Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1 Din. 4^1^ ^P^P s$^ß Jfffü List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg 1. Telefon št. 73. Leto XXII. St. 39. Kranj, 24. septembra 1938 Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40-- din, polletno 20-četrtletno 10'- din. din, Obračun katoliške prosvete (Iz poročila na dekanijskem občnem zboru.) V slabem poldrugem letu smo v kranjski dekaniji izvršili prosvetno delo tako, kot zaslužijo naša načela. Seveda bi mogli napraviti še več, ker delu ni mogoče nikdar postaviti skrajno mejo. A s pokazanim uspehom smo m moramo biti prav zadovoljni. Pa še več! S pomočjo dekanijskega odbora se bo zdaj bolj in bolj delalo po enotnih načrtih, v vseh prosvet. nih društvih bo dihala ena misel, med vsemi bo povezanost, povsod načrt, ki bo društva družil v veliko, a eno družino. Kdo bi preštel vse one ure, ko so se v 21 društvih redno v tednu zbirali čluni ali članice, mladenke ali dečki, da vežbajo svoje mišice in se vzgajajo v disciplino. Kdo bi preštel vse večere, ko so naši člani srkali izoLi.i-zbo na rednih tedenskih predavanjih ali pri prosvetnih večerih. Koliko požrtvovalnosti so pokazali igralci v našem podeželju, da pokaže jo obiskovalcem naših domov lepoto slovenska besede in da jim boljšajo okus ter da jim nu. dijo tudi poštene zabave. Ta idealizem ni mogoče preceniti, ta idealizem gorenjske mladine do vsega prosvetnega dela in do obiska v knji* žnicah nam daje poguma za bodočnost. Sestavili smo listo iger, ki so primerne za našo odre. Kranjsko Prosvetno društvo pa je še posebej uredilo svojo bogato dramsko knjižnico, katere imenik je na razpolago vsem društvom v dekanijl Čemu bi no segli po dobri literaturi, če vam je na razpolage?! Pevskih koncertov je bilo več, a predviden je bil na občnem zboru samo — eden. Sploh je treba reči, da so bili naši pevci posnemanju vredni delavci pod vodstvom g. C. Mohorja. Sodelovuli so skoro pri vsaki večji prireditvi od lanskega tabora do zadnjega koncerta ob svečanosti 700-letnice cerkve v Vele.. sovem, kjer je donela pesem iz 200 grl. Sporazumno in z voljo do dela v vseh odsekih in društvih v dekan i ji smo omogočili prosvetni drn 11. julija 193?, v Kranju, ki spada med tiste slovenske manifestacije, ki jih redko doživimo v tolikem navdušenju, s takim uspehom in s tolikim številom udeležencev. Kranjski prosvetni dan spada gotovo med nujuspelejše tabore v slovenski domovini: Izredno dolg in v pestri obleki bogati sprevod, tabor, mimohod, prosvetna dekanijska razsia-va in popoldanski telovadni in pevski nastop na kranjskem velikem telovadišču ..Na planini", ki je bilo ob tej priliki blagoslovljeno in svojemu namenu izročeno. Za vsuko omenjeno točko je bilo potrebno silno delo in včasih težko. Saj ste brskali po svojih kronikah in pri starejših članih — ustanoviteljih —, da sle mogli poslati poročilu o svojih društvih za brošuro „Našu prosvela" v kranjski dekaniji. In ves tu trud je bil kronan z uspehom, ki ga največji optimist ni sanjal. Vse slov. katoliško kulturno udejstvovnnje — doslej zapostavljeno in preganjuno — je bilo tedaj potrjeno in priznano s tem, da se je tega talvoru udeležil nuš dragi sosed Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle s svojo vzvišeno gospo Nj. kr. visočan-stvom knjeginjo Olgo. S tem smo doživeli sijaj, kot je drugim le — san! Manjkala nista slovenska ministra gg. dr. Korošec in dr. Krek i. g. banom dr. Natlačenom, prišel je minister dvoru g. Antič, belgiajski upravnik mesta g. Aei-movie poleg drugih. Tisti tisoči okrašenih deklet in fantov, ženu in slovenskih mož se num še danes zde — pravljica, tako disciplino zmorejo le naši ljudje, zmorejo le zavedni Slovenci katoliškega prepričanja. Lani po tem triumfu in letos so bili poleg tega v naši dekaniji manjši lokalni tabori (v Tržiču, Smurtncm, Krizah, Trbojah in na Prim skovem), tudi samo telovadni nastopi ali tombole in srečolovi, kar vse Izpričuje da pro-sveta v kranjski dekaniji živi in delu. In ker se na vsako tako manifestacijo dobro pripravite, tudi dobro uspejo, kot se spodobi našim idejam. In še nekod se kaže pomlad, ki cvete med nami. Ni namenjeno to delo paradi, ampak oči so uprte v bodočnost, kar posebno potrjuje našo voljo do dela in ljubezen do naših idealov. Naša prosveta živi v gradnji in predelavi dru. štvenih domov. Skoro vsako naše tretje društvo želi iz prejtesnih predvojnih zgradb v dovolj veliko in prostorno hišo. V Besnici kot čebele pridno s srečolovi zbirajo sredstva za svoj dom. V Naklem ne zaostajajo. Gibljejo se s takim že malo napredujočim namenom v Lomu in na Jezerskem ter v Olševku. Delo so že opravili v Kovorju, Trbojah in na Prim-skovem, tik pred mogočnim koncem so v Krizah. V Kranju hočejo pod novo streho! Kdo ne bi bil vesel tega idealizma, te požrtvovalnosti in volje do življenja, vse pa v korist naših vasi in mest, v korist in zmago sloven-kega in katoliškega prepričanja in v korist na. šega naraščaja in potomcev. Glavno delo pa je bilo usmerjeno na ljub- ljanski mladinski tabor kot apoteozo slovenskih katolikov v svobodnem razmahu. Vsak / našimi telovadci vred je bil pripravljen. Dekanijski prosvetni odbor pa je zbral vse važnejše iz zgodovine prosvetnih društev v dekaniji in to poslal na razstavo PZ v Ljubljani, kjer so na eni strani naši dekaniji odmerili svoj oddelek, na drugi strani pa dali pose-be prostor Prosvetnemu društvu iz Tržiča. Kdor ni videl te fine in okusne razporeditve po načrtih arhitekta g. Kregarja in v pomoči našega prijatelja g. prof. Planine, mu more biti res odkrito žal. Na izvršeno delo smo ponosni! Naše oči pa ne ostajajo v preteklosti, uspehi nas ne smejo uspavati. Z jesenjo je treba začrtati pot naprej in diesiplinirano ter v medsebojnem spo. razumevanju graditi lepo slovensko stavbo v narodni državi dalje do viška v skrbi za vsa-ga izmed nas. Bog živi! Zbor somišljenikov JRZ in narodno obrambna manifestacija na Jesenicah V nedeljo dopoldne je bil v Krekovem domu sklican shod v proslavo 20 letnice obstoja Jugoslavije. Jeseničani doživijo toliko raznih združevanj, shodov in sestunkov, da jih je prav težko zbrati v takem številu, kot so obi-čujna v drugih krajih. Na nedeljski zbor pu se je odzvalo veliko število samib moških udeležencev in je bila velika dvorana Krekovega doma polno zasedena. Še bolj pa so jo napolnili, ko so zvedeli, da je napoved prihoda ministra dr. Kreka resnična. Prihod ministra dr. Kreka na Jesenice je iz tega zborovanja napravil pravo manifestacijo in ljudski zbor. Dvorana Krekovega doma je bila okrašena z državnimi zastavami. Točno ob napovedani uri je zaigrala godba otvoritveno koračnico iu na govorniški oder jes topil rojak, minister dr. Krek, obdan od deklet v narodnih nošah. Jeseničani so priljubljenemu ministru priredili prisrčne ovacije. Predsednik zborovanja je napovedal začetek in besedo je povzel dr. Krek. Gospod minister je omenil številne proslave, ki se vršijo v spomin ustanovitve skupne veli_ ke domovine Jugoslavijo pred 20 leti. Vse te proslave so najjasnejši in najbolj verni dokaz, kako jugoslovanski narod globoko doživlja združenje jugoslovanskega ljudstva in jugoslovanskih narodov v skupno državo. Mi Slovenci pa smo na to luhko še posebej ponosni, kajti vsi naši kraji so priču najprisrčnejših manifestacij nedeljo za nedeljo. Če pri tem pomislimo na bližino meja, moramo tem slovenskim taborom in manifestacijam pripisati dvojno važnost. Prav iz tega gledišča, je omenjal gospod minister, je narodnostno delo na Jesenicah in so Jesenice še posebej viižne. Jesenice ležijo ob meji naših najjačjih sosed in so zato kakor izložbeno okno naprum drugim narodom. Jesenice nas lahko učinkovito predstavljajo navzven ponosno in častno, zato morajo biti Jesenice ognjišče narodno obrambnega dela in to so Jesenice tudi bile. Današnja proslava je eden izmed številnih in lepih narodnostnih prireditev, ki so jih Jesenice v svojem narodno-obrambnem delu letos že priredile. Ljudstvo ob mejah je tisto ljudstvo, ki nam pridobiva spoitovanje drugih narodnosti, ki je kakor branik narodno-obranibneja' dela in te naše proslave so kakor visok« pesem v izpričeva. njii izpolnjevanja teh nuših dolžnosti. Gospod minister je dalje kratko omenil prilike v Evropi in nnšo zunanjo politiko. Ob teh težkih in razburljivih dneh smo po zaslugi trezne zunanje politike sedanje vlade ostali mirni. Jugoslavija mir tudi potrebuje, dovolj Jo krvavela in dovolj dolgo j<> bila sužnja. Mi potrebujemo Sobo miru in delu zu dobro ljudi in države in to smo dosegli. Dalje je gospod minister omenil nekaj o notranjih razmerah, Predvsem je povduril -veliko upoštevanje voditelja Slo\encev dr. Korošca povsod v vseh krnjih. Kamorkoli je minister dr. Krek prišel na svojih potovanjih po domovini, je našel občudovalce voditelja Slovencev, ki so izjavljali, da je srečna država in smo še bolj srečni Slovenci, da nam je doba dala tako velikega voditelja. Notranje prilike v državi se boljšajo iz dneva v dan in tako prehajamo i? razvrvane dobe prejšnjih režimov na trdna tla prelepega domovanja v bogati in svobodni domovini. Kjerkoli je gospod minister hodil po domovini, povsod je v imenu Slovencev izpričeval slovensko navdušenje za kralja in Jugoslavijo in bil tolmač teh naših veličastnih taborov po slovenski zemlji. Po ministrovem govoru je godba zaigrala ..Hej Slovani" in z njo je zapela vsa dvorana. Tako veličastno je bil zaključen prvi del zborovanja. V drugem delu je prišel minister dr. Krek v dvorano med zborovalce in odgovarjal na posamezna vprašanja in dajal pojasnila. Največje zanimanje je bilo seveda osredotočeno na sedanjih evropskih prilikah. Zaključkom gospoda ministra z ozirom na položaj Jugoslavije so navzoči opetovano priredili aplavz. K besedi se je oglasil še poznani bivši delavski voditelj, sedaj nameščenec KID Gasser in prosil ministra za posredovanje v važnih delavstva se tičočih in za Jesenice pomembnih zadevah. Gospod minister je posredovanje obljubil in bo storil za Jesenice vse, kakor je to že velikokrat dokazal. Ob tej priliki naj omenimo, da je mulokje primer, da bi minister šel med zborovalce in ostal med njimi vse dotlej, da so vsa vprašanja vseh navzočih načeta in odgovorjena. Zborovanje je bilo zaključeno šele tedaj, ko se nihče ni več javil k besedi. Po zborovanju je ostal gospod minister še nekaj časa med jeseniškimi delavci, nato je v premstvu dr. Šniujda odšel v Ljubljano. Pokojna „ Sobota" na zatožni klopi Na okrožnem nodišču v Ljubljani se je na tiskovno tožbo g. Gorjanca Francu, o kateri smo že svoj čas poročali, vršila glavna razprava proti izdajatelju in uredniku pokojne ..Sobote", Čolnarju Lojzetu. Čolnar, ki svoje levičarske orientacije ni tajil, je imel za poslušalce na svoji obtožni klopi tudi nekaj ..tovarišev" iz Kranja, seveda njim nn čelu Malovrha ml. Obtožnica je v glavnem očitala Čolnarju, da je klevetal g. Gorjancu češ, da je zlorabljal položaj načelniku Hranilnice in posojilnice v Krnnju s tem, da je prodajal blago dz svoje trgovine za hranilne knjižice omenjenega za-vodn. Obtoževala pa ga je tudi, da jo z navedbo, da je g. Gorjanc kupil vložno knjižico Hranilnico in posojilnice na Jesenicah »d Ju-vunu I nihče hud in bo vsak še bolj vesel, ker bo zagledal cerkev na to nedeljo še bolj praznično, kot si jo je vsak predstavljal. Pa saj ni čuda. Naši ljudje brez izjeme žrtvujejo na vso moč veliko: pred. vsem je vsak veliko odrinil v denarju, končno pa še delu tlako. Naš glavni komandant je seveda mežnarjev Janez in vsi gn radi ubogamo. Da bo popravilo cerkve kar mogoče okusno izvršeno, je zasluga našega nadvse agilne-ga gospoda župnika. „Tako mora biti, in nič drugače, sicer ne bo lepo" pravijo gospod župnik. Bogu moramo biti hvaležni, d« imamo tuko dobrega arhitekta. Tudi to smo že omenili, da bo slavnost nadvse velika. V sol)oto zvečer po Are Mariji bo v cerkvi kratka pridiga in litanije. Pp lita-nijah procesija z lučkami po vasi. Pp procesiji bo pred cerkvijo razsvetljava. V nedeljo zjutraj ob šesti uri bo sv. maša s pridigo, katero bo opravil šentviški gospod dekan g. Valentin Zahret. Med sv .mašo bo sv. obhajilo, AN 2 ~ »GORENJEC« c« Katerega že danes opozarjamo, da se ga udeležijo brez'izjeme vsi vaščarii. Ob lOtih bo druga sv. maša s pridigo, katero bo opravil Bas gospod župnik. Popoldne pa bodo slovesne litacije z zahvalno pesmijo. Zahvalimo se ta dan Bogu, da nam je dopustil dočakati take slovesnosti, ker to je za nas velika milost božja. , Na to našo slovsnost vabimo vse naše pri. jatelje od blizu in daleč. Pridite, ne bo Vam V11 - Bftfc g. (!r. Mutiti v Tržiču Tržič, 22. IX. 1938. V sredo 21. septembra je poselil našo predilnico g. ban dr. Marko Natlačen. Po daljšem razgovoru z gg. Gassuerjem in Glanzmannom si je v spremstvu g. Andreja Gassnerja in župana Majeršiča ogledal tovarno. Potek predelave bombaža v platno in blago pa je razlagal g. ing. Smolik. G. ban se je živo zanimal za razlago. V tovarni je dobil pri delu tudi svojega starega znanca iz Strassburga našega kapel-nika Rudolfa Ahačiča, s katerim sta si veselo segla v roke. Tudi ravnatelj belilnice g. Hnyg je prijazno razkazal potek dela v belilnici. — Po ogledu tovarne so so gg. prisrčno poslovili nakar se je g. ban v spremstvu župana in g-ing. Dedeka odpeljal pogledat mestni dom. Tu si je ogledal uradne prostore občine, sodišča, orožništva in zapore. G. ing. Dedek mu je tolmačil načrt stavbe nakar se je g. ban pohvalno in zadovoljivo izjavil o stavbi. Na Glavnem trgu mu je župan pokazal kako je potrebno tlakovanje ceste, obnova in modernizacija hodnikov in kanalizacije ter ga naprosil, naj podpira težnje današnje občinske uprave, katera stremi za tem. da ne bo toliko prahu in blata po mestu ter da bo Tržič postal snažno in privlačno mesto za vsakogar. Nato 'se je g. ban poslovil in odpeljal proti Begunjam. Tedenske novice KRANJ Občni zbor Prosvetnega društva bo v četrtek 29. septembra ob 8. uri v Ljudskem domu. Spored običajen. Gotovo bodo zanimiva poročila posameznih odsekov, saj imamo za seboj bo. gato sezono. Pa tudi za bodočnost bomo na občnem zboru položili temelje novemu delu. ki čaka novi odbor. Prepričani smo, da na občnem zboru ne bo manjkalo nobenega kranjskega prosvetarja in *udi ne njihovih prijateljev. Že skoraj 50-letno tradicijo ima vsakoletna kranjska tombola. Ni torej čudo, da se je glas o tej največji tomboli, ki jo prirejajo kranjski gasilci, razširil po celi Sloveniji, da, še telo na Hrvaškem vedo povedati o največji tom. boli v državi. Da tombola zasluži tak sloves, pa nam dokazujejo dobitki kot: 2 avtomobila, 13 delna sodobna spalnica v vezanem furnirju. 2 motorna kolesu, mode ni šivalni »troj, zlež-ljiv kajpk čoln, moderni otroški voziček ter nad 600 dragocenih daril. Vsa ta darilu so v splošnem vzbudila največjo pozornost ter je po celi Sloveniji veliko zanimanje za tombolo. Tublice se prodajajo po 5.— din, na dan tombole dne 2. oktobra pa po 6.— din. Novo pokopališče. Odbor za gradnjo novega pokopališča v Kranju je na svoji seji dne 14. t. m. oddal prvo etapo del za novo pokopališče stavbeniku g. Karolu Kavki za vsoto 384.611.28 din. V tej vsoti so zapopadena sledeča dela: Ograjni zid, ureditev treh velikih gredic (pokopališča), zidavo hale, tlaka in oltarja (križa). V prihodnji številki bomo prinesli natančen načrt novega pokopališča, da se bodo lahko vsi prepričali o njegovi res lepi ureditvi. Podjetje g. Kavke je že pričelo z deli. Občina pa bo tudi te dni že razposlala položnice za plačilo prve anuitete za odplačilo stroškov, ki pa so naravnost skoraj neobČutni za posameznika. Saj je velika večina meščanov, ki ne plačajo čez 5.— din. Občina prosi vse, ki bodo prejeli položnice, da denar čimprej nakažejo. Couch zof e, otomane, divane In vse tapetniike izdelke izvrSuje točno in solidno V.TONEJC tapet ni k, Kranj Občni zbor kranjskega fant. odseka. Prejšnji četrtek, dne 15. septembra se je vršil v dvorani Ljudskega doma občni zbor Kranjskega fant. odseka. Skoro 50 navzočih članov odseka in članic dekliš. krožka je uvodoma pozdravil dosedanji predsednik odseka brat Rogač Marjan. Z veseljem je pozdravil tudi navzočega g. župana Češnja, duh. svet. in dekana Škerlico, dr. Megušarja in ostale, ki so se tudi udeležili občnega zbora. Zatem je tujnik br. Aleš Vovk prebral zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se je v celoti odobril. Sledila so poročila predsednika, blagajniku, gospodarja, tajnika, duh. vodje in okrožnega predsednika br. Gogalja, Tz vseh poročil je zvenelo delo in agilnost kranjskega fant. odseka, ki zbira v svoji sredi fante, du jih u-sposobi za življenje, ki prav v današnjem času zahteva polnega človeka. Po petminutnem odmoru so sledile volitve odbora. Z predloženih 5-4ih volilnih list se je konstituiral sledeči odbor.: Predsednik Gogu-lu Jiroslav, tajnik Pižent Frane. načelnik, Vovk Aleš. Nadalje So bili izvoljeni še v odbor: br. Markelj, Kermaver, Vertovšek. Rogač, Trefalt in Bitenc Stanko. Po končiinih volitvah je novoizvoljeni odbor zasedel svoja mesta, nakar je sledila zadnja torku slučajnosti, pri katerih je občni zbor obruvnaval smernice za bodočnost. Naposled se je novoizvoljeni predsednik zahvalil za izvolitev in v krajšem govoru navdušil člane k novemu delo in napredku. Videvdatiska a* tf Vse članic* Dekliškega krožka v Kranju opozarjumo, da se više redni sestanki vsako sredo zvečer ob 8. uri v knjižnici Ljudskega doma. Dolžnost članic je, da se sestankov pol-noštevilno udeležujejo. Vabljene pa so vse naše prijateljice, ki bodo med nami našlo prave prijateljice. Pridite vse, ki vam je pri sicu slovenska katoliška mladina! Bog živi! Solea krema 3.-, 5.-, 10.-, milo 7.50. Za trgovce po orig. tovarniških cenah. Glavno zastopstvo za Gorenjsko: HINKO POD J A VOR3EK - KRANJ. Prešernovo kočo na Stolu bodo zaprli čez zimo dne 26. septembra, t. 1. Planinci, izkoristite zadnje lepe jesenske dneve in se poslovite od Stola! Valvazorjeva koča pod Stolom je dograjena in bo oskrbovana tudi čez zimo. Kranjčanom priporočamo obisk te nove postojanke. Začasno je v novem poslopju še star inventar, vendar se bo postopoma obnovil in bo nudil prijetno udobnost. — SPD. Kranj. Brivci! Pred in po britjn uporabljajte vedno Solea krenio. - Vsakomur to prija, a Vaš uspeh bo večji! Državna meščanska šola v Kranju. Otvoritvena sveta maša bo v soboto, dne 1. oktobru ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi v Kranju. Po sv. maši odidejo vsi v prvi razred vpisani učenci v šolske prostore na Trubarjev trg. V ponedeljek, dne 3. oktobra se prične redni pouk. Otvoritev drugega razreda, za katerega smo zaprosili ministrstvo, do sedaj še ni dovoljena, upamo pa, da bo tudi to v kratkem ugodno rešeno. Upraviteljstvo. TERPETINOVO HUBERTUS MILO JE IZDATNO, POCENI IN PERE BLEŠČEČE BELO. Esperanto v Kranju. Gotovo že vsak meščan Kranja in vaščan kranjske okolice ve. da obstoja v Kranju esperantsko društvo in da isto prireja - sako leto s pričetkom meseca oktobra tečaj esperantskega jezika. Tnko 'tudi letos pričnemo s tečajem 2. oktobru ob 9. uri v tukajšnji gimnaziji. Obenem sporočamo, du se istotam vrši Z5. septembra ob 10. uri širši sestanek s predavanjem o važnosti in vrednosti esperantskega jezika. Ker je esperanto jezik, ki nam omogoča sporazumevanje in zbliževanje med narodi, ima \eliko kulturno vrednost za človeštvo, saj širi idejo miru. Udeležite se predavanja; prijavite se pravočasno za tečaj. Zelenu zvezda. Razglas. Vsi lustniki živine in vozil se poživljajo, da takoj, toda najkasneje do 26. t. m. prijavijo v občinski pisarni v Kranju 'vojaški urad) vse spremembe, ki so nastale pri njihovi konjski živini in vozilih. Prijaviti in odjaviti je vse novo nabavljene in prodane ali zamenjane konje v sturosli od treh let dalje ne glede na to ali so bili pregledali ;od strani vogaške popisne komisije ali ne in ne glede na to ali so bili spoznani kot sposobni ali ne. PRIMSKOVO Frntovski odsek nn Primskovem bo imel prvi sestanek in obenem letni občni zbor v petek 30. septembra ob 8. uri zvečer v Domu. Vabimo vse fante in njihove prijatelje, da se tega sestanka udeleže. Prireditev je pokazala, da gre za resno delo, ki je vredno truda, zato nam bodo zlasti dobrodošli novi člani. ŠMARTIN PRI KR\NJU Prosvetno društvo vabi vse svoje člane in prijatelje, da se udeleže občnega zboru, ki se vrši v nedeljo 2>. septembra t. 1. ob 3. uri popoldne 'V dvorani Smartinskega doma. Nasvi-denje — Bog živi! Kino Šmartinski dom jo prenehal s predstavami za nekaj časa. PREDOSLJE Ustanovitev predaške župnije. Pregledovali smo stare zapiske nekdaj tako velike pred-dvorske fare in ti nam povedo tole: ,.Vužna sprememeba se je izvršila v Preddvoru. Tako razkosali so menda malokatero župnijo kot našo. Ob koncu 18. stol. so ji vzeli nad polovico župljanov in iz sedmero podružnic: Predoslje, Britof, Suha, Kokrica, Tenetiše, Trstenik in Kokro. Vse tri duhovnije so bile ustanovljene leta 1787. Podružnice Piimskovo. Rupa in Cirčiče so pripadle Kranju, samo šes; jih je še obdržala naša župnija." Iz tega izvira, da se je predaška cerkev precej pozneje zidala, nego je bila ustanovljen,', fara. Farna služba pa se je morala potemeta-kem vršiti v kateri izmed sedanjih podružničnih cerkva. O tem bomo še poročali. CERKLJE Sreča te išče, zato pridi v nedeljo 25. septembra popoldne v Ceddje, kjer boš za 5 din dobil motor. Žrebanje bo v Domu. Nikar ne odlašaj I Tukoj, ko to prebereš, kupi nekaj srečk. Gotovo boš izmed 200 dobitkov dobil enega; če ne motorja pa gotovo kolo. Preteklo nedeljo je bila v naši prenovljeni farni cerkvi lepa slovesnost: čg. dekan Šker-bec je blagoslovil zastavo ženske Marijine družbe in zastavico Marijinega vrtca ter spre. jel več novih članic v obe Marijini družbi in veliko otrok v Marijin vrtec. G. dekan je nam vsem pokazal na srce: naj se pod varstvom Matere božje trudimo, du bomo povsod, domu in zunaj popolni katoličani, neustrašeni upostoli lepega krščanskega življenju. Farna cerkev je zelo lepo preslikana, da je v ponos vsej fari. Električna napeljava je spo-polnjena; tudi vrata in klopi so prenovljene. Ko bo vse urejeno, bomo lahko zapeli še z večjo upravičenostjo: »Karkoli fara ima Gorenjska plap, najlepša je fara cerkljanske strani". Tudi pokopališče dobiva vedno lepšo sliko. Prejšnji teden so bile zasajene ciprese, ki bodo povečale lepoto božje njive Na grobovih cveto lepe rože, česar ni bilo opaziti prejšnja leta. Mimica Zagorska: Pod Triglavom (Zgodovinska povest iz 1. 1415. v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem.) (Dalje) Jelena se je v tem groznem hipu zapeljivo nasmehnila vitezu. „Jaz. Čemu bi tajila. Videli ste, da mi je bilo življenje pri njem ječa." Arnulfa ja izpoved osupnila. Z gnusom je zavpil: „Morilka!" v „Ne kolnite me, Arnulf! Ostanite pri meni! Ker kdo drugi je kriv, kakor vi, da sem ga zatrupila. Arnulf, jaz vam ljubim!" Objela ga je in mu naslonila glavo na ramo. Arnulf pa jo je pahnil od sebe, ji pljunil v obraz in ponovil. »Morilko!" Potem pa je zbežal iz strašnega kraja smrti in hitel na dvorišče, kjer so bili njegovi vitezi in oprode. Grofov jasni glas, ki je zadonel čez dvorišče, jih je kar vrgel kviSku. »Sedljajte konje! Takoj odpotujemo!" Konji so zahrzali, vitezi skočili v sedla in predno je posijalo sonce so zabohneln konjska kopita na vzdižnem mostu. Nekega popoldneva so se zbrali pri Bregarju voditelji upornikov. Klander jih je povabil po beraču Jakobu, ki je Je nemalo prehodil za uspeh v uporu. Prišli so Jurček iz Vošč, Aleš z Lancovega, Hribar z Brd, Mlinar z Ribnega in Zoreč iz Bodešč. Prišel je Klander in tudi krofastega krojača, ki je bil radovljiški meščan, ni manjkalo. Bregur je bil vesel njihovega prihoda, ker mu je obetal nekaj Iepib denarcev vreči v žep. Pridno je polnil majolke in jih postavljal pred goste. .Pijte, prijatelji! Najboljše vino sem prinesel iz kleti, sato, ker sie dobri ljudje, ki hočete vsem pomagati." „Ti," je vprašal stari Klander »ali valpet Žiga kaj poizveduje po upornikih?" »Poizveduje že, poizveduje," je potrdil oštir, »samo do- gnal ne bo ničesur. O, na vse strani voha. če morda ne smrdi po ognju. On je pravi ptič, težko se je skriti njegovim očem. In morda bi kaj izvedel, pa je s tlačani preveč surov, zato mu nočejo nič povedati.'* .Torej nam je bila njegova surovost v srečo." je menil Klander. ..Dolgo mu tako ne bo ostalo prikrito, ker mu o vseh svetih nihče več ne bo dal desetine. „Ali bomo davščine še plačali gradu?" je vprašal Zoreč. „Ne. Mi nismo gradu ničesar dolžni. Dotlej, da cesar izda nove bolj človeške postave, bomo davščino za vojsko, turški novčič in životno štibro plačali mestnemu vicedorau." „0 svetih začnemo? Se enkrat se pomladi luna, pa bomo pokazali grajskim moč," se je veselil Jurček. „Ne vriskajmo pred svadbo," ga je opominjal Klander. „Desetino moramo že sedaj odpovedati in čez zimo bodo morda prišle no dan postave, ki bodo svobodnjakom varovale njihove pravice in bodo tlučanom dale svoboščin, do bodo mogli živeti. Videli bomo, kaj poreče cesar. „Kinelska zveza" je nupisala zelo utemeljeno pritožbo in je izbrala pet vodilnih mož, ki pojdejo z njo do samegu cesarja na sejem, ki bo v Avsburgu. Morda tam najdemo vsaj malo pravic." »Eh, kaj pritožbe," je jezno zavpil krofasti krojač. „Pot naredijo odposlanci zastonj, drugega uspeha ne bo. Saj vem, ker sem izkusil na lastni koži. Ali mar nisem nesel v Briksen pritožbe, v kateri so bile naštete v nebo vpijoče krivice? In kaj je bilo? Skof je obljubi), da bo pritožbo natančno raziskal. Prišlo je neko človeče na blejski grad in kakor so mi ljudje pravili, se je štirinajst dni podilo s Hortmanom po hostah, potem pa je šlo nazaj v Briksen. In mislite, da je poslanec povedal škofu, kako se nam godi? O ne, tega mu ni bilo mar! Grajske gospode je hvalil, da bi jih najraje v zvezde vkoval, kmete bi pa v jezeru vtopil, če bi jih mogel. Tako je bilo! če bi bilo drugače, bi vendar prišli od škofa ostre zapovedi, naj se s tlačani drugače postopa." ..Cesar bo morda bolj pravičen," je ugovarjal Klander. „Ah, kaj! Odkar sem pri škofu tako slabo naletel, sem izgubil vso vero v pravičnost gosposke!" je vpil krojač. .,Če nam ni hotel pomagati škof, ki je vendar cerkveni dostojanstvenik, nam bodo dugi še bolj stopali na prste." »Kaj pa, če bi se obrnili do deželnega kneza? On se na blejske oblastnike jezi, ker so držali njegove ljudi iri dni zaprte po nepotrebnem. On bi jih morda po smrčku." »Klander, star si, pa si še tako neumen," je nagovarjal krojač." »Deželni knez vendar ne sme in tudi noče udariti z bičem po vsej gospodi. Njegova dolžnost je, da brani pravico, a on znu braniti pravico le graščincem, za kmeta se on ne bo brigal. Nikjer ne najdemo pravice, pa če gremo do samega papeža v Rim." ..Kaj bi torej?" je vprašal Klauder. „S srpom in sekiro dosežemo to, česar nam na pisanje niso hoteli dati," je rekel divji Aleš in usekal po mizi. »Če si vsi hudiči polomijo rožičke in zbrusijo parklje, ko bodo odnašali grofe v pekel, nam je vseeno. Mi nočemo mirne poravnave.!" ..Nočemo je! Po njih!" so vpili krojač, Jurček, Mlinar in Zoreč. Hribar je molčar in čakal, kaj porečo Klander. Stari mož je naslonil glavo v dlani in se globoko zamislil. Sume postunie može ima pred seboj, pa so kukor otroci. Z ognjem bi se radi igrali, pa neznajo prijeti breme, na in kresila v roke. Svobodo in pravico hočejo priboriti, pa ne mislijo, kakšna žetev bo iz njih setve. Sejati hočejo kri, cela vedra bi jo posejali, ali je ne bodo želi cele potoke? Klander je že blizu osemdeset let gledul od blizu moč gradov in je videl, da je silna s'-oro nepremagljiva. Silnih udarcev bo trebu, da jo bodo zrušili na kup. Nešte. tokrat se je staremu možu porajale v duši vprušunje brez odgovora, vprašanje, ki mu je odganjalo spanec z oči. „Kaj ho iz vsega tega? On je vedel, da se sme na svobodnjake zanesti, da sme priseči na vsako besedo Radota Ve. harja. A tlačani? Res so postali objestni, drzni, na to ne more staviti nade. V njih je strah pred gradovi, ki jim je že prirojen. Otrok ga prinese s seboj na svet in čimbolj raste, tembolj se veča ta strah, ko od blizu vidi moč in okrutnost slednjega grajskega hlapca. Res se cesto ta strah preobliČi v sovraštvo, a vendar! V dnu duše vendar ne morejo zatajiti tlačanske krvi, ki narekuje ponižnost, kakor svobodnjak ne more zatajiti prirojenega ponosa. Klander je to vedel in si vedno znova premišljeval, ali ježe prišel pravi čas, ali je žito dovolj zrelo, da se požanje. Starec je dvignil sivo glavo in rekel: ..Svetujte mi? Star sem in ne zmorem vsega sam." Oglasil se je Aleš: >GORENJEC« SI RAN 3 PREDDVOR Smrt. Umrla sta v Preddvoru posestnik Janez Šavs p. d. Slepetin, in Anton ^.inež. gostilničar v Preddvoru. Premovanje goveje živije bo v Preddvoru v čeirtek 29. t. m. na kar vse, ki se zato zanimajo, opozarjamo. Preddvor se veča. V Pungartu na bivšem grajskem vrtu ob cesti proti Beli gradi hišo dr. Viktor Valič, tej nasproti pa zida čevljarski mojster Vinko Senk. Gasilski dom bo pa že skoraj pod rtreho. Prosvetno društvo vabi vse, da se vpišejo. Smo pred občnim zborom. Prihodnji mesec se otvori gledališka sezona. Pevski odsek pa vabi vse fante in dekleta, ki imajo posluh in veselje do petje, da se zglase pri pevovodji. ŠKOFJA LOKA Novi studenški most so začeli graditi. Pri blagoslovitvi novega železobetonskega Puštal-SKtrfa mostu je zastopnik mestne občine S ravnatelj Kmetic omenil, da je naše mesto obdano od treh strani z rekami in zato je pri nas vedno aktualno vprašanje, kako čim trajneje te reke premostiti, ter se tako čim tesneje zvezati s svojo okolico. Da se današnj« občinska uprava zaveda, da je čim tesnejše zveza z okolico za naše mesto prav življenjskega pomena, je dokaz to, da se gradi že letos drugi most. Stari leseni most na „Studencu" oziroma v današnjem Fužinskem predmestju, preko Stl-ščice je bil že v tako slabem stanju, da se že več let preko njena ni smelo peljati več kakor 800 kg. Most se je na sprednji strani lansko leto kar pobesil, tako da je bilo treba nujno misliti na čimprejšnjo gradnjo novega mostu. Današnja uprava, ki v takih stvareh ne pozna oklevanja je v to svrho določila v letošnjem proračunu din 50.000.—. Mišljeno je bilo najprej, da se bodo podporniki mostu betonirali, dočiiu naj bi bil ostali del mostu lesen. Vendar so se pojavile neke ovire, ki so gradnjo takega mostu preprečile. Zato je občinska uprava sklenila, da se zgrudi ves most lesen. Z grudnjo, oziroma s podiranjem starega mostu so že pričeli. Zusilen most se ne bo gradil, zato se opozarja vse prebivalstvo, da je cesta preko tega mostu do preklica popolnoma zaprta. Kolikor smo izvedeli bo novi most precej širši od starega, kar bo gotovo ugodn > vplivalo nu tamkajšnji promet. Občinski upravi pa gre vsa zahvala, da tako energično rešuje vsa pereča vprašanja našega mesta. Občni zbor Katoliškega prosvetnega društva bo V četrtek, dne 29. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Društvenega doma. Člani, ki vam je gotovo pri srcu dejanje in nehunje svojega društva prihitite vsi na ta občni zbor. Na sporedu so prav važna in pereča vprašanju. Zuto nobeden ne sme ostati doma. Novi železohetonski most na Praprotnem odprt in blagoslovljen. ..Gorenjec" je pred ku_ ke tričetrt leta prav obširno poročal o gradnji tega mostu, o njegovi obliki, konstrukciji, o poteku licitacij in o drugih podrobnostih. Most je sedaj končan in je bil v nedeljo slovesno odprt prometu in blagoslovljen. Most je slovesno otvoril samo gospod ban dr. Marko Natlačen ob navzočnosti mnogih visokih vojaških in civilnih odličnikov. Ne bi podrobno opisovali te slovesnosti, ker te bilo prav podobna oni ob blagoslovitvi Puštalskega mostu katero smo točno opisali. Povdariti pa moramo ob te i priliki velike koristi, ki jih ima naš okraj od svoje osamosvojitve. Če bi ne imeli samostojnega cestnega odbora, bi ne bilo nobenega izmed obeh novih mostov, ki sta so zgradila letos. Prebivalstvo pa bi moralo plačevati prav take doklade, kot jih plačuje sedaj. PERION PERE VSE ter Vam čuva In hrani perilo, ker je zajamčeno brez kloral 1. PERION razstopite vedno samo v mrzli vodi. 2. Zavitek PERIOM-a zadostuje za 25 do 30 litrov vode, žlica PERION-a pa za 1 liter vode. 3. Belo perilo kuhajte 15 do 20 minut v PERION-OVi razstopini. Kotel mora biti pokrit. 4. Ko je perilo skuhano, ga ohladite, mrzle vode ni treba prilivati. 5. Nazadnje izplaknite perilo najprej v tepli, nato v mrzli vodi. 6. V preostali PERION-OVi razstopini operete vse pisano perilo brez mila, ostanek razstopine pa porabite za umivanje tal. S PERION-om operete tudi najobčutljivejše tkanine kakor svilo, volno in sukno. PERION je najcenejši, ker je priznano najboljši, poleg tega pa še naš domači izdelek. Velike važnosti pa je ta novi most za ves promet po vsej Selški dolini, ker je z njim vsaj spodnji del doline izven nevarnosti, da bi mogla biti kdaj odtrgana od ostalega sveta. Kolikor smo informirani se ho tudi v bližnjih letih zgrad I v Dolenji vasi pod Selcami pre-potreben nov železobetonski most. Kako v Loki nastaja ..senzacija". Pred par dnevi se je neki tukajšnji avtobusni podjetnik mudil v Ljubljani s svojim avtomobilom. Ko je vozil iz Ljubljane domov, je opazil avtomobil prevrnjen ob cesti tam nekje blizu Sent. Vida, ki je bil po njegovem mnenju za las podoben luksuzu, drugega avtobusnega podjetnika iz Loke. To je pripomnil, ko je pri-vozil domov in nič drugega. A glejte čudo iz prevrnjenega avtompbiil« so najprvo nastali ranjenci, nato pa še mrtvi. Prizadeta družina pa je hvala Bogu vendar ostala le zdrava in čila in niti slutila ni kaj se vse govori po mestu. TRŽIČ Fantovski in dekliški odsek v Tržiču sta nas povabila preteklo nedeljo popoldne za Virje. Namen prireditve je bil ta, da pokažemo, da tudi v poletnih mesecih naše delo ni počivalo, marveč du smo prav mesce šolskih počitnic uporabili zato, da mladino zaposlimo. Prireditev je bila nekoliko tvegana radi vremena in jeseni, ki se je v Tržiču že javilo s svojim hladom. Vendar smo rekli: Korajža velja! In tako je bilo. Sonce je bilo prijazno ♦ in volja v vseh gledalcih odlična. Nastopili so skoro izključno le domačini. Vaje so bile vse prav za to priliko sestavljene in navežbane. Na orodju pa smo gledali naše mednarodne telovadce in jih občudovali enega bolj kot drugega. Z veseljem smo ugotovili tudi to, da so se od Ljubljane naprej marsikaj lepega naučili. Za vse, kar so nam pokazali, smo jim hvaležni: to so jim priznali v polni meri tudi gledalci z navdušenim ploskanjem. Veliko priznanje je s svojim razgibanim nastopom žela tudi osmorica članov iz Krope. — Ko se je znočilo, se je prireditev končala. Tržiška godba je še enkrat udarila fantovsko himno in z mnogo dobrimi sklepi se je mladina razšla po svojih domovih. Tudi po tem uspehu ne bomo počivali, .vsi naraščaj in mladci in mladenke kot člani in članice vedo, da jesen odpira zopet telovadnico in z njo daje priliko, da se urimo in napredujemo v telesnem oziru, predavanja in sestanki bodo pa dajali duševne hrane, da v razburkanih časih ohranimo svojo pamet. Tako je prav! Taki mladini kličemo: Bog živi! Pojavilo se je vprašanje ponovne ustanovitve strokovno nadaljevalne šole v Prižoh. Motivira se s tem da je dovolj vajencev za ustanovitev, da je v Tržiču premalo reda in discipline, da se premalo vajenci nauče, češ, da učiteljstvo ni sposobno za pouk in vzdrževanje reda in končno, da so nekateri vajenci preod-daljeni od šole vsled česar se med potjo dogajajo razne nedostojnosti. Deloma je mogoče to res, saj se kamen spodtike hitro najde. V odgovor takim trditvam naj bo tole. V Križali je strokovna nadaljevalna šola že bila, katero pa so že prvi sunki gospodarske krize zrušili. Vajenci so morali nazaj v Tržič, računi pa še danes niso poravnani. Znano je tudi kako mačehovsko je skrbela občina v Križali za obrtno šolo. Tako še onih par let, kar je obstojala šola v Krizah je bilo samo životarjenje. Medtem ko ima ta šola v Tržiču za seboj lepo tradicijo in je že izšlo precej dobrih in poštenih pomočnikov in mojstrov iz te šole. Kar se tiče učiteljstva se mora reči, da je tržiško učiteljstvo najmanj toliko sposobno kukor v Križali. In dostojnost vujencev? Lahko se trdi, da so okoliški vajenci dosti bolj izprijeni kakor tr-žiški, iz enostavnega razloga, ker tudi nekateri mojstri premalo pazijo na svoje vajence, če jim kdo ni še celo v pohujšanje. Za ponovno ustanovitev šole v Krizah je le oni, ki je zelo kratkoviden in neresen. Taka stremljenja podpirajo kaj radi tisti, ki hočejo v kalnem ribariti, vesele se nekateri, ki si predstavljajo, da bodo po svoje izrabljali šolo in se niti malo ne zavedajo odgovornosti za bodočnost obrtnega naraščaja. Bilo je že razglašeno, da je zagotovljena ustanovitev šole. Izkazalo se je pa, da je to navadna laž in potegavščina. Informirali smo se na najbolj merodajnih mestih, kjer se nam je povsod zatrjevalo, da to ni res. Priporočamo mojstrom, naj nikar ne nasedajo, ampak naj svoje vajence redno pošiljajo v šolo, sicer bodo občutne posledice. Če sc zahteva red in disciplina na eni strani, se bodo morali na drugi strani tudi mojstri držati reda Dolžnost vseh merodajnih je, da sc stremi za izpopolnitev šole v Tržiču, ne pa da se šolo slabi. Le iz višje organiziranih strokovnih šol bo prišel res dober obrtni naraščaj. Esperanto — ideja 50 let obstoječi jezik esperanto in njegove prednosti. Če hočemo biti odkriti in če hočemo govoriti resnico, moramo priznati, da esperanto, ki je po take kratki dobi prekoračil vse meje, ni več navadna fraza ampak moramo z njim že resno računati. Po petdesetletni praksi se je že pokazalo, da je ta jezik interesanten. ker moreš z njim pokramljati z vsakim Zemljanom, nadaljnja praksa pa kaže, da ta jezik ni samo interesanten ampak tudi. potreben. Tujsko prometne zveze ga po večini že vse rabijo v propagadne svrhe, tu se pred vsem vidi njegov smotrni razvoj. Ponekod kot na primer na Nizozemskem se ga uče že v šolah kot obvezen jezik, po vsem ostalem svetu pa se stalno vrše tečaji, na katerih se na tisoče ljudi uči in vežba esperanto. Esperanto je enoten in edini možen jezik za sporazumevanje vsega sveta. Esperanto ima namen združiti in pomiriti vse narode. Dr. Zamenhof je esperanto ustvaril, ker se mu je zdel potreben, med svet pa ga je dal z besedami: „esperanto je za vsakogar in za vse". Ideja dr. Zarnenhofa o esperantu se je danes že po vsem svetu razširila. Tako imamo pred seboj jasno sliko, da bo esperanto prej ali slej postal faktor družbe človeštva. Ze same misli, da z enim samim jezikom lahko govoriš z vsemi narodi, najdejo v vsakem č'nveku potrdilo in garancijo za esperanto. Kakor je pred nedavnim časom ob polnem navdušenju ljudstva bila sprejeta prva lokomotiva in za njo še druga tehnična sredstva predvsem elektrika in radio, tako bo po kratki dobi po vsem svetu zavladal esperanto, ki je višek vseh možnosti za spoznavanje in nima nadomestka. Premisliti je treba pravilno, pojmovati in dopustiti prednost pametnim idejam in stvar je rešena. Kaj si moremo misliti lepšega kot »enoten jezik" na vsem svetu s katerim se nihče ne more čutiti zapostavljenega. Zato naj bo geslo slehernega Zemljana: doma materinski povsod drugod pa esperantski jszik. Štev. 4501/38. Razglas Sresko načelstvo v Kranju razglaša: Ker je bila 19. septembra t. 1. v Kranju ugo_ tovljena siinavka in parkljevka pri štirih govedih, odrejam na podlagi zakona o živalskih kužnih lx>leznih z dne 16. junija 1928. in pravilnika k temu zakonu: Mesto Kranj se smatra kot okužen kraj, ves ostali del mesta občine Kranj, t. j. vasi Čir-čičo. Gorenje, Huje, Klane, Primskovo. Runa in Struževo pa se smatra kot ogroženo ozemlje in veljajo zanj sledeče odredbe: 1. Izvrši se takoj ves popis vseh parkljarjev v celi občini Kranj 2. Prepovedan je promet s parkljarji (govedo, prašiči ovce, koze). 3. Trgovina z živino na področju celo mestne občine Kranj je prepovedana, izjemoma se bodo dajala dovoljenja od slučaja do slučaja. 4. Hlevi so stavljeni pod zaporo: živina se ne smo goniti na pašo. 5. Pse, prašiče, perutnino puščati na javna pota je strogo prepovedano. 6. Živinski sejmi v Kranju so do nadaljnjega ukinjeni. 7. Vsakdo je dolžan vsako sumljivo obolenje živine prijaviti mestnemu županstvu (tele. f"n št. 18), oziroma sreskemu načelstvu (telefon št. 19). 8. Goniti parkljarje iz območja občine Kranj je prepovedano. 9. Dogon parkljarjev v območje občine Kranj je prepovedano. Pripustijo se samo živali (parkljarji), ki imajo na živinskem pot. listu pripombo: za takojšnji zakol v mestni klavnei. 10. Prepoveduje se vstop v hleve postavljene pod zaporo, živinskim trgovcem, ž.ivinozdrav-. niškim mazačem, vsakovrstnim krošnjarjem. Samo nekaj dni imate še časa za ugoden nakup tablic po znižani ceni Din S1- za Tombolo v Kranju - 2. oktobra Tablice so v predprodaji: v Kranju, na Bledu, Blejski Dobravi, Jesenicah, Jereki (Bohinj), v Kamniku, Komendi, Kranjski gori, Podbrezjah, Podgorju, Radovljici, Škof ji Loki, Št. Vidu, Tržiču itd. Opozarjamo, cfa starta tablica na dan tombole Din Ne odlašajte z nakupom na zadnji dan, ker je število tablic omejeno. V minulem letuje tablic primanjkovalo! STFAN 4 ■»^.^■^-aggaw»w »GORENJEC« ciganom, beračem ter trugim sumljivim osebam, po katerih bi se bolezen lahko prenašala. 11. Prepovedano je odpošiljanje živih parkljarjev in vseh predmetov, s katerimi se slinavka lahko prenaša (seno, slama, kože, gnoj itd.) iz obtiočja mestne občine Kranj. 12. Preiaovanje goveje živine odpade. Kršitev teh odredb se bo strogo kaznova'0 po zakonu o živalskih kužnih boleznih. Občina Kranj, 20. septembra 1978. Obrtništvo Vse obrtnike, ki izvršujejo dela na stavbah, vabimo, da se v ponedeljek, dne 26. septembra ob 10. uri dopoldne udeleže sestanka v pisarni Skupnega združenja obrtnikov v hotelu »Jelen". Predmet sestanka je: Terjatve rokodelskih strok proti stavbnim gospodarjem in gradbenim obrtnikom. Prizadete člane vabimo, da nam predlože sledeče podatke: 1.) Koliko jim dolgujejo grabdena podjetja, 2.) koliko jim dolgujejo privatniki, 3.) koliko jim dolguje država, 4.) koliko jim dolguje banovina, 5.) koliko občina in druge samoupravne korporacije (cestni odbori itd.). , Obenem sporočite tudi koliko približno znaša v odstotkih cena. za katero morate delati gradbenim obrtnikom manj, kakor običajno plačajo lastniki zgradbe, ki naročajo rokodelska dela neposredno. Da se bo mogla proti nerednim in slabim plačnikom ukreniti kakršnakoli uspešna akcija nas je Zbornica za trgovino in obrt in industrijo v Ljubljani pozvala, da zberemo te podatke, vsled česar člane nujno naprošamo, da nam jih v ponedeljek predlože. OBRTNA RAZSTAVA V BEOGRADU. Zveza slovenskih obrtnikov je organizirala izlet na to razstavo pod takimi pogoji, da se je lahko vsakdo udeleži. Vožnja tja in nazaj bo stala v brzovlaku 100,— din, prenočišča bodo tudi cenejša, enako prehrana. Datum obiska bi bil 14. oktober in sicer odhod iz Ljubljane z večernim brzovlakom. Spored izleta bi bil razdeljen na dva dni in to sobota 15. in nedelja 16. oktobra. Odhod iz Beograda v nedeljo zvečer. Ker je za tako ceneno vožnjo veliko zanimanje bomo dobili najbrže posebni vlak. Natančen pTogram o ogledu razstave, pri. reditev in zborovanj, ki jih zveza ob tej priliki namerava izvesti, dobi vsak udeležene'c pred odhodom, oz, se bo pravočasno sporočilo. Prijave sprejema tajnik Društva slovenskih obrtnikov g. SInk in pa združenje v novi pisarni pri „Jelenu". Ugodnosti, ki jo nudi Zveza se posluži lahko vsakdo. Rok za prijave je do 1. oktobra. Mizarske mojstre in pomočnike se vabi na Tisarski tečaj, kateii se prične 2. oktobra dopoldne v prostorih tekstilni šole. Poučuje g. Kregar Ivan. Prijave se sprejemajo v pisarni združenja med uradnim urami. Vse drugo se dogovori s predavateljem ob začetku. Radovljiško društvo slovenskih obrtnikov priredi v nedeljo 25. t. m. ob 3. uri popoldne v salonu restavracije Kunstelj obrtno zborovanje. Pbtrebno je, dal se tega zborovanja udeležimo vsi, ki nam je na tem, da naši zastopniki morejo na merodajnih mestih zastaviti besedo za naše upravičene zahteve in da člane seznanimo s stanovskim položajem tudi izven svoje okolice. Tovariši, v nedeljo gremo z opoldanskim vlakom, ki odpelje iz Kranja ob 12.49. Kmetijstvo SLINAVKA IN PARKLJEVKA (Aphtue epizooticae) . -je izvanredno lahko nalezljiva kužna bolezen. . Največkrat in najhitreje napade govedo, sicer pa tudi vse druge domače in divje parkljarje, kakor ovce, koze, svinje, jelene, srne itd. Povzročitelj bolezni še ni natančno poznan. Znano pa je, da tiči v slinah in v tekočini mehurčkov in da vsi s slino in navedeno tekočino mehurčkov onečiščeni predmeti (liraoa. paša, ceste, voda, obleka, obuvalo itd.), pa tudi mleko bolnih živali, ravnotako lahko bolezen prenašajo kakor obolele živali same. Od časa, ko se je žival okužila, pa do prvih znfkov boffeVni poteč« "8— 7, v izjamnik slu-čajjn*' tudi jjl dni. - Večkrat 4 \kužfjo tudi' ljudje! posebno z uživanjem okuženega mleka, pa tudi s slinami bolne živine, Za dojenčke je ta bolezen celo smrtno nevarna. Ta boJeten se .pojavlja v dveh oblikah in si-< eer kot slinavka na gobca ali kot parkljevka na parkljih. pri goved«, navadno v obeh obli-I kali, pri ovcah, kozall' in prašičih pa v pretežni | večini samo na parkljih. I Slinavka se prične s te*, da' žiralf nehajo jesti in prežvekovati, so otožne, imajo mrzlico, \ iz gobcu pa se jim prično cediti sline. Pri tem se opaža, da živaii pogosiouia odpirajo gobce in glasno etnokajo, kar nns največkrat opozori na bolezen. Živina med tem vidno hujša. Čez dva do tri dni se napravijo, različno po slučajih, na brezzobneiu robu gornje čeljusti ali dlesni, na jeziku vodeni mehurčki, oziroma večji mehurji na sluznici, ki je vroča in zardela. Po preteku 24 ur počijo ti mehurčki in na površini ostanejo živordeče sveže, plitve m boleče rane z razdrapanimi robovi, ki se pa kmalu pokrijejo z rjavimi krastami, če se ne stvorijo v umazana gnojna ulesa. Rane se slednjič zaceli ¡0 v bledorjave brazgotine, ki ostanejo še dolgo časa vidne. Pri kravah in ovcah nastanejo opisani izpuščaji tudi na vimenu, posebno na sescih in neredko tudi na sramnici. Skoro obenem z izpuščajem nu gobcu zateče koža, posebno pri težkih živalih, med parki ji in nad njimi, postane zelo občutljiva, rdeča in vroča. Radi bolečin se prestopajo živali z ene noge na drugo, mencajo ali pa hodijo trdo in zvezano (na kratko), veliko ležijo in le težko vstajajo. Kmalu se pokažejo tudi na oboleli koži podobni mehurčki, kakor na sluznici v gobcu. Ti se hiiro izpremenijo v rane, ki so pokrite z rjavimi krastami. Pri prašiču se razširi vnetje pogosto od parkljev čez bin-celj, večkrat se parki ji celo radi odločijo oziroma sezujejo. Slinavka zase navadno ni nevarna bolezen, govedo jo preboli v 2 — 3 tednih, vendar prinaša živinorejcem obilo škode: mleko bolnih krav je neužitno in škodljivo (uživa se lahko samo dobro prekuhano), že pitana živina zelo shujša in šepavi voli niso uporabni za delo. K slinavki pa se pridružijo večkrat tudi druge bolezni n. pr. pogubonosnu pljučnica, pri sesajočih teletih hudo vnetje čreves itd. Posledica zanemarjene parkljevke je močno gnojenje in celo odpad parkljev. Živali, ki so slinavko eukrat prebolele, redkokdaj ponovno obole (vsaj za leto), zato se govedo v močno okuženih krajih umetno okuži, da vsa živina tistega kraja bolezen hitro preboli in se sicer potrebna zapora krajev lahko prej opusti. Zdravila zoper okužbo ni in je zatorej potrebno, da se v vsakem slučaju razkužba čim temeljiteje izvede in zaukazane veierinarsko-redarstvene odredbe strogo izvršujejo. Na slinavki obolelim živalim naj se pokla-da mehka, zelena krma, drobno seno, ne pa trda, ostra krma, katere ne morejo prežvekovati. Pogosto naj se jim daje čista, sveža voda, da si tako izpirajo boleč gobec. Teletom se daje prekuhano mleko. Pri parkljevki naj se dolnji del noge in parklje pogosto izpira z razkužljivimi tekočinami (30/o kreolin, 3% Jizol) gnoječe rane'naj se posipajo z galunom. Predvsem pa je skrbeti, da taka živina stoji na mehkem in suhem in se le malo giblje. (Dalje.) TRŽNO POROČILO. Pšenica. Pridelek v naši državi je sijajen, kakor še zadnjih deset let ni bil. Ogromne množine se izvažajo v inozemstvo, tako da lahko računamo, da bodo spomladi cene pšenici in moki zopet znatno višje. Na Gorenjskem notira pšenica 195.— do 200.— din za 100 kg; pšenična moka od din 300.— do 340 — za 100 kg. Koruza. Stara notira din 180.— zu 100 kg, vendar je blaga zelo malo, povečini že razprodano. Krompir: Skoraj po vsej državi je pridelek dober, ampak je kvalitativno najboljši v Sloveniji. Na Gorenjskem je krompir zelo lep in sc dnevno naklada v velikih množinah. Samo zadruga naklada te dni 30 vagonov krompirja. Fižol: Pridelek je večji, kakor se je prvotno računalo, toda je kvalitativno zelo slab. Izvoz je zelo slab, ker Italija in Francija še nista izdali uvoznega dovoljenju. Po mandu-lonu je nekoliko povpruševunja, zu rihničana pa ni nobenega zanimanja. Zelje: Kvaliteta je dobra. Cene so nizke, vendiir vsled pretoplega vremena zelje trenutno ni sposobno 70 transport. Letošnjo sezono bo otvoril klub v torek, dne 27. t. m. ob pol 9. uri v lovski sobi hotela Stara pošta s članskim sestankom, na katerega se vabijo vsi člani kluba in. prijatelji šahovske igre. Igralni večeri bodo vsak torek in petek od 8. ure dalje v kjubpvem lokalu. Tajništvo kluba. V kratkem se bo pričel v Stražišču pri Kranju, šahovski turnir za prvenstvo Stražišča. Prijave s prijavnino din 10 sprejema tov. Mirko Berčič Stražišče 250, do 27. septembra na kar bodo vsi prijavljen« objavljeni v časopisih. Turnir Se bo pod vodstvom g. Ivana Omana začel predvidoma v nedeljo 2. oktobra. Nadaljna pojasnila in nagrade bodo naknad-no objavljene. ŠPORT V nedeljo, 25 septembra v Kranju prveu-stveni nogometni tekmi ob 14. uri Radovljica : Savica ob 1*. uri Kovinar : Kranj Prihodnjo nedeljo bomo imeli v Kranju bogat nogometni spored in seveda tudi zanimiv, ker gre za „pike". Kar štiri gorenjska nogometna moštva bodo tekmovala, prva dvojica za prvenstvo Gorenjske, druga za prvenstvo pod-zveze. Zanimanja za dvojni spored je seveda precej) tako pri sosedih v Stražišču, ki bodo polnoštevilno pritisnili nu igrišče, kakor tudi kranjskimi navijači, ki bodo prišli podpirat domače; Tekmi se vršita ob vsakem vremenu. Berite in širite »Gorenjca'- Knjige, mape, bloke, albume, odjemalue knjižice, kaširanje slik in zemljevidov, itd. izvršuje po izredno ugodnih cenah Knjigoveznica TISKOVNEGA DRUŠTVA V KRANJU (za farno cerkvijo) lil H L i DfiLHSi Za vsako besedo v malin oglasih se plača050 D.Najmanjši znet«'< je 6 Din h ■7 S Važno! Modroce, otomane, spalne diva- ne i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (v hiši g. Šipica). Dva dvosobna stanovanja s kopalnico in pri-tiklinumi se takoj oddasta. Naslov v upravi. Opravo za špecerijsko trgovino ugodno produ Ivan Rekar, Kranj. Lepo hiša v Stražišču ob glavni cesti na prodaj. Pripravna za vsako obrt. Lovro Rebolj, Kranj. Spoštovanemu občinstvu sporočam, da sem nabav;l novo motorno žago za žaganje drv ter pi 'm, da me v slučaju potrebe obvestite, priporoča Andrej Koželj, Primskovo 139, v bližini trgovine Sulcer. Gg. stavbenike in vse one, ki zidajo, vljudno obveščamo, da so Bohnove opekarne že pričele z obratovanjem ter smo spet v položaju, da vas s strešno opeko lahko takoj postrežemo. Kovina, Kranj. Lepo enosobno stanovanje s kuhinjo se odda v Orehovljah št. 8 pri Britofu. Vselitev lahko takoj. V bližini Kranja se odda dvosobno stanovanje ter kuhinja. Naslov v upravi. Vsa dela se izdelujejo elegantno, trpežno in ceneno. Javne knjižnice imajo popust! Dežne in jesenske plašče, male plaščke na zalogi. Izdeluje po naročilu takoj Justina Jakofčič — Kranj Naznanilo! Cenjenemu občinstvu vljudno sporočam, da sem odprl 15. septembra na Vi do vda 11 sk i cesti 11, v hiši g. Ljndevita Sirca poleg gimnazije povsem na novo moderno opremljeno slaščičarno. - Solidno bom postregel s vsemi slaki-ini dobrotami. Obenem sporočam, da bom imel začasno še mojo dosedanjo slaščičarno, Jenkova ul. 6. Najvljudneje sc priporočam za cenj. obisk z odličnim spoštovanjem. Peter Falečič slaščičar. Sprejmemo dva praktikanta 14 do 16 let stara. Nudi se prilika izobrazbe v zadružni stroki in sicer v trgovini in pisarni. Po dovršeni praksi je možna stalna zaposlitev, ako je marljv in pošten. Hrana zastonj, stanovanje si mora plačati sam. Kmečki fantje, ki so dovršili vsaj dve gimnaziji ali meščanski šoli naj pošljejo pismene ponudbe na Gorenjsko kmetijsko zadrugo, Kranj. Preklic. Podpisana: Štupar Ana prekOicujem, kar sem govorila o Veroniki Pavec ter se ji zahvaljujem, da je odstpila od tožbe. Klane Štupar Ana. Pošteno dekle, vajeno pranja se sprejme. Isto-tam. tudi učenka za kuhinjo. Naslov v upravi. Stara vrata, okna, zasteklene stene, omare, proda po izredno nizkih cenah: P. Majdič ..Merkur" — Kranj. VINA dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst, kupite pri Centralni vmarni v Ljubljani - Frankopanska ulica 11. Fotografirat na dom bres pariška cene pride FOTO JUG9- KRANJ POZORi Ročno delo! POZOR! Pred nakupom jesenskih čevljev ne pozabite si ogledati mojo veliko zalogo novih vzorcev damskih, moških in otroških čevljev, katere Vam nudim po zelo ugodnih cenah. Za cenjeni obisk se priporoča Andrej Černilec trgovina s čevlji Kranj, Prešernova 8 Preteklo šahovsko sezono je kranjski šahov, ski klub zaključil kakor vedno, s turnirjem zu prvenstvo Kranja. Iz prejšnjih turnirjev so se zjt ta turnir kvalificirali sledeči igralci: Martelunc, Vidrgar, Jonke, ■ BerČič, Singer. Prah L., R»tar, EnfpBltnnn, ing. Povoden, Ko-šar, ing Skopal. Prah A., Vinko in - Fran ko. Od prvenstvenega turnirja pa so odstopili: Franki), Vinko in Prah A. Po budi medsebojni borbi je prepričevalno . zmagal irg. Povoden [Vili z 10 1/2. točkami in tnkp posla! prvak Kranja za leto 1938. Zmago jo popolnoma za. služil, saj je od M dosegljivih točk oddal samo t remi. Naio mu sledita favorita Martelane z 9 in Singer z 8 1/2 točkami. Četrto mesto je zasedel Vidrgar |TJ hj ločkuml peto Košar z 6 1/2 točkami, šesto Engelmdn z 5 1/2 točkami, dočim so ostuli imeli slabše rezultate. 1 malimirri ..' #■ • • /•>!.-. - .-«•:. ».* M ». \ Za ženine! Za neveste! Ure, zlatnina, in druga darila i ' pri Rangusu v Kranju »e bodo dobila 1 B. RANGUS ziatar in sodni cenilec v Kranju 7lat#\ ,n kupujem po Al STO najvišji dnevni cenil Za, urednika *n izdajatelja odajevarj» Yerto v Sek Milan v Kranju. Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranju.