
veletrgovina „Merkur"
Peter Majdič, Kranj.
Velika Izber zajamčeno
dobriti travnih kos lastnih znamk ter bergamskih brusilnih kamnov.
Gnojnične sesalke, porabljive za
poljubne globočine.
Raznovrstna gospodarsko In poljedelsko orodje.
1 3 % 9 2 m
a
rr
.0
& 1
rr •
T3 — O as
•o a a o_ e
a h S,
• E. 5
A T I
2. »
•s "S
b a« S
55
— rt
N "O
B c
o = a 3
I"* O
f
P g.
oNi ID
J8
.a
* 3 O C s d ■!
03 ux ca 5; c. < "o    r: J2.
»=r    . »-o o 8
"H. o. s    g 5«
P £8«   S 3.2»'
CB 2.3.» wo' "5 0 3 m 5*=r-o
_ S " a 5. o s r
P 2/0       " et o
- «2--S5*o o o
o- S
. w 0» o < t/> rt r*
_ l"d       T* b**■
- < — o n'2.a 0» c os to s» • rt rt
n "5"
o 12
O   rt O,
O t» W < A
M tč
a s ■
•M
C/i
Z o m g"
D, »
2 o
o S
O" 3 b
O n ~» B
rt
re rv
3 2
3 2
» a
cn M
o n
pt £?
3 %
b as
1
3
O
■
i
f tih .1 ■ i>i!i \m r\\
Pri meni se tudi najceneje dobijo vsi poljedelski stroji ln najboljši milni, stroji sa kolarje, mizarje, kovače in ključavničarja ter najboljši šivalni :::: stroji po zelo nizkih cenah. Jako ugodni plačilni pogoji se dobijo.
»H (M f;(.» M :(!)•!!))!( (jI I! I!)
"O
Er
c
o.
■ s.
O
S>g-<|> 3 —TJ O O "* I
P 3
3 3 X 0
O
»1
171 25—7
• 3 o
• Jb 0 0 i <
— _    — » n
m ~ ~ z ' "
i • »   a <*
O    O" B o
Omm —
m       n 3 »
r3i?n.» -
e < o Z t ? 2." = ««
1 x rt n •>
S"  2rt a.
• "i« _
1 0   a a
H
•n
O <
5*
N
N<
2.
N
5. o