C. C. PostMle. — Esce ogni mercoledi e venerdi — 26 eennaio 1927 Posamezna Stevilka 25 stotink. « tehaja vsako sredo in petek zjutraj, .Stane za celo leto 15 L. ! » pol leta 8 » » četrt leta 4 » Za inozemstvo celo * leto lir 40. Na naročila brez dot 'poslane naročnine se * ne moremo ozirati. « Odgovorni urednik: ( Polde Kemperle. St. 7 V Qorici, v sredo 26. jqnuarja 1927 Leto X. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogo» voru in se plačajo v naprej. — List izdaja konsorcij »Gor. Stra> Se*. — Tisk Katoliške tiskarne v Qorici. Ri> va Piazzutta St. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mameli štev. 5. (prej Scuole). Teles, int. štev. 308 Slovenskim ženam. Ali se še spominjate, kako smo živeli pred desetimi; teti? Zähsten čas je 6/7, Možje in fantje so se mo? Tali bojevali za tujcein umirafi. Domovi so bili zapuščeni, družine brez glavarjev. Naše žene in de; kletä sö sakral napete vs&'moci, da so obdelovale posesfva in hranile ofroke. Slovenske žene so takrat pokazale, kako pridne in vztvajne in značajne so. ' '; '" Sredi vojne so pa slovenske zene iudi izpričale, kakö prisrčno in nes ustraseno Ijubijo slovensko domo* vino. ¦'¦' :'/' ¦ ¦¦• ¦ ' - Leta 1917. so se slovanski narodi dvignili in so tahtevali od Avstrije mir, svobodo in snmostojnost. Slo* venski in hrvulški poslanci na Du* naju so pod vodstvom doktorja Kreka ' progUisili slovečo majsko deklaracijo. Po dveh leiih teme, krvavega fr pi fen ja in^ suženjstva je zäsijaki müjska dektaractjä kukor žgodnja danicB, ki riäznanja, da prihaja narodu lepo, solnčno jutro. 'Z&siopniki slovenskega' naroda so govorUl: A slovensko Ijudstvo je rnolčalo. Saj možje in fant je, ki so tičali v vojaških suknjah, niso smeli govoriti! Njih'izmuceriä srcü je si; Cer hapolnilo novo itpanje, a mo? räli so molčati. Veličastni nastop žena. In v tcm zgodovinskem trenutku so stopile slovenske žene, mat ere in dekleta na plan. Pogumno, veselo in z vsem srcem so zaklicale v ev* ropski svet: Slovenski narod hoče biti na svoji zemlji svoj gospod. Po naših väseh, frgih in mestih so žene riavdiišenopodpisovate majt sko deklaracijo. Po Krasu in Vipav; skem, po Gorah in v Istri, povsod so tisočere žene podpisale zgodo; vinsko lisiino naših znhtev. Skozi vse drugo polletje 1917 so bile slos venske žene na političnem bojišču. In bil je ganljiv trenotek, ko je za; vtopstvo slovenskih žena dne 19. marca 1918 izročilo parlamentarne; mu vodstvu slovenskega naroda ah bum z nad 200.000 podpisi žena in deklet, ki so zahtevale državljan; skih pravic za slovensko in'hrvaf: sko Ijudstvo. Nove dolžnosti naših mater. Deset let je preteklo ... Kako velike in važne spremembe so se v tej dobi izvršile v naši domačrji! Prišli smo v nove razmere. Töda že je iu, kakor pred desetimi leü, čas, ko stovenski narod kliče svoje vrlo, požrtvovalno' ženstvo k delu. Zdaj gre za slovenske otroke. Kaj bo s stotisoč slovanskih otrok, ki zahajajo v sole, kjer so naš mili jezik ne glasi več? Ali bodo ostali zvesti svojim materam? Ali bodo ljubili materni jezik in slovensko domačijo? Ali bo ta mladi rod zmstel v čvrsto, pošteno slovensko Ijudstvo? Slišimo, kako nam odgovarjajo naše dobre, zveste mat ere: »Srca slovenskih otrok so naša in božja. Nikomur jih ne damo. Učile bomo otrokv dnma pisati in čitati slovenskcr.Iz nsasih otrok ne smejo zrasti odpadniki. Hočemo, da zrastejo nasi dečki in deklice v vrle, značajne, Bogu in narodu, zvet ste ljudi!« '.>'"yr.\- >:'-r:. Slovenske žene, slovenske mates re, vr/sl dekleta! V vaših rokah je bodočnost našega ubogega naroda. Spremenite 'svoje hišv v učilnice, kjer poučujte svoje otroke, brate in sestreže v prvih šolskih letih slovenskega branja in pisanja! Uči* te jih, da je boljse biti zvvsi in zna; čajen človek kot bogat izdajavec. Vlijie v srca slovenskih otrok to; plo in silno ljubezen do slovenskes ga naroda. Boü, bo poplačal vašo zvesto delo. Zakaj v tej domači učilnici bodo vaši otroci postali po; šteni, zvesti in zavedni ljudje, ki bodo spoštovali svojo mater in ma; terni jezik ter ohranili trden dom. Kaj se gpdi po syetu? Volitve v oblastne skupščine so v Ju^oslaviji končane. -Natftnčnetfa izida iz cele države šc ne poznamo in zato je težko povcdati, koliko so posamezne stranke v tej borbi do* bile ali zqubile. Vladni možje trdi- jo, da je od 1200deželriih 'poslan* cey,1 ki so bili v nedeljo izvoljeni, Prišla velika vcčina v roke vladnih ^rank- Pravijo, da imajo radikali *'3 poslancev, ;Radič 200, Oemo= Kratska zajednica (to je Davidovič in rausliiTiam iz Bosnej 140, Sloven^ fcka ;ljudska st'ranka 85 in Samo^ stojni- demokrätjc (Pribicevic in .^cyav) 80. Ostala mesta so poraz, delgena med manjše stranke in strancice. Fo teh'.Stevilkah bi bilo ha' strani radikalov in Kadiča, to se pravi vlade 675 deželnih poslancev, na strani opozicije ^ä:;525.-Taki so prvi ^lasovi iz vladnih krb^ov:Boljs se'je'pa, da počakaino uradne štc* vilke iz posameznih pokrajin, prc= den izVe^erao'koncno' sbdbd: r Velika zmaga Slovenske ljudske stranke. Samo iz bližnje Slovenije so pri* sli k nam zanesljivi podatki o uspe* nu volivne borbe. Slovenska ljudska stranka je izvojevala v nedeljo zo- pet sijajno zma^o, kakor-je bilo. si* cer prieakovati in smo jo v. zadnji »Straži«: že naprej napovedali. Slo- venija je volila v dveh okrožjih: na Štajcrskem in na Kranjskem, ker ji pritieeta po ustavi dye oblastni skupščini, cna ssedežem v Maribo- ru, druL>d v Ljubljani. Za štajcrski de/elni '/bor jo ibiio izvoljenih 64 deželnih opslancev, od katerih je dobil dr. Korošec 43, Samostojna kmočka ali Radieevä stranka -11,- dr. Žcrjav 6, socialisti 3 in rajdiknli 1 poslanca. - V ljubljansko -oblastno skup.ščino pride 53 deAelnih poslan? eev.' Q.d tch< odpadc na Ljudsko stranko 40; mest, na Samostojne demokrate (dr. Žerjav) 6, na Samo- stojne kmete (Radič, Pucelj) 4; na socialiste 1, na Kočevarje 1, na Hr- vate v Kastvu (severno lOd.Rcke) 1. Kdor čita te številke, sc čudi, od^ kod so vzeli Radič in nje^ovi samo- stojni kmetje na Stajerskern 11 de* želnih poslancev, ko jih je na Kranjskem le štiri. Ta> iza.aonetka se takoj r.azreši, ako pomislimo, da je ¦vkljuecn v štajersko «blast del Medjiinurj^, kjer. stanujejo Hr- vätje. Nanje odpade 5 deželnih po* slancev. • . ¦ ,.,: ,r-- v,- Kljubi temu je zmaga Slovenske ljudske stranke nad vse velieastna. Od 117 slovenskih deželnih poslan- ce-V jih ima 83, vse ostale stranke skupaj pa le 34. Na krmilu Slovenije. V nedeljo 23. januarja je prisla Slovenska ljudska stranka na kr- milo Slovenije. Razpola.uala bo v obeh oblastnih skup.ščinah z več ko dvetretinsko veeifio;-rn bo lahko ne^ ovirano vladala v pokrajinski upra* vi Kranjske in Stajerske. Iz njenih vrst izidejo po veliki večini dežclni odborniki, predsednika oblastnih skupščin, ona bo mor.ala izbirati deželno uradništvo, ona orgariizira* ti vso samoupravo Slovenije; Veli? ko cast, toda tudi veliko odgovor* n.ost je naložila zgodovina tej stran* ki. Bivša deželna uprava jo vniee^ na, uradi že zdavnaj razpušeeni, deželno premoženje je prešlo po večirii v last države, novi gospo* darji oblastnih skupšein nimajo nU ti poslopij, kjer bi lahko zborovali. V prelepi palači bivšega deželne^a zbora za Kranjsko je sedaj sloven* ska univerza, ki je ni mogoče po- staviti na cesto. Vodilni možje Slovenske ljudske stranka bodo mo* räli toraj zidati od temeljev. Začeli bodo dobesedno z ničem, kajti no* ve oblastne^ skupščine nimajo do* hodkov dancs še niti dinarja. Tež? ko,skoro nadeiovesko delo stoji pred Slovensko ljudsko stranko. Koliko pridnosti, koliko skrbi, ko* liko potrpecljivQSti, aVse sezida iz ruševin nova stavba.. K sreei ima Slovenska ljudska'stranka za sabo lepo z-ijodovino, ima za sabo boLa= to izkustvo iz prcdvojne dobe, ko je leta in leta delala vzgrno v kranjskem deželnem zboru. Casi, ko so Krck,'Šušteršič in Lampe u* pravljali deželno ^ospodarstvo, sto? je kakor spomenik v zi^odovini Slo* veneev. Siroke, lepe ceste, lični mostovi, veliki vodovodi, sijajne elektrarne, ki. jih vidiš na potova* nju skozi Slovcnijo, pričajo ^lasno vsemu svetu, kaj (so znali ustvaritj za slovensko ljudstvo naši predni* ki. Te sposobnosti in te sile so še živc in močne v Slovenski ljudski stranki in zato upamo, da bo kos tudi težkim nalogam sedanjosti. Nemčija. Na Nemškem je?vlada že dolgo easa v kriziin >vsi dosedanji na,po* ri, da bi se sestavila vlada z za= nesljivo veeino v parlamentu, so brezuspešni. Marks^ voditelj nem* šk\h katoli^anov, je moral odsto* pitj, kerlfo glasovali .proti njegovi vladi združcninacionalisti in social? demokratje. Bil je sicor tudi prej v inan jšini, toda kadar je vodil. p.oli* tiko zbližanja .< mod Nemčijo in Franeij'o;sö ga ,s,taJno socialni de* mokratje podpirali; čctudi niso, se= deli'V vladi. V .-drugih slueajih, po* sebno'ko je šlo za notranjo politic kor 4o na nacionalisti glasovali.^za Marksa, da hi držali na oizdi social* ne demokrate. Tudi nacionalisti, ki so Iskoro najmoenejša stranka na Nemškem, raso imeliusv.ojih mož ,v vladi/ ¦¦ ¦¦.-¦.;.. (.•>¦. ii' y ,.,«. . , ¦ Marks in Strcseman sta se take držala na površiu in se mirno po? gajal-a ¦ z Brianaom, ectudi nis.ta I iitiela v parlamentu večine; Dceem* bra meseca &o se pa socialni demo: kratje in naeiona;listi navelieali: če* mu najbi vednp in povsod1 vlado podpirali, a bi ne imeli tudi sami vladne oblasti v rokah? Združili so se za 24 ur, združeno glasQvali proti Marksu in ga vrgli. Boj za republikol Od tistfh dni trajajö neprestano v Berhnu pogajanja, a brez vsakega uspeha. V vlado bi 5li prav radi na* cionalisti, katerim načeljuje grof Westarp. Že delj časa imajo hude skomine po vladni oblasti-in gene* ral Hindenburg, predsednik ncm* škc republike, jih v tern javno pod* pira. Nacionalisti so pripravljeni prepustiiji k,a,tolieanom vodstvo, po* nujajo. jim mesto državnega kan* clerja, in: vse mogoče druge stvari, a ;katolicani so ponudbo odklonili in ne marajo sodelovati z naciona* listi. Zakaj? Ker so nacionalisti v sreu sovražniki republike in se še vedno ogrevajo za Viljema II. GroT Westarp in vse ostalo-nacionalistic* no plemstvo bi hotelo postaviti na tron zoret Hohenzollernce in vide* lo bi rado zopet pruske generale na krmilu države. Nacionalisti zahte* vajo po programu novo vojno in razglašajo p,o shodih, da bo treba z orožjem v ro;ki osvo^oditi neod« rešene brate v Älz-aciji, na Poljskem, na Oeškem in v Italiji. Vojnama* ščevanja ie program- nemških na* cionalistov. Zato so bili do zadnje* ga časa naspr.ptniki vsakemu zbli* žanju med, Francijo in, Nemeijo> in se dclali norca iz-Zvezo narodov. Nacionalisti so nadalje zastopniki velekapitala tcr po ys.^i svoji vz.i«o* ji sovražniki delavstva. $li bi radi v vlado, da lahko pritiskajo na so* cialn.c demokrate in izvedejo svojo protidelavsko politiko. Katoličani nc morejo pristati na tako politiko-in odrivajo,. zato od sebe vse sladke ponudbe naciona* listov. Nacionalisti pomenijo ne* varnost za republiko, za mir in za delavstvo. Hindenburgovo pismo. Danes lcži üsoda nemško demo* kracije in nemškega proletariata v rokah katoliškega centrum.a Ako bi centrum le mignil, bi sedeli na* cionalisti v vladi. Toda naeelna in poštcna stranka nemških katoliča* nov se ne da premakniti. Tudi Hin* denburg je začel pritiskati nanje in pozval v javnem pismu Marksa, naj sestavi vlado . z nacionalisti. Cen* trum je.javno odgovoril in stavil za sodelovanje tele zahteve: 1. Zveže* mo se le z ono stranko, ki se brez* pogojno priznava k republiki in rije* ni zastavi.- Nacionalisti,! odrecite sc Yiljemu II. 2. Sodelovati hočemd le z pno stranko, ki bo podpirala in nadaljevala'delo za svetovni mir. 3. Skupaj pojdemo le s stranko, ki bo 'A vso močjo sodelovala pri volikem zakonodajnem delu v blagor delav* stva. •' ; . .' ' \ , ' Razen tegä je bivši kancler dr. Wirt pozval nacionaliste, da javno povedo pred ljudstvom, kaj misli* jo, da bo narod na jasnem. Karte na iriizö.1 Napisal je uvodnik v »Berliner Tagblatt«, kjen. pravi med drugim: »Nemški centrumaši ,smo sprego* vorili jasno in. odkrito. Zdaj govo* rite, vi, nacionalisti! Vsak ima be* sedo., Nočcmo. vaše trpke jeze y^ro* ti pobratenju nar.oda\% proti mir.u! Vi stopate,.skozi vrata republike. Milijoni mož stoje pod č,rno*-rdeče* zlato republikansko zastavo. Glej* te tu na steni plošče, na njih so vklesana imena mož, ki so padli za Stran 2. >GORIŠKA STRA2A« rcpubliko od 1. 1918. näprej. Mi smo doprinašali žrtve radi ljudstva in države. Vas tedaj ni bilo z nami, le vase psovke so nas spremljale. Mi smo zavrgli jczo in sedaj naj državna modrost krasi našo skup* no mizo. Torei na dclo! Dcmokrati, socialisti, socialni republikanci, po* zor! Nacionalisti šovinisti prihajajo k nam. 1 Irepcnijo vstopiti v republi* kansko hišo. Toda sestaviti se mora zapisnik o pogajanjih! Nihčc nc smc ljudstva slepariti! Kdor pravi, da je republi* kanec, naj to podpiše, naj se v to zaveže. Včeraj smo si bill še na* sprotniki. Vi nacionalisti ste nas imenovali celo izdajavce in rušivce domovine, osle v politiki, skaze v državni modrosti, blazne Pavlihe na politični pozornici. Vi stc progla* sali, da poznate vse umctnije velike cesarske politike. Mi zahtevamo od vas malo. Postanite vdani ljudski repubhki, dclajte skupno z nami za svctovni mir, delajte skupno z nami za delovne množice! Oe pa tega no* čete, gospodjc nacionalisti, potem vedite, da katoliški centrum z vami nikoli marsiral ne bo, pač pa proti vam z vsemi svojimi močmi in or* ganiziranimi množicami!« Tako so sedaj nacionalisti na krizpotju: podpisati morajo, da so za republiko, za svctovni mir in za dehivstvo, ter se tako odrcči dose* danji svoji politiki, ali pa odstopiti od vlade. Ako store prvo, se re* publika. in demokracija utrdila, kar bo velika zasluga nemških katoli* eanov. Ako sc temu uprejo, pridejo pa na vlado socialni demokratje s j centrumom. Katoličani na Nem* 1 škem vrše v tch dneh veliko delo v prid domovine in svetovnega miru. DNEVNE VESTI ZADNJI TEDEN! Januar gre h koncu. Velika ve« čina starih naročnikov »G. Straze« je obnovila svojo naročnino za leto 1927. in je s tern pokazala, da zna držati red in da razume našo sveto stvar. Cast jim! — Tem se je pris družilo tudi lepo število novih nas ročnikov. So pa še nekateri, ki tudi mislijo »Stražo« naročiti, a do da= nes niso utegnili ali pa so le odla* šali. Te prosimo, naj nam dopo= šljejo naročnino za 1927 (petnajst lir). — Kdor ne more za celo, naj pošlje za polovico leta (osem lir) — čim prej, najkasneje pa v teku tega tedna. Položaj našega lista je pač tak, da moremo »Stražo« pošiljati samo onim, ki jo plačajo naprej. Vsled tega OPOZARJAMO, DA BOMO PRIHODNJI TEDEN USTAVILI LIST VSEM, KI DO TAKRAT NE BODO ŠE PORAVNALI NA= ROČNINE ZA LETOS. — Požu* rimo se za dobro stvar, saj gre predvsem za našo lastno korist! Bog nam daj svojo pomoč in svoj bias goslov! Uprava. Vpišite se v Mohorjevo družbo! Goriška Mohorjeva družba bo letos izdala sledeče knjige: 1. Koledar za 1. 1928. 2. Franc Jaklič: Zgodcvinska po* vest iz Idrije. 3. Filip Tcrčelj: Za domačim ogs njiščem. 4. Zgodbe sv. pisma za solo in dom. Stari zakon. 5. Gospodarska knjiga. Članarina znaša šest lir. Katoliški Slovcnci! Vpišite se v Mohorjevo družbo! Za šcst Hr bo* ste prejeli pet lepih knjig za pouk in v vedr.lo. Vsaka slovenska hiša naj se vpiše v bratovščino »Goriš* ko Mohorjevo družbo«. Vpišite se pri gg. duhovnikih, ki imajo nabi* ralnc pole. Prosimo spošlovane ude, da pohitijo z vpisom, da bo Družba vedela, koliko iztisov knjig naj naroči v tis'karni. — Opozarja* mo, da bodo knjigc jeseni za neude stale 10 lir. Družba bo izdala kot dodatno knjigo molitvenik; lepo vezan bo stal dve liri. Kdor ga želi jeseni pre-* jeti, naj se zglasi pri g. poverje* niku. Na svečnico bodo začeli vrli naši I fantje pobirati ude po frakeijah. Na svečnico bodo gg. poverjeniki vpisovali ude. Vpišite se na sveč* nico v Goriško Mohorjevo družbo! Naš družinski list. Kdo ni poznal Mladike! Kateri naš fant, katero dekle, katera po* štena slovenska družina se ni raz* vcsclila, ko je prinesel listonoša »Mladi'ko« v hišo? Z vescljem smo prcbirali njene zanimive povesti, njen drobiž in njene uganke. Toda ni je več, razmere so nam jo vzele. Kaj sedaj? Ali naj ostanejo naše slovcnske družine brcz svojega dru* žinskega lista, Ali naj ostane naša krščanska mladina brez dobrega in poštcnega čtiva? Ne! Naš Čolnič, ki je bil dosedaj glasilo naših društev, je sklenil, prevzeti poleg svoje sedanje naloge, še eno: hoče postati tudi glasilo naših krščan= skih družin. Velika in težka je naloga, ki jo je prevzel »Naš Čolnič«. Težko je v današnjem času dajati obilico dobrega čtiva po tako nizki ceni, da je dostopno vsaki naši družini, - tudi najrevnejši. Tega se zaveda »Naš Čolnič« v polni meri. Vendar se je odločil da ne zviša sedanje cene kljub velikim stroškom, ki si jih je naprtil na ramena. Katoliški fantje, katoliška dekle? ta, katoliške družine, za 10 lir Vnm hoče prinašati Čolnič celo leto dobro in pošteno, zabavno in po? učno čtivo. Oklcnife se ga vsi in podpirajte ga, da bo to svojo nah? go lahko v polni meri izvrševal. Naj ne bo slovenske hiše, ki bi zavrgla naš najcenejši katoliški dru/Jnski list! Kdor ga ne more plačati na? enkrat za celo leto, naj pošlje vsaj naročnino za pol leta, Geslo naših slovenskih družin naj bo: V sleher* no krščansko- in slovensko družino »Naš Čolnič«. Manjšinska politika. Vedno glasnejše postaja vpraša* nje o narodnih manjšinah. Glasove 40 miljono.v narodnih manjšin v Evropi, naj se jim dajo njih narod* ne in kulturne pravice, čujejo že tudi vodilni politiki in jih morajo vpoštcvati. Nemci skušajo najhis trcje rešiti manjšinsko prašanje. V ta namen sklicujejo še za ta mesec posebno zborovanje manjšinskih in aktivnih politikov, da se pome* nijo o stanju in zahtevala" slovcnske narodne manjšine na Koroškem. Pri zborovanju bodo navzoči tudi zastopniki berlinske vlade. O tem zborovanju govori tudi odlični po? znavalec manjšinskega vprašanja Ncmec dr. Camillo Morocutti iz Jugoslavije. V ljubijanskcm dnevniku »Na* rodni dnevnik«, ki se izmed vseh \u stov v Sloveniji še najbolj resno bavi z manjšinskim prašanjem, je zopet napisal članek »Politika spo* razuma Nemccv v Sloveniji«. V članku odgovarja na neki »Jutrov« clanek in poziva liberalno in de* mokratsko slovensko razumništvo, naj razloži, kako si zamišlja rcšitev manjšinskega prašanja na Koroš* kern, v Sloveniji in na Primorskem. Glcde omenjenega zborovanja pra* vi: »V Bcrlinu vedo, da bi utegnila vzorna rešitev manjšinskega vpra* šanja v Avstriji in Nemčiji. kakor je sedaj v pripravi, olajšati ugodno rešitev tega vprašanja ne samo v Južrii Tirolski, marveč tudi v Ju* lijski Benečiji in drugod.« Taki glasovi so zelo razveseljivi. S pravično in pošteno politiko na* pram narodnim manjšinam se od* pravi marsikako trenje in nespo* razum med narodi Evrope. Sicer je manjšinska politika — politika, ki je bila pred vojno skoro nepozna* na — še dalcč proč od svojega ei* lja, toda rahlo upanje le smemo gojiti. ker se najbolj brihtne glave Evrope zavzemajo za pravieno ure* ditev tega vprašanja. V kratkem bomo morda še kaj več spregovo* rili o tem za vse tako perečem vpra* šanju. Poslanci se bodo zbrali v rimskem parla* mentu koncem drugega meseca. Sprejeli bodo državni proračun. Kreg med političnimi ubežniki. Italijansko časopisje poroča o sporih med italijanskimi ubežniki v Franciji. Kakor smo že pisali so tiskali v Parizu hud protifašistov* ski list »Corriere degli Italiani«. Ker je večkrat hudo kalil razmerje med Francozi in Italijani, ga je pariska vlada zatrla. Dovolila pa je izdaja* nje socialističnega lista »Avanti«, ki je prej izhajal v Milanu. Prejšnji »Corrierejev« urednik Donati je zaradi tega baje zelo hud na socia* listično krilo italijanskih »fuori* uscitov« (politični ubczniki.) Po dolgih prepirih. Vesele vesti prihajajo iz Präge. Napetost med Vatikanom in Ceho* slovaško se je ublažila. Vlada v Pragi upa, da bo mogla v kratkem skleniti pogodbo s papeško stoüco. Za vlado Srbov, Hrvatov in Slovencev. Belgra'ski časopisni poročevavci I so zvedeli, da namcrava ministrski predscrinik Uzunovič znova pričeti pogajanja s Slovensko ljudsko stranko. Srbski politiki uvidevajo, da morajo biti tudi Slovenci v via* di, če naj vlada vživa popolno za* upanje povsodi. Jabolko prepira. Bcsarabija, ki je po vojni pripa* dla Romuniji, pomeni za Rusijo in Romunijo jabolko prepira. Pred dnevi sta sklenili Francija in Romu* nija medsebojno pogodbo. Med drugim priznava Francija Romuni* ji pravico do Bcsarabijc. To je spravilo boljševiško vlado pokon* cu, da jc po svojem pariškem po* slaniku Rakovskem ugovarjala proti francosko*romunski pogodbi. Ciiuaj se senjske roke! Zgodovinska povest. Hrvatski spisal Avgust Šenoa. poslovenil F. S. Cvetkov. »Glej!« je nadaljevala, položivši roke na Klarine prsi, kako leti to sree — leti kakor lastavica. Tu ni leka, razun smrti, smrti, smrti! Jaz vem to, kaj se pravi: tok, tok, tok! A meni si tajila; idi, mlada grešni* ca! Ker po sreu sem izmerila, da to ni vzplamtelo kar čez noč, da so to starejši računi. Modri ste! Izmolili ste litanije pa sedaj ste prišli sem* kaj, da babica poreče: »Amen!« Modri ste! Da, kaj nas briga slepa babica, v kot ž njo, je*li?« »Ne bodite taka, mati! Vaše čiste roke so pečat tej sreči; brcz Vas ni blagoslova!« je dodal knez. »Ti hočeš tcdaj zapustiti babico?« je zajokala starka mirneje in pritis* nila deklico na uvele prsi. »Oh, babica! Tebe ostaviti! Mi li je mogoče?« je zaječala deklica. »AH ti je mogoee? Ncspametno dekle. Moraš, moraš!« se je na* smehnila starka s solznimi očmi; »ne veš li, kaj pravi Bog: zapustiš oecta in mater in pojdeš za svojim možcm. Kaj ti je babica? Morda še kateri Očenaš, pa v grob. Pretrpela sem, hvala Bogu, dovolj na tem svetu! A ti si mlada, ti idi po svo* jem sreu. A povej mi, kje je tvoj dragi?« »Evo me, mati!« je kleknil mla* denič pred starko,« evo me na ko* lenih pred Vami, a brez Vašega bla* goslova nc vstanem, pri moji veri, da ne!« »A ti si, sinko!« je spregovorila starka in iskala z roko Jurijevo gla* vo, »pridi sem; da vidimo,« je na* daljevala, gladeča mladeničevo li(*; ce, »mlad si, čutim, gladek si in čula sem, da si junak. Jo li ljubis od srea; je*li?« »Oh, mati, ljubim jo!« »Pa reci, sinko, je*li lepa? To veš bolj ti. Jaz jc niscm vidcla nikdar, čuješ li, nikdar! Ker Bog mi je bil že odvzel vid, ko jo je mali poro* dila na svet. Povej mi, je s li lepa?« »Da, mati,« je odgovoril mlade* nič, »zelo lepa je.« »Dobro, vzemi jo — vzemi!« je sepetala starka z drhteeimi ustni* cami, »naj vaju Bog blagoslovi, mo* ja otroka. Varujcjo naj vaju vsi božji angeli! Bodita srečna vidva in vajin zarod in molita za dušo va* jinc slepe sirote babice! Klarica, dušica mo ja, čuj! Povedala sem ti, , kaj je božja volja. Ti poslušaj Bo* j ga. Mož ti je gospodar, oče, mati, • dom in ščit — on ti je vse. Brez njega ni življenja, kakor ne mlina j brez kamena; njegova duša je tvo* ja duša, njegova tuga tvoje solze, njegova radost tvoje veselje. En kruh bosta jedla, iz enega vrča pi* la, pod enim ključcm počivala. Slušaj ga, ljubi ga, teši ga! Ti veš, da moška glava mora iti v svet v burji, v boj, v kri, da mora iti v zlo. Teši ga, blaži ga, gladi mu čelo in moli Boga za njegovo zdravje. A ti, sinko, čuvaj mi dete; dobra je, čista, kakor jutranja rosa. Ima tudi gorko kri, a to je pri vseh in tudi pri meni siroti, ali Klarica ne prekipeva. Drži to ptičico na svile* ni vrvici, ne drži je na težkih ve* rigah, da si ne zlomi kril! Cuvaj mi jo! Bog naj vaju blagoslovi, otro* ka! Moja draga otroka!« je zajec* ljala starka iz globine srea in si po* krila z rokama lice. Mladenie se je dvignil na noge. Nemo jc stal s prekrižanima roka- ma in s povešcno glavo pred tem čudnim prizorom, kjer se objema? jo starost in mladost, moč in sla* host in se zajedno jokal od žalosti in vesclja. Slcdnjič je dvignil po= nosno glavo, spustil levo roko, del desnico na sree in rekel: »Starka, mati! Vi, knez, moj dragi oče! Rotim se na svoje imc, j na svoje zdravje, na svojo junaško ' besedo, na svojo zvesto sabljo, na svojo desno roko, rotim se tu nred vašim častitim obrazom in pred li* ccm prcsvete Matere božje, da bom Klari vedno dober drug, da nikdar ne prelomim njej dane besede, da bom na njo pazil, kakor na oko v glavi, da se bom dičil z njo kakor z junaško perjanico (šopek peres za klobukom), da mi ostane v rcsu do mirnega groba. In ako ne izpolnim, kar sem prisegel na svojo dušo, naj ne ugledam nikdar več božjega obličja!« »Amen!« je zvršil knez. »Iditc, otroci, idite!« je mahnila starka, »kasno jc, leei moram; oj, kako pretresa burja svet. Reši nas, milostljivi Bog, vsega zla! Dremlje sc mi. Oh, da bi sanjala o Niki, da bi ga zopet videla v sanjah. A ti, Martin, da ne pozabiš! Za vse vpra* šaj gvardijana! Lahko noe, otroci!« »Lahko noč, babica!« sta odgo* vorila zaročenca. »Ali Klarica!« se je spomnila starka in je zgrabila za ključe, »ho* di scm. Odpri s tem ključem oma* ro. V drugem predalu najdeš rdečo skrinjico. Doncsi mi jo!« Klara je naredila, kakor ji je ve* levala starka; a ona je previdno od* prla škatljo ter začela tipati in ko* pati po njej. (Dalje prih.) »GORISKA STRAŽA« Stran 3. Vojna na vzhodu. Kitajske nacionalistične čete iz Kantona so si prejšnji teden pribo* rile zmago nad armado, ki ji pove* ljuje glavar mcsta Šangaja. Ta drži z Evropejci. Zato so Angleži v sil* nih skrbeh, da ne bi Kitajci obkolili mesta in pognali vsc evropske čete v morje. Angleški ministrski svet je zato sklenil, naj vse tihomorsko bojno brodovje odplove na Kitaj* skc obali in zaduši kitajsko giba* nje, ki se je dvignilo pod geslom: Kitajska Kitajcem! Bržkone bodo na daljnem Vzhodu učakali še kr? vave dneve. Ljubezen do maternega jezika. Kolikokra je že »Goriška Straža« učila primorske Slovencc, naj Iju* bijo svoj materni slovenski jezik. Pri tem je pokazala na odlične mo* že, ki so tako prosili in učili. V svojem zadnjem in znamenitem pismu na kardinala Gasparrija za* radi »Ballile« piše Pij XI. med dru? girn: »Raje smo te odseke nazivali »katoliški izvidniki«, nego »skavti«. In to tudi iz ljubezni do maternega jezika.« Tako govori sv. oče. Ker ljubi svoj materni jezik, je raje ra* bil domači izraz mesto tujega. Ni H to lep vzgled tudi za nas?! Posrečilo se mu je. Iz belgrajskih zaporov jc ušel znani vodja jugoslovanskih komu* nistov Kosta Novakovič. Na mejah je bil dan strog ukaz naj ubeglega komunista vlovijo. Zdaj se je pa zvedclo, da je Novakovič na Du? naju. Vreme. Od nedelje sem imamo pri nas krasno zimsko vrcme. Nebo je ve* dro in solnce se smeje, da je veselje. Zjutraj in zvečer je sicer precej hladno, toda ker jc mirno in suho ozračje mraz ni preveč neprijeten. V opoldanskih urah, ko lijejo soln* čni žarki iz nebesne jasnine na zim* sko pokrajino, se pa človek težko odreče zapeljivemu vabilu, ki ga klxe na prosto. — Drugod po svetu se pa v teh dnch ne morejo postav? Ijati s tako lepimi dncvi. V srednji in spodnji Italiji so imeli ponekod velike nalive, drugod hude snežene zamete. ' V Srcdozemskem morju so divjali silni viharji, ki niso samo otežkoeili tcmvcč deloma narav* nost onemogočili pomorski promet. Več ribiških ladij pogrešajo. Na Romunskem jc hudo pritisnil sneg ter pokvaril telefonske in brzojav* ne proge. Tudi žclczniški nromct jc težko oviran. Še iz mnogih drugih strani prihajajo poročila o razno* vrstnih vremenskih nezgodah. Je Pač vedno neoporečna rcsnica: vre? mc ima svoje muhe. Predsednik dobrih nog. Na Portugalskcm se grejo skoraj sleherno pornlad revolucije. Ko pride nova vlada na krmilo, polovi m pozapre prejšnjega predsednika in ministre. Sedanja vlada je tudi zaprla prejšnjega predsednika re? publike Selvo. Ko ga je pa iz trd* njavske jcče hotela spraviti na Azorske otoke, je mož ubcžal. Bo* ste videli, da bo začel novo revo* »ucijo. - . ¦ Gospodarstvo. Določbe o kavcijah in trgovsikh hcencah. Na vprašanja nckaterih zadrug in mlekarn, ali morajo zaprositi za trfiovsko liccnco in položiti primer* no kavcijo, odgovarjamo v smislu dveh okrožnic od 16. jan. 1927 štev. 102/145, ki nam jih je doposlula prefektura in informacij, ki smo jih dohi'li pri trgovski fedefaciji, na* slednjc: 1. Mlekarne in druge proizvajal* nc zadruge, ki prodajajo svoje iz* delkc (mleko, maslo, sir. skuto itjÜ.) preprodalalcem na debelo, niso podvržene določbam novega trgov? skega zakona, to je tem zadrugam ni treba zaprositi za trgovsko li* cenco in ni jim treba položiti kav* cije. Zadruge pa, ki prodajajo svo* je izdelke tudi na drobno, morajo zaprositi za licenco in položiti kav* cijo. 2. Zadruge ki nimajo skladišča in ki naročcno blago (umetna gno* jila, semena itd.) takoj razdelijo med člane, niso dolžne zaprositi za licenco in položiti kavcije. Zadruge pa, ki razprodajajo blas go iz skladišča, morajo prositi za licenco in plačati kavcijo. Vsem zadrugam, ki so dolžnc v smishi teh navodil prositi za licenco in položiti kavcijo, svetujemo da naj? kasneje do 31. januarja podpišejo pri domačem poštnem uradu 500 lir liktorskega posojila, ki ga bodo pod ugodnimi pogoji lahko upora? bili za kavcijo. 3. Mlinarji, krojači, mizarji in vsi drugi obrtniki, ki razven izvrše? vanja obrti, svoje izdelke tudi pro* dajajo, morajo zaprositi za licenco in položiti kavcijo. 4. Tudi mali trgovci, ki imajo iz? pod 1000 lir obdačljivega dohodka in ki niso vsled tega podvrženi davku ricchczza mobile morajo za« prositi za dovoljcnje in plačati kavcijo. Iz sirohega sveta. Uboge telefonistke. i j Pri nas zadostuje, da znajo go* spodične v tclefonskih centralah le j po en jezik, kvečjemu dva. V Pale? stini je pa precej drugačc. Glavni ravnatelj post ne sprejme nobene telefonistke v službo, če nc zna teh? I le jezikov: anglcško, grško, hebrcj; | | sko, nemško, rumunsko, francosko, ! špansko, italijansko, rusko, armen* I sko in arabsko. Pravcati^ Babilon mora biti v njih glavicah. Če ne ver* jamete, da je to res, pa poglejte v zadnjo številko »Telephon and Te* lcgraph Journal«, ki izhaja v Jeru* zalemu. Zborovanje »Rešenikov sveta«. V Londonu deluje družba »Lju* ; biteljev človeštva«. Ta družba je ; sklicala za prihodnje lcto zborova? nje VvSeh prerokov in rešenikov sveta. Tega zborovanja se bodo i vdelcžili razni ustanovitclji novih j ver. Mcd tcmi je tudi znani indijski | prerok Krišna Murti in 144etni de* j ček Vaspada, v katcrcm vidijo In* j dijci utelešcnje svojega boga Bude. j Poznala jih je. j V neki pariški kavarni je sedela I odlična dama. Krog vratu je imela obešeno dragoceno biserno ovratni? co. Iznenada se ovratnica prctrže in vsi biscri se razsujejo po tleh. Okoli sedeci gostje so brž vljudno priskočili na pomoč, da bi gospcj pomagali bisere pobirati. Ta jc pa z mirnim nasmeškom ljubeznivo rekla: »Nikar se ne trudite, go* spodjc, za tako malenkost kot so ti ponarejeni biseri.« Kavalirji so ugo« dili njenim besedam. Ko je pozneje sama bisere zopet zbrala, je ugo* tovila, da ji nc manjka niti eden izmed biserov, ki so bili — pristni. Vojne ne bo več! V Evropi je danes 1 miljon voja« kov več kot i^red vojno. Pika! . Pasja zvestoba. V neki londonski prcdmestni hi* ši so našli razpadlo truplo neke žcnske. Polcg nje je lcžal stegnjen njej zvcsti pes. Na mrtvem truplu so zdravniki zapazili vcč prask in marog. Iz njih so sklepali, da se je j v stanovanju zgodil zločin. Na zad* nje so pa. zapazili na pasjih tacah sledove krvi. Ko je pes videl, da njegova gospodinja neprcmično le* ži, jo je z lizanjem in praskanjem skušal zbuditi. Ker sc živali to ni posrečilo., je še ona poginila. Lov na moža. V angleškem pristanišču South? sampthonu so policijski uradniki pregledovali potne listine. Neka mlada Američanka je imela zapisa* no v potnem listu pod naslovom »Namen potovanja«: Lov na moža. Uradniki so Amcričanko pobarali, kakšen namen pa je pravzaprav to? Ona je pa prav z ameriško ravno* dušnostjo odvrnila: »Res je, moža grem iskat. Čemu nc bi smela tega tudi javno povcdati?« Uradniki so jo mirno spustili clalje in ji voščili obilo sreče na prezanimivem lovu. Cesarica Cita — obsojena. Pariško sodišče je pred par dnevi j razsodilo neko pravdo v škodo biv* : ši avstrijski ccsarici Citi. Ta je namreč tožila draguljarja Bienen* fclda, da si je sleparskim potom prilastil draguljc iz nekdanje cesar* ske krone. Bienenfeld je že enkrat dokazal, da je dragulje Habsburža* nov posteno plačal. In tudi zdaj je sodnik priznal draguljarjevo poštc* nost in jc obsodil gospo Cito von Habsburg na plačilo sodnih stroš* kov in odškodnine tvrdki Bienen? seid. 0] slouBsu dobrego učitelja. Iz Lokavca nam pišcjo: Tudi proti našemu nadučitelju g. Paljku je naučno ministrstvo Lived? lo odpustno postopanje in discipli? narno preiskavo. Na podlagi odfc pustnega postopanja je bil g. Paljku poslan odpustni dekret. Ta dekret je pa bil, kakor zdaj z vcseljem do? znavamo, od naučnega ministra Fe* deleja preklican. G. Paljk ostane te? daj na svojem mestu. Ni pa konča* no disciplinarno postopanje. Z ozi? rom na zaslugc, ki jih ima g. Paljk za naš okraj, pričakujemo pa z go? tovostjo, da bo tudi disciplinarna preiskava v najkrajšem času ugod* no zaključena, kar bo v častno za? doščcnje g. Paljku in v veselje in prid nam vsem. G. nadučitelj je bi] več let obč. tajnik, kjer je delal v splo.šno za? dovoljnost vseh, ki so imeli opra* viti na županstvu. Takoj od prihodu je spiejel tudi službo poslovodje hranilnice in posojilnice, kjer je bilo vse v neredu radi vojne. Sklical je občni zbor tcr si mnogo prizade« val da se hranilnica in posojilnica poživi in ohrani. Poslc je vodil po«? polnoma brezplačno. Ustanovil je pevsko društvo, ka* teremu jc sam pevovodja. Ves čas svojega bivanja med nami je organist in pevovodja cerkvene* ga pevskega zbora. Daleč na okoli ni bilo slišati lepšega petja. Pouče? val je tudi na obrtni šoli v Ajdov* ščini. Venec zaslug si je pa prido* bil z ustanovitvijo in vpdstvom kmetijsko nadaljevalnega tecajar ki se je vršil od novembra do maja. Poučcval je mladeniče tcoretično in praktično v vsch panogah kme* tijstva. Tečaj je bil dvoleten. S to solo je dal napraviti lepo drevesni? co, kjer je zasadil več tisoč divja* kov, katere je v primernem času cepil in potem razdelil brczplačno. Kdo bi mogel prešteti vse zlate nauke, katere je vsadil v srea mla? deničev. V zadnjih dveh letih je imel v zimskih mesecih gospodinj* ski tečaj, katerega je obiskovalo nad 50 deklet. Ta predavanja so bila tako iz srea podana, da se de* klcta iz oddaljenih vasi in izmuče* na od eelodnevnega dcla niso na* veličala z vcseljem poslušati. Ni je bilo vasi v vsej Juli j ski Benečiji, ki bi se bila mogla ponašati s tako solo. Gospod Paljk je zopet po* uceval brezplačno. Nabavil jc ljud? ski soli skioptikon in imel lepo število skioptičnih preda van j. Kako izvrsten učitclj in vzgojitelj je! Kako radi ga imajo njcgovi učenci in ueenke, kako ga ljubijo in z veseljem obiskujejo šolo! Saj jim je res pravi oče. — Ko se je pri* eelo lctošnje šolsko leto, so otroci veekrat popraševali novega gosp. ueitelja, kdaj bo zopet ueil gosp. Paljk? Končno so celo sklenili, da bodo pisali N. Veličanstvu kralju in Mussoliniju, naj jim da nazaj njih g. ueitelja. Ne najdemo izraza zahvale, ka* tero smo dolžni mi lokavški obei* narji njemu, ki se za nas toliko tru? di. Naj mu Bog stotero povrne ves njegov trucl in njegovo junaško požrtvovalnost. Hvaležni Lokavčani. Kaj je novega na deželi? Podgora. Dobili smo tako tcžko pričako> vsinega sv. Gotarda, našega starega zaščitnika in delavskega patrona, katerega bomo z vso slovesnostjo prenesli v cerkev v nedeljo 30. t. m. ob 2. uri popoldne. Tarn bo potem kip blagoslovljen. Na slovesnost opozarjamo že danes vse vaščane. Šempas. Uredništvo potrjuje, da gg. Per? šič Lojze in Krašan Vencelj nista pisala dopisa iz Sempasa. ki je bil objavljen v »Goriški Straži« štev. 5 z dne 19. januarja t. 1. in tudi nista z dopisom v nikaki zvezi. Urednistvo. Vogrsko. Od mnogih strani čujemo pri? tožbe čcz našega občinskega tajšča. Ali jetaipravdnipravično? Že 1. 1921. nas je bilo več prizadetih v Čedadu ter smo napravili skupno pritožbo.na pristojno mesto, toda 'brez uspeha. Mno0 so na svojo pešt vložili prošnje in delali števil? tie pb'ti. Koliko stroSkov in zamude časa za svqjo pravico? Lanško leto so najn öbljübili, da mora sedanja xlružba,'ki ,\e -prevzela železnico v najem,,poplačati oidvzeta zemljišča tekomieta,.ali najkasneje do 30. 6. 1927 z öbrestmi od'leta 1916. Neka? 'terekrati so prišli inžeiiirji ter so nekaj pregledovali in popisovali, t sedaj pa ni ne sluha ne duha vee. 'vŽeleznica pa le tcče in veselo žvižga kakor nam v zasmeh:'Kaj nam pa more jo ...? ) Iz tolminskih hribov. Čitali smo že, da se jertudi dru? god dogodilo to, — kar se je nam, vendar hoeemo v svarilo drugim napisati, kako smo dali slike pove* čati. — Seveda se nam bo kdo po* red no posmejal: »Lejte jih, hribov- ce«, pa to se zgodi lahko tudi gospo? dom v fraku ravnotako kot nam. Prve. dni decembra pr. 1. je hodil agent slikarskega podjetja »Satur? no« iz Merana po naših vaseh ter nabiral slike za poveeanje. Znal je še dobro slovensko, boljše kot pa naši ljudje laško, s klepetavim je? zikom je prepričal ljudi, da za 6 lir poveča slike; pri tern je pokazal vzorce. Seveda, kdo pa ne žrtvuje 6 lir za tako poveeanje. Vsak, ki je le imel primcrno sliko jo je dal po? večati — s-evcda za 6 lir in pri tern je podpisal listino pisano v lašeini. S tern pa-se je vsak zavezal, da ne bo vzel slike le za 6 lir, marvee za 50-lit in še vee. Pred par dnevi pa le pride iz Merana gospod ter po? kaže, kakšne bodo slike ter je za«= hteval plaeilo 50 lir ali polovico na raeun. Zdaj so se še le odprle oči našim ljudem; videli so, da se je prvi agent poslužil laži in slepar? sfcva, da je nabral slike, zdaj, ko jih je imel zavezane s podpisi, pa je prišla rer.niea na dan. Se razume, da so se mu postavili, da niso tako govorjili prvotno, kar pa nij poma? galo, še malec groženj s tožbo — pa so mu moral! ljudje šteti denarce, ki jih krvavo rabimo v današnji mi? zcriji za vse kaj drugega kot pa za malo papirj.a. Značilno ja, da niso poslali prve? ga agenta, marvee jc prišel drugi, ki je razumel samo italij,ansko, da so morali ljudje rabiti tolmača. Go« tovo pa si ni upal priti vcč v naše kraje agent, ki je slike pcbiral, ker bi ga bilo ljudstvo — nakurilo. Naj pa bo to v svarilo naširn ljudem. da se ne dajo voditi za nos raznim agentom in pritepencem. Ko se kak? šen tak prikaže v vasi, mu pokažite najkrajšo pot iz obeine! PEGE IN PROGE. Epilog. K zadnji razpravi g. Rupnika v 15. številki »Edinosti« dostavljam samo to, da nisem jaz pisal notice v »Goriški Straži« od 31. decembra 1926. Svoje elanke vedno podpisu? jem. Vedel sem in vem, da je sta* vtk »ko sta se obc ženski zaprli v linaneno stražnico« slovnično pra? vilen. G. Rupnik je tisti očitek po? slal na napačen naslov. Isto velja za zahvalo za nasvet, naj se uei slovenske slovnice. — Tista n,otica pa mu bodi samo dokaz, da njego- ve razprave niso bile t?rez vsake mičnosti, ker so zajele širši krog občinstva. Svoje trditve vzdržujem v pol? nem obsegu. §koda samo, da pro? stor in poljudna smer »Goriške Straže« ne dovoljujeta obsirnih slovničarskih polemik. Dr.A.K. je tudi vio^a ,v 2. man. in je dpbrp upprabna kpt solo?iristrument. Tf-'omba, katera se sicer malo rabi, se ni prav posrečila, je krieeca, po mojem mnenju radi prešibkih je^ ziekov. Na vsak način bi morala biti bolj v ozadju omare. Polne orgle so res moene in mogočne, Pfavega, plernenitega orgclskega tona pa vendar ne dosežejo. Bolj zanimiv je mehanično pnev? matični del, ki je prav dobro izdc? Ian. Odpiranje in zapiranje regi* strov se vrši popolnoma brezšum* no. Potreben zrak pi;eskrbuje, elek? trični ventilator» tako da ni treba mehača. lgralnik, ki je obrnjen pro? ti oltarju, je krascn. Pripravne so proste kombinaeije kakor tudi zhi* ralniki, ki se nahajajo pred 1. in) 2. manualom pod tipkarjij. Zelo cfek? ten je melpdični register (melpcljcb II,—I.), ki zveže 2, man. s prvtm. tako, da, če i^jram na 1. man., pp* jejp v drugem man, pripravljeni re? gistri samo melodijo (samo zgornji glas). — Ne morem se spuščati na dolgo. in široko opisovanje uporabe vserj registrov in mnogoštevilnih kombinacij. Priznati moram, da s,e je tyr.^ka vsestranfsko pot.rudila in vestno in točno izvršila delo po da? nem načrtu. E. Komel. Urnik vlakov v Gorici. * > .r. ... , ¦ Glayni (južni) kolodvor. Prihod iz Vidipa: potniški vlak ob 6.02; brzi 7.5J; dir. 9.41; 12.54; brzi 16.14; potn.' 18.16; dir. 18.41; brzi 2103 I/. Trsta: brzi ob 7.18; dir. 8.12; brzi 10.32; dir. 14.23; dir. 16.22; dir. 19.01; potn. 21.12. Iz Ajdovščine: mešani ob 6.00; meš. 12.32; potn'. 18.30. Odijod. v Yidcm: potn. ob 6.06; brzi 7.22,; dir, 8,15; brzi 1Q,^5; brzi 14.28; dir. 16.27; dir. 19.10; potn. 21.20. V Trst: potn. ob 6.08; brzi 7.29; dir. 10.15; dir. 13.02; brzi 16.23; dir. 18.42; brzi 21.13. V Ajdovščino: me.š. ob 7.57; potn. 13.05; mcs. 19.35. ¦ i . Severni kolodvor (na B^ančah). Prihod iz Podbrda: potn. ob 6.40; dir. 10,01; brzi 13.22; potn. 18,46; dir. 20l55. 1>: Iz Tfsta; d\x. ob !7.48; potn."8.47; brzi 14.03; dir.n19,14'; potn. 20.40." Ödhou, v' Podbrdo: dir.' ob 7,56; potn. 8.53;' b'rzi 14.08; potn. 17.1p; dir/ 19.22.'riv V Trst: potn. ob' 5.17; ' dir. 'lO.ÖVfibrzi 13.30; potn. 19.21; dir. 21.Q3.' u '"' Jyss; Izrcžjtc in prilepite! Listnica uredništva. Dopisniku iz okolice Grnhovega: Dopisa n,e moremo priob.čiti, ker ni dovolj jasen za uredhištvo. Pišite nam se. Pozdravljeni! Lq/Ace: Preveč osebno in brez podpisa, zato ne moremo priobčiti. M. A., Vogersko: Zadeva je pre? več osebna in np spada v list. Ali naši ljudje niso že aovolj preganja? ni? Darovi. Za »Slovensko sirotišče«: »Preč. g. Mati.ja Ivančič, kurat v Gabrjah f)U L: prcplačila za »Trojni evet« in »Nova pota«: prec. g. Alojzij Pavlin 7 L 80 st.; duhovni urad v Sežani 2 L 80 st.; preč. g. I. Vilhar, župnik v Senožečah 6 L. — Srčna hvala! A^Jekarja, sposobnega za vsa mle? karska dela iščcm. Naslov pove u? prava »Goriš)ve Straže«. za kosilp in večcrjo so testenine Kadar iih kypujete, zahtevajte Vz ' ' ¦ "i '- ¦>" ¦ ¦¦'¦¦ • : 5 ¦! i!.; ;'E ali 1 kg zavoje z napisom Pekatete. fiostilna - - Pivovarna Videm »AL MONTE« Via Mercato vecchio 17. pomača kuhinja, prvovrstna vina, pivo Ejrpher. Gene zmerne. N'ovi lastnik: Gino Dajja Mura. 's Z0BOZDRAVNIŠKI ATELJE ROBERT BERKA Gorica, sedaj Corso Verdi 36. Laboratorij otvorjen že leta 1913- Sprejema od 9. do 12. in od 2. do 6., ob ncdeljah in pražnikih öd 9—12. Nove orgle. Nabožič pri polnočnici so zado? nele prvič v ^tandrežu nove orgle, ¦katere ;ie-postavila tvrdka iBeniami? no Zanin e Figli, Camino di Go- droipo(Udine). Za sedaj so.to naj= večje orgle v okolici; .imajo «17 iz? premenov, :ki so razvrščeni na dva manuala in pedal po sledeci dispo? zieiji: I. manual:'Principal 8', Salicional 8', Flauto 8', Oktava 4', Duodecima 22/:;. Quintadeciam 2', Miksturc 4 vrste, Tromba 8\ II. manual (v odmevni omari): Principal 8', Viola .8', Concerto Viola 8', Flauto ;4\ Qktava 4', Mik? stura 3na. .Pedal:iXontrabas:1.6',.ßurdon;16', . Oktava 8'. — Intonacija posamez? I n\h. izpremenoy je na splošno do? bra.: Prav lepa je flavta 4' v 2. man., mehka, svetla; osemčeveljska flav? ta v prvem man. pa slabo: odgovar? ja v nižini. Dobro karakterizirana Krlove kože kupuje W. Windspach Gorica - Via Carducci 6 Na željo daja pojasnila in preskrbuje pasti. Plačam najvišje cene za kože lisic, podlasic, kun, zajcev, rnačk, krtov, veveric, jazbecev itd. itd. Prodajam PASTI in POSEBNO MESO za lov na divjačino. Delavnica z?t strojenje in barvanje ISihče nima pravjpe ki^ppvati tz^f\e WALTM WINMPACH ^3 GORICA - Via Carducci 6 - GORIca ~ - ¦ - Pozor na izpremenjeni na§lov! Teod. JHlrilwpr (imaio - Gpjrq/pf POKSO VE^Pi 32 - . (hiša .^tr%Po»«j-) Villka zalDga ceShega plains iz znane tovsrns R&pn^a^t l hay^mr: usahe- mtna biago za porDtencc haher tudi n\U izblrs/iO^ga in žznshsga ^n». BSago solidn»! Cene zmernel