Naši dopisi. Iz ljubljanske okolice. Novi zakon in začasno umeščcni učitelji. Marsikoga je razveselil novi zakon z dne 29. listopada 1890. 1., s katerim se nekatera določila deželnih zakonov z dne 29. malega travna 1873. 1., dež. zak. št. 22, in z dne 9. sušca 1879. 1., dež. zak. št. 13, prenarejajo, oziroma dopolnjujejo, le nas začasno umeščenih učiteljev ne. Inzakaj ne ? Vsak začasno umeščen učitelj je imel prej večjo plačo — in naj je imel najmanjšo, katero je iiiieti mogel — kakor jo bode iniel sedaj po § 2. novega zakona. Nikakor se nisem tega nadejal in menda tudi drugi ne. <la bode takn prišlo. Vedel sein pač že prej, kakšen je § 2., a nikakor nisem mislil, da bodemo ludi tisti se morali podvreči teinu paragrafu, ki smo bili že prej na službe z boljšimi dohodki uineščeni. Toda tudi to se je zgodilo, kar se mi pa nikakor ne zdi pravično. Kar je koinu že odločeno, tisto naj bi se inu pač pustilo. Poznam učitelja, ki je bil na službi, kjer je iinel 450 gld. letne plače. Prosil pa je potem za službo z le 400 gld. letne plaee. Ko je isto dobil in nastopil, nakazala sc mu pa višja oblastva iz svoje volje ne 400 gld. temveč 450 gld., kakor ,je iniel prej. § 0. novega zakona sicer tudi pravi: .Kndar bi se pvi rnzvrstitvi ufiteljskih služeb po dolučilih tega zakona uvrstila kakšna učiteljska služba v manj založeno plačilno vrsto, gre sedanjeinu iinetniku te učiteljske službe prejšnja višja plača in isti prejme višji znesek kot dopolnitveno dokladn letne plače". Zaknj pa ta paragraf ne velja tudi za nas začasno umeščene učitelje? Ali bi bilo znabiti krivično, ko lii se tudi nam dovolila kaka dopolnitvena doklada? Mislim, da ne; temveč vsem bi visja oblastva jako veliko ljubav skazala, ko bi kaj tacega ukrenila. Vsi sino z dekretom umeščeni. Zaradi tega nikakor nismo pričakovali, da se bode z narni tako ravnalo, kajti proverjeni smo bili, da novi zakon v tej toc-ki ne bode segal nazaj na tiste, ki snio bili že pred njegovo veljavnostjo dekretirani. —c— Z Bleda. (Za zemljepisje-v ljudskili šolah.) G. prof. Orožen priporoča v lanskeni letniku .Učit. Tovariša" pridvižne ali relief-zemljevide kot jako dober učni pripornoček za zemljepisni pouk. lzvzemši naravo sarno je to res najboljše sredstvo za pouk v tem predmetu. Ut-itelj najlaže na tem zcinljevidu pojasni osnovne pojme: gora, pogorje, hiilj, vrhunec, pobočje, vznožje, izvir, potok, reka, rilmjak, jezero itd. S tem učiloin učence najliitreje privadi, da znajo brati in umejo navadne šolske zemljevide. Ali ravno tega učila najbrže ni pii nobeni šoli najti izvzemši ljubljansko vadnico, Waldherrjev zavod, ki je itak zasebna šola in pa Krško, kjer ga je kupila gospa Hot^clievar, ki pa ni za začetnike. Prvega je izdelal marljivi g. Lergetporer, fotograf na Bledu, kateri je pri razstavi v Gradci dobil častno diplomo za svoje pridvižne zemljevide. Kavnati se mu je bilo jjo sestavku ,Bis zur Quelle" iz nemškega berila, ki je tam v rabi. Z berilom v roki se da otrokom prav lebko na tem zeniljevidu razložiti, kaj je gora, kaj hrib, reka ali potok, kaj je to in ono. Že predlansko leto sem se z g. Lergetporerjem dogovarjal, da bi naredil pridvižni zemljevid Kranjske po Bauerjevem zemljevidu. To bi bilo seveda jako dobro učilo a predrago za naše razmere. Dogovorila sva se, da naredi relief-zemljevid, kakoršnega ima ljubljanska vadnica, vender je ta mnogo boljši, vrh tega pa več ko polovico ceneji. Bi-ez tega ueila naj bi sedaj ne bila nobena šola, posebno pa bi ga morale imeti vse štiri- in petrazrednice, kjer se pripravljajo učenci za srednje šole, kamor naj bi vsaj vse osnovne pojine saboj prinesli. Kje pa se to učencu laže razjasni, kakor na takem relief-zeiiiljevidu, kjer ima gore, bribe, doline, ravnine, reke, putoke tako pred saboj, kakor v naravi, le da je vse v zmanjšani meri. Zakaj bi pri nas tega najprej ne uvedli v šole in bi čakali, da to store prej drugi? Cena temu zemljevidu je jako nizka; ako se oglasi večje število šol, stal ne bode niti II) gld. G. Lergetporer bode ta zemljevid, ki bo ravnokar dokončan, o pustnih počitnieah najbrže pri Giontiniju izpostavil. Gospodom kolegoin, ki pridejo v Ljubljano, toplo priporočam, da si ga ogledajo in ga na svojih šolah vpeljejo. Kjer imajo v krajnem šolskem svetu muže, ki ne stiskajo krajcarjev, kadar velja za šolo kaj potrebnega napraviti, tam si bodo to prekoristno učilo gotovo umislili. Želeli bi, da bi to tudi slavni c. kr. deželni šolski svet šulskim vodstvom in krajnim šolskim svetom priporočil, polem bi šlo to veliko hitreje. F. Rus — Bled. l/. lioštanja. (Božično drevesce.) V pedeljo dne _1. grudna 1800. 1. srno napravili v naši šoli do sedaj nenavadno božično drevesce. Zbrali so se čestiti gg. duhovniki, g. A. Dnnelj, i>redsednik krajnega šolskega sveta, gospod oskrbnik Bobutmskv z obiteljo, več drugih odličnih oseb, vsa šolska mladina in iunogo občinstva. Slavnost se je začela popoludne ob treh. Učiteljica pozdravi navzoče, zahvali vse blage dobrotnike šole, za izkazano ji zaupanje pri tem podjetji, osobito pa izreče toplo zahvalo visokorodni gospej grofinji Kottulinskyjevi in č. g. župniku J. Plevaniču za obilne doneske, s katerimi sta prouzročila današnji veseli dan. Pohvalno omeni tudi deklice ponavljalne šole, katere so vso jesen tako pridno in vztrajno pomagale šivati za uboge otroke. Za tem sta dve deklici deklainirali, potem se je zapela božična pesmica, slednjič se je prešlo k najbolj zaželjeni točki k razdelitvi daril. Obdarjenih je bilo _15 otrok z obuvaloin, obleko zgornjo in spodnjo, nogavicarni itd. in lehko si je misliti s kako veselim obrazom so pristopali mali šolarčki k razsvetljenemu drevescu, a tudi starejši otroci so radi pristopali bliže in prejeniali darila iz rok blage gospdč. M. Bobutinskyjeve. Po dokončani razdelitvi zahvali mala deklica z jedernatimi besedami vse dobrotnike za velikodušna darila zagotavljaje jih, da ostane ta dan neizbrisljiv v spoininu nedolžne mladine, in veselih lic zapustilo je staro in nilado šolsko sobo. Bog obrani vrle doljrotnike naše šole! F. Šmitik, učiteljka.