Februar 1935 NAS DOM ŽENSKI SVET Leto Xni. 2 Materinstvo žena in nacionalizem! Ljubezen do domovine je prirojena vsakemu človeku. Eskimi po ledenih severnih krajih, kakor Papuajnci po avstralskih otokih ali črnci po afričanskih gozdovih ljubijo svojo domovino, svoj jezik in domače šege ter jih branijo, če treba, tudi z orožjem. Tembolj razumljiva je •domovinska ljubezen med, kulturnimi evropskimi narodi. Dežele, ki so jih zasedli morda po ljutih borbali prapraidedje, jih obdelali in uredili, napolnili z imetjem in prosvetnimi, zdravstvenimi, gospodarskimi pridobitvami, jih izoblikovali s težkim delom in mnogimi žrtvami, da imajo svojski notranji in zunanji značaj, ki jih razločuje od drugih, te dežele v svoji jezični, miselni, čustveni, morda tudi verski, umetnostni, po stavbarski in še kakšni drugačni samobitnosti so povsem samosvoje in enotne ter predstavljajo kateregakoli naroda sveto domovino. V neizbrisnem, od roda do roda pre-hajajočem spominu na ljute borbe in težke žrtve prapradedov za domovino ima svoj neusahljivi vir ljubezen do vsega kar je naše, čisto in samo naše. To ljubimo, -spoštujemo, varujemo in branimo z jasno zaTcstjo, da bi in da so prav tako delali prednamci, ki morda že stoletja počivajo v naši zemlji in se je njihovo telo že davno izpremcnilo v prst, ki dam-danes nosi in preživlja nove rodove. Zavedamo se, da so misli v naših možganih in čustva v naših srcih podedovana in živa, v bistTU prav taka, kakor so jih gojili v davnini naši krvni predniki, in da ta čustva in misli ostavimo kot dedščino tudi novim pokolenjem. Misel, da bi bila srečna naša obitelj, navdaja nas, kakor je navdajala naše dede in babice, ista misel pa polni glavo vseh obiteljskih edinic in tako prav ves državni narod. Kakor kmet smo, ki nikoli ne pozabi truda in .skrbi, znoja, žuljev in težav svojih prednikov za napredek, lepoto in dobroto grunta, na katerem živi in dela. Ljubi ga, izboljšuje, varuje in brani, dokler ne omahne v jamo ter prepusti isto nalogo svojemu sinu aJli hčeri. Po-av tako mi ne pozabimo nikoli, kako so se bili, borili, mučili, trpeli, jokali, ječali v delu, bolestih in obrambi za dežele, njih jezik in običaje, ki so last in svojstvenost naše domovine, slovenski in vobče jugoslovanski rodovi tfa do Samovih pa do Trubar- jevih časov, tja od Valentina Vodnika pa prav do časov Aleksandra 1. Zedinitelja! Iz tradicije in podedovane krvi čutimo dolžnost, da ne pustimo propasti kar so nam pridobili in razvili pradedje in se zavedamo, da moramo podedovano le še izboljšati, izlepšati in dvigniti. In nikdar, za nobeno ceno si nc damo vzeti, niti osramotiti in ponižati domovinskih svetinj, za katere so se žrtvovali naši krvni jDredniki. Zavedamo se, da je povsod dobro, a doma najlepše, ipa smo čisto zadovoljni, da prav tako mislijo drugi narodi. Nikomur ne jemljemo kar je njegovega, a si tudi svojega ne damo vzeti od prav nikogar. Spoštujemo vse narode, v;se jezike, vse umetnosti, vse šege in noše, toda zahtevamo, da vsi narodi spoštujejo tudi nas in našo domovino. Naše načelo naj bo: čosar nočemo, da nam store drugi, sami ne storimo nikomur! Ali naše slovensko in jugoslovensko nam je nad vse. Majhno je, morda borno in skromno, toda naše, čisto in samo naše, in nobeno ni tako zvezano z našo dušo in krvjo! Zato ne zaničujemo ničesar in nikogar huje kakor odpadnika in i^da-jailca domovine. Celo divjaki in Ijudo-žrci ne čutijo in ne mislijo glede odpadnikov in izdajalcev nič drugače. Tak je naš nacionalizem- V vsi svoji iplamteči toploti kulturen, toleranten, le do izdaj ic neizprosen, do sovražnikov in krivičnih tujih nasilnikov pa neomajen, vedno pripravljen na borbo do skrajnosti. Podedovana kri, misel in čustvenost ne . dovoljujejo drugače. Zdrav, trezen, a zmerom odločen nacionalizem, iki se nikoli ne smeši ,s pretirano samohvalisavos-tjo in. z nekulturno domišljavostjo, mora ulivati modra Slovenka - JugoslovanJca svoji deci. Vzgaja naj svoje sinove in hčere k nacionalizmu, ki je brez bombastičnih fraz in na vse strani mržnjo širečega šovinizma, izražan in dokazovan le s plodnim delom. Vesele smo lahko, da misli tako že na milijone žensk, mater po vseh evropskih državali. Kadar bodo mislili tako vsi^in vse, bo konec največjih nesreč človeštva: vojn, sovraštva in zaničevanja med narodi. In kakor gospa Douvisisova v Raynalovi „Marni", pravimo vse prave žene na svetu: „Koliko žalosti in bolesti je bilo treba, da so se stvorile države! Toda verujem, da pride končno dan, ko bodo živi vseh narodov pokleknili in prosili mrtve vseh vojn za veliko odpuščanje". Slovenska mati. 9 Zdravsivo in kozmetika Prehlajenje je jwsledica dveh pojavov: mraza in okuženja. Iz tega že slede temeljna načela, kako se ubranimo bolezni. Že priprost naliod je neprijeten in ima lahko hude poslei^ce. V vsem okolju: v ušesih, očeh, v grlu se zaradi zanemarjenega nahoda lahko razvijejo razne nove, včasih prav resne bolezni. Veščaki dajejo za ubranitev prehlajcnja tale navodila: Prebij kolikor ni'ožno dosti časa v prosti naravi; .pojdi vsak dan na izparehod. Zrači večkrat dnevno sobo, kjer prebivaš. OMeka pozimi ne bodi pretanka, da preko nje ne prodira mraz, ne predebela, da ne zadržuje izhlapevanja. Nosi močne čevlje, ki ne propuščajo vode. Jej precej svežog-a mesa, a več zelenjave in sadja; pij mleko. — Prehlajenje zavisi od narave bolnika. Tisti del telesa, ki je najbolj oslabljen, je najmanj odporen in je zato najpreje in najhuje prizajclct. Včasih je to živčevje, včasih črevesje, največkrat pa nos, usta, \Ta.t ter pljuča, kam,or najložie prodro bacili. Prehlajnje je zmeraj resno, dasi navadno nima zlih posledic. Pravilo velja: „Ko bolnik nima nikake vročine več", naj prebije še tri dni v postelji, potem šele lahko vstane. Kajti prav v tem času je telo zajadi oku-ženja oslabelo, zato je zelo dovzetno, da se bolezen pano\'i. V času nastopajoče infiluence ne hodimo tja, kjer se zbira mnogo ljudi, ker je opasnost večja, da nalezemo bolezen. Higijena kritičnih let. Ko prehaja žena v neprijetna kritična leta t. j. med 45. do 55. letom, se pojavljajo motnje v krvnem obtoku, bolečine v rokah in nogali, nervoznost, ki vodd za sabo nespečnost, in še marsikaj drugega. V tem času je važno, da žena vse izloči, kar moti urejeno kroženje krvi. Znano jie-, ida «o alkohol, kofein, nikotin strupi, ki v teh letih množe vse neprijetne pojave bližajoče se ostare-losti. Ti pojavi se kažejo v pospešenem utripanju srca in žilja, v mahoma nastopajoči utrujenosti in v sJabi volji, ki se česiokrat javlja brez pravega vzroka, daljo v neki čudni potrtosti, včasih pa v prekonuea-ni razdraženosti. V teh časih treba uživati kofeina prosto kavo ter lahko hrano bre^ alkohola, mnogo sadja in zelenjave. Priporočljivo je umivanje s po-stano vodo in otiranje vsega telesa. Do-brodejne so večerne kopäi v zavarku smrečja ali kamilic. Priporočati je tudi zdaj vroče, zdaj mrzle kopeli nog večkrat po vrsti. Paziti treba, da se žena ne navadi jemati pomirjevali na, spalna in odvajalna sredstva, ki se jili sčasoma narava tako privadi, da popolnoma izgube svoj učinek. Proti valovanju krvi, ki od časa do časa buši v glavo, se minogo uporabljajo gorčične kopeli: vrečico gorčič-nega zrna prekuhajmo v vodi in jo vlij- mo v kopalno kad k pripravljeni vodi. l\azne nerednosti, ki so v tean času na dnevnem redu uravnavajo z umetnimi preparati hormonov, ki imajo nalogo, da nadomeste v telesu prave manjkajoče hormone. To zdravljenje pa se ialüto vrši samo po pregledu in po navodilih zdravnika. — Važno je, da se žena sprijazni s svojo usodo, da se poda v ono, česar se ne more ogniti. Živeti treba mirno življenje, brez ponočevanja in brez hudih telesnih ali duševnih naporov. TudS lahka angina lahko postane opasna; vnetje nebnic laliko namreč pusti hude posledice; revmo, vnetje sklepov, vnetje ledvic, vnetje srčnih loput in s tem srčno hiljo, splošno zastrupljcnje krvi in s tem lahko smrt. Ne podcenjujmo lahke angine, pokličimo zdravnika! Lei)e roke. Pravijo, da je roka vizitka za žemo. Ni treba, da je mehka bela roka, ki navadno priča o brezdelju, toda biti mora čedna, gojena, kakor vse telo ženske. Gdavno je, da pazimo na svoje roke, ker lažje je odvračati nego zdraviti. Ako nam je mogoče, umivajmo se pozimi v mlačni vodi in ne .pcrimo v premrzli vodi, ki rokam jako škoduje. V mrazu ne smemo hoditi brez rokavic; tiidi ne smejo biti rokavice pretanke. Sicer je res, da se roke mraza nekako navadijo in ga ne čutijo več tako zelo, toda kažejo ga. Zelo škoduje rokam tudi riezadostno brisanje, kadar so mokre. Odgovor: desetkrat in še večkrat na dan si zmočim roke, ne utegnem čakati, da si roke dodobra osušim, ne velja. Saj moramo vedeti, da vlažne roke na mrazu razpokajo in nam povzročajo pač mnogio več zamude Časa, kakor pa pravočasno temeljito osuševanje rok. Ostra mila in prevroča voda jendjejo rokam njihovo naravno maščobo, ki jo treba vedno talcoj nadomestiti. Kakor hitro smo s pranjem, pomivanjem aJi sličnimi talcimi deli gotovi, si po potrebi očistimo roke v mlačni vodi, ni koli ne v prevroči, odrgneano nohte in členke s krtačico in blagim milom, osušimo dobro roke in jih namažemo z oljem ali kako mastno kremo. Steklenička olja mora biti \Tedno pri rokah. Nato si vsaj za nekaj časa oblečemo ohlapne rokavice. Maščobo si vti-ramo v roke s kretnjami, kakor da si obdačimo nove usnjate rokavice, torej gladimo od konic prstov navzdol. Ko smo s tem gotovi, udarjamo z dlanjo ene roke večkrat krepko po vrhu druge roke, ker to pospešuje krvni obtok. Ako so roke rdeče ali višnjeve, jih nateremo z limo-novim sokom; pustimo tako pol ure, ker sok beli. Potem si v mlačni vodi umijemo roke, jih dobro osušimo in namažemo. Tudi nohte moramo namastiti, ker sicer pokajo. 10 Praktična navodila Pravilno kurjenje. V zimskem času, ko vßak dan požgemo lepe denarce, ki smo jih v jeseni izdali za drva in premog, treba skrbno paziti, da kurimo pravilno. Predvseni treba peč vsak dan natančno obrisati tudi na vrhu in zadaj; kajti prah in ne«naga se na vroči peči požgeta, pri tem pa se razvija škodljivi amonijak in ogljikov oksid. Vse to povzroča silabosti in glavobol. ~ Samoobsebi ii.inljlvo je, da moramo kurišče in odpirtino za pepel vsak daji do čistega izprazniti ter kuriti enakomerno. t. j. nalagati treba v pravilnih pre-ilodkih. Vsaka peč zase zahteva študija: poznati moraš peč, da veš, kako ji strežeš in izs'abiS iz nje čim več gorkote. Isto velja tudi za štedilnik. Važno je, da sobo temeljito prezračimo, preden jo zakurimo. A tudi pozneje, tekom dneva, skrbimo, da se toplota po vsej sobi enakomerno razdeli. To najhitreje napravimo s pomočjo zračenja. Mrzli zrak, ki prihaja skozi odprto okno, že v najkrajšem času povzroči v sobi kroženje, ki izenači temperaturo, da je precej enaka ob tleh, v sredini in pod stropom. Zrak, ki se je zaradi zračenja ohladil, se tem. hitreje isc-greje, ker je čist. Ne mislimo torej, da smo Bogve kalio ohtežili svoj proračim s tom, da smo za par minut odprli okno zakurjene sobe. Dovedli smo svežega zraka, ki jo zdravju neobhodno potreben. — Kdor .spi pozimi pri odprtem okeu, mora pač imeti zakurjeno spalnico, da se zrak na ta m-ičin kolikortoliko izravna. Spati v sobi, kjer je temperatura pod ničlo, ni alravo. Zlata sredina je tudi tu najbolj priporočljiva. Preveč zakurjeno stanovanje je prav tako nezdravo kakor prömrzlo. V pravidaio temperiranem prostoru se alrav človek najbolje ipočuti. Usnje od divjačine: srne, jelena, pa tudi od domače koze in ovce, ki nam daje imenitne rokartee, doonače čevlje, čepice in klobuke ter celo jopiče, snažimo na jako enostaven način. Umazana mesta odngmcmo s finim steklenim papirjem (Glaspapier), ki ga kuipimo v trgovinah za barve ali v trgovinah z železnino. Ako obdelamo ves komad onakomerno, je usnje kakor novo. Paziti moramo, samo, da na_ šivih ne pretrgmio niti. Najtežje je pač na ta način čistiti rokavice, ki so polne šivov. Usnje teh rokavic je itak tako strojcno, da ga ilahko peremo v gorki milnici. Zadnji milnici dodamo par kapelj .glicerina, da ostane usnje mehko. Pri pranju ne uporabljamo čiste vode, marveč le milnico, ki je iie izperemo z vodo. Le tako ostane usnje jneldirenček, rezance ali drugo testenine, prav malo solimo in pK) okusu še osdadimo. Da izboljšamo okus, kuhamo z zakuho tudi košček limunovoga olupka ter skorjico celega cime- 12 ta. Solimo in sladimo vedno naposled. K mlečnim juhain spadajo tudi smetanove in sirove juJie. Pri smetanovih ju.liah razmotamo smetano, ki ne sme biti pre-kisla in ne vodecna, moko (1—2 žlici) in vmešamo to v slano vrelo vodo, v kateri smo kuhali malo kimlja. Namesto vode vzamemo lahko mleko. Sirovo juho delamo kakor prežgau-ko, samo da pustimo prežganje bolj svetlo; v juho razmešamo par žlic nastrganega domaČega sira in juho iznova pre-vremo. Vanjo zakuliajrio male cmočke ali vlivance. Jetrni vlivanci. 20dikg telečjih, svinjskih ali govejih jeter nastrgaj in pretlači skozi sito, primešaj 2 celi jajci, soli, nekoliko popra in majarona ter naposled 2 žlici ostre moke: testo mora biti srednje gosto, da se da bolj težko vlivati. Zakuhaj fa v govejo ali postno juho na isti način akor jajčne vlivance (vlite rezancc). Zlate kocke. Dve stari zemlji zreži na majhne kocke; poškropi jih nalahno z mlekom, da se nekoliko prepoje, a ostanejo še cele in srednje mehke. Pomakaj jih v redko slano testo iz jajca in mleka in jih ocvri na masti aili maslu. Zlate kocke služijo kot pridatek h čisti goveji juhi. Pikantna goveja pečenka. 80 dkg oble- žanega govejega mesa od ribice ali notranjega stegna potolči, nasoli, opopraj in precej na debelo namazi z gorčico. Sesekljaj drobno dve čebuli in ju zarumeni na špcliovih kockah; na tem opeci meso na obeh straneh. Potem ga pokapaj z li-monovim sokom, dodaj nekoliko sesekljanih limonovih olupkov, 2 stlačeni sar deli ter malo paradižnikove mezge in končno še toliko vode, da bo meso pokrito. Pari pečenko pokrito tako dolgo, da se pokuha ves sok. Nato vzemi meso iz kozice, zarumeni na masti malo moke, razredči z juho, primešaj goste kisJe smetane in paprike po okusu. Prevri v tej omaki na rezine zrezano pečenko, ki jo daj s cmoki ali makaroni na mizo. Polenovka na primorski način. Namočeno in nekoliko prekuhano polenovko osnažimo in izločimo kosti. Potem napravimo prežganje iz olja, pol žlice moke in po! žlice drobtinic in precej sesekljanega peterŠilja in česna. Nanj stresemo polenovko, • osoilimo, opopramo, dobro zmešamo in nekoliko popražimo; potem zalijemo s krompirjevko ali z vodo, v kateri se je polenovka kuhala, dodamo pol žlice ali malo več paradižnikove mezge in parimo pokrito. Posebej skuhamo 2—5 olup-Ijene krompirje, zrezane na kocke, odce-dimo in primešamo polenovki, parimo pokrito Še nekaj časa, da se tekočina precej izduši. Preden ncsemo polenovko na mizo, jo potresemo s parmezanom ali kakim drugim sirom. Recepti za malokrvne. Rezine telečjih jeter, ki jih ne prepečemo popolnoma, zrežemo prav tanko in jih položimo na rezine kruha, namazane s presnim maslom. — Nastrgana sirova telečja jetra pretlačimo skozi sito, o-solimo, primešamo še kaka dišav-na zelišča in namažemo na kruhove rezine, opražene na maslu. Jetra od piščancev ali kokoši, sirova. Prav drobno sesekljane čebule In nekoliko drobno zrezanega drobnjaka, mailo ogorčicc, soli in popra zmešamo s sesekljanimi jetri. Poleg serviramo presno maslo in pražene žemeljne rezine. Jetrna sirova solata. Sirova telečja ali od perutnine jetra, kuhan krompir in sveža jabolka, vsega v enaki množini, zrežemo na tanke rezance in zmešamo to z dobro jajčnamajonezo. (Reccpte za majonezo glej v lanskem in predlanskem letniku Našega doma!) Daj z mešano solato na mizo. Zdravilni riž. Pai-jenemu rižu priineša-mo, preden ga nesemo na mizo, pretlačena sirova telečja jetra v poljubni množini, damo z gobovo omako na mizo. Jetra z mlečnim zdrobom. V litru nekoliko slanega mleka zakuhamo 15 dkg pšeničnega zdroba; ko je dovolj kuhan, mu primešamo 2 deki presnega masla in 15—20 dkg sirovih, nastrganih telečjih jeter, ki jih prej pretlačimo. Lahko tudi nekoliko osladimo, ne da bi dobila jed neprijeten okus. Damo takoj na mizo, ko se maslo raztopi, kuhati pa se ne sme več. Za slabotne otroke je ta jed posebno priporočljiva. Slani jetrni kolački. Zgncti v testo 15 dkg moke, 8 dkg presnega masla, celo jajcc, sol in pol žličke pecivnega praška. Naj Vi ure počiva, potem ga razvaljaj; izreži kolačke, ki jih pomaži z raztepenim jajcem in speci na namazanem pekaču. — Zreži 10 dkg jeter na majime koščke; 2 žlici sesekljane čebule opražimo rumeno na masti, pridencmo jetra, malo majarona, popra in soli, preip ražini o, potem pretlačimo skozi sito. Ko se pire ohladi, mu primešamo 8 dkg presnega masla, namažemo s tem nadevom ohlajene kolačke in stisnemo po dva in dva skupaj. Krofi. Temeljni pogoji, da se nam krofi posrečijo. Moka in vsi dodatki ter vse posodje, ki ga uporabljamo, mora biti toplo, a ne vroče. — Testo mora biti jako dob 10 stepeno, da je lepo gladko in se loči od kuhalnice. — Testo naj ne vzhaja, marveč naj saimo počiva približno četrt ure. — Izrezane in zgotovljene krofe polagamo na topilo desko, ki je pokrita s segretim prtičem, posipanim z moko. — V prostoru, kjer delamo krofe, mora biti enakomerno toplo. Krofi ne prenesejo ni-kalcega prepiha. — Krofi naj pokriti na 13 gol kem, a ne vročem prostoru, dobro vzhajajo. — Mast ali maslo, v katerem cvremo krofe, ne sme biti .tako razbeljeno, da bi se kadilo, vendar pa mora biti dovolj vroče. Da spoznaš, ali je mast dovolj razbeljena, vtakni ročaj kuhalnice najprej v mrzlo vodo, potem takoj v vročo mast. Ako zašumi, je mast dovolj razbeljena. Zelo fini krofi. 'A kg moke, 3 rumenjakov, 3K dkg kvasa, 9 dkg presnega masla, 5 dkg sladkorja, nekoliko sali, paj-žlic nima, malo vanilijevega sladkorja in vsega skopaj približno litra mleka. Kvas postavi z V, litra toplega mleka in (2 dekami moke na gorko, da vzide. Rumenjake in sladkor stepaj nad soparo, da se segrejejo, potem še mešaj, da se penijo, končno primešaj še stopljeno maslo. Y skledo v nekoliko segreto presejano moko strehi potrebno sol, pridani rum, rumenjake iS sladkorjem in presnim maslom in vzhajani kvas ter še ostalo mleko, ki ga pridevaj polagoma. Vse to ste-pcmo s kuhalnico v testo, ki ne sme biti pretrdo. Stepamo vztrajno, da postane testo gladko, ,se sveti in loči od kuhalnice. Potem denemo testo takoj na segreto desko, posipamo z moko, pokrijemo in pustimo počivati 10—15 nünut, nakar takoj napravimo krofe, ki naj dobro vzhajajo. Drožje ali kvas mora biti svež, ker le tedaj bo testo dobro vzhajalo. V starem kvasu so glivice, ki povzročajo vzhajanje, že odmrle. Ako pristavimo kvas s prevročim mlekom, smo glivice požgali iu kvas je brez učinka. Tudi soli ne smemo zmešati naravnost s kva^s^om, ker sol takisto zamori glivice, ki povzročajo kvašeaije. Ako zamesimo testo s premrzlo tekočino, pa se glivice v kvasu ne morejo razmnir-žiti in testo ne vzlmja. Kakovost dobrega shajane-g a peciva se kaže v tem, da je lahko, lepo rumeno pečeno in krhko. Ne sme biti kakor kuhano, ne gobasto in ne težko. Doma pečena potica ali buhtočki so ponekod kakor iz samili jajec, nuisla in potičevja; toda če jih potežkaš, se ustrašiš, kako težki in masivni so. — Sliajanemu testu, ki ga liočeš cvreti, n. pr. testu za krofe, sliajane flancate i. dr. pridaj raje kak rumenjak več — beljakov sploli ne, in pa kvečjemu 5—10 dkg maščobe na 1 kg moke. Ako je v testu preveč masla, pri cvre-nju pije mast, da je sladica težka in neznatna. Namesto masla vzamemo torej več rumenjakov, siladkor, malo limonove-ga soka in malo ruma. čajno pecivo. % kg moke, % kg sladkorja in Si kg zmletih praženih aili belih mandljev, za jajce presnega masla, nastrgane olupke pol limone in 3 rumenjake zgneti v gladko testo. Razvaljaj ga precej tanko, približno za nožev rob debelo in izrezi iz njega razne oblike, ki jih po-maži z raztepenim jajcem, posipaj s slad- korno sipo in speci na namazanem R,e-kačn. Pecivo h kavi. Uracsaj (4 dkg presnega masla s t4 dkg-sladkorja, da se ipeaii, potem prideni 2 celi jajci, ostrgane olupke pol limone, 14 dek moke, v katero si zmešala tri četrtine kavne žličke peciv-nega praška. Namazi s presnim maelom podolgovat model, kakoršnega uporabljaš za sladek „srnin hrbet", obsipaj ga z mo-IvO in peci v njem pripravljeno testo približno 40 minut. Ko se ohladi, prevleči pecivo s kavnim ledom. Drobni sirovi kolački (k čaju ali pivu). Zgneti v testo 8 dkg nastrga,nega domaČega (bohinjskega) sira, S dkg moke, 8 dkg presnega masla in ščepec soli. Razvaljaj za nožev rob debelo, izreži male, okrogle kolačke, ki jih spcci ob precejšnji vročini. Ako jih pomažeš z rumenjakom, so lepši. Najlioljši so, ako serviraš gorke. Slani rogljički. 14 dkg moke, (O dkg presnega masla, 8 dkg kuhanega pretla-čonega krompirja, soli, 2 žlici gosto smetane zgneti v gladko testo. Zreži ga na enakomerno koščke, razvaljaj z rokami na rogličke, ki jih pomaži z raztepenim jajcem in posipaj s kimljem ter speci. Prav dobri so, dokler so sveži. Tribarvna ledena bomba. (Za pred-puät.) Pol litra v trd sneg spenjene smetane (obers) razdelimo na tri enake dele. Prvemu delu primešamo zavitek vanili-na in čašico vanilijevega likerja. Drugemu delu kos čokolade, ki ismo .TO raz-mchčali v par žlicah vročega mleka v pegici, dalje veliko pest debelo zrezanih orehov ali mandljev in sladkorja po okusu. Tretjemu delu pa pridenemo malo skodelico i% litra) prav močne črne kave, par žlic kandlranih visenj ali črešeiaj ali male kocke ananasovega kompota ter zopet sladkorja po okusu. Modöl, kakor&ne-ga uporabljamo za pudinge, namažemo z olivinim oljem in naložimo po vi-sti v,se tri pripravljene dele spenjcmo smetane, postavimo za par ur na led, potem lahko zvrnemo na steklen krožnik. Namesto modla uporabljamo laliko stekleno .skledo in serviramo kar v njej. Jajčni sneg testo rakija. To pa zaio. ker pri stepanju jajec prihaja zrak mod beljake, ki se pri kuhanju ali pri peki razteza in :s tom testo dviga. Sneg uporabljamo tudi za to, da očistimo ž njim kako tekočino, ki je postala kalna. To napravimo na ta lUačin, da pridenemo tekočini sneg dveh beljakov ter malo limo-,novega soka in stepamo talco dolgo nad štedilnikom s šibico, da za&ne zavirati. Potem postavimo na stran in pustimo, da se nekoliko uhladi, nakar precedimo skozi krpo. Tako čistimo hladetine in aspike; mast pa moramo že prej odstraniti. A tudi vsako dru-go motno tekočino lahko na ta način izčisitimo. 14 Posvetovalnica Ga. A. na V. „življenjepis k a -v e" želite. Evo Vam gal Pet let je iskal Heinrich Eduard Jacob vse vire in dogodke, ki se tičejo rojstva, razvoja, zmag in porazov kave, preden je spisal knjigo z naslovom „Povest in pohod kave". Iz te knjige smo zvedeli, da so kavo odkrile — koze v Jemenu, v Arabiji. Pastirji so opazili, da njih koze ne spe in so veselo budne, ako so osmukale zrna neke rastline. Poizkušali so ta zrna sami in čutili isti uspeh: nespečnost: Ali je ta povest resnična ali izmisljeoa, se kajpak ne more več dognati. Kava se je razširila tudi po svetu, šele ko je zavladala po južni Ameriki. Na Turško, v Carigrad jo prišla kava za vlade Sulejmana 11. 1. 1534. Neki poslanik Mohameda IV. jo je prinesel na ilvor francoskega kralja Ludvika XIV. JCdaj je dospela kava do nas? Poročajo, da so jo v bivšo Avstrijo takisto zanesli Turki. Ko so oblegali Dunaj 1683. in jih JB poljski kralj Jane Sobieski z drugimi rešitelji oblegancev pregnal, so našli krščanski zmagovalci v zapuščenem turškem taborišču mnogo vreč dobro dišečih črnih zrn. Dragouci so mislili, da je v vrečah krma za turške kamele in so jih hoteli sežgati. Za vreče pa je prosil Fran Juri Kolšicki, ki je na Dunaju odpnl prvo kavarno in izumil tudi prvo belo kavo: primešal je namreč črni kavi žlico medu in tri žlice mleka. Z Dunaja se je kava razširila po vseh bivših cesarskih deželah. V Marseille so odprli prvo kavarno 1. 1671, a leto pozneje v Parizu. V Berlinu pa 1. 1721. Kava je bila spočetka delikatesa, ki so si jo mogli privoščiti le bogataši, sčasoma je postala ljudska hrana, zlasti ženske in reveži jo uživajo, na jugu Evrope pa jo pijo kakor vodo, ker jim nič več ne škoduje, saj so je vajeni piti ves dan in neprestano. Proti kavi so zelo vsiljevali pivo in vino, češ da je kava inozemski pridelek in je zelo strupena. V Nemčiji n. pr. Kriderik II. Veliki narodu sploh ni dovolil pitja kave, da bi ne šlo preveč denarja iz države. Ustanovil je samo za dvor, plemenitnike in bogataše monopol žgalnic za kavo, kjer so jo plačevali šestkrat ilražje nego v inozemstvu. Danes pa se kava zmagovito šopiri na vsej črti; tudi pri nas na kmetih je žie izpodrinila mleko i^li žganjce s kis.lim zeljem. Ali že veš? Da grešiš proti lastni osebi in proti svoji okolici, ako nalezljive bolezni takoj ne naznaniš zdravstveni oblasti? Da imajo mnogi športniki, zlasti pla-vači, smučarji, veslači in rokoborci često-krat povečano srce? Da ljudje, ki uživajo alkoholne pijace, lažje in hitreje obole in težje ozdravijo, kakor oni, ki pijejo le vodo? Da je dobro domače zdravilo proti glistam uživanje sirovega korenja? Ako poje otrok le par korenčkov, je v nekaj dneh zdrav. Pisma naših naročnic Cenjena gospa upravnica! Oprostite, ker Vas nadlegujem s tem svojim pisanjem. Zelo mi je hudo, ker sem bila primorana lansko leto opustiti Vaš priljubljeni mi list. Odpustite, cenjena gospa, ros mi ni bilo mogoče plačati naročnine. Sedaj je pa že malo bolje, zato Vas prosim, da mi pošljete zopet ženski Svet, ker ga že zelo težko čakam. Priložite tudi položnico, da poravnam dolg in dam nekaj za letošnjo naročnino. Upam, da ste mi še naklonjeni in da mi v najkrajšem času pošljete list. Ostajam Vaša hvaležna naročnica A. P., Pušfal. Cenjeni! Najprej se Vam prav lepo zahvaljujem, ker ste mi po.šiljaili vse leto dragi mi ženski Svet, čeprav Vam nisem poslala nikake naročnine. A pri najboljši volji tega doslej nisem mogla. Vse leto sem imela v mislih, da Vam dolgujem, da moram poravnati račun, a časi so tako slabi, da včasih niti najpotrebnejšega ni. Posebno še za nas, ko imamo skoraj vedno bolezen v hiši. Pišem Vam to, da me ne boste šteli med one, ki naročnine iz nemarnosti ne poravnajo. Pošiljam Vam 4 dolarje za mojo naročnino za dve leti. Za letošnje leto nisem dobila nobene številke Ž. S. — pa mislim, da tudi poslaili niste — česar Vam sevede ne zamerim. V upanju, da oprostite vsemu, Vas iskreno pozdravljam Vaša naročnica F. V., M. Idaho. U. S. A. Maribor, 4. 1. 1935. Dragim gospem v upravi! Odlašala sem in čakala boljših časov, ali vse zaman. — Zelo težko mi je pisati to odpovedno pismo, toda razmere mi ne dopuščajo drugače. Ko sem naročila Ženski Svet, sem upala na boljše čase, na žalost pa se mi je vse poslabšalo. Nemara se spominjate, da sem Vas prosila za kako službo kot sobarica. Dobila nisem nič primernega; in tako sem ostala še do danes brez zaposlitve, dasl 15 sem pripravljena prijeti za vsako delo. Zelo bom pogrešala »ženski Svet', ko nimam ne staršev tu, ne nikogar, ki bi me kaj podučil. Ostanite s srčnimi pozdravi na žalost Vaše samo enoletne naročnice M. L. Praprotaikovo. Moste pri Ljubljani 5. I. 1955. Slavna uprava! Z današnjim dnem sem Vam poslala po položnici 16 Din, ker več ne morem sedaj, ker sem imela mnogo stroškov s preselitvijo. — Prosim Vas, ne ustavite mi lista, ker Vam dolgujem za 1934 še 16 Din, ki Vam jih povrnem takoj po 1. februarju. Za leto 1935 pa se liočem bolj potruditi in Vam prej poravnati naročnino. Želim Vam srečno novo leto! E, M. _ , Mojstrana 5. I. 1935. Cenjeni! Takoj Vam odgovarjam, da proti Vašemu listu nimam prav nič, nasprotno ga zelo rada čitam, ker je tako zanimiv. Vzrok so denarne težkoče; saj se zavedam, da Vi tudi potrebujete denar, a ne morem ga Vam takoj prve dni poslali. Ako ste zadovoljni z menoj, pa prav rada sprejemam list še nadalje in ga tekom leta tudi gotovo plačam, Z odličnim spoštovanjem M. K. Jesenice, dne 5. I. 1955. Cenjenemu nasJovu javljam, da mi tudi vnaprej pošiljajte list. Bila sem vedno ž njim zelo zadovoljna, le naročnino težko zmagujem, ker je družina velika, naročeni pa smo na 9 časopisov. Za družino slabo plačanega nameščenca je to veliko. s pozdravom s. F. Priobčujemo gorenja pisma v dokaz, kako iežko se ločijo naše naročnice od našega lista. Mnoge so, ki se mu morajo odpovedati radi materijalnih, težkoč; zato je nedopustno od onih, ki bi ga z lahkoto plačale, a ga zavračajo, ker ga čitajo pri znankah ali v kakem društvu, ki še dobiva list zastonj, ženski Svet ne more ustrezati vsem zahtevam, ker je to v naših razmerah nedosegljivo. Opiramo se pa na splošno sodbo merodajnih čini-teljev doma in drugod, ki so ponovno priznali „ženskemu Svetu" prvenstvo med slovenskimi ženskimi listi in so mu dali častno mesto med ženskimi listi sploh. Zato smatramo, da je dolžnost vsake naše inteligentke in vsake zavedne žene, da podpira po svoji moči „ženski Svet". Da je tudi takih še med nami, nam priča izkaz darov, ki ga priobčujemo na drugem mestu, pričajo nam pa tudi številna pisma. ki jih dobivamo, n. pr. to-le, ki nam ga piše ga. Amalija Č. iz Hrastnika: „Niti še en mescc nisem Vaša naročnica, pa Vam že pošiljam novo naročnico. Pa se bom tudi potrudila, da dobim še katero." Ali pa tole, ki nam ga je napisala ga. Draga Č. iz Maribora: „Razmere so mc prisilile do tega, da sem Vam lansko leto, čeprav s težkim srcem, odpovedala list. Dasi ni letos nič boljše pri nas. Vas prosim, da mi pošiljate zopet „Ženski Svet", saj ne morem biti brez njega, tako sem se ga privadila v teh petih letih. Plačevala bom, kakor bom mogla; morda tudi samo po dva meseca skupaj in upam, da mi to dovolite. Prosim, pošljite mi kmalu prvo številko, ker ga komaj čakam." — Takih pisem bi lahko navedli še cele kupe. Ta nas odškodujejo za one druge, ki so sicer redke, a nas silno boli,, ker nam pričajo da ne najdemo razumevanja prav tam, kjer smo .ga največ pričakovale. Mnogo odpovedi nam je, žaJ, prineslo novo leto in nismo pričakovale drugače. Pač pa prekaša naše pričakovanje število novih naročnic in posebno število takih, ki se po eno ali večletnem presledku zopet vračajo v naš krog. Neka inteligentka nam zavrača list z motivacijo, da ji ni dovolj borben, in se premalo bavi & problemi, ki zanimajo sodobno ženo. Piše med drugim: „Ne morem odrekati „žensk. Svetu", da te naloge deloma ne vrši, ali, žal, samo deloma. ]Ne-kaf člankov med letom in zadnja 12. številka so se častno oddolžili tej nalogi." Zato je gospa odpovedala list. In ni pomislila, da če bi bil list tale, kakor si ga ona želi, bi imel morda 100 naročnic in 50 plačnic. Kdo bi kril njegove stroške, nam gospa ni povedala. Tudi ji naš literarni del ni všeč in bi hotela raje tuje prevode. Tako malo prostora posvečamo tem spisom in niti tega ne privošči ikri-tična gospa svoji priprostejši sestri, ki naroča list prav radi teh spisov in s tem omogoča, da list vrši vsaj deloma tudi tiste naloge, ki jih zahteva od njega naša sodobna inteligentka. Kje naj objavljajo naše pisateljice svoje spise, ako ne v ženskem listu? In katera velika pisateljica je zaslovela že po svojem prvem spisu? Še marsikatero trpko vprašanje se nam vsiljuje, toda naj bo teh dovolj. Odrekate listu borbenost, toda vsaj v tem Vam jo bo dokazal: boril se bo za pravice svojega naraščaja. Čitajte prevode v drugih izdajah — se res ne morete pritožiti, da bi jih bilo pri nas premalo. Pustite pa našim domačim pisateljicam vsaj skromen prostor v ženskem listu poleg drugega gradiva, ki Vam nudi več resnega čtiva, nego ga prebavi velika večina naročnic, brez katerih bi moral list še danes likvidirati. 16