Nemščina na Slatini — gospa? Od Slatirie nam piše prijatelj: Nedavno nam je došel od slavnega okrajnega šolskega svčta odlok, »vsled katerega se mora na bodoči, po spolu ločeni deški in dekliški šoli pri Sv. Križu poleg Slatine v sedanji rabi učnega jezika ta modifikacija uvesti, da se bodo v bodoče vsi otroci nemške narodnosti le v nemškem jeziku podučevali.« Ta ukaz nas pa ni nič kaj iznenadil, kajti dobro poznamo tukajšnje odbornike v okrajnem šolskem svetu. Kjer ima g., Stoinschegg besedo in g. Loschnigg svojo modrost na metre prodaje, tam so že mogoči taki odloki. Utegnete si pa tudi misliti, s kakim navdušenjem smo sprejeli ta ukaz. Krajni šolski svet in vseh deset svetokrižkih občin je rekuriralo zoper njega na deželni šolski svet. Po izvestju šolskega vodstva je na tukajšnji šoli povprečno 606 šolo obiskovati dolžnih otrok, in vsled akta ljudskega štetja od 1. 1890. med temi le 37 otrok nemški občevalnega jezika. Po razsodilu okrajnega šol. sveta naj ima torej 6% nemški občevalnih olrok cnake pravice, kakor 94% slovenskih otrok. Kajti pri celodnevnem šolskem poduku odločenih je za poduk 25 ur na teden. Dve uri sta odmenjeni za veronauk, tri oziroma štiri za podučevanje nemškega jezika; ostane še torej 20 ur za druge predmete. Ako se polovica teh ur porabi za otroke nemškega jezika, ostane slovenskim otrokom komaj 10 ur na teden. Da bi pa naši otroci pri teh razmerah dosegli do 14. leta šolski smoter, morali bi že prili na svet vsaj tako pametni, kakor sta gg. Loschnigg in Sloinschegg. Okrajni šolski svet se ni oziral na to, da smo tukaj v ogromni večini Slovenci doma, in da imamo vsled državnih temeljnih postav na domačih tleh ravno tiste jtravice glede na ueni jezik, kakor Nemci po nemških deželah. Torej se ne sme nihče na tej šoli na Skodo naše dece podučevati v tujem jeziku. Hoče pa okrajni šol. svet nemškim otrokom preskrbeti nemški poduk, naj jim pozida lastno šolo, ako ima postavno število otrok. Vsled odloka deželnega šol. sveta z dne 31. avg. 1889 štev. 5380 se je ukrenilo, da se imajo otroci svetokriške šole na teden po 3, oziroma 4 ure vaditi v nemškem jeziku, sicer pa jo učni jezik po vsem slovenski. Ker se ni nihče pravodobno oglasil zoper ta ukaz, postal je pravokrepen in ga sme spremeniti lc kak višji urad, n. pr. ministerstvo. Čudno torej, da si tako pravico prisoja okrajni šolski svet, da višjeuradne odloke kar meče — v koš! Še bolj čudno pa da, jc prcdsednik okrajnega šolskega sveta dal glasovati za ta neposlavni predlog in ga odobril s tem, da ga je razglasil krajnemu šo'skemu svetu in vsem občinam svetokriškim.