URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Uio XIV V LJUBLJANI, dne 28. muca 1957 Številka 9 VSEBINA: Uredba o ustanovitvi komisije za porazdelitev proračunskih sredstev, določenih za znanstvena raziskovanja. 40. Pravilnik o minimalni ureditvi in opremi gostinskih obratov. 41. Odredba o preprečevanju čebelnih kužnih bolezni pri vzreji in prodaji čebel-matic. Odloki ljudskih odborov: 45. Odlok o vodnem skladu okraja Koper. 4G. Odlok o gradbenih okoliših v občini Medvode. 47. Odlok o gradbenih okoliših v občini Mengeš. 48. Odlok o gradbenih okoliših v občini Moravče. 4». Odlok o gradbenih okoliših v občini Maribor-Center, ki jih obravnava vodilni regulacijski načrt mesta Maribora. 50. Odlok o gradbenih okoliših v občini Maribor-Tabor, ki Jih obravnava vodilni regulacijski načrt mesta Maribora. 51. Odlok o gradbenih okoliših v občini Maribor-Tezno, ki Jfh določa vodilni regulacijski na^rt mesta Maribora. 3». Na podilazi 52. člena zakona o državni upravi je Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije izdal UREDBO ° ustanovitvi komisije za porazdelitev proračunskih sredstev, določenih za znanstvena raziskovanju t. člen Ustanovi se komisija za porazdelitev proračunskega kredita v zmesku 30,213.0tX) din, ki je v 14. raz-deliku partije 1—61, pozicija 2, v proračumiu Ljudske republike Slovenije za leito IW? določen za zmunstve-ua raziskovanja. 2. člen Komisija iz t. čleiia šteje pet do devet članov. Predsednika im člane komisije imenuje Izvršni svet za dobo enega leta izmed gospodarskih in znanstvenih delavcev. Po enega člana predlagajo v komisijo univerzitetni svet, Slovenska akademija znanosti !*i umetnosti. Svet za prosveto in kulturo LRS in Zveza društev inženirjev in tehnikov. \ člen Naloga komisije je, da razpiše natečaj za dode-litev dotacij iz proračunskega kredita, navedenega v '. členu, in da porazdeli na podlagi natečaja ta sred-stva na posamezne prosilce. 4. člen Sredstva iz 1. člena se lahko dodelijo samo znan-jdvemim zavodom, ki so finančno samostojni zavodi. J-mdelijo se za taka znanstvena raziskovalna dela, ki ‘majo pomen za gospodarstvo, razen za selekcijska raziskovanja, in sicer praviloma za dokončanje ozi-‘miui nadaljevanje znanstvenih del, ki so že začeta. 5. člen 2 vsakim zavodom, ki se mn dodeli dotacija, skle-ne komisija pismeno pogodbo, s katero se določijo raziskovalna dela, za katera se dodeli dotacija, in mo-r(-bitoi drugi pogoji Komisija dotacijo lahko odvzame, če bi zavod ne uporabljal dotacije za namea, za katerega je brla dana. 6. člen Državni sekretariat za finance opravlja za komisijo strokovno in pisarniško delo ter pravice in dolžnosti iz 43. člena zakona o državni upravi in izvršnje njene sklepe. 7. člen Ta uredba začne veljati osmi dam po objava T »Uradnem listu LRS«. St. U-62/1-57 Ljubljana, dne 18. marca W37. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik: Boris Kraigher 1. r. 40. Na podlagi 2. odstavka t6. člena uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ, številka 6-63/54), 84. člena zakona o državni upravi (Uradini list FLRJ, št. 13/56) in 3. točke 8. člena uredbe o prenosu zadev iz dosedanje pristojnosti Izvršnega sveta Ljiudslke skupščin e LR Slovenije na republiške upravne organe (Uradni list LRS, št. 25-108/56) izdaja Sekretariat IS za blagovni promet PRAVILNIK o minimalni ureditvi in opremi gostinskih obratov 1. Splošne določbe 1. člen Gostinski obrati morajo biti z-grajetni tako, da ustrezajo veljavnim gradbenim, zdravstvenim in požarno varnostmi m predpisom ter predpisom tega pravilnika. GositiiuisLa podijetja im gostišča ue simejo začeti z obratovanj e m, doktler zgradbe, iprostori, naprave im oprema nie ustrezajo predpisom iz prvega odstavita tega člana. 2. čletu Nad vbodom v gostinski obrat mora biti viden napis a firmo ter označbo delavnosti, s kuterose ukvarja, skladno s.predpisi o vrstah gostinske delavnosti. Hoteli, restavracije in nočni bari morajo imeti tudi v temi vidne napise. Vbod za goste v gostinski obrat mora biti v temi razsvetli j en. Pred vbodom v gostinski obrat morata biti strgalo za čevlje in predpražnik. 3. člen Vsak gostinski obrat mora biti prikiljiučen na javno vodovodino, električno in kanalizacijsko omrežje. Elektrika mora biti napeljana v vse prostore gostinskega obrata; voda pa v hotelske sobe, v vse prostore za pripravljanje jedil, za pranje jedilnega pribora in posode, za točenje pijač in v vse sanitarne naprave. 'V krajih, kjer ni vodovoda, kanalizacije in električnega omrežja, se mora vprašanje vode, odtokov in razsvetljave rešiti v skladu z obstoječimi sanitarnimi im požarnovarnostnimi predpisi. Ce je v kraju, kjer je gostinsko podjetje, državna teke Ionska centrala, mora biti telefon gostinskega obrata p rilci j učen na telefonsko centralo. Vsak samostojni gostinski objekt mora biti praviloma opremljen s strelovodom, 4. člen Vsi prostori gostinskega obrata, v katerem se za-dnžmjejo gosti, morajo imeti možnost segrevanja. Peči morajo biti postavljene lako, da ustrezajo požarnovarnostnim predpisom. Za gostinske obrate, ki poslujejo le v poletni sezoni, n» velja določba prvega odstavka tega člena. Vsi gostinski obrati morajo biti opremljeni z gasilnimi aparati po predpisih o požarni varnosti. 5. člen lila v prostorih, v katerih so sanitarne naprave in kopalnice, morajo biti iz neprepustnega materiala, ki se da dlnevno umivati. Vhod v stranišča ue sme biti naravnost iz prostora, v katerem se zadržujejo gosti, ter mora biti primemo oddaljen od prostorov, kjer se pripravljajo, hranijo ali prodajajo jedila in pijače. Ce je vhod v prostor pred straniščem naravnost iz prostora, v katerem so zadržujejo gostje, mora biti ta prostor opremljen z napravo za zračenje. 6. člen Zgradbe, v katerih se opravlja gostinska delavnost, morajo biti postavljene v čisti okolici tako, da so zavarovane pred dimom, smradom, mrčesom in prahom. Ce se pred stavbo gostinskega obrata nabira prah, se mora ta prostor stalno škropiti. U. Ureditev in oprema Hotel 7. člen Motel ima najmanj 15 opremljenih sob, ki jih oddaja gostom. V neposredni bližini vhoda mora imeti prostor za sprejem gostov, v katerem je ena ali več lož za spre- jt-umo kotplsko službo, nadalje praviloma tele ionsko centralo, telefonsko govorilnico za goste ter sanitarne prostore. Kinji ga gostov, ki je predpisana z uredbo o prijavljanja prebivališča, mora biti varno shranjena v loži za sprejemno hotelsko službo. 8. člen Tla v sprejemnem prostoru morajo biti iz materiala, ki se da dnevno vlažno čistiti. Lože za sprejemno hotelsko osebje morajo biti oddaljene od prostora, kjer se zadržujejo gosti. V sprejemnem prostoru morajo biti nameščene mhbce in udobni sedeži. Prostor mora biti zadostno razsvetljen. 9. člen Ce ima hotel več kot 3 nadstropja, mora imeti osebno dvigalo in eventualno dvigalo za prtljago gostov. Ta predpis velja le za nove hotele. 10. člen Hotel, ki ima več kot 25 sob, mora imeti vsaj en družabni prostor za goste, ki mora biti opremljen z udobnimi sedeži, mora biti zračen in zadostno razsvetljen. M. člen Apartmana v hotelu morajo obsegati najmanj spalno sobo, dnevno sobo in kopalnico s sanitarnimi napravami. Vsi navedeni prostori morajo biti med seboj zvezani in posl enim kljmičem. 12. člen Hotel ima lahko eno in dvoposteljne sobe. Divan velja za pomožno ležišče. Vsaj 10% sob v hotelu mora biti enoposteljnih. \ 1'3. člen Minimalna površini hotelske suhe znaša: za enoposteljno sobo najmanj 8ms, za dvoposteljno sobo najmanj 12 m.-. Hotelska soba mora biti najmanj 2.fc0 m visoka. 14. člen Hotelska soba mora imeti najmanj eno okno, ki daje direktno svetlobo. Velikost okna mora ustrezati površini in' globini hotelske sobe. Vsa okna v hotelski sobi morajo imeti posebne zaslone ali zavese, ki ue prepuščajo svetlobe. V krajih, kjer je to potrebno, morajo biti hotelska okna zastrta tudi s posebnimi mrežami zoper komarje. 15. člen Zidpvi hotelskih sob morajo biti zvočno izolirani od okolice. Prav tako morajo biti izolirani vsi instalacijski vodi. 16. člen Stopnišče v hotelskih nadstropjih, ki je namenjeno za promet gostov, mora biti najmanj 1.20 m široko, posamezna stopnica pa ne sme biti več kot 18 cm visoka in ne manij kot 25 cm široka. Praviloma mora imeti hotel posebno stopnišče, ki povezuje nadstropja s pralnico, kuhinjo in drugimi delovnimi prostori. Hodniki v hotelskih nadstropjih ne smejo biti ožji od 1,20 m. Ce hodnik nima direktne svetlobe, mora biti stalno primerno razsvetljen Stopnice in hodnika v hotelu mo raj o biti pokriti s ipretprogami — tekači. 17. ölen Na vsakih 15 sob v hotelu mora biti na hotelskem hodniku najmanj po eno stranišče za ženske in eno stranišče za moške. Vsako stranišče mora imeti primemo predsobo, v kateri je umivalnik s tekočo vodo m milom. Sten® v stranišču in predsobi morajo biti do višine najmanj 1,50 m obložene s keramičnimi ploščicami ali z ustreznim materialom. Stranišča morajo biti na vodno izplakovanje in opremljenu stalno s toaletnim papirjem. Prostori morajo biti primerno razsvetljeni in zračeni. V vsakem hotelu mora biti obvezno tudi posebno stranišče za hotelske usilnžbence. 18. čil en Na vsakih 15 sob mora imeti hotel po eno kompletno urejeno kopalnico s kopalno kadjo, prho, umivalnikom in ogledalom ter stolom in obešalnikom za obleko. Pred kopalno kadjo mora biti čist podložek iz materiala, ki vpija vodo. Zidovi v kopalnici morajo biti najmanj do višine 1.50 m obloženi s keramičnimi ploščicami oziroma z ustreznim materialom. Nad ogledalom pri umivalniku mora biti Inč, ki se ugaša in prižiga na poteg. Vsaka kopalnica mora imeti signalno napravo pri kadi. Okna v kopalnici morajo biti prosojna. 19. člen V vsakem nadstropju mora biti prostor za shranjevanje čistilnih priprav, prostor za shranjevanje čistega in umazanega perila ter praviloma soba za dežurno sobarico im soba za sobnega natakarja. 20. člen Vsaka hotelska soba mora imeti napeljano elektriko in signalne naprave, in sicer tako, da se luči ugašajo in prižigajo pri vhodnih vratih ter pri posteljah. Pri vsaki postelji mora biti še posebna nočna svetilka. Signalne naprave morajo biti lahko dosegljive iz vsake postelje. V vsaki sobi mora biti umivalnik s tekočo hladno, v novih stavbah pa tudi s tekočo toplo vodo, z ogledalom, nad katerim mora biti svetilka z dvema brisačama in dvema kozarcema za osebo. Poleg umivalnika uuj bo priključek za električne aparate. Pred umivalnikom mora biti preproga, ki vpija vodo. Ce v kraju, kjer je hotel, ni vodovoda, mora 'meti hotel svojo lastno vodovodno napeljavo. Tla v hotelski sobi morajo biti iz materiala, ki je topel in se tla dnevno čistiti in loščiti. Vsaka soba utora biti opremljena najmanj s temle enotnim inventur j eni: s posteljo oziroma primernim sodobnim in udobnim ležiščem za gosta, z omarico pri ležišču, oiiiuto za obleko in perilo, mizo, vsaj dvema stoloma, s stojalom za prtljago, preprogo pred vsakim ležiščem •u z zavesami na okndh. ' 21. člen Ce v sJdopiu podjetja ni restavracije ali kavarne, j^ra imeti hotel svojo kuhinjo za pripravljanje zajtr-t<>v in poseben prostor za zajtrkovalnico. P renočišče 22. člen Prenočišče odldaja gostom opremljene sobe. Soba v prenočišču sme imeti nujiveč štiri ležišča. Prostor z enim ležiščem mora obsegati najmanj 4m2. 25. člen Prenočišče mora imeti poseben prostor za sprejem gostov, v katerem je uslužbenec, ki hrani ključe sob, oddaja postelje in prijavlja goste. 24. člen Sobu v prenočišču mora biti opremljena s temle inventarjem: s posteljo oziroma sodobnim in udobnim ležiščem, z omarico pri ležišču, omaro za obleko in perilo, ki mora imeti toliko predelov 9 posebnim ključem, kolikor je postelj v sobi, vsaj eno mizo in toliko stolov, kolikor je postelj v sobi, umivalnikom s tekočo vodo in ogledalom z lučjo, s kozarci in brisačami, po številu postelj. Oprema v sobah mora biti enotna. V prostorih, ifjer ni vodovoda, mora biti v sobi namesto umivalnika umi valna miza z vsaj dvema skledama za umivanje, vrči za čisto vodo in pokritimi vediri za odplako. Prižigač za luč in signalne naprave morajo biti v bližini vrat. 25. člen Prenočišče mora imeti najmanj na vsakih 20 postelj po eno moško in po eno žensko stranišče. Stene v teh prostorih morajo hiti do višine 1,30 m obložene s ploščicami ali z drugim ustreznim materialom ali pa plesk an e s svetlo oljnato barvo. Stranišča morajo biti na vodno izplakovanje. 26. člen Vsi drugi predpisi veljavni za hotele se morajo primerno uporabiti tudi za ureditev in opremo prenočišč. Restavracija 27. člen Restavracija pripravlja in streže gostom predvsem topla in hladna jedila ter pijače yseh vret. 28. čl en Restavracija mora imeti tele prostore: — eno alt več jedilnic za goste; — garderobo in sanitarne naprave za goste; — kuhinjo, priročno shrambo s hladilniki, prostor za čiščenje in pripravljanje jedil; — pomiva,Inice za posodo in pribor; — shrambe za živila, shrambe za zelenjavo in sadje in shrambe za pijače; — točilnico; — jedilnico, garderobo in sanitarne naprave za osebje. 29. člen Jedilnice morajo bita svetle, zračne in prostorne. Na vsak sedež mora odpasti najmanj 1,50 m*. Prostori so lahko po«realno osvetljeni, zračenje pa mora biti urejeno tako, da je mogoče najmanj štirikrat dnevno popolnoma prezračiti celotni prostor. Tila v jediikiioi morajo biti vi trdega lesa ali sodobnih materialov in loščejia. Mize morajo biti praviloma-za 4 oisabe. Stoili morajo imeti lesene sadeže ali sedeže iz materiala, ki se da umivati. Na vsaikih 6 miz mora bi'ti v jedilnici po ena servirna mizica. V jedilnici ali v prostoru pred mjo mora biti omara, ki se da zaklepati, za shranjevanje jedilnega in namiznega pribora ter namiznega perila. 50. člen Garderoba za goste mora biti neposredno pred vhodom v jedilnico. V bližini garderobe morajo biti stranišča s predsobami, in to na vsakih 40 sedežev po eno stranišče za moške in eno za ženske. Biti morajo na vodno splakovanje in stalno opremljena s toaletnim papirjem. V prostoru pred straniščem mora biti umivalnik s tekočo vodo, v novo zgrajenih prostorih s tekočo toplo in hladno vodo, z milom ter aparatom za sušenje rok. Nad umi vato ikom mora biti ogledalo in luč. Zidovi v straniščih in predsobi morajo biti najmanj do višine 1,50 m obloženi s keramičnimi ploščicami ali podobnim materialom. V straniščih in prostorih pred njimi morajo biti obešalniki za oblačila. 51. člen Kuhinja mora biti proštoma, dovolj svetla in zračna. Zmogljivost glavnega štedilnika mora ustrezati vsaj polovični zmogljivosti restavracije. Miza za izdajanje mora biti v neposredni bližini restavracije, praviloma v posebnem vmesnem prostoru ter lahko dostopna strežnemu osebju. Pod mizo za izdajanje ali v neposredni bližini m o rti biti ogrevana polica za porcelanasto in kovinsko namizno posodo. Razdalja med štedilnikom in mizo za izdajanje mora biti čim krajša. Miza za izdajanje mora biti pokrita z materialom, ki se lahko in hitro čisti. Tla v kuhinji morajo biti iz materiala, ki ne propušča vlage. Delovne mize v kuhinji morajo biti iz trdega materiala. Kuhinju mora biti opremljena s potrebnimi policami za shranjevanje ,kuhinjske posode ter pribora za delo. Priprave za zračenje morajo biti urejene tako. da se vlaga in nečisti arak sproti odvaja iz kuhinjskega prostora in ne uhaja v druge delovne in restavračijiske prostore. V neposredni bližina kuhinje mora biti priročna shramba s hladilnikom ter omarami in policama za shranjevanje jedil in drugega materiala. Omare in police morajo biti zavarovane pred mrčesom. Tla v priročni shrambi morajo biti iz materiala, ki se da s curkoma umivati, stene pa morajo biti pleskam« z oljnato barvo. Prostor za čiščenje in pripravljanje jedil mora imeti posebeu direkten dostop in mora biti neposredno vezan s kuhinjo. 'V ta prostor mora biti napeljana tekoča voda. Tla morajo biti iz materiala, ki se da s curkom umivati in mora biti urejen vsaj en odtok za vodo. Stene morajo biti Iz materiala, ki se da umivati. t * 32, člen Porni vabi ice za posodo in pribor morajo biti ločene od kuhinje, vendar vezane na kuhinjo tako, da je mogoče čim preprosteje oddajati umazano oziroma čiisito posodo. PomivaLnace morajo imeti posebne mize za oddajanje umazanega namiznega pribora in posode, ki so uuravnost dostopne strežnemu osebju. V ipomi vadnicah mora biti napeljana topla in hladna voda. Opremljene morajo biti s koriti, ločeno za umivanje stekla, porcelana, kovinuste ter kuhinjske posode. Posode za odpadke morajo biti pokrite. Zid v pomivulnicak mora biti obložen s ploščicami oziroma moru biti iz materiala, ki se da umivati. Tla morajo biti iz materiala, ki se da s curkom vode umivati in morajo imeti urejen odtok za vodo. Zračenje mora biti arejeno tako, da zrak ne uhaja v druge prostore in da se vlažni zrak stalno odvaja iz prostora. 33. člen Skladišča za živila, skladišča za zelenjavo in sadje ter skladišča za pijačo morajo biti ločena in urejena tako, da ustrezajo predpisom za shranjevanje živil in pijač. Prostori morajo biti samodejno vzgonsko zračeni mi zavarovani pred mrčesom. Skladišča morajo imeti posebne prostore ali okenca za izdajanje materiala. Skladišča morajo biti vezana ua priročne shrambe in druge delovne prostore tako, da so ti prostori dostopni le zaposlenemu osebju. 34. člen Točilnica mora biti v neposredni bližini restavracije. Opremljena mora biti s hladilno omaro, mizo za izdajanje materiala, ki mora biti lahko dostopna strežnemu osebju, mizo za oddajanje posode in pribora, s koriti za umivanje posode in priLora, ki morajo imeti napeljano toplo in hladno vodo, policami ter omarami za shranjevanje posode; pribora in pijač, Mize morajo biti prevlečene z materialom, ki ne vpija vode, police pa morajo biti zavarovane pred prahom in mrčesom. 53. člen Jedilnica za osebje mora biti v posebnem Ločenem prostoru. Velikost jedilnice mora ust rezati številu za-postleoiega osebja. Garderoba mora biti ločena za moško in za žensko osebje. Opremljena mora biti z zaprtimi omaricami za shranjevanje obleke. Vsaka garderoba mora imeti urejene umivalnice s tekočo toplo in hladno vodo in stranišča. Gostilna 56. člen Gostilna pripravlja in streže gostom jedila in pijače vseh vrst. V manjšem obsegu oddaja tudi sobe. 37. člen Gostilna mora imeti tele prostore: — jedilnico s točilnico; — kuhinjo s shrambo; — pomivalnico; — sanitarije. 38. člen Jedilnica mora biti svetla, proštoma in zračna. Stene morajo biti svetlo barvane tla so lahko navadna — lesena, ne smejo pa biti prepojena s prašniim oljem. Na vsak sedež mora odpasti najmanj 1 m2 prostora. Oprema v jedilnici mora biti enotna. V jedilnici je lahko točilna miza, ki pa mora biti primerno ločena od miz za goste. Točilna miza mora biti prevlečena z materialom, ki ne vpija vode. Vpeljano ■nora imeti tekočo vodo in nameščeno korito za pra-oje posode. Ce v kraju ni vodovoda, mora imeti miza tWe koriti, eno za umivanje, drugo za izplakovanje posode. Omara oziroma police, v katerih se hranijo steklena posoda in pijače, morajo biti primemo zavarovane pred prahom in mrčesom. V jedilnici mora biti zadostno število obešalnikov za garderobo in stojal za dežnike. 59. člen Knihinja mora biti v neposredni bližini jedilnice in lahko vezana tildi z okencem za izdajanje. Ce tega ni, mora biti v kuhinji miza za izdajanje hrane in posebna miza za oddajanje umazane posode in pri-bora, ki pa morata biti lahko dostopni strežnemu osebja. Zračenje v kuhinji mora biti urejeno tako, da zrak ne uhaja v prostore jedilnice in točilnice. Delovna miza v kuhinji mora imeti plošče iz trdega lesa ali podobnega sodobnega materiala. Omare za shranjevanje pribora m posode- morajo hiti zaprte in zavarovane pred mrčesom. Shramba mora biti ločena od kuhi uje in dovolj zračna. Opremljena mora biti z ločenimi policami in omarami za shranjevanje hrane, živil, zelenjave in drugega materiala. Te police morajo biti zavarovane Pred mrčesom in prahom in dovolj zračne. 40. člen Pomivalnica mora biti v prostoru, ki je ločen od kuhinje, ali pa vsaj primerno oddaljena od štedilnika 'n delovnih miz. Pomivalnica mora biti opremljena s koriti za umivanje in za izplakovanje posode in pribora. Posode za odpadke morajo biti pokrite. 41. člen Gostilna mora imeti na vsakih 40 sedežev po eno stranišče, ločeno za moške in za ženske. Stranišča Morajo biti na vodno splakovanje. 42. čl en Za opremo in ureditev sob v gostilni veljajo predpisi 22. in 24, člena tega pravilnika. Kavarna in bar 45. člen Kavama pripravlja in skreže gostom razne vrši e .napitkov, slaščice, tople in hladne prigrizke in pijače '''s eh vršit. • 44. člen Kavama mora imeti tele prostore: — eden ali več kavam iških prostorov za goste; — garderobo in sanitarne naprave za goste; — kuhinjo s shrambami; — pomivalnioo; — garderobo za zaposleno osebje. 45. člen . Kavarniški prostori morajo biti prostorni, svetli 'n zračni. Na vsak'sedež v kavami mora odpasti nnj-^nj 0,75 nr prostora. Kavarniški prostor ne sme biti od 5,50 m. Okna morajo ustrezati velikosti in globini prostorov. Če m urejeno posebno samodejno prezračevanje, mora biti zračenje prostorov urejeno tako, da je mogoče šestkrat dnevno 'popolnoma prezračiti celotni prostor. Tla morajo biti iz materiala, ki ne dviga prahu in ne povzroča ropota pri hoji. Mizna plošča mora biti izdelana ali prevlečena z materialom, ki sc da mokro čistiti. Sedeži v kavami morajo biti udobni, so lahko mehki, vendar morajo biti prevlečeni z materialom, ki se da umivati. Igralne mize morajo biti ločene od drugih miz za goste. V kavarniškem prostoru morajo biti posebna stojala oziroma police za časopise in revije, ki morajo biti gostom čim laže dostopne. Ce ima kavarna svoj orkester, mora biti prostor za godbenike najmanj 1 m oddaljen od sedežev za goste. 46. člen Kavarna mora imeti garderobo zn goste ločeno od kavarniškega prostora. V neposredni bližini morajo biti stranišča, in to na vsakih 40 sedežev po eno stranišče za ženske in po eno za moške s predsobo. Stranišča morajo biti na votlino splakovanje. Stene morajo biti vsaj do višine 1,50 m obložene s keramičnimi ploščicami ali podobnim materialom. V predsobi mora biti umivalnik s tekočo vodo, milom, aparatom za sušenje rok, ogledalom in lučjo nad ogledalom. 47. člen Kuhinja mora biti svetla in neposredno zvezana s kavarniškim prostorom. Zračenje kuhinje mora biti urejeno tako, da se nečisti zrak odvaja stalno v nasprotni smeri od kavarniškega prostora. Miza za izdajanje mora biti dovolj velika in lahko dostopna vsemu strežnemu osebju. V mizi ali neposredni bližini od strani, ki je dostopna strežnemu osebju, morajo biti vdelane police za namizni pribor in .posodo. Miza z« izdajanje povezuje strežno ohsebje s točilnico j n kuhinjo. V neposredni bližini mize za izdajanje mora biti vodovod. Aparati za pripravljanje napitkov so lahko nameščeni na mizi za izdajanje ali v neposredni bližini. Štedilnik mora biti zavarovan tako, da se sopara in duh ne širita po kuhanji. V neposredni bližini kavarniške kuhinje morajo biti shrambe s hladilnikom. Potice, v katerih se hrani matenial, morajo biti zavarovane pred mrčesom. Tla morajo biti iz materiala, ki ne vpija vode. stene pa pleskane z oljnato barvo ali obložene s ploščicami, ki se dajo umivati. Za ureditev skladišč Za živila in pijače veljajo predpisi 3,3. člena tega pravilnika. 48. člen Za ureditev pomivalni ce veljajo predpisi 52. člena tega pravilnika. 49. člen Bar posluje le v nočnem času. V baru se pripravljajo in strežejo gostom razni napitki, topli in hladni prigrizki, jedila po naročilu in razne pjače. Bar ima godbo, prostor za ple« in eventualno prostor za nastope za razvedrilo gostom. 50. člen Za ureditev in opremo bara veljajo določbe 45.. 46., 47., 48. člena tega pravilnika s to razliko, da so prostori za goste udobneje urejeni. V banskem prostoru je pravi loma toči lira. miza. Ce se sftreže tudi pri točilni mizi, morajo biti pred mizo nameščeni sedeži, ki so urejeni tako, da gost sede doseže točilno mizo. Plesišče, prostor za godbo in nastope mora biti viden iz celotnega barskega prostora. Velikost plesišča mora ustrezati kapaciteti barskega prostora. Za nastopajoče osebje mora biti posebna garderoba z umivalndiki, prhami in stranišči, ločeno za ženske in mosfke. 51. člen Za ureditev garderobe za osebje v kavami in baru veljajo določbe 2. odista vika 35_ člena tega pravilnika. Bife 52. člen V bifejiu se točijo gostom pijače vseh vrst in strežejo predvsem Ma dne, po potrebi tudi navadmejše tople jedri. 55. člen Bife mora imeti tele prostore: ■— prostor za goste; — kuhinjo in pomrvailtnico, če se strežejo tudi topla jedila; — shrambe za material in embalažo; — sanitarije. 54. člen Prostor m goste mora biti zadostno razsvetljen. Zračenje mora biti urejeno tako, da se najmanj vsaki dve uri popolnoma prezrači celotni prostor. V prostoru za goste mora biti nameščena prodajna in točilna miza v višini, da jo normalno stoje dosegljiva gostu. Miza mora biti prevlečena z muteriiulom, ki ne vpija vode in se da redno čistiti. V mizi mora biti napeljana topla in hladna voda in nameščeni najmanj dve koriti za umivanje. Tla v bifeju morajo biti iz materialu, ki ne dviga prahu in se da hitro mokro čistiti. Stene v bifeju morajo biti do višini 1,80 m obložene s ploščicami, ki se dajo umi vati ali so pleskamo z oljnato barvo. V prostoru za goste so lahko tudi mize in stoli. Mize ne smejo biti večje kot za 4 osebe; če niso pokrite s prti, morajo biti prevlečene z materialom, ki se da umivati. Pohištvo v bifeju mora briti enotno. Omare in polrice, v katerih se hranijo pribor, posoda, jedila in pijače, morajo briti zavarovana pred mrčesom in prahom. V bifejrih z načinom samopostrežbe morajo biti nameščene mize, ki so pritrjene v tla in tako visoke, du so gostu jjormnliHvitoje dosegljive. Te mize morajo biti iz materiala, kri ne vpija vode in maščobe in se da umivati. Posode za odpadke morajo biti pokrite. V prostoru za goste ali v shrambi mora imeti bife hladi lino omaro. 55. člen Za ureditev kuhinje, pomivalnrice in shrambe veljajo določbe 59. in 40. člena tega pravilnika. Shramb« za embalažo mora biti v bližini točilne mize, vendar se embalaž« ne sme shraniti v prostoru zn goste. 56. člen Vsak bife mora imeti vsaj po eno žensko in po eno moško stranišče na vodno splakovanje. Stene v straniščih morajo biti obložen« do višine 1,50 m s ke-ramričndmri ploščicami ali podobnim materialom. 57. člen Določbe tega pravilnika veljajo primemo tudi za vse druge vrste gootrinelkih obratov, ki so po svojem nazivu, vrsti poslovanja in drugih pogojih podobni obratom, ki jih navaja ta pravilnik. ,111. Končne določbe 58. člen Vsi obstoječi gostinski obrati se morajo najkasneje v 12 mesecih po izidu tega pravilnika prilagoditi vsem njegovim določbam. Zoper gostilniška podjetja im gostišča, ki v tem roku ne bodo prilagodila svoje obrate določbam tega pravilnika, se bodo uporabili upravni ukrepi iz 64, člena uredbo o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ, št. 6/54). 59. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem Matu LRS«. ' St. 1-466/1-56 Ljubljana, dlne 18. marca 1957. Sekretariat Izvršnega sveta LRS m blagovni promet Sekretar: Dr. Boris Pne 1. r. Na podlagi 3,, 6. in 47. člena temeljnega zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi (Uradni list FLRJ, št. 26-291/54) izdaja Sekretariat Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije za kmetijstvo in gozdarstvo ODREDBO o preprečevanju čebelnih kužnih bolezni pri vzreji in prodaji čebel-matir 1 Zaradi preprečevanja razširjenja čebelnih kužnih in nalezljivih bolezni (kuge čebelje zalege — pes tis apis, pršičavo&ti — acariosis, nozemavostr — nosemo-sis) iz okuženih krajev v druge neokužene, toda ogrožene kraje Slovenije se morajo vsa čebelarstva, ki vzrejajo in prodajajo matice, ravnati po določbah te odredbe. ' 2 Vse čebelje družine čebeiarsiev, ki vzrejajo matice za prodajo, ne smejo imeti kuge čebelje zalege (pestis api®), pršičavosti (acariosis) in nožemavosti (nosemosis). Čebelje družine takih čebelarstev se morajo vsaj dvakrat letno bakteriološko pregledati. 3 Prodaja matic je dovoljena le iiz tistih čebeljih družin čebeiarsiev, ki so pod stalnim veterinarskim nadzorstvom. Zdravstveno kontrolo nad čebeljimi družinami če-belarstev, ki vzrejajo in prodajajo čebele-matice. opravlja Veterina,maki znanstveni zavod LRS v Ljub-*J®ni in pristojna okrajna 'veterinarska inšpekcija. 4 Podrobna navodila za izvajanje te odredbe glede nadzorstva zdravstvenega stanja, načina odvzema vzorcev za preislkavo ter stalne zdravstvene kontrole 'rda Sefcrota riat Iizivršnega sveta za kmetijstvo in gozda rstvo LRS. 9 Kršitelji te odredbe se kaznujejo po določbah te-jneljnega zakona o varstvu živine pred živalskim« sužnimi boleznimi. 6 Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRSc. St. 2-9/3 Ljubljana, dne 9 marca 1997. Sekretariat Izvršnega sveta LRS za 'kmetijstvo in gozdarstvo Sekretar: Ing. Tine Mastnak 1. r. Odloki ljudskih odborov 45. Na podlagi 26. člena statuta okraja Koper, 2. čle-*la zakona o vodnih skladih (Uradni List FLRJ, štev. ^/96), določb uredbe o upravljanju vodnih skladov (Uradni list FLRJ, št. t-3/56) ter 91 člena temeljnega Zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13/36) je okrajni ljudski odbor Koper na seji okrajnega zbora 'P zbora proizvajalcev dne 1. marca 1997 sprejel ODLOK o vodnem skladu okraja Koper 1. člen Ustanovi se vodni sklad okraja Koper kot proračunski sklad. 2. čl e® Ime sklada je: Okrajni vodni sklad Koper. 3. člen Okrajni vodni sklad je pravna oseba, ki je za sr°jc obveznosti odgovorna s svojimi sredstvi. Za obveznosti nad zneske, s katerimi razpolaga okrajni vodni sklad, je potrebno dovoljenje okrajnega ljudskega odbora. 4 člen Okrajni vodni sklad upravlja upravni odbor, k: jffia 7 članov. Predsednika im člane'upravmega odbora 'Ulemuje okrajni ljudski odbor Koper. 7. člen Upravni odbor sklada določi odredbodajalca za izvrševanje predračuna sklada in račumodajalca. 8. člen Sredstva sklada se vodijo pri Komunalni banki v Kopru. 9. člen Upravni odbor sklada sprejme pravila sklada, s katerimi sc natančneje določi način upravljanja in poslovanje sklada, Pravila sklada potrdi okrajni ljudski odbor. 10. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Koper«. Št. 33(23/1 Koper, dne 1. marca 1957. Predsednik OLO: Albin Duje 1. r. 46. Na podlagi 2. odstavka 15. člena in 4. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št_ 19-09/92) in 2. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, Št. 13-46/56) je okrajni ljudski odbor Ljubljana po predlogu občinskega ljudskega odbora Medvode na seji obeh zborov dne 18. decembra 1996 sprejel 9. člen ODLOK V sklad se stekajo: L prispevek v vodne sklade, ki je določen z rvez-niin družbenim planom oziroma z zveznim zakonom, 2. drugi dohodki po posebnih zveznih predpisih. 3. obresti od sredstev sklada, ki so naložena pri '’uki na posebnem računu, k darila in drugi podobni dohodki, T dotacija okrajnega ljudskega odbora. 6. člen Glede namena sredstev sklada im njegovega Previjanja velja uredba o upravljanju vodnih Vladov. o gradbenih okoliših v občini Medvode 1. člen V občini Medvode se smejo uporabiti za gradbene namene samo zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših, kakor jih določa v 3. členu ta odlok. 2. člen V gradbenih okoliših je dopustna zazidava zam-Ijišč na način, ki ga z ustrezno urbanistično dokumentacijo predpiše občinski ljudski odbor, in io ob upoštevanju 3. in 9.—13. člena temeljne uredbe o generalnemu urbanističnemu planu (Uradni List FLRJ, št. 78-625/49) ter priloge I/B—2/1 zakona o pri- stojmasti občin »kili in okraj nah Ijaidskih odborom (Uradni List FLRJ, št. 34-371/59). Urbanistična osnova mora zajeti gradbene potrebe za dobo vsaj dveh let. Pri pripravi urbanistične dokumentacije je treba upoštevati vse veljavne predpise o varstvu javnih cest, prometnih naprav, vodotokov in drugih komunalnih naprav. 3. člen Za gradbene okoliše se določijo tale zemljišča: 1. Zemljišče, ki ga omejuje državna cesta Ljubljana—Kranj, občinska cesta Medvode—Svetje—Ladja in poljska pot s Svetja na državno cesto pare. št. 320 k. o. Medvode. Na tem zemljišču so pare. št. 74/1, 74/2, 76. 75, 83, 86, 78, 75, 72, 80, 81, 82, 83, 84 in 87, ležeče v k. o. Medvode. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za gradnjo stanovanjskih blokov. 2. Zemljišča na Svetju med prvotno državno ce- sto in severnim robom pare. št. 119 in 120 k. o. Medvode. Od poti pare. št. 323 poteka moja v ravni črti do severovzhodnega vogala hiše na pare. št. 97 k. o. Medvode. Južna meja tega okoliša sega do južnih mej pare. št. 99/1, 103/1, 103/2 k. o. Medvode. Na tem zemljišču so še pare. št. 100, 101, 102, 102/1, 105/1, 105/2, 105/3, 106, 107, 108, 109/1 (zgornji del), 110/1, 113, 114/1 (vzhodni ded), 114/2 (vzhodni del), 117, 118, 119/1 in 120, ležeče v k. o. Medvode. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za zidavo vrstnih hiš. 3. a) Zemljišče na Verju pare. št. 829/1, 829/2, 629/3, 829/4 in 833, ležeče v k. o. Zg. Pirniče; b) Zemljišče na Svetju z mejo: pot Medvode— Svetje—Ladja, odcep od te poti proti hiši Svetje št. 20, proti severu (pare. št. 333) do odcepa poti proti Suhici (pare. št. 326), nato po severni meji pare. št. 206/1. Zahodna meja tega okoliša poteka preko pare. št. 206/1 in 206 tako. da teče v ravni črti še naprej po meji med pare. št. 178/3 in 180 ter dalje po meji slednje do ceste Medvode—Svetje—Ladja. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za zidavo največ dvostanovanjskih hiš, letnih hišic in weckendov. 4. a) Zemljišče v Medvodah med staro in novo državno cesto od trgovine Jezero (Sajovic) do gostilne na Klancu pare. št. 279, 279/2 in 286/3, ležeče v k. o. Medvode. b) zemljišče pod Svetjem med vasjo in reko Soro pare. št. 79/2, 79/1. 69 in 68 do poti pare. št. 320, ležeče v k. o. Medvode. •Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za zidavo javnih stavb (kulturni dom, šola in podobno). 5. a) Zemljišče, ki ga oklepata reka Sava, razen pare. št. 291, 292, 290/1, 290/2. in ob južni strani pare. št. 290/2 potekajoča pot do nove državne ceste. Meja poteka nato ob novi državni cesti, pri trgovini Jezero (Sajovic) pa zavije na staro državno cesto in gre do pare. št. 30, ležeče v k. o. Medvode; b) zemljišče pare. št. 7/1, 7/2, 9 in 10, ležeče v k. o. Medvode; c) zemljišče med železnico Ljubljana—Kranj, državno cesto, cesto, ki peiLje od državne ceste mimo tovarne »Color« k železniški postaji, in cesto Medvode—Preska, poleg tega pa še pare. št. 137/2 in 155/2, ležeče v k. o. Preska; č) zemljišče med železniško (progo, okrajno cesto Medvode—Preska—Škofja Loka in vključno pare. št. 93/2, 96/2, 96/1 in 1,13/1, ležeče v k. o. Preska; d) zemljišče v Ladji med železnico Ljubljana— Jesenice, občinsko cesto Svetje—Ladja—Goričane do mostu ob reki Sori. Meja poteka po reki navzgor do meje med pare. št. 190/3 in 190/3 k. o. Senica ter od tod na jugovzhodmi vogal pare. št. 393, po zahodni meji pare. št. 401/1 do konca te parcele, nato po njeni severni meji do pare. št. 404, od tod na cesto I-adja—Senica preko te pa med pare. št. 407/1 in 408/3 do železnice. Zemljišče leži v k. o. Senica, predel ob železnici pa tudi v k. o. Medvode. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za razširitev industrijskih objektov in naprav. Grafični prikaz zazidljivosti zemljišč je sestavni del tega odloka. Prav tako so sestavni del tega odloka urbanistične osnove s seznami parcel za območja občinskega ljudskega odbora. 4. člen • Ta odlok ne posega v arheološka, turistična in prirodno zavarovana zemljišča ter zemljišča, na katerih stoje kulturno in zgodovinsko zavarovani objekti, ker jih bo kot zavarovana zemljišča posebej določil za urbanizem pristojni republiški upravni organ. 5. člen Zemljišča izvpn gradbenih okolišev se za zidavo ne smejo dovoljevati, izjeme so določene v zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene. 6. člen Ožje lokacije v gradbenih okoliših določa gradbeni organ občinskega ljudskega odbora ob upoštevanju 1. odstavka 2. člena tega odloka. 7. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica, izdajati dovoljenja po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene. 8. člen Veljavnost odločb, izdanih po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, ugasne po preteku enega leta od dneva pravnomočnosti. 9. člen Ta odlok začne veljati po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku OLO Ljubljana. St. 07/1-13573/15-36 Ljubljana, dne 18. decembra 1956. Predsednik OLG: Dr. Marjan Dermastia 1. 47. Na podlag'! ‘2. odstavka 15. člena im 4. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 2. člena zakona o uporabi zemljišč za gradl>eue namene (Uradni list LRS, št. 15-46/56) je okrajni ljudski odbor Ljubljana po pred -logu občinskega ljudskega odbora Mengeš na seji obeh zborov z dne 18. decembra 1956 sprejel ODLOK o gradbenih okoliših v občini Mengeš 1. člen V občini Mengeš se smejo uporgbiti za gradbene namene samo zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših, kakor jih določa v 5. členu ta odlok. 2. člen V gradbenih okoliših je dopustna zazidava zemljišč na način, ki ga z ustrezno urbanistično dokumentacijo predpiše občinski ljudski odbor, in to ob upoštevanju 5. in 9.—13. člena temeljne uredbe o generalnem urbanističnem planu (Uradni list FLRJ, št. ?8-625/49) ter priloge I/B—2/1 zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, št. 54-371/55). Urbanistična osnova mora zajeti gradbene potrebe za dobo vsaj dveh let. Fri pripravi urbanistične dokumentacije je treba upoštevati vse veljavne predpise o varstvu javnih nest, prometnih naprav, vodotokov in drugih komunalnih naprav. 3. člen Za gradbene okoliše se določijo tale zemljišča: 1. Mengeš. Zemljišče z. mejo: okrajni most čez razbremenil-nik Pšate na Prešernovi cesti — za vrtovi oh hišah do pare. št. 91 — po poti do pare. št. 97 — po par-°oli št. 97 čez Kamniško cesto, cesto Zavrti do ra.z-oremenilnika Pšate — ob razbremenilni k u Pšate do mostu na Kolodvorski cesti — ob predvideni obvozni cesti do parcele št. 843 — po meji parcele št. 843 do poti po Zavrtih — po poti po Zavrtih preko Kersnikove ulice v predvidenem podaljšku poti po Zavrtih do Partizanske ulice — zahodna parcela št. ^48 za hišami do Blejčeve ceste — po Blejčevi cesti 'n Poljski poti do podaljška Proletarske ulice — po rneji parcele št. 694 do varovalnega pasu obvozne ceste — največ 5<) m južno od poti na Peščencu po moji parcele št. 566 — preko Blejčeve ceste po parceli št. 319 — preko' parcel št. 315 in 331 do parcele št. 550 — JX) meji parcele št. 530/1 do Ljubljanske ceste — oh Ljubljanski cesti — od Ljubljanske ceste P0 parceli št. 529 do Tomšičeve ulice — ob Tomšičevi ulici do roba obstoječega naselja za obstoječimi hišami do parcele št. 518 — severno od par-cele št. 514 preko parcele št. 513 čez Pšato in Poljsko P°t do Ropretove poti — čez Ropretovo pot pre’ko Parcel 428/15 — čez parcelo št. 428/1 — severno preko Parcele št. 425 — preko parcele št. 420 za obstoječimi nišami na zemljišču pare. št. 418 — vzhodni vogal Pare. št. 597/1 ln severno do Poti rakiške čete — po '"cji parcele št. 590 — ob Pšati mimo pokopališča do 'lice talcev — po Ulici talcev do obstoječih hiš na severni strani — pravokotno na Ulico talcev seve- rozahodno ob obstoječih hišah do južnega roba pare. št. 14/2 — v loku ob vzhodni meji pare. št. 14/1 — po meji vrtov ob hišah 'do Semenarne in mostu na Prešernovi cesti. 2. Trzin. a) Zemljišče z mejo: občinska pot na jugu do parcele št. 158 — zahodno preko občinske ceste do Fšate (stari vodotok) — po Pšati do parcele št. 188 — preko parcele št. 190 do robo naselja preko parcele 191;/il in 194 do parcele št. 207/1 — preko Pšate do občinske ceste; b) zemljišče z mejo: od parcele št. 182 preko parcel št. 56 in 62 do republiške ceste — ob cesti do ceste na postajo Trzin — ob cesti na postajo do parcele št. 473 — preko parcel št. 479 in 486/2 do parcele št. 490 — po severni meji parcele št. 490 preko republiške ceste do parcele št. 110 — (K) meji parcele št. 110 — po vrtovih obstoječih hiš v ravni črti do parcele št. 98/2 in do severne meje parcele št- 75/1 — ob občinski cesti do Pšate — ob Pšati do parcele št. 182; c) zemljišče z mejo: od gozdne poti ob parceli št. 145 — preko parcel št. 150/1 in 151/2 — jugovzhodno preko občinske ceste po meji parcele št. 126 — preko parcele št. 119 — ob robu obstoječega naselja do parcele št. 135 — ob poljski poti — ob parceli št. 134/2 do gozdne poti — po gozdni poti do južnega roba parcele št. 145 in do izhodiščne točke; č) zemljišče z mejo: od parcele št. 941 preko gozdne in občinske poti — po občinski poti do republiške ceste — ob republiški cesti upoštevaje varovalni pas do parcele št_ 838 — po parceli št. 838 ob robu obstoječih hiš — preko poti parcele št. 875 — ob poti parcel št. 890 in 1574 do parcele št. 918 — preko parcel št. 917 in 901 — preko parcel št. 890, 900 do 941. Grafični prikaz zazidljivosti zemljišč je sestavni del tega odloka. Prav tako so sestavni del tega odloka urbanistične osnove s seznami parcel za območja občinskega ljudskega odbora. 4. člen Zemljišča v gradbenih okoliših se smejo uporabljati za tiste gradbene namene, ki so z legendo ozna-1 ceni v grafičnem prikazu. 5. člen ' Ta odlok ne posega v arheološka, turistična in prirodno zavarovana zemljišča ter zemljišča, na katerih stoje kulturno in zgodovinsko zavarovani objekti, ker jih bo kot zavarovana zemljišča posebej določil za urbanizem pristojni republiški upravni organ. 6. člen Zemljišča izven gradbenih okolišev se za zidavo ne smejo dovoljevati, izjeme so določene v zakonu 'o uporabi zemljišč za gradbene namene. 7. člen Ožje lokacije v gradbenih okoliših določa gradbeni organ občinskega ljudskega odbora ob upoštevanju 1. odstavka 2. člena tega odloka. 8. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha pr ivica, izdajati dovoljenja j>o 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene. 9. člen Veljavnost odločb, izdanih po 9. člemu zaikona. o uporabi zemljišč za gradbene namene, ugasne po preteku 1 leta od dneva pravnomočnosti. 10. člen Ta odlok začne veljati po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku OLO Ljubljana. St. 07/1-15573/11-56 Ljubljana, dne 16. decembra 1956. Predsednik OLO: Dr. Marjan Dermastja 1. r. 48. Na podlagi drugega odstavka 15. člena in 4. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih Odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 2. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-46/56) je okrajni ljudski odbor Ljubljana po predlogu občinskega ljudskega odbora Moravče na seji obeh zborov dne 18. decembra 1956 sprejel ODLOK o gradbenih okoliših v občini Moravče 1. člen V občini Moravče se smejo uporabiti za gradbene namene samo zemljišča, ki ležijo v gradbenem okolišu, kakor jih določa v 5. členu ta odlok. 2. člen V gradbenih okoliših je dopustna zazidava zemljišč na način, ki ga z ustrezno urbanistično dokumentacijo predpiše občinski ljudski odbor, in to ob upoštevanju 3. in 9.—15. člena temeljne uredbe o generalnem urbanističnem planu (Uradni list FLRJ, št. 78-625/49) ter priloge I/B-2/I zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, št. 34-371/55). Urbanistična osnova mora zajeti gradbene potrebe za dobo vsaj dveh let. Pri pripravi urbanistične dokumentacije je treba upoštevati vse veljavne predpise o varstvu javnih cest, prometnih naprav, vodotokov in drugih komunalnih naprav. 3. člen Za gradbeni okoliš se določi ozemlje, ki je v geodetski podlogi omejeno z rdečo črto, meja pa se prične na tromeji parcel št. 116/2, 115/2 in 116/3, nato gre proti jugozahodu v skoraj ravni črti na tromejo parcel št. 116/2, 120/1 in 121, nato se nadaljuje proti jugu v polkrogu ob meji parcele št. 120/1 do tromeje parcel št. 121, 120/1 in 24/1, gre proti severozahodu ob mejah parcel št. 24/1, 21, 22, 131,/2 do parcele Št. 44/5, poteka ob meji paircele št. 42 in dalje ob meji parcele št. 43/1 ter ob severni parceli št. 46/1 in preseka na vzhodni meji parcelo št. 50/1 ter krene preko ceste III. reda sredi parcele št. 46 na tromejo parcele št. 48, 51 in 170; nato poteka ob vzhodni in severni meji parcele št. 170, preseka parcelo št. 171/1 in okrajno cesto III. reda' Moravče—Želodnik ter krene proti Jugovzhodu ob mejah parcel št. 178 in 58 ter preseka parcele 63, 62, 64 in 65, gre no parcele št. 71/1 ter poteka naprej ob meji te parcele in parcele št 71/2 na vaško pot pare. št. 967, nato gre ob robu parcele št. 443/2 in 443/1 po njeni južni meji nazaj proti Moravčam do parcele št. 75 in dalje do parcele št. 77/1 preko občinske ceste IV. reda Moravče—Virhpolje na pare. št. 454/1 in ob meji te parcele v ravni črti preko .parcel št. 455 in 456/1 do parcele št. 457, od tu se nadaljuje v ravni črti preko parcele št. 458/1, 463, 464, 468, 469, 470, prekorači občinsko cesto Moravče—Češnjice ter seka pare. št, 890 in 889 in okrajno cesto III. reda Moravče—Vače in pride ha parcelo št. 904. Tu se zaokrene proti severu po sredini parcele št. 905 in se nadaljuje v ravni črti proti zahodu sredi parcel št. 900, 896, 92, 93 in 95 ter dospe do parcele Št. 96/1, tam se zaokrene skoraj v pravem kotu proti vzhodu sredi parcele št. 96/1 na vogal parcele št. 945 in ob severnih mejah parcel št. 945 in 946 do okrajne ceste Moravče—Peče, jo preseka in gre ob meji parcele št. 100/2 do parcele št. 105, nato se zaokrene zopet skoraj v pravem kotu proti severozahodu ob meji parcele št. 105. seka parcelo št. 102. 101 in 103 ter občinsko cesto IV. reda Moravče—Soteska in poteka ob meji parcele št. 116/3 Ua izhodiščno točko. Grafični prikaz zazidljivosti zemljišč je sestavni del tega odloka. Prav tako so sestavni del tega odloka urbanistične osnove s seznami parcel za območje občinskega ljudskega odbora. 4. člen Zemljišča v gradbenem okolišu se smejo uporabljati v gradbene namene ob tehle pogojih: 1. zemljišče pare. št. 99, 100/2 in 101, ležeče v k. o. Moravče, so določena za individualno zidavo, vendar je zazidava dovoljena le po posebnem zazidalnem načrtu, ki ga oskrbi občinski ljudski odbor; 2. zemljišča pare. št. 96 in 97, ležeča v k. o. Moravče, so določena z.a zidavo zadružnega doma, kulturnega doma in pripadajočih skladišč in se v drug namen ne smejo uporabiti; 3. zemljišča pare. št, 443/1 in 445/2, ležeča v k. o. Moravče, so določena za zidavo šole in se v drug namen ne smejo uporabiti!. 5. člen Ta odlok ne posega v arheološka, turistična in prirodno zavarovana zemljišča ter zemljišča, na katerih stoje kulturno in zgodovinsko zavarovani objekti, ker jih bo kot zavarovana zemljišča posebej dotočil za urbanizem pristojni republiški upravni organ. 6. člen Ožje lokacije v gradbenih okoliših določa gradbeni organ občinskega ljudskega odbora ob upoštevanju 1. odstavka 2. člena tega odloka 7. člen Zemljišča izven gradbenih okolišev se za zidavo ne smejo dovoljevati, izjeme so določene v zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene. 8. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica, izdajati dovoljenja po 9. členu zakona o uoorabi zemljišč za gradbene namene. 9. čleo Veljavnost odločb, izdanih po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, ugasne po preteku enega leta od dneva pravnomočnosti. * 10. člen Ta odlotk začne veljati po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku OLO Ljubljana. St. 07/1-1562/1-57 Ljubljana, dme 18. decembra 1956. Predsednik OLO: Dr. Marjan Dermastia 1. r. 49. Po 2. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbe-ue namene (Uradni list LRS, št. 15-46/56), 4. točka 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, §t. 19-89/52) in po smernicah vodilnega regulacijskega načrta mesta Maribora je okrajni ljudski °dbor Maribor na seji okrajnega zbora in zbora (proizvajalcev dne 24. januarja 1957 sprejel ODLOK ° gradbenih okoliših v občini Maribor-Center, ki jih obravnava vodilni regulacijski načrt mesta Maribor 1. člen Za gradbene namene se lahko uporabijo v občini Maribor-Center le zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših, navedenih v 2. členu tega odloka. 2. člen 'V občini Maribor-Center se določijo tile gradbeni okoliši v skladu z vodilnim regulacijski m načrtom mesta Maribora: Za gradbeni okoliš 1 se določi predel, ki ga omejujejo Njegoševa ulica, Vrbanska cesta, Vorančeva ulica. Koroška cesta do Kočevarjevo ulice, Smetanova ulica do spodnjega dela Turnerjeve ulice, razen zemljišč, ki so določena za zgraditev industrije (Hidromontaža). Za gradbeni okoliš 2 se določi predel, ki ga omejujejo na zahodu parcela št. 402/1 k. o. Koroška vrata, »ato Vinarska ulica do vzhodne meje srednje kmetijske šole, daljo meja parcele št. 479 k. o Krčevina do trubarjeve ulice, Trubarjeva ulica do Mladinske uli-ce: Tyrševa ulica do ulice Pri parku, meja Mestnega Parka do Tomšičeve ulice do zazidalne meje pod Piramido do parcele št. 400 k. o. Krčevina, Šentiljska cesta 'n Partizanska cesta do Prešernove ulice, Prešernova uLca, Razlagova ulica do Ulice heroja Tomšiča, Lcni-Grajska ulica do Slovenske ulice, Slovenska u,lica do Trubarjeve ulice, Trubarjeva ulica do Gregorčičeve ulice, Gregorčičeva ulica in gornji del Stross-mayerjeve ulice do Mladinske ulice, Mladinska ulica oo 'Vilharjeve ulice, Vilharjeva ulica do Kamniške u’me, Kamniška ulica do Kajuhove ulice, Kajuhova tiča do južne meje stadiona Branika na Gosposvetsko cesto, po Gosposvetski cesti in Vrbanski cesti do ^ladinske ulice. . Za gradbeni okoliš 5 se določi predel, ki ga omeju-JeJo Kopališka ulica, Partizanska cesta. Mlinska ulica v novi tršsi in Ulica kneza Koclja do Kopališke ulice.. Za gradbeni okoliš 4 se določi predel, ki ga omejujejo Ulica pregnanih, na severu Einspielerjeva ulica, na vzhodu obstoječe že zazidane parcele Princi,pove ulice, na jugu pa nova trasa Meljske ceste do Ulice pregnanih. Za gradbeni okoliš 5 se določi predel, ki ga omejujejo na jugu Prisojna ulica, na vzhodu parcela št. 5 k. o. Orešje, na severu pa zazidalna meja pod Meljskim hribom do parcele št. 256/1 k. o. Orešje. Za gradbeni okoliš 6 — Ribniško selo — 'se določi predel, ki ga omejujejo na vzhodu občinska cesta IV. reda parcele št. 519/2 k. o. Krčevina in parcelna meja parcele št. 3t|l k. o. Krčevina, del parcele št. 310/2 in 310/1 k. o. Krčevina, parcelna meja parcel št. 307 k. o. Krčevina, 210 k. o. Krčevina, parcelna meja parcel št. 208, 205/5, 207, 202/11, 198/2, 198/1 in 197, vise k. o. Krčevina, občinska cesta pare. št. 511/1 k. o. Krčevina, del parcele št. 458 k. o. Krčevina, parcelna meja parcele št. 443 k. o. Krčevina, občinska cesta parcele št. 519/1 k. o. Krčevina do občinske ceste parcele št. 319/2 k. d. Krčevina. Za gradbeni okoliš 7 se določi predel, ki ga omejujejo na severu Bezenškova ulica, na vzhodu parcela št. 200/1 k. o. Koroška vrata, na jugu regulirano obrežje Drave, na zahodu pa parcela št. 200/5 k. o. Koroška vrata. Za gradbeni okoliš 8 — Kamniški plato — se določi predel, ki ga omejuje na vzhodu trasa bodoče ceste Mariborski otok do republiške ceste II. reda Maribor—Dravograd in do parcele št. 78/4 k. o. Kamnica na zahodu in na jugu pa regulirano obrežje reke Drave. Za gradbeni okoliš 9 se določi predel, ki obsega dede parcel št. 33, 29, 24/1, 24/2, 25/1 k, o. Kamnica. Za gradbeni okoliš 10 se določi obstoječe zazidalno jedro naselja Kamnice, ki ga omejuje katastralna meja med k. o. Kamnica in Brestrnica do parcele št. 21/1 k. o. Kamnica, meje parcel št. 52, 146, 47, 41, 42, 38, 827 in 826, del parcel 824, 823/1, 823/2, 821, vse k. o. Kamnica, im zahodne meje gradbenega okoliša 9 ter trasa bodoče ceste, ki veže naselje Kamnica z republiško cesto II. reda Maribor—Dravograd ter po isti do meje katastralnih občin Kamnica, Brestrnica. Za gradbeni okoliš 11 se določi stari predel mesta Maribora, ki ga omejujejo na zahodu Pristaniška ulica, Vodnikov trg, Strossmayerjeva ulica do Gregorčičeve ulice, na severu Gregorčičeva ulica do Trubarjeve ulice, Trubarjeva ulica do Slovenske ulice, Slovenska ulica do Grajske ulice,'Grajska ulica do Leninovega trga, vključno Pokrajinski muzej, na vzhodu Kopališka ulica do Drave in na jugu regulirani del dravskega obrežja. 3. člen Način zazidave v gradbenih okoliših, navedenih v 2. členu tega odloka, določi uprava za gradnje in regulacijo na podlagi zazidalnih načrtov v okviru regulacijskega načrta mesta Maribora. Parcelacije v gradbenih okoliših določi uprava za gradnje: Stari predel mesta Maribora je po vodilnem regulacijskem načrtu zgodovinsko zavarovan predel in se dovoljuje zidanje v tem predelu le na podlagi podrobnega regulacijskega načrta tega območja. 4. člen Območje mestnega parka, Kalvarije, dola pobočja Piramide ob Ribniški ulici, ves predel okoli Treh ribnikov, Grajski log in Mariborski otok se sploh aie smejo uporabljati za giradlbene namene, razen za zidanje objektov, ki so namenjeni neposredno namenom teh zemljišč. 5. člen Zemljišča na obeh straneh železniške proge Maribor—Ljubljana od glavnega kolodvora proti jugu do Drave, omejena z novo traso Mlinske ulice in Plinarniške ulice, dalje predel med Ulico kneza Koclja do starega predela mesta in od starega predela mesta dalje med Dravo in Koroško cesto do Mariborskega otoka, razen gradbenega okoliša 7, ki leži v tem območju, m predelov, ki so po 9. členu tega odloka predvideni za indukstrijo, obrt in razne servise, se smejo uporabljati za gradbene namene le za zidanje objektov posebnega pomena, ki jih predvideva regulacijski načrt. 6. člen V predelu, ki ga omejuje Partizanska cesta od Meljske ceste, Šentiljska cesta do parcelne meje parcele št. 402/1 k. o. Košaki, Prisojna ulica preko parcel št. 85, 256/2, 254/9 in 250/8 k. o. Orešje do nove trase Meljske ceste, parcele zazidane Principove ulice do Einspielerjeve ulice, do Meljske ceste in Meljska cesta do Partizanske ceste, se dovoljuje le zidavo za promet, PTT in Skladišča. 7. člen Za športne in rekreacijske namene se določi poleg Mariborskega otoka še predel, ki ga omejujejo Strossmayerjeva ulica. Gosposvetska cesta do Voran-čeve ulice, Vorančeva ulica do zahodnega dela Gregorčičeve ulice, od zahodnega dela Gregorčičeve ulice do Kajuhove ulice, Kajuhova ulica do Mladinske ulice, Mladinska ulica do parcele št. 22/14 k. o. Koroška vrata, nadalje parcelne meje parcel št. 22/52, 22/5 določil pogoje zn zazidavo zemljišč v tem predelu. 9. člen Za industrijo, obrt in razne servise se določijo tile okoliši: 1. med Koroško cesto, Njegoševo ulico, vštevši predel, ki je določen za zidanje Hidromontaže, Paster-nikovo ulico do Smetanove ulice ter po Smetanovi ulici in Kočevarjevi ulici do Koroške ceste: 2. med Koroško cesto in Dravo, razen zelenega pasu ob Dravi od Strme ulice do parcele št. 169 k. o. Koroška vrata; 5. celoten meljski bazen od Drave in po železniškem nasipu. Meljski cesti, Einspielerjevi ulici do Ulice pregnanih, po Ulici pregnanih in po Meljski cesti do parcele št. 68 k. o. Orešje, do Drave pri parceli št. 149/17 k. o. Grajska vrata in od Drave do železniškega nasipa. 10. člen Ožje lokacije za zidavo gradbenih objektov v gradbenih okoliših, navedenih v 2. členu tega odloka, določa uprava za gradnje in regulacijo pri občinskem ljudskem odboru Maribor-Center. 11. člen Zemljišča zunaj gradbenih okolišev iz 2. člena tega odloku se ne smejo uporabiti za gradbene namene, izjeme so navedene v zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene ali v tem odloku. 12. člen Grafični prikazi gradbenih okolišev, v katerih so gradbeni okoliši naznačeni in omejeni in ki so izdelani v merilu 1:15.000, so sestavni del tega odloka. 15. člen Ta odlok prične veljati o=mi dan po objavi v »Uradnem vestniku okraja Maribor«, objavi pa se tudi v »Uradnem listu LRS«. Št. 01/1-156/4-1957 Maribor, dne 24. januarja 1957. Predsednik OLO: Milan Apih 1. r. 50. Po 2. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-46/56). 4. točki (>4. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in po smernicah vodiilnega regulacijskega načrta mesta Maribora je okrajni ljudski odbor Maribor na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 24. januarja 1957 sprejel ODLOK o gradbenih okoliših v občini Ma.ribor-Tabor, ki jih obravnava vedrini regulacijski načrt mesta Maribora 1. člen Za gradbene namene se lahko uporabijo v občini Maribor-Tabor le zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših, navedenih v 2. členu tega odloka. 2. člen V občini Maribor-Tabor se določijo tile gradbeni okoliši v skladu z vodilnim regulacijskim načrtom mesta Maribora: Za gradbeni okoliš 1 se določi predel, ki ga omejujejo trasa novo regulirane Ruške ceste, Trg revolucije, Masarykova ulica, del Valvazorjeve ulice ob bodoči meji Magda Ionskega parka, bodoča severna meja Magda Ionskega parka, podaljšek Levstikove utice do Tvorniške ceste. Tvorni sika cesta do Raičeve ulice in Raičeva ulica do Roške ceste. Zn gradbeni okoliš 2 sc določi predel, ki ga omejujejo Gorkega ulica, Kurilnaška ulica, nova trasa zvezne ceste na Igriško ulico in Koresova ulica do Gorkega ulice. Za gradbeni okoliš 3 sc določi predel, ki ga omejujejo Tržaška cesta od Primorske ulice do Ulice pa- ri&ko k-ojiiujje, Ulicu panske kooiurae do L j ubij aus. ke u‘Hce, LjnLljanska ulica do Fochove ulice, Fochova ulica do Beograjske ulice. Beograjska ulica do Ulice Pariške kom ume, Ulica pariške komune do nove bodoče z vezni e ceste na Igriško ulico, bodoča zvezna cesta Ua Igriško ulico do zaselka ob Pionirski in kovačevi ulici, nova trasa igriške ulice do zaključne obrobne ceste Pekrska gorca—Betnava, ob tej cesti do nove Ruse Ljubljanske ulice, uova trasa Ljubljanske ulice do tako imenovanega stadionskega bulvarju in ob ujem do Tržaške ceste, Tržaška cesta do zazidalnega območja podjetja >Swatyc in ob tem območju do Primorske ulice. Za gradbeni okoliš 4 se določi predel, ki ga omejujejo ulica ua Poljanah, Erjavčeva ulica, del Pekr-ceste do zahodne obrobne zaključne ceste, ta oesta do zaselka ob Kamenškovi ulici, meja tega zaselka do predvidenega podaljška tako imenovanega stadionskega bulvarja, stadionski bulvar do Engelsove ^ste v novi trasi in Engelsova cesta v novi trasi do ulice Na poljanah. Za gradbeni okoliš 5 se določi predel, ki ga omejujejo Ruška cesta v novi trasi do Obrežne ulice, Obrežna ulica do industrijskega območja, meja industrijskega območja do Sokolske ulice, Sokolska ulica do nove trase Ciril-Metodove uliccj nova trasa Ciril-Metodove ulice do Leningrajske ulice. Leningrajska ulica do Premogovne ulice in Premogovna ulica do nove trase Ruške ceste. Za gradbeni okoliš 6 se določi predel, ki ga omejujejo nova trasa Obrežne ulice ob predvideni zahodni obrobni cesti do podaljška Sokolske ulice, Sokolska ulica do Marxove ulice in Murxova ulica do nove trase Obrežne ulice. Za gradbeni okoliš 7 se določi predel, ki ga omejujejo trasa predvidene cestne izpadnice ob železniški progi Maribor—Prevalje do diagonalne povezavo uove obrobne ceste na Erjavčevo ulico, Erjavčeva ulica do nove trase Ulice heroja Šercerja do izipadne ceste ob železniški progi Maribor—Prevalje. Za gradbeni okoliš 8 — Rožna dolina — se določi Predel, ki ga omejujejo Pančeva ulica. Pohorska ulica ho parcele št. 306/1 k. o. Zg. Radvanje, pa redna meja Parcele št. 303/1 k. o. Zg. Radvanje do meje katastrske občine Zg. Radvanje, ta meja do Begove ulice, gegova ulica do parcelne meje parcele št. 457 k. o. “ekre, la parcelna meja do parcelne meje cestne parcele št. 655/1 k. o. Pekre, ta parcelna meja do parcele št. 451/9 k. o. Pekre, parcelna meja le parcele in parcelna meja parcele št. 428/1 k. o. Pekre, nato zahodna tneja parcel št. 5%, 593, 594, 593 in 592, vse k. o. Pekre, Južna meja parcele št. 592 do parcele št. 591/8, obe k. o. Pekre, okoliš zajema dele parcel št. 592, 593, 594 'n 595 vse k. o. Pekre do parcele št. 595 k. o. Pekre, favua 5r(a Bo-ris Kidrič« v Mariboru po zazidalnem načrtu za ta obrat; okoliš V, predel stare transformatorske postaje Radvanje se določi za potrebe elektrogospodarstva, in sicer za zidanje delavnic, skladišč in podobnih objektov po posebnem zazidalnem načrtu za to območje; okoliš VI, predel, ki ga omejujejo nova trasa Bet-navske ceste in južna obrobna cesta ter predstavlja del gradbenega okoliša Št. 3 iz 2. člena tega odloka, se določi za manjšo industrijo, obrt in sorodne namene; okoliš VII, predel, ki ga omejujejo nova trasa Obrežne ulice, Marsova ulica, Sokolska ulica in obstoječa proga Maribor—Prevalje, do meje gradbenega okoliša št. V iz 2, člena tega odloka, predvidene po zazidalnem načrtu, se določi za industrijo, obrt in skladišča; okoliš VIII, predel, ki leži severno od železniške proge Maribor—Prevalje med Studenško-Limbuško dobravo in Limbuškim potokom, omejen na severu z varovalnim pasom Studenško-Limbuško dobravo, se določa za lesnopredelovalne obrate in sorodne industrijske in obrtne objekte. 12. člen Ožje lokacije za zazidavo gradbenih objektov v gradbenih okoliših, navedenih v drugem členu tega odloka, in predelih, ki jih navaja ta odlok, določa uprava zn gradnjo in regulacijo pri ObLO Maribor-Tabor. 13. člen Zemljišča zunaj gradbenih okolišev iz 2. Člena tega odloka m zunaj predelov, ki se po tem odloku lahko pozidajo z drugimt objekti, razen s stanovanjskimi hišami, se ne smejo uporabiti za gradbene namene, izjeme so navedene v zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene. 14. člen Grafični prikazi gradbenih okolišev in drugih območjih, v katerih so gradbeni okoliši in območja naznačena in omejena in ki so izdelani v merilu 1:13.000, so sestavini del tega odloka. 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku okraja Maribor«, objavi pa se tudi v »Urifdnem listu LRiS«. St. 01/1-136/3-1937 Maribor, dne 24. januarja 1937. Predsednik OLO: Milan Apih 1. r. 51. Po 2. Členu zakona o uporabi zemljišč za gradibetue namene (Uradni list LRS, št. 13-46/56), 4. točki 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/512) in po smernicah vodilnega regulacijskega načrta mesta Maribora je okrajni ljudski odbor Maribor na seji okrajnega zbora in zbora proizvajal-cevdne 24. januarja 1957 siprejel ODLOK o gradbenih okoliših v občini Maribor-Tezno, ki jih določa vodilni regulacijski načrt mesta Maribora 1. člen Za gradbene namene se lahko uporabljajo v občini Maribor-Tezno le zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših, navedenih v 2. členu tega odloka. 2. člen V občini Maribor-Tezno so določeni tile gradbeni okoliši v skladu z vodilnim regulacijskim načrtom mesta Maribora: Za gradbeni okoliš 1 se določi predel, ki ga omejujejo nova trasa Zrkovske ceste, no’va trasa ceste XIV. divizije in Osojnikova ulica, razen površine, ki je določena za osrednjo mlekarno. Za gradbeni okoliš '2 se določi predel, ki ga omejujejo Nasipna ulica v novi in stari trasi, predvidena pobreška magistrala, trasa bodoče ulice med zelenim pasom in na jugu nova trasa obrobne ulice. Za gradbeni okoliš 3.se določi predel, ki ga omejujejo nova trasa Šolske ulice, nova trasa Zrkovske ceste, vzhodna obrobna cesta in nova trasa Ceste XIV. divizije. Za gradbeni okoliš 4 .se določi predel, ki ga omejujejo Kosovelova ulica, Ulica Draga Kobula, Levčevu ulica m predvidena ulica na zaključku .zelenega pasu na vzhodu ter severna stražumka terasa kot nova obrobna Stražunska cesta do Kosovelove ulice. Za gradbeni okoliš 5 se določi predel, ki ga omejujejo Vzhodna ulica, nova predvidena obrobna cesta ho Šemtpetrske ceste, Sentipetrska cesta do parcele št. 546/10 k. o. Pobrežje, parcelna meja parcel št. 543/10 ‘n 548 k. o. Pobrežje do Dupleške ceste, Dupleška cesta do Semtipetrske ceste in nova trasa pobreške magistrale do Vzhodne ulice. Za gradbeni okoliš 6 se določi predel, ki ga omejujejo stražunska terasa do Tezenske ulice, predvidena notranja povezava Tezenske ulice s Ptujsko cesto, ■mzidalua meja ob Ptujski cesti do predvidene Zupančičeve ulice, Zupančičeva ulica do Štrekljeve ulice. Štrekljeva ulica in Stražunska ulica do stražuuske terase. Za gradbeni okoliš 7'— Miklavž — se določi pre-hel, ki ga omejujejo parcelna meja parcele št. 1429 L o. Dogoše do občinske poti parcele št. 1983 k. o. Dogoše, ta pot do občinske poti v Miklavž parcela št. 963/1 k. o. Miklavž, ta pot do stavbne parcele št. 53 i • o. Miklavž, od te parcele nato meja parcele št. 896 L o. Miklavž prot.r Pitijski cesti do 1O0 m od Ptujske c&ste, vzporedna črta s Ptujsko cesto do parcele st. 1409 k. o. Dogoše. Za gradbeni okoliš 8 — Sp. Hoče — se določa pre- omejen po občinski poti parcele št. 811 k. o. Sp. Hoče od meje parcele št. 623/1 k. o. Sp. Hoče in m c, te parcele; pod okoliš spadajo nadalje deli parcel št. 623/1, 622/1, 621, 618, 617/1, 616, 615, 613/1, 614/3, 617/2, vse k, o. Sp. Hoče do republiške ceste I. reda Maribor—Ljubljana; nadalje zazidava v obstoječem naselju Sp. Hoče med predvideno rekonstrukcijo Pohorske ceste Areh—republiška cesta I. reda Maribor— Ljubljana od parcele št, 75 do parcele št. 198 k. o. Sp. Hoče, ob predvideni povezavi Sp. Hoče—Razvanje do obstoječe ceste k Arehu parcela št. 818/1 k. o. Sp. Hoče in št. 797 k. o. Sp. Hoče do parcele št. 75 k. o. Sp. Hoče in ob tej parceli do predvidene trase rekonstrukcije Pohorske ceste po zazidalnem načrtu; nadalje ozemlje med občinsko potjo pare, št. 801/1 k. o. Sp. Hoče do vključno parcele št, 209 k. o. Sp. Hoče, ob meji parcele št. 212 k. o. Sp. Hoče z delom parcele št. 187 k, o. Sp. Hoče do nove trase Pohorske ceste in ob mejah parcel št. 200/3 in 201/1 k. o. Sp. Hoče do občinske poli parcele št. 901/1 k, o. Sp. Hoče; dalje ozemlja ob Stari trasi 'republiške ceste I. reda Maribor—Ljubljana, pare. št. 804 k. o. Sp, Hoče* vsa parcela št- 271 k. o. Sp. Hoče jn del parcele št. 272/1 k. o. Sp. Hoče do meje parcele št, 373 k, o. Sp. Hoče. 3. člen Način zazidave v gradbenih okoliših, navedenih v 2. členu tega odloka, določi uprava za gradnje in regulacijo občine Maribor-Tezno pö zazidalnih načrtih mestu Maribor. Parcelacijo v gradbenih okoliših določi uprava za gradnje in regulacijo občine Maribor-Tezno. 4. člen Za bodočo graditev vodnjakov za preskrbo mesta Maribora s pitno vodo se določa varovalni začasni pas s popolno omejitvijo zidave na predelu, ki leži med republiško cesto I. reda Maribor—Ljubljana na zahodu, na severu med predvideno obrobno cesto industrijskega pota na Teznu, na vzhodu med Ptujsko cesto in predvideno cesto na letališče do okrajne ceste Hoče—Miklavž ter med traso rekonstruirane ceste Hoče—Miklavž do križišča te ceste z republiško cesto 1. reda Maribor—Ljubljana. Predel Stražunskega naravnega parka, ki ga omejujejo tezenska terasa do Tezenske dobrave. Tezenska dobrava do Dogoške ceste, Dogoška cesta do Panonske ulice. Panonska ulica do Ulice na podrtem, Ulica na podrtem in zazidalna meja gradbenega okoliša št. 7 iz 2, člena tega odloka do nove trase Dupleške ceste, ta trasa, trasa tako imenovane pobreške magistrale do Bantauove ulice, nove ulice obrobne ulice ob tretji stražunski terasi, ki meji na gradbeni okoliš št. 4 iz 2. člena tega odloka, do Lovske ulice, Lovska ulica do Kosovelove ulice in ta dp tako imenovane pobreške magistrale in nove zahodne obrobne ulice tega pasu do nove južne obrobne ulice do železniške proge Maribor—Ljubljana, ta proga do bodoče ceslne povezave Tržaška cesta—Ptujska cesta in Štrekljeva ulica ter ta ulica do tezenske terase, se sploh ne sme uporabljati za gradbene namene razen za zidanje objektov, ki bodo predvideni po regulacijskem načrtu. Predel med tezenskim in industrijskim pasom in Ptujsko cesto, gradbenim okolišem št. 6 iz 2. člena tega odloka, nadalje predel med Ptujsko cesto in občinsko potjo, ki poteka na severu vzporedno s Ptujsko cesto, razen gradbenega okoliša št. 8 iz 2. člena tega odloka. ,sta v celoti varovalna pasova industrije in prometu ter metu zazidljava, ruz.eu z objekti, ki jih bo določil regtuJacijiski načrt. Predel med reiguiliranim dravskim obredjem, tovor-no magistralo. Mesarskim podvozom an železniško progo Maribor—Ljubljana, je nezazidljiv, raizen z zgradbami, potrebnimi za promet, in vodnimi napravami. 6. člen Do dokončne odloči tve o lokaoiji HC Loka in n jenih pretočnih objektov se zavaruje celotni predel, ki gu omejujejo nova trasa Zrkovske ceste do Vzhodne ulice, 'Vzhodna ulica do nove povezave do Šentpetrske ceste, gradbeni okoliš št. 5 iz 2. čleua tega odloku, od tega okoliša do Dupleške ceste, ta cesta do predvidene rekoustrukoije ceste Dupleška cesta—Miklavž, dalje celotno območje Miklavža vzhodno od obstoječe občinske ceste Miklavž—Dogoše do Ptujske ceste, po tej cesti do meje občine Maribor-Tezuo, po tej meji do Drave ju celotno levo obrežje Drave do občinske meje občine Maribor-Tezno do občinske meje občine Maribor-Center v celotni širini doline. Na teh zetmiljiščih so dopustne zazidave le po določbah 6. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene. 7. člen Za športne in rekreacijske namene se določi predel med novo traso Šolske ulice, novo traso Ceste XIV. divizije in Osojnikovo ulico. 8. člen Za namene cen tratnega mestnega pokopališča se določi predel med novo traso Ceste XIV. divizije, novo traso Kosovelove ulice, delom pobreške magistrale in predvideno povezavo med pobreško magistralo in Osojnikovo ulico. Za gozdno pokopališče se določi del naravnega stražunskega parka. Ta predel omejujejo pobreška magistrala, Lovska ulica v novi trasi, južna obrobna cesta ob stražuuski terasi in nova ulica na zabodu ob gradbenem okolišu št. 2 iz 2. člena tega odloka. 9. člen Predel med Mesarskim podvozom, Tržaško cesto do predvidene cestne povezave med Tržaško cesto in Ptujsko cesto, ob mejah industrijskih pasov zahodno od železniške proge Maribor—Ljubljana do predvidene nove razbremenilne cestne povezave Betnava— Hoče nu zahodni strani in do postaje Hoče na jugu, ob industrijskem pasu Tezna ter dalje ob železniški progi Maribor—Ljubljana do postaje Hoče je določen le za zidanje stavb za promet in za skladišča. 10. člen Za industrijo, obrt in razne storitvene obrate so tile okoliši: * • Okotiš I — obsega zemljišča med predelom in 9. členom tega odloka in novo razbremenilno cesto Tržaške ceste — Vodovodna ulica in novo cestno povezavo Tržaška cesta—Ptujska cesta. Okoliš II —■ obsega zemljišče med Vodovodno ulico, mejo predela dz 9. člena tega odloka, predvideno cesto, ki veže j užno obrobno cesto preko Tržaške ceste ter predvideno razbremenilno cestno povezavo Tržaška cesta—Betnava—Hoče. Okoliš lil — tezenski industrijski pas obsega predel med železniško progo Maribor—Ljubljana in predvideno cesto, potekajočo na vzhodu proge do Iršičeve ulice do predvidene cestne povezave Ptujska cesta— nova razbremenilna cesta Betnava—Hoče, ob tej cesta do predvidene cestne povezave ob robu predela med tezenskim industrijskim pasom iz 2. odstavka 5. člena tega odloku in Ptujsko cesto do Zagrebške ulice, ob Zagrebški ulici do križišča s Ptujsko cesto ter od tega križišča po predvideni cestni povezavi Tržaška cesta— Ptujska cesta do železniške proge Maribor—Ljubljana. Okoliš IV — obsega predel med staro traso Zrkovske ceste, delom Osojnikove ulice ter novo traso Zrkovske ceste do Durjavove ulice. 11. člen Ožje lokacije za zidavo gradbenih objektov v gradbenih okoliših, navedenih v 2. členu tega odloka ter drugih predelih določa uprava za gradnje in regulacijo pri občinskem ljudskem odboru Maribor-Tezuo. 12. člen Zemljišča zntuaj gradbenih okolišev iz 2. čleua tega odloka se ne smejo uporabiti za gradbene namene, izjeme so navedene v zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene ali v tem odloku. Preostali predeli, ki jih gradbeni okoliši ne zajemajo, niso zazidljivi, razen s stavbami, ki so namenjene zgolj kmetijstvu, šolam, učiteljskim in milič-niškim stanovanjem. Za vsako tako zidavo mora izdati dovoljenje uprava za gradnjo in regulacijo občine Maribor-Tezno. 13. člen Grafični prikazi gradbenih okolišev, v katerih so gradbeni okoliši naznačeni dm omejeni in ki so izdelani v merilu 1:15.000, so sestavni del tega odloka. 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku okraja Maribor«, objavi pa se tudi v »Uradnem listu LRS«. St. 01/1-15673-1957 Maribor, dne 24. januarja 1957. Predsednik OLO: Milan Apih I. r. Izdaja Časopisno založniško podjetje »Uradni Ust LRS« — Direktor In odgovorni urednik: Ivo Lapajne — Tiska tiskarna • Toneta Tomšiča«, vsi v Ljubljani - Naročnina: letno 900 din — Posamezna številka do 8 strani 10 din. vsake nadaljnje 1 strani 5 din več — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu posamezne StevUke — Uredništvo In uprava Llubllans Erjavčeva I5a poštni oredal 336 — Telelon: direktor In knjigovodstvo: 20-701 uredništvo In uoravs 23 siv Čekovni račun: R0-KB-5-Ž-399