KMETIJSKE ORGANIZA€IJE
Bečejska kooperacija
Odkar se je krtMa pospeševaaja kmetijstva — to pe je bilo psred 3 do 4 leti — je zadruffa v Starem Bečejn prerasla v veliko kmetijsko podietje, ki je že sposobao bisiveno vplivati na napredek kmetijstva in spremembo družbeniii odnosov v tem krajn. Zadruga zdmžnje skoraj vse kmetijske službe: ima svojo kmetijsko lekarno, postajo za pospeše-•vanje živinoreje, postajo za zašžito rastlin, laboratorij za raziskoranje zemJjišče, strojno postajo s 86 velikimi kmetijskimi stroji, plemenilno
postajo itd. Razen lega ima tudj vzorno ekonomijo, Iti meri 320 oralov, mlekarno kakor tndi dobro organizirane odkupne oddelke. Imela je še sedem obratov — obrtnih, indnstrijskih. trgovinskih, ki pa so se osamo-
svojili in so sedaj največja podjetja v Starem Bečeju.
Vse delo zadruee ie podrejeno kmetijstvn. V tem ie skrivnost nje-
nega uspeha, ki ni majhen: lani je reelizirala pri promefa in kmetijski proizvodnji dohodek 144 mflijojHrv dinarjev in dobrček 4?.5 nrilijona din.
Kooperacije v poljedelstvu...
Bečejska zadruga je razvdla vei oblik socialističae kooperaoije z individualnimi proizvajalci, s katerhnii je zajela več sto-tin gospodarstev.
V poljedclstvu u-vaja zadruga letos prvie tako inienovano najvišjo obli>ko kooperaoije, po kateri se dohodek deli v sorazmerju z vloženimi sredstvi, Ta oblik.a se letos nekoliko razlikuje od lau. ske »novobečejske« oblike. Letos je za-dru.ga ob vstopu v kooperaoijo ugotovila kmetoiu višino rente, ki je odvisna ocl kakovosti z«mljišča in oddaljenositi od tržišča. Selc po i/.ločitvi rent« iu pri-spevka DZZ se razdeli dohodek po vlože-uem delu in vloženih sredstvih. Lanj pa so rento računali ob dclitvi dohodka kot delež kineta v proizvodnji, pri čcmer je, kar je razumljivo, naraščala vzporedno z naraščanjem dohodka.
Druga oblika kooperacije v poljedel-stvu, ki jo je starobečejska zadruga upo-rabljala tudi lani, ie poroštvo za pride-lek, Tudi tukaj zadruga in proizvajalec skupno vložita sred&tva in delovao sdlo v proizvodnjo. Zadruga jamči proizvajal-cu povprečni pridelek zadnjih treh let. Vse, kar pridelata nad to količino, delita vsakemu polovico. Pri tem izloCi zadruga, kar je razumljivo, iz pridclka viednost vloženih sredsiev (umetna gnojdla in seme).
Froti tej vrsti kooperacije je pomislek: zadruga nosi preveliko tveganje v pri-meru, da pridelek odpo-ve, medtem ko kmet ne tvega innogo. Lanske bečejske izkušnje z zajamčenimi doaosi so bile pozitivne: od 20 gospodarstev, ki jim je hil -v letu 1956 zajamčen pridelek, jifa je 16 preseglo zajamčeue pridelke, tri so dosegla določeno povprečje. le eno pa je doseglo manjši pridelek. Ob koncu je zadruga po izločitvi stroškov delila s pro-izvajalci  več  kakor  vagon  žita.
Tretja oblika kooperacije ˇ poljedel-stvu spodbuja kmetovalce h grupiraoju njihovih parcel. Kmetom, ki grupirajo svoje zemljo, obdeluje namreč zadruga ^emljo 10 odstotkoT ceneje. Če grupira-ne parcele merijo do t(K) na, tedaj je po-nust še večji in znaša 20 odstotkov. To ?c splača tako zadrugi kakor kmetu. Za-^niga lahko na večjem  kompleksu bolje
12
stran
9. VI. 1857
NASA SKUPNOST
izkorisli stroje, kmet pa pride iaio do cenejšiii uslug. Razen tega se z grupi-ranjem parcel ustvarjajo pogoji za boljšo in sodobnejšo obdelavo in za povečanje ptid«lka.
V četrto obliko kooperacije — krediti-ranje proizvajal-cev od začetka do konca del — je stopilo že 115 gospodarstev. Tem kmetom obdeluje zadruga zemljo na kredit, jirn daje tudi potrebna sred-stva ob pogoju, da bodo vse to vrnili z določenimi obrestmi po spiravilu pri-dolkov.
Zadruga je razen tega lertos začela je-mati. zemljo v zaknp, kar je tudi ena izmed oblik koooperacije t poljedelstru.
... in živinoreji
Bečejska zadrugaje razvila prav tako več obliik  kooperacije  tudi  v  živinoreji.
Kupila je več krav plemenite pasme, ki jii je razdelila med proizvajalce, da jih krmijo in redijo po navodilih. stro-kovnjaioT. Kmet je dolžan, da odplača kravo t rokn petih let s 7 odstotnimi obrestmi. Razen tega. se zaveže, da bo prodajal mleko in teleta samo zadrugi po tTŽnih cenaii. Pii nakupn živali so-deluje km€t z 20 odstotki n-jeoe vrednosti.
Prav tako odkupuje zadruga tudi ple-menske svinje in jih izroča pod določe-nimi pojoji kiDetom. Proizvajalec se za-vežc, da bo v 16 mesecih vrnil zadrn^i za vsakih lOD-kg 160 kg žive težc, in to v dveh kosih Bamesto v enem. Ob tarkih po^ojih je zadruga pred tTemi leti raz-delila kmetom 25 plemenilnih svinj, od katerih jih ima sedaj 100. Podobno je sklepala kooperacijo s kmetovalci v ovčarstvu.
Te naložbe so se irkazale kot renta-bilne za zadrugo, ki dobi vrnjena vlože-na sTed-stva UtTa-ti z določenimi obrestmi.
Uporabljonje pasnikov
Bečejska zadruga razpolaga z ¦vsemi pašniki v kraju, ki merijo pribliino 350 oralov. Ti pažniki so rajoniTani po irr&tah živine, nekaieri služijo ovcam, drugi kra-vam itd. Zadcuga sklepa s kmetovalci pogodbe o uporabi teh palnikov. Ce gre za krave, je kmet, ki uporablja pašnik. dolaan prodati zadmgi 600 litrov mleka na kravo po ceni 20 dinarjeT za liter-kar je za priblirno 5 din ceneje od tržne
cesne. Ce pa gre za OTce, s« kmet zaTeže, da bo prodal zadrogi za Tsa-ko žiTaJ 23iig volne po ceaL, ki je za. 15 odstotkov nižja od 1ržne cene. Za drojo >neproduk-tivno< nvino piačajo kmetje zadmgi pašnrno 1900 do 3000 dsin a« žaTa-1.
Tako si zagotovi zadrug-a dotok mleka in volao ter Kkrati z razliko t oemah plačuje pašnino, ki ji služi za vzdrževa-nje pašnikov. Zadruga ]e Tiamreč dolžna, da v redn vzdržaje pašnik in izvaja na njem vse agrotehničnc akrepe.
B«čej&ka zadraga ima svojo inkpbator-sko postajo, v kateri se je letos izvalilo približno 60.000 piščanoeT. Ekradaj je ta postaja opmTljal« kmetom usluge; kmet je prinesel jajca. plačal zadrugi 10 din po kosu in dobil piščance. Letos so to razmerje postaTnHi na drngačno osnovo: zadruga odkrapaje jajca plemenske perai-uine, jih vla^a v inknbaior in prodaja kmetom piščance. Ta obbke se je izka-zaJa za bolj ren"tabiliM>.
Uporabljanje voda
Zadruga ima piav tako Tode 1b pie-kope, kd jih. štejejo za n;eno lastaino. Sklenila je kooperacijo z rejci gosi in rac, ki jim prepuiča vodo v iporaSljanje. Rejci peru+nine so dolžni izročiti zadrugi 70 odstotkor perja po cenah, ki so nižje za 15 odstotkov od tržnih cen. Prav tako so dolžni, da pod istimi pogoji prodajo zadrugi tndi vse presežke gosi in rac. Za krmljenje te perutnine jim zadru-ga dodeljuje tndi knno, ka-T se praT ta-ko obTia&irnaTa.
V Starem Bečeju je priiliino 400im zaJitih polj. Polovica teh polj je zadrnž-na, dniiga polovica pa zasebna lastnina. Zadruga je sklenila s kmetovalci koope-racijo, ki omogoča boljše izkoriščanje ieb voda. Zadrnga rlaga sred-st-ra za nsposab-Ijatije prekopne mreže, kmetje pa delov-no sijo. Zalita polja skupno obdelujejo, pri čemer prevzema težja oela (oramje, setev i+d.) zadruiga, lažja pa kmetje. CMj koncu, ko izplačajo vodno s.knpnost, ka izraja dela, zadruiga in kmetje delijo do-hodek z zaliiili polj po v]ož«neni delu in sredstvih, ki so jih rložili.
Ek> zdaj niti zadruga aiti indiTJdualai proizTajafci niso plažali vodni sknpnosti prispevka za uporabo roda, flcar bodo morali t prihodn-je storiti.
Kooperaeija s čebelarji
Zadmga je letos sklendla kooperacijo Indi s čebela-rji oziroma z njoovim zdru-ž.enjem. V tetn kraju so namreč čebe-larji v iskanju paše prisiljeni, da mora.jo pogosto seliti čebelnjaike. Za te selitve so potrebna prevozna srsds-va. ki jih vzamejo t najem od zadrn-ge. Letos ie zadrn-ga skleniia pogodbo s čebelarji. ki jim zagotarlja preroz panjeT na daljavo 100 km brez kakršueffakoli plačila. V na-domestilo so čebelarji dolžni. da pridela-ni med prodajo zadrugi po canab, ki so za 10 odstotkov nižje od tržnia cen. TaJio z razliko v cenah plačuje za-druga čebe-larjem prevoz. na drugi strani pa zagoto-vi dotok tnedn.
Da bi bila proizvodhja medi' večja, po-sej.e zadruga določene površin? z ajdo ini iHrug^iinJ cvetočimi posevki. kar zapotavlja' čebelam dobro palo.
Ni dvoma: da lahko složi Lntenzivno delo te zadruge pri pospeševanju kme-1 tijstra in socialistični preobrazbi vasi U| zsled in fcot šola za druge zadruge. k:' imajo enake  pogoje.                     D. V.