Iz celega sveta. Bolgarsko junaštvo. Ves svet se je divil jugoslovanskemu navdušenju, ki je v taalkariski vojni rodilo toiike uspelie. Mit ki smo daleč od vojnega vrveža, si težko misiimo, kako je vsa čustva bolgarskega naroda popplnoma obvladala ideja osvobodilne vojne. Slečleoi oglas pa, fci je izSel v solunskem. ,,Pravu" na odl.čnem mestu, nam priča, da je Bolgar res junak. Glasi se tako-le: ,,Iščemo Cvetana Pavleva, Uletnega decka, rodom iz Bitolja, ki je izginil kot prostovoljec v ohridskem oddelKu. Pred poldrugira mesecem je bil že v Sar-Kioju,, od tedaj pa ni nobenega poročila vefi o ii.,em. Prosimo one, ki vecfo Z)anj, da to javijo . . ." — Mladega junaka Cvetana pač ne bo veS nazaj; zalotila, ga je gotovo kje zavratna smrt, obležal je v cvetoči Hiladosti na bojni poljani. Koliko jje stala ballfanska vojska? Sedanja vojska na Balkanu za osvoboditev krščaiiske raje izpod tuvškega jarma je stala nad 2000 milijonov K, usmr. čeiilli je bilo 110.000 in ravno toliko vojakov Ib bilo ranjenih, kakor poroča londonski ,,Eoonomist". Vsak vojak je veljal na dan približno 12 K. 25 tednov vojske nam nokaže to-le sliko: Bolgarijo je stala vojska (.300,000 mož) (J00 milijonov, Srbijo (200,000 mož) 400 milijonov, Grško (150.000 mož) 300 milijonov, Crno goro (40.000 mož) 80 inilijonov in-Turčijo (400.000 mož) 800 mili.jonov Kron; borilo se je torej približno "do 1 mili.jon 90.000 mož. Na zaslužkili je odpadlo vsaj 600 milijonov .kron; konj, volov itd. so samo Bolgari lzgubili nad 200.000. Ni pa račuinano, koliko škode je napravilo, Eer je na BalKanu vse gospoUarsko življenje poCivalo. Ples — liberalno delo za narod. Goriškemu ,,Novemu Casu" poročajo iz Kre'da. Na&i liberalri so se blagovolili razjeziti na naSjega g. viTcjarja, ki je svaril pred plesam in oznaičil s pravo besedo dru- Žtva, Ki s.krbijo s plesi za iaobraztio ljudstva, Da je bdla njegpva beseda na mestu, sta pokazala velikonoSni ponedieljek in torek, ker kar 2dni je trajal ples. Seveda pri tem imajo posameznijci lepe dobičke in izkoriščajo mladino, ki si z žulji in naporom išče zaslužka v tujini. Ko jo oberejo, potem pa pojdi spet v svet, da ob letu zopet laliko razveseliš razne kr6marje. Izobrazbo so pokazaji tudi v zelo lepi luci, da so se zafieli vrteti takoj po pogrebu mladbnke, ki je bila blizu njili društva. Ljiidje so se zgražali zlasti nad dekleti, ki so jo nesle k pogrebu in se podala potem naravnost na ples. Pismo slovenskega mladeniča izNem6ije. Dandanes je svet tako daleč s knjigami in časopisjem, da mora biti Ijudstvo precej previdno v izbiri istib. V tem oziru nam preti pogubonosna nevarnost zlasti iz Nemčije, ker ravno v Nemčiji je najbolj razširjen protestantizem. Pred kratkim je pisal neki protestantovski list v Berolinu, kako se na Avstrijskem razširja njiliova vera in pravi, da je evangelska občina v Grad-cu v 10. letih zrastla na 7000 duš, od teh pa samo blizu 300 duš redno obiskuje cerkev. Zelo žalostno se mi je zdelo preteklo leto, ko sera potoval peš po Bavarskem, Laškem in Pruskem. S prijateljera sva prišla v mesto Norinberg in sva si hotela ogledati dve zelo lepi in starodavni cerkvi. Kako sem se začudil, ko je pri vstopu v cerkev zahteval tam nastavljeni mož od naju 40 pfenigov vstopnine. Zdaj sem še-le izprevidel, da je ta cerkev protestantovska, katero so v prejšnjih časih vzeli katolikom. Tako se je zgodilo v ve6 nemških mestih. Res zelo žalostno zgodovino imajo nemški katoliki v zadnjih stoletjih za seboj. Kako pa je mogoče, da so ti tako propadli? Gotovo so bile temu krive slabe knjige in slabo časopisje. Se sedaj se izda v Nemčiji vsako leto čez 50 milijonov mark za slabe in ničvredne knjige in časopise. Cez 50.000 takozvanih agentov vlači po vsej Nemčiji od hiše do hiše po mestu in po deželi zvezke po 5 in 10 vin. med Ijudstvo, ter tako trosijo sovraštvo proti katoliški cerkvi in duhovnikom. — Pred kratkim je bil zopet tukaj obsojen neki mlad zločinec na smrl. Zadnji večer pred srartjo je pisal zelo žalostno pismo svojim starišem, katero je končal z besedami: Samo po slabih knjigah sem prišel tako daleč, da bom skoro izgubil svojo glavo. — Tukaj zopet vidimo, kam pripeljejo, posebno rnlade ljudi, slabe knjige. Ni se torej čuditi, da je v proteklem letu v Nemfiiji % mili,jona ljudi izstopilo iz cerkve. Največ je trpela na tem protestantovska cerkev. Samo v Berolinu je iz njihove cerkve izstopilo do 10.000 duš. Saj pa tudi lahko imajo toliko izgubljenih duš, ker se njihovi pastorji nič ne brigajo za versko življenje. Po večjih cerkvah v Berolinu prirejajo v nedeljali popoldne različne koncerte, pri katerih je pa treba plačati vstopnino. Torej imajo cerkve večinoma za zabave in zborovanja. Ravno nasprotno pa ,je pri katoliškem ljudstvu, katero se zelo trudi, posebno zadnji čas, za versko življenje in se tudi zelo bojuje proti slabim časopisom in knjigam. Najhujše je v tem velikem mestu, katero šteje sedaj 354 milijona prebivalcev, da je od teh okroglo samo 300.000 katolikov. Malo nas je, a ti smo trdni kakor skala. V tem mestu ima skoraj vsaka katoliška družina narofien vsaj en katoliški dnevnik. Tudi so vsako nedeljo napolnjene oerkve. Najbolj agitirajo Nemci za katoliške časopise j)O shodili in zborovanjih. Pred kratkim je nek berolinski dnevnik pisal par besed o Slovencih, kjer pravi: Slovenci so zelo mirni, veren in zvest narod avstrijske države. Torej celo Nemci hvalijo slovensko ljudstvo. Da se bo to vedno bolj uresničevalo, naj bo vsakega katoliškega Slovenca ena želja: Proč z nesramnimi agenti in lažnjivim liberalnim ter nemčurskim časopisjem! Udomačijo pa se naj v vsaki katoliški slovenski hiši ,,Slovenski Gospodar" in ,,Straža", za mladino pa .,Naš Dom" in ,,Mladost"! — B. Z.