FOR
Freedom
AND
Justice
NO. 52
/tMERlSK/
/
T; 3 -I f
#vVi
HO t:sflK'- /	;i
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOv. ....
MORNING NEWSPAPER
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100)
Tuesday, July 9, 1985
VOL. LXXXVII
Doma in po svetu
- PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV -
Reagan govoril o mednarodni teroristični mreži na državni
ravni — Pet držav imenovanih, aktivno jih podpira Sovjetska zveza — Ostre reakcije WASHINGTON, d.c. — Včeraj je predsednik Ronald Reagan govoril na zborovanju ameriških odvetnikov in trdil, da je zvezna vlada zbrala zanesljive podatke, ki jasno pričajo o Mednarodni teroristični mreži na državni ravni. Reagan je imenoval Iran, Libijo, Severno Korejo, Kubo in Nikaragvo za dr-*ave, ki sodelujejo v tej mreži. Namen teroristične mreže je Pospeševati napade na ZDA in ameriške zaveznike. V ozadju Mreže pa stoji Sovjetska zveza, je dodal predsednik. Te »teroristične države« vodijo vojno zoper ameriško vlado in Ijud-stvo. Mednarodno pravo pa daje pravico napadeni državi, da Se branf in ZDA ne bodo mirno trpele takih napadov. O vodi-te*jih omenjenih 5 držav je Reagan dejal, da gre za najbolj Podlo skupino zločincev in ničvrednežev vse od nacistične
Nemčije.
Kar je presenetilo nekatere Reaganove poslušalce, je bilo, a ni v seznam tako imenovanih terorističnih držav vključil tudi Sirijo in Južni Jemen. Čeprav Reagan zelo želi osebno srečanje s sovjetskim voditeljem Mihailom Gorbačovom, do Merega bo prišlo v Švici novembra letos, ni bil nič zadržan do 'SSR, ko je trdil, da Sovjeti podpirajo vse omenjene terori-stl2ne države.
Najbolj oster odgovor Reaganovemu govoru je podal nbanski samodržec Fidel Castro, ki je rekel, da so prav ZDA »teroristično« državo, ne pa Kuba. Nikaragveški zunanji minister Miguel D’Escoto je tudi močno kritiziral Reagana. Še ved-n° so sandinistični voditelji Nikaragve v skrbeh, da bodo ZDA v°jaško napadle to državo.
?^A napovedale bojkot Bejrutskega letališča — Libanonska razne arabske vlade govorijo o protiukrepih — Pogajanja ° Premirju med libanonskimi muslimanskimi skupinami
WASHINGTON, D.C. — Pretekli teden je bilo izpuščenih
aMeriških talcev, ki so jih bili ugrabili skupaj s TWA leta-M libanonski muslimanski teroristi. Po vrnitvi osvobojenih cev v ZDA je Reaganova administracija napovedala vrsto ®0sPodarskih ukrepov zoper Libanon. Ameriška potniška , a a naj bi ne pristajale več na bejrutskem letališču, libanon-Soa *etala pa ne bi smele pristajati na ameriških letališčih. ZDA , prosile zaveznike v Evropi in drugod za podporo v teh rePih, vendar doslej ni bilo veliko odziva. Le angleška pre-lerka Margaret Thatcher je dejala, da podpira ameriške s ,ePe- Libanonska vlada je bila ogoročena nad ukrepi in aJ poziva arabske države, naj skupno bojkotirajo ZDA.
skupin
sir'jski
^ Siriji so se včeraj zbrali voditelji raznih muslimanskih
v Libanonu. Namen tega nenavadnega srečanja pod m sponzorstvom je doseči nekakšno premirje med temi
s °^no sprtimi skupinami. V zadnjem tednu je bilo več srditih
POpadov, predvsem v okolici severnega mesta Tripolija.
OPLC države še vedno zelo neenotne glede cene nafte
Žav^J’ ^vstrija — Včeraj se je končal sestanek OPEČ dr-cen C*anice OPEČ so zaskrbljene zaradi stalnega upadanja jeve aa^te. ki sedaj stane na prostem trgu od 26 do 27 dolar-fjtle ^LC države so skušale doseči dogovor za omejitev koli-cjj ^ nafte. ki jo pošiljajo na svetovni trg, a brez uspeha. Zara-cen 6 »°^asia b° nafta postajala v naslednjih dveh ali treh letih PriČt’- pravij° poznavalci naftne industrije. Nekateri celo dri]* 3' ej°’ da se bo cena na sod nafte znižala na 20 dolarjev, Uaff* Pa g0vor'j0 o $18 na sod. Pred leti je stal sod OPEČ Arah-•Car *34 na sod- Najboli prizadeta trenutno je Saudska drža 'Ja’ niž-'a cena nafte Pa Je ugodna za industrijsko razvite ^ Ve> Predvsem ZDA in Japonsko.
Membne spremembe v najvišjem sovjetskem vodstvu — ndrej Gromiko postal predsednik ZSSR, novi zunanji minister pa je Eduard Ševardnadze
sPreiu ZSSR ~ Pretekli teden je prišlo do pomembnih Vodstvemb V na->vi§jern sovjetskem partijskem in državnem $pr u- Opazovalci sovjetskih političnih razmer menijo, da tyju .ernbe pričajo o presenetljivo hitri utrditvi položaja ražrJ ? ^ Gorbačova. Seja centralnega komiteja je namreč tekm ' 3 Člana Politbiroja Grigorija Romanova, ki je bil baje sovje,Val z Gorbačovom za najvišje partijsko mesto. Vrhovni n°vai ’ SOvietski parlament, je pa na predlog Gorbačova ime-^roM'lf0*e°*elne8a zunanjega ministra, 76-letnega Andreja A. je pa ' a’ za novega predsednika ZSSR. Novi zunanji minister stnatr 'detni Georgijec Eduard Ševardnadze, ki je splošno ro{ju n Za izredno sposobnega, vendar brez izkušnje na pod-iskai b2l|Panie politike. Včeraj je dejal Ševardnadze, da bo Jse odnose z zahodnimi državami.
Iz Clevelanda in okolice
Novi grobovi
Pauline Janc
V	nedeljo, 7. julija, je umrla 91 let stara Pauline Janc, rojena Crtalic, vdova po Jacobu, mati Franka, Josepha in Josephine Samson (vsi že pok.), stara mati Franklina, Dennisa in June Powers. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti v četrtek, 11. julija, v cerkev Marije Vne-bovzete dop. ob 9. uri. Na mrtvaškem odru bo jutri, v sredo, pop. od 3. do 5. in zv. od 7. do 9.
Marie Koss
V	soboto, 6. julija, zjutraj
je v Slovenskem domu za ostarele umrla 79 let stara Marie Kos, rojena Prijatel, vdova po 1. 1982 umrlem Edwardu, mati Marilyn Lekan in Richarda A., 7-krat stara mati, sestra Johna, Olge Edgar, Daniela Praznovsky ter že pok. La-verne Praznovsky in Elle Szabo, članica SŽZ št. 32. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. danes, v torek, v cerkev sv. Kristine dop. ob 9.15 in od tam na pokopališče Vernih duš. Družina priporoča darove v pokojničin spomin Slovenskemu domu za ostarele na Neff Rd.	,f.
Anton (Tony) Godec
Umrl je Anton Godec, mož Frances, roj. Vdovic, oče Davida in Timothyja, 8-krat stari oče, sin Aloysiusa in Mary (roj. Zajc) (oba že pok.), brat Jean Herdman ter že pok. Louisa, Sophie Mauer, Ann Rogel, Alice in Albie Pesek. Pogreb je bil iz Fortunovega pogrebnega zavoda včeraj, v ponedeljek, v cerkev sv. Lovrenca in od tam na Kalvarijo.
Frank Plemel
V	sredo, 2. julija, je v Slovenskem domu za ostarele umrl 85 let stari Frank Plemel, prej živeč na 19612 Kildeer Ave., rojen v Mlinu na Bledu, Slovenija, od koder je prišel v Cleveland 1. 1914, mož Frances, roj. Šilc, oče Emily Richardson in Florence Keith (pok.), 3-krat stari oče, 5-krat prastari oče, brat Pauline Grimes, Josepha ter že pok. Jacka, Johna, Mary Workman in Albina, mizar po poklicu. Pogreb je bil iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152.cesti 6. julija, v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. in od tam na pokopališče Vernih duš.
John R. Janežič
Umrl je John R. Janežič, vdovec po Theresi, roj. Lau-sche, oče Johna, Diane T. Alto in Jamesa, 3-krat stari oče, sin Johna (pok.) in Mary Kongut (roj. Sraj), brat Mary Lou Kuzel, stric Mary Ruth. Pogreb je bil iz Fortunovega pogrebnega zavoda včeraj, v ponedeljek, v cerkev sv. Petra in Pavla in od tam na pokopališče Vernih duš.
Prijateljske tekme—
To soboto in nedeljo prirede St. Clair lovski klub ter lovski društvi iz Toronta in Kitche-nerja prijateljske tekme na glinaste golobe na lovski farmi, 6599 Ravenna Rd. V soboto bo na razpolago stejk večerja. Pridite in se srečate s prijatelji iz Kanade!
Skupno sv. obhajilo—
Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu bo imelo skupno sv. obhajilo to nedeljo pri 8. sv. maši, takoj potem pa sestanek v cerkveni dvorani. Članstvo vabljeno.
V bolnišnici—
Rev. Louis Tomtz, priljubljeni duhovnik, ki veliko pomaga pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu, se nahaja v sobi 546, St. Vincent Charity bolnišnici. Obiski so dovoljeni. Prijaznemu in zavednemu slovenskemu duhovniku želimo skorajšnjega in popolnega okrevanja!
Zlatomašnik—
Rev. Max F. Sodja bo praznoval 50-letnico mašniškega posvečenja z zahvalno sv. mašo v nedeljo, 21. julija, ob 12. uri opoldne v cerkvi Marije Vnebovzete, 15519 Holmes Ave. Maševal bo škof A. Edward Pevec. Vabljeni ste, da se te sv. maše udeležite ter praznujete skupaj z Rev. Sodjo.
Andrew Viri
Umrl je 91 let stari Andrew Virt, mož Frances, roj. Bi-zzack, oče Helen Zabukovec ter že pok. Rose Weiss in Betty Marich, 8-krat stari oče, 8-krat prastari oče. Pogreb je bil
3. julija na pokopališče Vernih duš.
Pauline Leganshuk
Umrla je 89 let stara Pauline Leganshuk, rojena Lastowka, vdova po Nicholasu, mati Pauline Jurcisek ter že pok. Josepha Stanleyja, Antona, Alberta in Mika, 6-krat stara mati, 5-krat prastara mati. Pogreb je bil iz Zak pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair Ave. v torek, 2. julija, v cerkev sv. Andreja in od tam na Kalvarijo.
Louise Cinkole
Umrla je 88 let stara Louise Cinkole, rojena Smerdel, vdova po Antonu, mati Edwarda (pok.), Margaret L. Turk in Catherine J. Vicic, 5-krat stara mati, 2-krat prastara mati, sestra Julijane Prelc (Jug.) ter že pok. Antona, Amalije Kaluža, Ivanke Widgay, Albine Korbar, Karola, Frances Jezeč, Janeza, Marije in Karoline. Pogreb je bil iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo, 3. julija, v cerkev Marije Vnebovzete in od tam na pokopališče Vernih duš.
(dalje na str. 4)
Svetovidski festival ta teden—
Ta petek se bo začel tridnevni svetovidski poletni festival. Spored festivala boste našli na str. 3 današnje AD. Pridite na festival ta petek, soboto in nedeljo!
Okreva na domu—
Sutton Joseph Girod, podpredsednik Želetovega pogrebnega zavoda, se je nahajal v Cleveland Clinic bolnišnici vse od 5. junija. Prestal je zelo težko operacijo in te dni se je vrnil domov na 6502 St. Clair Ave., kjer ga bo negovala njegova žena Antoinette. »Suttie« se iskreno zahvaljuje vsem številnim prijateljem za bodrilne kartice, cvetje, darila in molitve za časa njegove bolezni. Posebna zahvala Rev. V. Tomcu za njegov obisk v bolnišnici. Sutton Girod je med drugim član direktorija Slovenskega doma za ostarele. Želimo mu hitrega in popolnega okrevanja!
Letno kosilo—
V	sredo, 17. julija, ima Kr. št. 2 PSA svoje letno kosilo in sicer v Hofbrau Hausu na E. 55. cesti. Začetek ob 1.15. Za članice ni vstopnine, za goste pa je cena kosilu $6.50. Krožek bo počastil soproge, ki pomagajo članicam pri prodajah potic in drugih prireditvah. Ti so: Tony Kaus, John Kaušek, John Žnidaršič in Sutton Girod st. Rezervacije za kosilo so potrebne. Pokličite Jo Turkman (531-3595), Marge Kaus (585-2603) ali pa Justine Girod (268-0882).
Za škofa Slomška—
V	sklad škofa Slomška so od zadnjega poročila darovali: $15 g. in ga. Anton Lavriša, $10 ga. Viktoria Pianecki, $6 pa g. Franc Kamin. Za darove se lepo zahvaljuje Slomškov krožek!
Kucinich za guvernerja—
Včeraj je napovedal svojo kandidaturo za guvernerja Ohia bivši clevelandski župan Dennis J. Kucinich. Njegov nasprotnik na primarnih volitvah v demokratski stranki bo sedanji guverner Richard F. Celeste. Zanimivo je, da je Celeste po izvolitvi imenoval več Kucinichevih tesnih sodelavcev za člane njegove administracije. 38-letni Kucinich je rekel, da ne bo letos kandidiral za ponovno izvolitev v clevfe-landski mestni svet. Politični ocenjevalci menijo, da bo Kucinicheva kandidatura povzročila velik spor v vrstah demokratske stranke.
VREME
Vroče in soparno danes z najvišjo temperaturo okoli 90° F. Oblačno jutri z možnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 80° F. V četrtek spremenljivo oblačno z možnostjo dežja in najvišjo temperaturo okoli 75° F.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100)
James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor
Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: RT. REV. MSGR. LOUIS B. BAZNIK
NAROČNINA:
Združene države:
$33 na leto; $ 1 8 za 6 mesecev; $ 1 5 za 3 mesece Kanada:
$42 na leto; $27 za 6 mesecev; $1 7 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade:
$45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD. (letna):	ZDA: $18; Kanada: $22;
Dežele izven ZDA in Kanade:	$25
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$33.00 - year; $ 1 8.00 - 6 mos.; $ 1 5.00 - 3 mos. Canada:
$42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign:
$45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00-year; Canada: $22.00 - year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
No. 52 Tuesday, July 9, 1985
83
O narodni spravi n.
Zadnjič smo v izvlečkih navedli nekaj odstavkov iz časopisnega boja med najbolj prominentnimi akterji okrog vprašanja o narodni spravi med Slovenci. Problem sprave je zajel v zadnjem času obširne kroge zlasti med izobraženo mladino, ki hoče in zahteva jasnosti in resnice o tako imenovanem osvobodilnem boju, o revoluciji in posebej o pomoru protikomunističnih borcev po končanih sovražnostih. Po štiridesetletnem molku je pač že čas, da se stvari razčistijo in odpre pot do narodne sprave.
Toda, kaj naj ima človek v mislih, ko govori o narodni spravi? S. Hribar, ki je javno odprla to vprašanje, govori več ali manj o vnanjih oblikah take sprave med komunistično partijo in njenimi voditelji ter narodom kot celoto, ki je globoko prizadet. Vendar o vsebini spravnega akta samega, ki naj bi premostil prepad in začel celiti žgoče rane na narodnem telesu, je le malo slišati. Zato ne bo odveč lotiti se tudi tega problema in ga postaviti v pravo luč.
Pri tem nam pride v dobrodošlo pomoč globoko teološko in filozofsko razmišljanje zelo izobraženega in učenega slovenskega jezuita Vladimirja Kosa iz Tokija. V svojem novoletnem pismu uredniku »Glasa« Slovenske kulturne akcije v Buenos Airesu, se med drugim obširno ukvarja tudi z definicijo pojma »sprava«. Posnel bom v naslednjem njegove misli in sklepe, da nam bo ta pereči in aktualni problem čim jasneje pred očmi, kadar koli bomo brali ali slišali o njem.
Začetno se p. Kos ukvarja z razlago pete prošnje oče-naša: »Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom«, in se zamisli v takšno dejanje odpuščanja, ki se dogodi enostransko, naj krivičnež proti odpuščanja ali ne. Dolg resnično odpustiti pomeni, dolg izničiti, pravi p. Kos. Kadar človek, ki dela krivico, svojega dejanja ne obžaluje, se v volji z njim istoveti, česar pa s svojim odpuščanjem jaz ne morem izničiti — človekova volja je najgloblja resničnost tako dobrega kot zlega dejanja —, je enostransko odpuščanje brezuspešno in bi bilo navzkriž z enim izmed osnovnih naukov Božje besede.
Zagovarjanje enostranskega odpuščanja, češ, pozabimo medvojne in povojne dogodke bratomornega klanja in sezimo v bratski edinosti v roke naslednikom komunistične revolucije, je temeljito zmotno. Kot da bi zagovorniki take »sprave« sami slutili zmoto, skušajo svoj mirovni predlog omiliti z izgovorom, da sta obe strani zakrivili krivice, ki si leže v ravnotežju. Vsak govor o krivici predpostavlja določen kriterij dobrega in zlega, ki nam šele sodbo omogoča. Domobranci in drugi protikomunisti so se čutili vezane po načelih krščanske etike, ki vsebuje splošnočloveške pravice, prilagodljive vsakemu zgodovinskemu položaju. Vsaka komunistična partija pa priznava le en marksistično-leninistični kriterij dobrega in zlega. KPS je v revoluciji po tem kriteriju uporabljala popolnoma nesprejemljiva sredstva, kot prevaro z monopolizacijo oboroženega odpora,
Romanje Zveze oltarnih društev (ZOD) iz Clevelanda v Lemont
CLEVELAND, O. - Če je človeku usojeno dolgo življenje, ima veliko globoko zasidranih sprememb v tem življenju, ki nas privede do spoznanja, da je življenje to, kar smo podedovali od svojih staršev in nadaljevali v stanu, katerega smo si sami izvolili. Končno moramo pripoznati, da nas je. v. vseh letih vodila božja Previdnost in nam kazala pot, ki vodi k Njej, ki je naša pomoč v težavah. Njeno ljubeče srce je bilo vedno pripravljeno nas sprejeti in pomagati.
Kakor vsako leto, tako nas tudi v tem letu Marija Pomagaj prisrčno vabi na romanje Zveze oltarnih društev-, ki bo 10. in 11. avgusta 1985 na slovensko Brezje v Lemontu. Precej romaric se je že javilo, druge pa odlašajo in čakajo, kaj jim bo prinesel mesec avgust. Vendar moram do 20. julija zagotovo vedeti, ali greste tudi vi z nami, zato vas prosim, ne delajte mi nepotrebnih sitnosti. Avtobusno podjetje namreč zahteva svoj denar že vnaprej.
$76.00 res ni velika vsota za vožnjo, prenočišče in hrano, saj so nam častiti patri v vseh ozirih zelo naklonjeni in nam pomagajo, kjer pač morejo. Pokažimo, da smo res častilke Presv. Evharistije in Brezmadežnega Srca Marijinega. Darujmo to romanje naši nebeški Materi za spreobrnjenje nevernikov, ki prizadenejo toliko nesreč in trpljenja nedolžnim ljudem.
Veseli me, da Oltarna društva tako napredujejo. Pri Sv. Kristini so imele sprejem 31 novih članic. Vsa čast njim! To je dobro znamenje, da so
se tudi mlajše navdušile in so s tem pokazale, da želijo nadaljevati to, kar so se njih dobre matere ustanovile. Tudi pri drugih farah je isto navdušenje.
Zveza Oltarnih društev je in ostane močna, saj jo je njen ustanovitelj in duhovni vodja č.g. Julij Slapšak podpiral s svojo molitvijo in trpljenjem. Z njegovo smrtjo smo izgubile zvestega vodnika. Bog ga je hotel imeti, naj mu da večno plačilo za njegovo neumorno delovanje med nami. Kadar sem s g. Slapšakom govorila, je vedno ponavljal: »Ostanite močne, ne dajte se prevarati, ohranite ljubezen do Jezusa v Presv. Rešnjem Telesu, in do božje Matere Marije!«
V zadnjem času smo imele tudi tri zlastomašnike in sicer - msgr. Louis B. Baznik, nekdanji duhovni vodja Oltarnega društva pri Sv. Vidu, Rev. •Joseph Celesnik, od Sv. Kristine, v nedeljo, 21. julija, pa bo Rev. Maks Sodja, sedaj s Floride, nekdanji kaplan pri Sv. Vidu in Mariji Vnebovzeti, obhajal svoj zlati jubilej pri sv. maši ob 12. uri opoldne in sicer pri Mariji Vnebovzeti. Članice, zapomnite se ta dan in pridite k sv. maši in na slavljenje. Naj dodam, da je veliko naših članic letos tudi obhajalo zlati jubilej. V imenu Zveze Oltarnih društev se Vam vsem skupaj prav iskreno čestitam in Vam želim obilo božjega blagoslova v nadaljnjih letih življenja.
Romarice, ki želite iti na naše romanje, javite se pri pri Mary Gerl (od sv. Kristine), pri Rose Bavec (od Marije Vnebovzete), pri Amaliji
nepriznanje demokratskega, načela večine, laž, kleveto in ustrahovanje, mučenje in likvidacijo. S tega vidika nekomunisti in komunisti sploh nimajo skupnega besednjaka in torej tudi ne skupnega zakonika.
Vendar so nekatera dejanja tako splošno človeškega značaja, tako globoko vplivajo na človeško družbo, da se je njih dobrote ali zla lahko zavedati, čeprav dejanje imenujemo z različnim imenom. Takšno dejanje je umor jetnika brez pravičnega sodnega postopka (1 2.000 vrnjenih, razo-roženih domobrancev I. 1945). Domobranci z vsemi drugimi borci so se bojevali za svoj celokupni narod proti nevarnosti, da postane Slovenija stalinistična kolonija; prav tako ima tudi nezakoniti pokol ali umor tistih tisočev jetnikov vsenarodni značaj. Ker je občečloveškega značaja, je priznanje in obžalovanje te strahotne krivice, storjene celemu slovenskemu narodu, možno na občečloveški ravni: priznanje s pripravljenostjo na primeren način zadostiti celemu narodu za storjeni zločin. To priznanje in zadostitev mora izhajati od naslednikov stalinistične revolucije v Sloveniji.
Kaj pa zločini od strani domobrancev? Komunističnemu klanju podobnih činov tudi partijsko vodeni zgodovinarji ne morejo odkriti, ker jih ni bilo. Domobranci so se čutili odgovorne osebnemu Bogu, komunisti pa se čutijo odgovorne le partiji kot najvišji instanci. Možno je, da so posamezni domobranci zakrivili zločine občečloveškega značaja, toda med možnostjo in dejstvom je v zdravi človeški družbi za izključitev usodne pomote določen pravičen sodni postopek.
Krščanski človek, ki dnevno moli očenaš s peto prošnjo, mora biti v srcu pripravljen iskreno odpustiti, ko pridejo odgovorni za velike narodu storjene krivice prosit narod odpuščanja in te krivice brez zvijače obžalujejo. Tudi vsemogočni Bog odpusti grehe pri spovedi le, če se jih izpovem in kesam.
Te zgoraj posnete globoke misli p. Vladimirja Kosa DJ o obliki in vsebini sprave naj bi bile vodilo odgovornim čini-teljem, kako sedaj usodno razdeljeni narod spet združiti na skupno pot v lepšo bodočnost.
L. P.
Košnik in Mary Marinko (od sv. Vida in drugih fara).
Točno ob 7. uri zjutraj v soboto, 10. avgusta, se skupno z dvema avtobusima odpeljemo proti Lemontu, kjer nas naša Marija Pomagaj čaka s svojim sinom Jezusom.
Na svidenje torej 10. in 1L avgusta!. V ponedeljek, 12-avgusta, okoli 5. ali 6. ure zjutraj pa se bomo zdrave in vesele vrnile domov.
Mary Marinko z romarsko družino
BELA KNJIGA
TABOR DSPB sporoča, da je Bela knjiga, ki je nec*a'^! izšla in vsebuje nad I3.00v imen slovenskih žrtev komuni stične revolucije, sedaj v pr° daji. Cena knjigi je $10. Kdor jo pa želi po poši, naj doda se $1.50 za poštnino. Poklice po telefonu ali pišite sledeču11 poverjenikom:
MILAN ZAJEC,
15613 Holmes Ave., Cleveland, OH 44110 Tel. — 851-4961 HINKO ZUPANČIČ
6704 Schaefer Ave., Cleveland, OH 44103 Tel. — 431-4576
ŠTEFAN REŽONJA 914 E. 216 St.,
Euclid, OH 44119 Tel. — 531-7354 Pri istih osebah lahko naroS*
spominske razglednice* Cena: $1.00 za tri komad •
Biseromašnik
Jožef GODINA
CLEVELAND, O. - v D0"JjU šolskih sester »Caritas« v berku na Koroškem PraZ" tiho in skromno svoj^ ^ ,j, mašniški jubilej g. J°2e :e na. Njegova življenjska P ^ tako zanimiva, da je se ga spomnimo in mu
no.	jcj
Rojen je bili. 1898 v B'«
! Slovenski krajini, kJerj va
edaj še avstroogrska	^
er se je zato zelo dobro nadžarščine. Po /stopil v Ljubljani v V ;ko družbo lazariste n y našnika je bil P05^ poljubljam 29. junija em je postal vodja m' iskarne v Grobljah Pr' ^51-
ialah ter urejal ^0/^	v
one, ki danes tzhaJ \rgentini.	y^b-
Leta 1938 je
jansko škofijo in Je ^,orenj'
^al na Jesenicah na
;kem, kjer se je moCIlneni ifl Tvoval tudi na soc posvetnem področju-V začetku vojske le ^ jo e pribežal v Rim in ^ zpA em je odšel gy. itiroval tako P^rlJi idu kaKor tudi Pr' nebovzeti v Cleve velik°
: bil v ZDA, Je ^ sdeloval pri Awerl	'
ni. Leta 1969 P^ f v P1''
Dkoj k šolskim ses ra ^0 srku, kjer opravlja išnega duhovnika. ^i-
Tudi mi mu k j^' ^ yja imo in mu želimo^ isluženi prijeten po* v>
(Celovšk» ^
:r je pas
a
3
0
[•
i-
ir
ie
;e
n
ite
e.
V
’li'
uje
ro-
id)'
tj«
da
ita-
rici
jila
jva
LiJi'
j«
ofl-
V
. V po-isK« aifl' //5'' , v
jud'
in«'
enj' dd' , ia
94I'
rpA
sv:
laf'j1
P
’\P
ir*0'
,Plr
už1’0
jesli’
v^;
y
Ha-Hec-Hi-Ho-Humor!, ii
Skuhal
ait pogrel
MEGAN
POGOVOR (Nadaljevanje)
Kdor se je udeležil spominske svečanosti v clevelandski stolnici sv. Janeza ob priliki 40. obletnice vračanja in Pokola slovenskih domobrancev, bo moral priznati, da je bila organizacija in celotna izvedba programa prvovrstna. Celo domači škof, prevzvišeni Anthony Pilla, je bil prijetno Presenečen in se je kar dvakrat zahvalil udeležencem ter jim čestital, k tako veličastni izvedbi proslave. On je najbrž Phčakoval par sto starejših ljudi, katerih molitev in petje v tujem jeziku bo votlo odmevalo v prostorni stolnici, nato pa se bodo razšli. Toda kakšna manifestacija vere in zvestobe!
Navedel bom nekaj najbolj zanimivih razlogov, zakaj so nekateri manjkali. Nekdo mi je rekel dan preje, da ga letos ne bo za to, ker je že čas, da se ta reč pozabi. »Če ne bi kar j^aprej s to rečjo prihajali na dan in jugoslovanske oblastni-6 jezili, bi tudi oni bili pripravljeni enkrat za vselej to reč p°kopati.
Najbolj žalosten pa sem bil odgovora mladega moža, '9ar stari oče je bil med vrnjenimi in ustreljen: »You know, w,r- Nemec, that was 40 years ago and we have to live our IVes today. This thing downtown really cuts into my after-noon. We have a barbecue scheduled in our backyard, you
Understand...«
only understand that you don't understand,« sem odgovoril. Jaz nisem sodnik in mi še na misel ne pride, a bi kogarkoli obsojal zaradi njegovega stališča. Vem pa, ako smo se počutili pred 40 leti. Moravški ljudski pesnik in Poznejši dobri prijatelj LIMBARSKI (Urbanija) je leta ^6 napisal za Koroško Kroniko naslednjo pesem, ki jo 0rn Podal kar po spominu:
BEGUNEC
Prispel sem v tujino na samo pomlad med cvetje, čarobno duhteče.
Na divnih gredicah tam sredi livad, zavriskal sem skoraj od sreče.
Med cvetke uzre se mi mlado oko, ugajala mi je srebrna.
Ob rahlem dotiku umaknem roko, nobena ni bila brez trna.
Kako si bom šopek na prsi pripel? če nima tu vigred ga zame;
V odgovor pa vetrič je s palme zavel, naj križ si zadanem na rame.
rojstni dan si želim tri pridne otroke!« vzklikne 0troc0dlien°! Potem nas bo šest'<< v en glas zavPijej°
vSa. " Nehaj, no, Evgen! Tako se razburjaš, kot bi zamudila j0 Pol ure, pa sva prišla le dve minuti prepozno na posta-
VimiiT rslikoli si ne bi mislil, da danes študij toliko stane, dlhne oče.
btalo s Pa Še to P°misli- očka, da spadam med tiste, ki bolj ^udirajo.
beSe^ite|j se trudi, da bi učencem razložil, kaj pomeni Če poa ANARHIZEM. Ob koncu naporne ure vpraša Blaža, z0a kakšno skupino, katere namen je, da vse podira, eveda poznam. To so kegljači.«
/ " 'V '
RADA BI SHUJŠALA...
Iz življenja Slovencev v Milwaukeeju
Graduirala je...
CLEVELAND, O. - V nedeljo
16.	junija je na Cleveland Marshall College of Law univerze Cleveland State graduirala za doktorja prave Vida Pust-Hauptman. Leta 1981 je bila graduirala summa cum laude na Dyke College in sicer iz »Paralegal Education«.
Uspešneje končala semester za sodno prakso pri sodnici 8. okrožnega apelacijskega sodišča Ann McManamon. Veliko pravnih izkušenj pa si je pridobila v zadnjih letih, ko je bila v službi v odvetniških pisarnah Bertsch, Fludine, Millican & O’Maley Co., L.P.A., pri Banks Baldwin Law Publishing Co. in pri odvetniku Antonu Lavrishi.
Vida je hčerka g. in ge. Milko Pust in živi s svojim možem Tonetom, ki je po poklicu mehanični inženir in trenutno zaposlen kot »general manager« pri znani slovenski firmi Sunset Industries Inc. v Willowicku, Ohio.
Prijatelji in sorodniki iskreno čestitamo novemu odvetniku in ji želimo veliko uspeha pri državnem izpitu!
Zahvala
TABORA, DSPB
CLEVELAND, O. - Proslava ob 40-letnici vetrinjske tragedije 15. in 16. junija na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi je za nami. Zato Tabor DSPB čuti prijetno dolžnost, da se vsem, ki so kakorkoli pripomogli k tako lepemu uspehu, najlepše zahvali. Vsem, ki ste šivale zastave, delali in postavljali drogove, na katerih so zastave plapolale, risali in postavljali napise, pripravljali baklje, okrasili in osvetlili Orlov vrh in kapelico — res prisrčna hvala.
Častitima gospodoma msgr. L. Bazniku in č.g. F. Kosmu za daritev sv. maše, naš iskren boglonaj. Enako vsem pevcem, onim iz Collinwooda in Sv. Vida z Rudijem Knezom na čelu, Potočnikovim pevcem iz Toronta, in Sršenovim »Fantom na vasi«. Narodne noše so brez dvoma pripomogle k dnevu, »ki ga je naredil Gospod«. Hvala vam.
Preveč bi bilo imen, če bi našteli vse, ki ste sodelovali pri programu, v kuhinji, pri bari, dvorani, s tem pa doprinesli svoj delež k uspehu.
Ameriška Domovina nam je širokogrudno stala ob strani. Zato njej in uredniku naša iskrena zahvala.
Preko zračnih valov dr. Milan Pavlovčič ni samo vabil na proslavo in objavljal spored, temveč je skozi ves mesec imel prekrasne programe posvečene našim mučencem. Srčna hvala, Milan!
In končno, vsem vam, dragi prijatelji, ki ste odkoderkoli prišli v teh dneh na Orlov vrh, nadvse iskrena hvala, da smo se skupno poklonili spominu onih, ki so padli za
Boga, narod in domovino.
- Odbor
MISIJONSKI PIKNIK
Misijonska znamkarska akcija ali misijonski krožek v Milwaukeeju, pripravlja svoj že 15. zaporedni piknik, ki bo 28. julija v Parku Triglava z običajnim sporedom: sv. mašo ob 11. dop., kosilom in družabnim popoldnevom, srečanjem z misijonskimi prijatelji in znanci. Na sporedu bo tudi, kakor običajno, žrebanje lepih dobitkov, kakor tudi razne igre za zabavo.
Predsednica Mici Coffelt, ki je bila pred mesecem dni v bolnišnici na zdravljenju, je spet vesela in zdrava doma in pridno pripravlja ter organizira vse potrebno za veliki misijonski »praznik«.
Vedno ste radi prihiteli na ta dan v lepi Park domači kakor tudi številni naši prijatelji iz Chicaga, Lemonta, Waukega-na, Racina in še od kje, vsi z namenom, da s svojo prisotnostjo moralno in tudi gmotno podpirate delo, ki je namenjeno v pomoč našim misijonarje, kateri delajo na terenu in se žrtvujejo pomagati tistim, ki nujno pomoč rabijo.
Z zaupanjem v vašo pomoč in navzočnost, vas vse prijazno vabimo 28. julija v lepi triglavski park na prijetno srečanje!
Naj dodam še, da misijonski piknik prireja Misijonski krožek in ne društvo Triglav, kakor je bilo v AD javljeno. (Čeravno sodelujejo eni in isti ljudje.)
Toni Strmšek — Umrl
Dne 21. junija, v 84. letu življenja, se je za vedno poslovil od svojih dragih in prijateljev mož krščanskih načel, bivši višji narednik jugoslovanske vojske in starosta društva Triglav, g. Toni Strmšek. Kot odločen protikomunist in član Orlov, se je po drugi svetovni vojni s tisočimi drugih podal na pot begunstva. Zapustil je domovino, ki jo je tako srčno ljubil.
Po dolgih taboriščnih letih v Italiji je našel novo domovino — Ameriko —, kjer se je stalno naselil v mestu Milwaukeeju. Našel je zaposlitev v us-njarni, kjer je delal vse do upokojitve.
Lep del svojih poletnih dni je s svojo dobro ženo Dari, večletno učiteljico in voditeljico folklorne plesne skupine Triglav, preživel v Triglavskem parku, kjer sta si uredila prijetno poletno bivališče. Njun prijeten »porč« je bilo stalno zahajališče mnogih prijateljev na prijetno kramljanje ob kozarčku dobrega vina, s katerim je Toni vedno rad postregel, njegova žena pa prav tako s skodelico kave.
Tako je teklo življenje sredi košatih hrastov in cvetja okrog njune »vile« leto za letom naprej, dokler ni pred dvema letoma njegovo trdno zdravje načela zahrbtna bolezen, ki mu je počasi spodjedla zdravje, končno pretrgala nit
življenja. V nedeljo, 21. junija, v najlepšem času leta, se je ustavilo njegovo plemenito srce.
Zdaj ga ni več in ga več ne bo. Nihče ga ne bo več klical, nihče več obiskoval. Njemu je ta svet ugasnil. Rože okrog njegove »bajtice« rastejo naprej — rastejo njemu v spomin. Vsemogočni Vrtnar ga je povabil v nebeški raj — za večno. Naj se v miru odpočije!
Ko je ležal v Jelenčevem pogrebnem zavodu, smo se še enkrat vsi poslovili od njega. V sredo, 26. junija, je bila pogrebna sv. maša pri Sv. Janezu. Bral jo je župnik p. Lovrenc Grom ob asistenci rev. dr. Jožeta Goleta in Jožeta Mejača. Z ganljivimi besedami se je od njega poslovil dr. Gole, pevci, ki so med mašo lepo peli, so za slovo zapeli še »Vigred se povrne«. Nato je bil sprevod na pokopališče Mt. Olivet, kjer je bil dragi Toni položen k večnemu počitku v svobodno ameriško zemljo.
Ženi Dari, sinu Karlnu in družini ter sorodnikom naše iskreno sožalje!
France Rozina
Nastopi Ansambla Lojzeta Slaka v Clevelandu
Gostovanje Slakovega ansambla organizira United Slovenian Society. Vstopnice za vse spodaj navedene nastope si lahko nabavite ali pri Tony’s Polka Village na E. 185. St., tel. (216) 481-7512, ali pri trgovini Tivoli na 6419 St. Clair Ave.
31. julija — Slakov ansambel nastopa na »Starokrajskem festivalu« na E. 185. cesti. Vstopnine ni.
28. avgusta — Koncert za slovenske upokojence v SDD na Recher Ave. v Euclidu. Vstopnice po $5 za koncert in ples.
30.	avgusta — Koncert v Ido-ra Park Ballroom, Rte. 62, Youngstown, O. Začetek ob
7.	zvečer. Za ples po koncertu igra Tone Klepec orkester. Vstopnice po $7, za otroke do 12. leta pa po $4.
31.	avgusta — »Slovenska noč s Slakom«. Večerja, koncert in ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 7. zvečer. Vstopnice po $15, za balkon (brez večerje) po 8.30 zv. po $7.
1.	septembra — Koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob
3.	pop. Slakov ansambel in Jeff Pecon orkester igrata za ples po koncertu in programu. Vstopnice po $7, za otroke do 12. leta po $4
2.	septembra — »Super Slovenian Fest« na Delavskem dnevu prazniku na ADZ letovišču, Kniffen Rd., Leroy, Ohio. Igrale bodo tudi USS godba na pihala ter razne harmonikarske skupine. Vstopnice po $4.
DOBRI L J UDJE
— Zgodba slovenske družine v ZDA —
XV. nadaljevanje
Janez Rant
5
Tri tedne po prihodu, so odpotovali z avtom v Vermont. Bližal se je 4. julij in vročina je začela pritiskati. Ker so imeli po sobah klimatske naprave, vročine niso čutili, dokler so bili v stanovanju. Toda zunaj, na prostem, je bilo grozno in za Petra in Cathy, ki prave vročine nista nikoli poznala, nevzdržno.
Šofiral je profesor. Večkrat so se ustavili. Tožil je, da ga nobena reč bolj ne utrudi kakor šofiranje. Dokler je bila živa njegova žena, sta se za volanom menjala. Hudomušno je dodal, da so bile njene partije vedno daljše kakor njegove.
»Peter, takoj jutri te bom peljal v Stowu v avtošolo, da se čimprej naučiš voziti,« je nadaljeval, »nato bomo mogli delati izlete po Vermontu, Kanadi, New Yorku. Ko boš že dober vozač, boš učil Cathy. Tudi njej bo koristilo.«
V Stowe so najprej večerjali v izredno lepi restavraciji, kupili živila za zajtrk in hiteli domov. Profesor je zahteval, da rečeta hiši v Stowe in New Yorku naš dom (our home) in nikoli vaša hiša (your house). Rada sta ga ubogala, saj sta se res povsod počutila kakor doma.
Hiša je ležala v gozdu kakih 100 metrov od glavne ceste. Bila je pritlična in imela tri spalnice, veliko dnevno sobo in kuhinjo z malo jedilnico. Pohištvo je bilo moderno. Ker je bilo že pozno, so šli spat in čiščenje odložili za naslednji dan.
Naslednji dan sta začela $ Cathy čistiti stanovanje takoj po zajtrku. Toda profesor je odtrgal Petra od dela in ga peljal v avtošolo. Tam jim je naročal, da ga naučijo čimprej voziti. To so tudi storili. Čez 10 dni sta se peljala s profesorjem v Montpelier, kjer je Peter položil šoferski izpit.
Takrat se je ustalil tudi njihov dnevni red.
Profesor je zjutraj ostajal malo dalj v postelji kot običajno. Po zajtrku se je sprehodil po gozdu, nato pa študiral ali čital časopise in knjige. Po kosilu je šel v klub, igral golf ali kako drugo igro, če je bilo vreme slabo. Imel je več prijateljev, ki so tam prebili počitnice.
Kadar ni šel v klub, so delali izlete. Najrajši je šel v Burlington, kjer je študiral medicino, in v Montreal, kjer je bila doma njegova žena.
Peter in Cathy sta imela vedno delo. Če ga ni bilo, sta ga poiskala. Očistila sta hišo, nato prepleskala vse sobe in kuhinjo, okna, vrata in nazadnje še tiste dele hiše, ki niso bili iz opeke.
Nato sta se spravila na gozd.
Neki dan je odkril Peter v gozdu precej daleč od hiše samotno klop, že vso prerastlo z zelenjem. Ko jo je čistil in rezal zelenje, je našel pod klopjo stekleničko. Pobral jo je, da jo
z dračjem, suhim listjem in drugo navlako vrže v smeti, pa je opazil, da je v steklenički kos papirja. Bila je dobro zaprta. Moral je vzeti nož, da je odstranil zamašek. Ko je razvil papir, je bral:
»Ljubi Fred! To je moje zadnje poletje v tem čudovitem kraju. Tu sva preživela mnogo lepih dni. Prosim Boga, da te čuva. Našla se bova zopet v srečnejšem življenju, ki mu ne bo konca. Ljubi te Nicole. Avg. 1948.«
Kaj naj stori? Listek je oči-vidno napisala profesorjeva pokojna žena! Ali naj ga da profesorju in pove, kje in kako ga je našel, ali naj molči? Nehote je prodrl v skrivnost njegovega življenja... List je bil napisan profesorju, nobene pravice nima ga prikrivati!
Ko se je profesor vrnil iz kluba, mu je Peter izročil listek, pokazal stekleničko in povedal, kje jo je našel. Hotel se je opravičiti, pa ga je profesor z gibom roke ustavil.
Profesorje prebral listek, ga prepognil, dal nazaj v stekleničko in oboje vtaknil v žep. Peter je videl solze v njegovih očeh in tudi njemu je bilo tako hudo, da se je obrnil, šel za hišo in jokal. Čeprav se je zavedal, da bi službe pri profesorju nikoli ne imel, če bi njegova Nicole še živela, je vendar v globini duše iskreno želel, da bi še živela.
Pri večerji je bil profesor redkobeseden in zamišljen. Tudi Peter in Cathy ga nista nadlegovala z vprašanji. Proti koncu večerje je vprašal:
»Peter, si povedal Cathy, kaj si našel v gozdu?«
Ko je Peter prikimal, je profesor nadaljeval:
»Cathy, Peter... kadar v življenju izgubita vse, celo najdražje, vama še vedno ostane nekaj, česar proti svoji volji ne moreta nikoli izgubiti, to je vera v Boga in posmrtno življenje. Moja Nicole je bila moja prva, edina in zadnja ljubezen. Jaz jo bom še videl. Ne jokaj, Cathy, pojdi k meni!«
Solze so Cathy vrele iz oči. Profesor jo je objel, pogladil po laseh in jo poljubil na lice. »Ti si odsev moje Nicole, moja pridna Cathy,« je govoril, ko jo je držal objeto, »ljubita se, kakor sva se Nicole in jaz. Peter, pojdi sem!«
Tudi Peter je jokal.
»Peter, bodi tako dober, pelji Cathy v posteljo. To je preveč zanjo, bova že sama pospravila!«
Tako so postali ena družina.
6
Peter je prijel Cathy za roko, jo objel okoli pasu in peljal v spalnico. Potem se je Peter vrnil v jedilnico. Profesor je še vedno sedel za mizo in si z desno roko podpiral glavo. Petru se je zdelo, da se je profesor zamaknil in da mu odseva iz obraza blaženi smehljaj sreče. Ni ga hotel motiti. Začel je pospravljati posodo. Profe-
sor ga je prekinil:
»Peter, imaš lepo ženo, lepo v vseh ozirih. Cathy bi mogla zaslužiti težke denarje, če bi postala model. Vem, da Cathy ne bi hotela tega nikoli storiti, postati model in razkazovati lepote svojega lica in telesa celemu svetu. Je preskromna in premehka za kaj takega. Cathy se niti ne zmeni, če se moški ozirajo za njo in jo občudujejo. Ona je vse tvoja ... z dušo in telesom. Zdi se mi, da ji včasih premalo izkazuješ svojo ljubezen. Ona potrebuje mehko besedo, rahel objem, topel poljub tudi takrat, kadar nista sama. Vem, da jo ljubiš, vem pa tudi, da svoje ljubezni nočeš razkazovati. Pa se vseeno potrudi! Pokaži ji tudi pred drugimi, da ti je ona vse. Cathy to potrebuje. Oprosti, da te učim. Oba imam zelo rad. Srečen sem, če sta vidva srečna. Upam, da me nisi krivo razumel!«
»Iskrena hvala, gospod profesor, storil bom, kakor mi
Poletni festival pri Sv. Vidu
Cleveland, Ohio — Letošnji poletni festival pri Sv. Vidu v Clevelandu se bo vršil v dnevih od 12. julija do 14. julija na šolskih prostorih na vogalu East 62. ceste in St. Clair Avenue. Za vsakega in za vse bo poskrbljeno za razvedrilo in domačo zabavo.
V petek, 12 julija, bo ob 7 uri zvečer nastopila češka sokolska plesna skupina; za njimi bo nastopila skupina godcev “West Side Button Box Group”, ob 8.30 uri pa bo začel igrati znani slovenski ‘‘Alpine Sextet”, ki bo igral do 11.30 ure.
Ob 5. ure popoldne naprej bo na razpolago večerja in sicer sarma, cena $4 za odrasle in $2 za otroke.
V	soboto, 13. julija, bo ob 7. uri zvečer nastopila romunska plesna skupina ‘‘Romanian Sezatoarea Dance Group”, za n jimi bo ob 7.45 uri nastopila znana slovenska folklorna skupina ‘‘KRES”, ob 8.30 uri pa bo začel igrati John Pecon orkester, ki bo igral za ples in zabavo do 12.30 ure.
V	soboto bodo od 5. ure naprej za večerjo na razpolago kranjske klobase s kislim zeljem, cena $4 za odrasle in $2 za otroke.
V	nedeljo, 14. julija, bo začetek festivala že ob 1. uri popoldne. Nastopale bodo različne skupine do 8. ure zvečer. Takrat bo začel igrati Al Markič orkester, ki bo igral do 11.30 ure, ko bo festival zaključen.
V	nedeljo bodo začeli servirati za kosilo že ob 11. uri dopoldne. Na izbiro bo goveja pečenka (Roast Beef) ali kurja pečenka (Chicken). Servirali bodo do 3. ure popoldne. Cena $5 za odrasle in $2.50 za otroke.
Vsi in vsak ste vabljeni, da pridete na to letno farno srečanje pri Sv. Vidu. Srečali boste morda prijatelje in znance, ki jih sicer med letom ne vidite. Domač pogovor zopet ogreje stara prijateljstva.
svetujete, še enkrat hvala,« je skrušen odgovoril Peter.
(Dalje prihodnji torek)
Etnična konferenca za ostarele ljudi
Washington, D.C. — V dnevih 17. in 18. maja 1985 se je zbralo v Washingtonu okrog 150 zatopnikov različnih narodnosti v ZDA, da razpravljajo o problemih ostarelih ljudi, ki so se iz Evrope naselili v Ameriki. To konferenco je sponzorirala organizacija “The Catholic University of America’s Center on Pre-Retirement and Aging in Washington, D.C.
O zaključkih te konference bo izšla posebna brošura, ki bo koristno služila vsem, ki se brigajo za ostarele ljudi iz Evrope, ki še malo razumejo angleški jezik in ne vedo, kakšne ugodnosti in pravice jim nudijo ameriški socialni zakoni.
Udeleženci so se dogovorili, da naj bi bilo več takšnih sestankov, kjer so skoncentrirane večje etnične skupine.
Brošura bo na razpolago na prošnjo. Kdor se zanima, naj piše na naslov:	Pauline
Mahon-Stetson, The Center of Pre-Retirement and Aging, The Catholic University of America, Washington, D.C. 20064, tel (202) 635-5483.
Novi grobovi
(nadaljevanje s 1. str.)
Veronica Potočnik Umrla je Veronica Potočnik, rojena Koren, žena Josepha, mati Cheryl Lekan in Jef-freyja, 6-krat stara mati, sestra Rose Huff in Rudyja (pok.). Pogreb je bil iz Želeto-vega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti 3. julija, v cerkev sv. Paskala Bajlonskega. Družina priporoča darove v pokojničin spomin Holy Family Home.
Joseph Perko
Umrl je 96 let stari Joseph Perko, vdovec po Sophie, roj. Peskar, oče Josepha (pok.), Stanleyja, Edwarda in Mary
Anton M. Lavrisha
ATTORNEY-AT-LAW
(Odvetnik)
Complete Legal Services Income Tax-Notary Public
18975 Villaview Road at Neff 692-1172
Feninmore, 11-krat stari oče, prastari oče, brat Frances Lekan, Antonie Zakrajšek ter že pok. Franka, Johna, Ludwi-ga, Mary Hočevar in Rose Bartol. Pogreb je bil iz Fortunovega zavoda, 5316 Fleet Ave., v petek, 5. julija, v Jennings Hall na 10204 Granger Rd., Garfield Hts. za sv. mašo, od tam pa na Kalvarijo. Družina bo hvaležna za darove v pokojnikov spomin Jennings Hallu.
MALI OGLASI
Hiše barvamo zunaj in znotraj Tapeciramo (We wallpaper)-Popravljamo in delamo nove kuhinje in kopalnice. Tudi druga zidarska in mizarska dela.
Lastnik TONY KRISTAVNIK
Pokličite 831-6430 ali 423-4444 zvečer
(X)
For Sale
2 houses, one at 1 100 E. 6 St., and one at 6214 Glass
Ave. Come bet. 5 & 7 p.r71-(49-52)
House for Sale Grovewood area. ^ Owner. Move-in cond. bdrm colonial. 2 1/2 baths-
2 car garage. 481-8659.
(52-54)
Live-in companion needed for elderly woman, m e change for room & board * other details. Call 449-50«^

House for Sale, Bonna ^e' 4 bdrms. Alum, sided. AP pliances negotiable. in cond. $35,000. Call
appt. 391-2174.
(52-55)
Needed
Slovenian Live-in Compa"'0 For elderly woman. and board and sa a
731-8525.
(52-53)
91„ rsnr/v;.
Euclid. July 8 to 12 by aPP only. Call 731-5346. house Sat., July 13 — a.m. to 5 p.m.
„ HOUSE FOI< S*LyocK 8 room house. One from St. Vitus s'*00
onn r'oii
0*1.7544.
Maple Heights Poultry and Catering
17330 Broadway
Maple
Heig11*8
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo za svatbe, banketa, obletnice in druge družabne prireditve. Za	vr»«l
postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpologo perutnina. Se priporočamo:
ANDY HOČEVAR IN SINOVI
Tel: v trgovino MO 3-7733—na domu
i
MO 2-2912_____^ J
Kanadska Domovina
Ob 40-letnici vetrinjske tragedije
(Govor Staneta Pleško na spominski proslavi ob 40. obletnici vetrinjske tragedije, ki se je vršila 15. junija na Slovenski pristavi v Genevi, Ohio.)
V čast fni je, da smem govoriti prav za 40-letnico naše narodne tragedije. Večkrat sem bil že tu, a letošnja proslava *nia še poseben pomen. Štirideset let je v življenju naroda dolga doba, še daljša so ta leta za tiste, ki se trudimo ohraniti vsebino in resnico tistih krvavih dni. Vsak dan je imel svojo bolečino, svojo žalost, tudi kri... morda prav malo skritega uPanja za tiste, ki se nismo nikoli podali... le sonca za prodane bataljone takrat ni bilo.
Včeraj je bilo 40 let, odkar Snio sestradani, pretepeni in °Pljuvani hodili zadnji marš °d Škofje Loke do Št. Vida in “ni pahnjeni v kot vrta, ker v Zavodih za nas ni bilo več prodora. Zvedel sem, da je bilo bsti dan v poslopju natrpanih tisoč ljudi: domobrancev, starcev, žena in otrok, vsi Zločinci in izdajalci lastnega
naroda«.
Danes je poteklo 40 let, kar ^ je Franc Rigler tam na vrtu ^Pal, da je tu strašno in da Je od več kot dva tisoč domo-rancev 1. transporta, ki so enim tednom prišli sem iz 0'(e. verjetno ostal sam ali ^orda dva, vse druge so že odbijali v Kočevje »na delo«.
('del sem tudi, da je bila koša-a *'Pa zjutraj brez listja, ker 8a ponoče pojedli jetniki. °iiko je bilo pa pretepanja, *r°Ženj, strahu in trpljenja — 1°Se opisati ne da. To je samo . n spomin na tiste, ki smo 11 lako srečni, da smo ostali rjdaj in imeii vsaj zrak. Sto-r®t hujše je bilo po sobah, ne njito v §t. Vidu, ampak po ' Sloveniji, ki je bila spre-“njena v eno samo veliko a °rišče brezpravnih ljudi.
^ je bil res tisti veliki čas, terega je napovedoval po-. Škof Jeglič. Ta čas je za-eval velike ljudi, ti veliki l^nji so bili naši mučeni L.atJe — domobranci in drugi, ^z njimi trpeli in umirali p 'dejo miru in svobode. ^avzaprav ni čas naredil naše ^ate velike; ne, oni so s svojo , es'obo Bogu in narodu do nca naredili tisti čas velik, j^stikrat premišljujem tiste }iv''ddim ljudi, ki so takrat
'o V-’trpe*' 'n um‘ral'»ter vse
’ ljudi in čas primerjam z stra* let pozneje. In me je ne mrtvih, ampak nas, tsv ^,no8' kot slepci drvimo ^Oeiom pa ne vemo, kam gre-1,1 "e pomislimo na konec.
bi ve^n° manj imamo časa, da jn Vsaj včasih pogledali nazaj t'stih nau^'*' 'z značajev
bon L	so vse dal' za lepšo
«0 |:nost Preživelih. Poznali Ujjr|.2 komunizma, zato so se btiir’ ,Vedeli so tudi, za kaj so btliČ •	50 l5'!' d° srnr,i 'z"
antp6?'’ n'so vračali sovraštva, lev ?. .^0 vdano sprejemali žr-s° iiK* ^ni '“'la določena. Ko Hov ^°^'li izdajstva in zloči-vifneS0 IT10l^ali iu 'udi te kri-spfa °b>sodbe sprejemali v
za vse, kar v našem
narodu ni bilo prav.
Mladi smo takrat mislili, da je bilo vse prav in lepo, im-poniralo nam je, ko so nas imeli za Marijin narod, pa je vendarle bilo tudi veliko senc in trnja, bilo pa je prikrito. Večina naroda ni vedela za razlike in trenja med našimi ljudmi, zato so znali biti edini v borbi in žrtvovanju; saj se še spomnimo na besede iz zadnjega transporta: kamor so šli drugi, tja gremo tudi mi! Prepričan sem, da je takrat neka nevidna moč od zgoraj vse nagnila k spoznanju, da mora biti njihova žrtev popolna, zato se smrti niso bali, ampak v tistem pričakovanju odpuščali vsem in vse, tudi tisti zadnji strel in smrtno rano.
Res, veliki časi so zahtevali velike ljudi, dobili pa so jih v slovenskih domobrancih. Večina od njih so bili preprosti in tako predani veliki borbi za narodni obstanek, da tudi po izdaji niso mogli razumeti zločinske igre, katere žrtev so bili. Jasno so vedeli, da gredo v smrt, a želeli so samo to, da bi kdo povedal narodu in svetu, kaj se je z njimi zgodilo. Upam, da je tistih nekaj, ki nismo bili vredni, da gremo do konca, ali pa smo bili izbrani kot posebne priče tistih dni, dobro izpolnilo svojo dolžnost do mrtvih soborcev.
Slovenski narod ve, da so bili domobranci junaki, kakršnih prej v vsej svoji zgodovini ni imel in jih slovenska mati najbrž ne bo rodila nikoli več. Ko je škof Rožman zvedel za ta krvavi obračun, je v veliki duševni bolečini zaklical: »Zdaj se za slovenski narod ne bojim več, ko ima toliko mučencev!«
Od tistih dni so odšla v večnost že štiri desetletja. Rdeči oblastniki so prepričani, da bo revolucija šla v zgodovino, kot jo oni uče, narod pa bo počasi pozabil na vse, kar so mu pripravili pod krinko OF. Uraču-nali so se, ker večni Gospodar ni dopustil, da bi bile tolike žrtve pahnjene v prepade in bile za vselej pozabljene.
V partiji so se pokazale razpoke, ker teža zločinov je bila prevelika. Prvi se je oglasil Kocbek, ki je v strahu spregovoril o Kočevskem Rogu, toda spregovoril je. Pozval je k narodni spravi in nakazal tudi pot, rekoč: »Prvo dejanje narodne sprave je priznanje te
26. Slovenski dan
Kakor pretekla leta, bo tudi letos Slovenski dan zadnjo nedeljo v juliju oziroma 28. julija. Posvečen bo slovenski mladini, ker je letošnje leto, leto mladine. Slovensko-kanadski svet že pripravlja program in vse potrebno, da bo uspeh 26. Slovenskega dneva zagotovljen.
- O.M.
krivde, te naše velike krivde!«
Kaj je dosegel? Razdražil je partijo, da je še bolj zavpila o »zločincih«, med nas pa poslala svoje plačance, ki še danes širijo vabo o pozabljenju. Toda kamen obračuna je bil sprožen in ga ne bo ustavil ves aparat partije, ker narod zahteva zgodovinsko resnico o revoluciji.
Zadnje leto jih je vedno več (nič zato, če imajo partijske karte), ki vidijo moralni, socialni, gospodarski in politični polom »novega reda«, čutijo praznino, ki posameznike in ves narod peha na rob obupa, zato iščejo pot iz te dileme. In vsi so prepričani, da je bodočnost naroda samo v narodni spravi. Narodna sprava pa ni v iskanju krivcev v drugem idejnem taboru, ampak v priznanju lastnih zločinov, postavitev spomenika vsem žrtvam, tudi domobrancem, množična grobišča pa naj postanejo sveti kraji, kamor bo narod romal in se spominjal pomorjenih. To je velika obsodba partije, še toliko bolj usodna, ker so te besede iz naše bele Ljubljane.
Brez dvoma smo pred velikimi pretresi, kajti narod znova zahteva pravico do življenja, hoče zvedeti vso resnico in že zahteva kazen za veliko krivdo partije. Mi k temu dodajamo samo tole: Hočemo narodno spravo, a ta mora sloveti na priznanju zločinov in kesanju. Brez teh dveh prvin sprave biti ne more.
Kaj pa bomo ob vsem tem storili mi, da bomo vredni dogodkov, ki se bližajo? Le poglejmo okoli sebe. Veliko nas je še, jutri se nas bo zbralo še več. Naša mladina se čuti slovensko, v njej je še volja živeti za višje ideale, po naših družinah se še moli in Bog nam ni prazna beseda! Kjer so pa te svetinje, tam je luč, ki sveti v bodočnost. Pramen te luči je v Clevelandu, tudi v Torontu še gori, še svetlejši je v Argentini.
Vse te lučke, ali pa naj bodo samo iskre po krajih, kjer žive naše ljudje, bodo nekoč zagorele v mogočen kres slovenstva, tistega slovenskega rodu, ki ga doma uničujejo in ubijajo, a noče umreti. Rešili ga bomo, če bomo to hoteli. Reševati naš rod pa ni dolžnost samo tistih, ki smo šli skozi (dalje na str. 6)
Otmar Mauser
BOGASTVO
V čem je bogastvo?
Bogastvo je srce, ki pozna ljubezen:
Ljubezen do Boga,
ljubezen do matere, bratov in sestra, ljubezen do žene ali moža, ljubezen do domovine, ljubezen do sočloveka, ustvarjenega po božji podobi...
Ljubezen je neločljivi del naše biti, ki nas dela ljudi in božje otroke.
Ob tem spoznanju vse naše zemske pridobitve ostanejo brez vrednosti v očeh Večnega Sodnika, ki bo ob naši smrti sodil naša dejanja.
- ŠE O NARODNI SPRAVI -
TORONTO, Ont. — Mislim, da je g. dr. Anton Štukelj v svojem govoru, ki ga je imel na spominski svečanosti v Torontu, dokaj jasno razčlenil pogoje, pod katerimi je možna narodna sprava. Za zločinski režim v domovini so ti pogoji gotovo prezahtevni, četudi temeljijo ne samo na krščanski morali, temveč tudi na mednarodnih zakonih o človečanskih pravicah, ter na ženevski pogodbi glede vojnih ujetnikov.
Kakor je danes že celemu svetu znano, so komunisti v Sloveniji brez vsakih sodnih postopkov pobili preko 12.000 slovenskih vojnih ujetnikov, katere so Angleži razorožene vrnili s Koroške s prevaro, da gredo v Italijo. Posledice te hinavske prodaje so danes znane, kakor tudi so znani zločini komunistov, ki so jih izvršili nad temi vrnjenimi protikomunističnimi borci.
Z velikim zanimanjem sem bral uvodni članek urednika AD od 14. junija 1985 pod naslovom: »Kakšna ,,narodna sprava**?«
V svojem članku tudi on razčlenjuje isto temo in težave, ki nastanejo, ko pričnemo pisati in govoriti o vsebini te narodne sprave. Mislim, da je g. Sušel eden redkih tistih, ki je doumel kompliciranost tega vprašanja, od katerega ne za-visi zgolj naša ideološka in politična emigracija, pač pa bodočnost celotnega slovenskega naroda.
Komunisti doma stojijo na stališču, da smo vsi mi, ki smo se uprli komunistični revoluciji, narodni izdajalci, in kot taki zaslužimo samo smrt. Monopol, ki ga je komunistična partija izvojevala z Dolomitsko izjavo v OF, je dokument, ki bo komunistično partijo končno pokopal. Ne samo, da so se s tem odpovedali demokraciji (o tej so neprestano govorili), pač pa so s svojimi dejanji odkrili stalinistične metode, katere so mnogi dobroverni in patriotični Slovenci prepozno spoznal).
Kaj je sledilo? Umori zavednih in krščanskih Slovencev,
nasprotnikov brezboštva in marksizma; uničenje celotnih družin in nepopisljivega terorja. Zato danes pomilujem Edija Kocbeka, Mikuža, Vidmarja in druge, ki so v OF videli »vstajenje« slovenskega naroda v »novo dobo«, ki naj bi prinesla slovenskemu narodu dolgo iskano svobodo in vsesplošno narodno izživljanje.
Dosegli so ravno nasprotno. Oni so bili tisti, ki so narod prodali tuji ideologiji, ki je bila v nasprotju s slovenskimi krščanskimi tradicijami in načeli. Iz slovenskega naroda, ki je sprejel krščansko vero pred več kot 1000 leti, bi radi napravili ateiste, ljudi, ki naj bi verovali v dialektični materializem Marksa, Lenina in Stalina, katerim je bila narodnost deseta briga, in česar so se naši slovenski komunisti naučili v Moskvi. Že večkrat sem citiral zdaj že pokojnega Edvarda Kardelja, ki je v enem od svojih govorov dejal: »Če ostane samo 5 Slovencev, in ti komunisti, je zmaga naša!«
Ko govorimo o narodni spravi, ali so naše zahteve in pogoji res tako zahtevni, da jih oblastniki doma ne bi mogli sprejeti vsaj v pretres in v trezno razmišljanje? Če se jim gre za slovenski narod, kakor so trdili in še danes trdijo, potem ne vidim nobene zapreke, zakaj bi bilo nemogoče priti do pametnega in za slovenski narod nujnega zaključka: Slovenci bomo kot narod obstali, če bomo v prvi vrsti služili slovenskim interesom in ostali zvesti naši zgodovini.
Trenutno ne izgleda, da bi do kakšne narodne sprave prišlo. Ker sem po naravi optimist, trdno verujem, da se bo doma vzdignilo ljudstvo; ne sicer s krvavo revolucijo, pač pa z utemeljenimi dokazi, da se komunizem ne bori za dobrobit slovenskega naroda, ki je v svoji zgodovini doprinesel nešteto žrtev, da bi svobodno živel in si bil svoj gospodar, temveč v svojih težnjah po oblasti komunistična partija
(dalje na str. 6)
KOLEDAR
PRIREDITEV
:X2ttaa3sixsi&giaszzis&issast3&i2x&^^
V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost.
JULIJ
12., 13. in 14. — Poletni festival pri Sv. Vidu.
17.	— Euclidski upokojenski klub priredi piknik na SNPJ farmi na Heath Rd., Kirtland. 21. — Misijonska Znamkarska Akcija priredi piknik na Slovenski pristavi.
27.	— Nevburška društva ADZ prirede »Nevburški dan« piknik na ADZ letovišču v Leroy, Ohio.
28.	— Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
28. — Milvvauški misijonski
krožek priredi Misijonski piknik na Triglavskem parku. 31. — Lojze Slak ansambel iz Slovenije gostuje na »Staro-krajskem festivalu« na E. 185. cesti.
AVGUST
4.	— Illinoiska KSKJ Federacija priredi »Illinoiski dan« piknik s sv. mašo ob 11. dop. Piknik bo do 8. zv. pri St. Mary semenišču.
10. in 11. — Romanje Zveze oltarnih društev iz Clevelanda v Lemont.
10. in 11. — Slovenski folklorni inštitut priredi Folklorni festival na ADZ letovišču, Leroy, Ohio.
14. — Federacija slovenskih upokojenskih klubov priredi piknik na SNPJ farmi na Heath Rd. v Kirtlandu. Igra Chuck Krivec.
18.	— SKD Triglav, Milwaukee, priredi drugi piknik.
24.	— Balincarski krožek Slovenske pristave priredi piknik z večerjo na SP.
25.	— Belokranjci priredijo piknik na Slovenski pristavi. Igra Tone Klepec orkester.
25. — Slovenski dom v Collin-woodu priredi letni »Povratek domov« veselico.
Od 28. avgusta do 2. septembra bo v Clevelandu in okolici nastopal Lojze Slak ansambel iz Slovenije. Seznam teh nastopov objavljamo ob priliki drugje v AD.
SEPTEMBER
8* — St. Clair Rifle klub in
Primorski klub priredita piknik na Lovski farmi, 6599 Ravenna Rd.
13.	— Kartna zabava v korist
Slovenskega doma za ostarele.
v dvorani pri Mariji Vnebov-zeti na Holmes Ave.
14.	— Ob praznovanju 25-letnice Frank Sterletove Slovenian Country House nastopa v clevelandskem Music Hall ob
8.	uri zvečer Slavko Avsenikov ansambel.
15.	— Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
15.	— Oltarno društvo fare sv.
Vida priredi kosilo v šolskem avditoriju.
22. — Društvo SPB Cleveland
priredi romanje v Frank, Ohio.
OKTOBER
5.	— Fantje na vasi priredijo koncert v SND na St. Clair Ave. Gostuje oktet Zvon iz Fairfielda. Začetek ob 7. zv. Igra Alpski sekstet.
6.	— SKD Triglav, Milwaukee priredi vinsko trgatev.
6. — St. Clair Rifle Club priredi pečenje školjk na Lovski farmi.
19.	— Tabor DSPB Cleveland
priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
19.	— Glasbena Matica poda koncert z večerjo in plesom v SND na St. Clair Ave.
20.	— Občni zbor Slovenske pristave.
27. — Slomškov krožek priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 popoldne.
NOVEMBER
2. — Štajerski klub ima martinovanje v dvorani sv. Vida. Igrajo Veseli Slovenci.
8., 9. in 10. — Jesenski festival pri Sv. Vidu.
9.	— Belokranjski klub ima martinovanje v SND na St. Clair Ave., ki bo obenem 20-letnica kluba. Igrata orkestra Veseli Slovenci in Tone Klepec 17. — Slovensko-ameriški kulturni svet priredi banket in program na čast Franku J. Lauschetu ob priliki njegovega 90. rojstnega dne, ,v SND na St. Clair Ave.
30. — Ameriška Dobrodelna
Zveza priredi banket ob 75. obletnici ustanovitve, v SND na St. Clair Ave.
DECEMBER
1. — Miklavževanje Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu. Ob 3. uri pop. v šolski dvorani.
8. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne.
Poročna vabila—
Naša pisarna sprejema naročila za tiskana poročna vabila. Deležni boste 20-od-stotnega popusta. Knjige s številnimi vzorci si lahko ogledate v naši pisarni.
Kanadska Domovina
Še o narodni spravi...
(Nadalievanie s str. 5)
slovenskemu narodu koplje grob.
Pravilno dr. Sušel ocenjuje v svojem članku vzdušje, ki trenutno vlada, ko pravi: »Do narodne sprave v Sloveniji ne bo nikoli prišlo brez temeljite demokratizacije tamkajšnjega političnega sistema. V tem morajo oni, oziroma partija, popustiti, ne pa mi v svobodnem svetu.«
Na koncu svojega članka pa še pravi: »Brez tega razvoja v Sloveniji, oziroma Jugoslaviji, ne bo glede resnične narodne sprave nič. Vsaj temu piscu se tako zdi.«
Popolnoma se strinjam z njegovimi ugotovitvami. Če Stane Dolanc in njegovi somišljeniki nimajo smisla za slovenske narodne potrebe, je to samo nov dokaz, da so se komunisti borili le za oblast in ne za svobodo slovenskega naroda, kakor so to pod krinko OF narodu trobili.
Razveseljivo pa je dejstvo, kakor je tudi dr. Štukelj omenil v svojem govoru, da se doma pojavljajo glasovi, ki zahtevajo zgodovinski obračun o dobi revolucije in nemudoma po njej.
Med temi glasovi je junaški glas Spomenke Hribar, ki je z vso odločnostjo in z izredno notranjo močjo predočila ljudem doma dilemo narodne sprave, ki je zalita s krvjo tiso-čev nedolžno pomorjenih v Kočevskem Rogu in drugod, ki so kot Slovenci in kot ljudje utrpeli nasilje, ki človeku odvzema njegovo dostojanstvo in njegovo pravico do življenja, podeljeno mu od Stvarnika.
Občudujem njeno vero, katere se morda sama ne zaveda. Občudujem njeno neustraš-nost, ki je v danih razmerah izvenredna. Lahko je nam svobodno pisati, ker živimo v svobodnih deželah. Doma to pomeni izgubo službe ali celo ječo. Spomenka Hribar, se zdi, je pripravljena na eno in drugo.
Spoznala je dolgoletno laž, ki se je pričela z OF in se še danes po štiridesetih letih servira slovenskemu narodu. Morda je danes ta dekle ali žena glas vpijočega v puščavi. Slej ali prej pa bo njen glas prevpil vse laži, katere še danes tvezijo komunistični oblastniki doma in jih kot papagaji ponavljajo njihovi sopotniki in somišljeniki med nami v tujini.
Kar me pri vsem moti, je dejstvo, da se slovenska katoliška Cerkev ne upa spregovoriti o slovenski narodni spravi s tako jasno besedo kot se upa Spomenka Hribar. Tudi v tem je tragika naše sedanjosti.
Otmar Mauser
- ODMEVI S PRERIJE -
LETHBRIDGE, Alta. — Južna Alberta, posebno okolica Lethbridga, je znana radi sladkorne industrije. Dolga desetletja je bila sladkorna pesa hudo donosen pridelek. Nas povojne naseljence je privabila v južno Alberto, kamor smo morali po pogodbi na dveletno obvezno delo. Zadnja leta je nad 600 farmarjev posejalo nad 32.000 akrov pese. Letos pa se je zataknilo. Farmarji niso mogli doseči zadovoljivo pogodbo — trdijo, da za izgubo ne bodo delali — in je niso podpisali. Tako letos enostavno niso posejali sladkorne pese. To se jim bo seve denarno občutno poznalo in morda v bodoče celo maščevalo.
Gotovo so na izgubi zlasti farmarji, med njimi je veliko Hrvatov in Hercegovcev, ki so si v zadnjih letih nabavili drage moderne stroje za pesno obdelovanje, ki zdaj stoje neuporabljeni in večina še ne povsem plačani. Farmarji so bili seve prisiljeni posejati druge posevke. Pa mnoge spremlja letos samo smola. Ko še niso posevki zazeleneli, je v južni Alberti divjal hud veter (pomalem smo ga redno navajeni) in enostavno s plodno vrhnjo zemljo odpihal tudi posevke. Nekateri so ponovno posejali razna žita, te pa je v mnogih predelih obiskalo milijone kobilic. Sicer so škropili strupe, nekateri po večkrat, a vseeno niso mogli iznebiti te velike nadloge, ki je tudi lani obiskala tele predele in ponekod povsem uničila žita. Pomanjkanje dežja povzroča suša in v tej se kobilice silno brž množe. Kjer so uspeli zastrupiti kobilice obetajo žita dobro letino, žele in upajo pa na skorajšnjo močo. Vendar tule okoli nas nerado dežuje, če je pa suša predolga, tudi vode za redno namakanje zmanjkuje. Vse nevšečnosti pa plačujemo vsi.
Smo v poletnih počitnicah, pa je doslej turistična sezona menda revna. Naše mestece Lethbridge obhaja letos stoletnico, kakor tudi dva najlepša albertska narodna parka Banff in Waterton. Upajo, da bo velika reklama privabila več gostov, zlasti tujcev, ker je naš dolar po vrednosti le tričetrt ameriškega. Tudi domačini
Ob 40. obletnici vetrinjske tragedije...
(Nadaljevanje s str. 5.)
revolucijo, ampak nas vseh, tudi vas mladih.
Ob spominu na 40-letnico pokola slovenskih domobrancev še posebej pozivam mladino, da svoje narodnosti ne zavržete. Mi odhajamo, na vas pa je, če bosta slovenska pesem in beseda v svetu preživela in še naprej dajala upanja našim bratom in sestram doma.
Nocoj, ko so srca mehka in glas drhti ob spominih, prosim vse: Bratje, bodimo v en cilj zagledani, kakor so bili eno naši domobranci! Lahko izbiramo različne poti, toda cilj mora ostati jasen in samo eden. Ne glejmo na stvari, ki nas ločijo, ampak na idejo, ki nas druži! Tudi se ne spustimo speljat na stranpota: kdor stopa vstran — odpada, in kdor išče sebe, kjer bi morali graditi kot en mož — podira.
Bodimo ponosni na naše pomorjene brate in sestre, in verujmo, da bi iz nedolžno prelite krvi vstal boljši svet in resnična svoboda. Za 40-letni-co njihove smrti spet strnimo naše vrste in obljubimo, da bomo še naprej zvesto stali na mrtvi straži domovine, dokler ta ne bo svobodna. Tako bomo izpolnili obljube, ki smo jih dali njim, ter dokončali boj, ki so ga oni začeli.
ostajajo radi tega bolj doma, izgleda pa, da tele trde čase vsak obrne dolar dvakrat, Pre' den ga izda.
Tudi vreme doslej ni bilo najbolj vabljivo in nekako pn smojeno bi dejal, saj je na prv)
poletni dan v severozaho m Alberti, blizu Jasperja, nasulo 26 cm mokrega snega. Vrtove pridno zalivamo, a nam J1 veter sproti pridno suši. se eno obetajo dobro vrtno eti no.
e nekaj mladih sloven :thbridgskih dek e
ega rodu končalo um le študije in to: He hčerka Ivanke 1 Dimnik; Alenka, ce e in Toneta Dodič;
, hčerka Ane in ^°n,, ak. Vsem trem tu ;titke, ko stopajo rag na lastne živ Je
Dve od omenjenih
esti, pa o tem P^°a
»ivo je, da so vsi ^ oneti. Je sv. A* patron po ceh • r vse tri družine ecej oddaljene, iz okolice LjcKlJ3"';
S Primorskega s Prekmurja. B° d; r. Anton menda iubljenih	ci
,o ime ■"«( S oaSi
SCilC* *
. .-iw>m
Kanadski rojak'* Dopisujte v Ameris Domovino I
Tone Arko:
- PRESOJA -
II.
V »Presoji L« sem se ustavil Predvsem pri avtorjevih (AD,
26.	marca 1985) trditvah o Slomšku. Sedaj pa poglejmo, pravi o Baragu.
Takole piše: »Ubogi škof je bil v pogostih sporih s svojimi KOtl m proti koncu s svojimi škofijskimi sobrati.« Priznati moram, da sem o teh »sporih« b°lj pomanjkljivo poučen. Podal bom pa vsaj nekaj misli.
Spor sam po sebi še ni nobe-na pregrešnost ali pomanjklji-v°st. Zato tudi to ne more odtegovati Baragovemu svetni-tvu. Poznati moramo vzroke *Pora. Tudi največji svetnik se ahko spre, če čuti, da gre za Pravične stvari.
Letos obhajamo Metodovo et°. Tudi Sv. Metod je bil v Pogostih in resnih sporih »s ^vojimi škofi«. Stvar je šla ako daleč, da so ga celo zaprli 'n to kar za tri leta. Toda tudi aretacija in zapor od strani ofov nista nič zmanjšala svetništva Sv. Metoda; prav ^sprotno, še celo povečala, ravica je bila namreč na stra-m Sv. Metoda.
Sv. Metoda so celo tožili Papežem in se je moral iti za-®0varjati v sam Rim. Ti njego-1 sPori torej niso bili le na aki medosebni ravni, ampak bili zelo obsežni in je bila anje zapletena cerkvena ‘etarhija najvišjih slojev.
Job temu ga Cerkev smatra a enega največjih svojih svet_
a °;- Seveda je pri tem tudi
e aj izjem, tudi v Cerkvi sami.
Pefnan0 •*e’ sta ce*° ^v’
er 'n Sv. Pavel včasih prišla pr^rtž. Sv. Peter je bil bolj izok-t mo^ ‘n ne Posebno vaf ra^en' Je bolj konser-p0^en> kljub temu pa dobro in i/0van v svoji judovski veri Sv u*tUri- Sv. Pavel je bil bolj gl 0v*ianski. Bil je bolj raz-Sv p1 'n bolj izobražen kot ju. eter. Poznal je ne samo rj °Vsk°, ampak tudi grško in *sko kulturo.
bil	temu rekli, da je
ren napreden, bolj mode-gl0^ ato je tudi hitreje in bolj Pauk ° razurneval Jezusov tvah ; VSC^ njegovih vključi-fet. ^®t Sv. Peter. Vsaj v za-UceU.Je Sv. Peter tolmačil ostlonikove misli predvsem na Pri ^Vl jndovstva, dočim tega ve|ji V' Tavlu ni bilo ali pa vsaj razlik ITlanj- To so bile velike dile e 'n so zlahka in hitro vo-Pjiml SJ),0rne zaPletljaje med izred ‘. KIJub temu sta bila oba 1 svetniški veličini in jih
tako še danes smatramo. Spori med njima so bili to, kar v Ameriki rečemo »honest differences«. To njunemu svetni-štvu ni nič škodilo. Mislim, da isto lahko trdimo tudi o škofu Baragu.
Nadalje pravi avtor: »Ameriški škofje, njegovi nasledniki, so danes dokaj mlačni, da bi se zavzeli za njegovo svetni-štvo. Brez odločne podpore škofov pa se proces ne more daleč premakniti.« To vsaj v glavnem drži, vendar vzrok temu ni bogvekakšna Baragova pomanjkljivost, na kar avtor očitno kaže, ampak čisto nekaj drugega.
Ne smemo namreč pozabiti, da je bil in je še za ameriške škofe Baraga — tujec. Mislim, da se je p. Fortunat nekje izrazil, da je ob Baragovih Dnevih v septembru 1984 dobil vtis, da smatrajo Amerikanci, vključno ameriški kler, Baragovo svetniško kandidaturo predvsem za slovensko zadevo. Seveda to ni nič novega, najbrž tudi ne za p. Fortunata. Pokojni baragolog, Jože Gre-gorich, mi je večkrat pripovedoval o nerazumevanjih, razočaranjih in naravnost nasprotovanjih, na katere je naletel v Marquettu, ko se je preselil tja enkrat sredi petdesetih let. Gregorich je upal, da bo imelo njegovo delo o Baragu več uspeha, ako bo blizu krajev Baragovih misijonov in v neposrednem kontaktu z Baragovimi nasledniki. V tem je bil zelo razočaran in zaprepaščen. Bridko se je motil. Po nekaj letih je zaradi tega Marquette zapustil in se zopet naselil bližje Slovencem. Gregorich ni o teh nerazumevanjih ali nasprotovanjih skoraj nič javno povedal. Preveč je spoštoval duhovščino. Tega kompleksa jaz nimam in tudi javno povem, če vidim, da ga tudi kler »lomi«.
Torej, če je Baragova zadeva predvsem slovenski problem, potem bi morala imeti tudi Baragova Zveza (sedež v Marquettu) na sebi vsaj nekaj slovenskega lica. Tega pa absolutno ni.
Pred več leti sem kot član Baragove Zveze na nekem zborovanju v Chicagu predlagal, naj bi tistim slovenskim članom, ki bi si to želeli in plačali, Baraga Bulletinu (izhaja v Marquettu) dodal kratek slovenski izvleček vsebine. O predlogu je bila kratka debata. Predlog je naletel na precej opozicije in sicer ne od kakšnih
Grdina Pogrebni Zavod
^OlO Lake Shore BIvd.	531-6300
x053 E. 62. cesta	431-2088
- V družinski lasti že 82 let. -
zagrizenih Anglosaksoncev, ampak od — Slovencev, povojnih beguncev, celo duhovnikov.
Stvar je šla celo tako daleč, da predlog ni bil nikdar dan na glasovanje, ampak je bil enostavno odstranjen. To je seveda grobo kršenje članskih pravic. Vsak član ima pravico, da stavi predlog, o katerem pa mora nato odbor izvesti javno glasovanje. Seveda bi se bil takrat lahko pritožil zaradi tega kršenja na glavni odbor Baragove Zveze v Marquettu, toda tega nisem storil. Pač pa sem iz Baragove Zveze — izstopil.
O tem incidentu sem pred leti v AD že nekaj napisal. Pozneje so me nekateri odborniki vabili nazaj in se izgovarjali, da predloga niso razumeli. Obljubil sem ponovno sodelovanje, pod pogojem, da se moj predlog da najprej na glasovanje na naslednjem zborovanju. Toda tedanji odbor in vsi poznejši odbori tega predloga niso nikdar dali na glasovanje. Zato vse od takrat nisem več član Baragove Zveze.
Zakaj je bil predlog odstranjen? Najbrž zato, ker nekateri »gospodje« in »dame« niso hoteli sramote, da bi morali javno glasovati proti Slovencem.
Pokojni J. Gregorich je ostal v debati o tem predlogu nevtralen. Moramo pa njegovo zadržanje razumeti. Kljub vsem nasprotovanjim v Marquettu, je bil on še vedno prepričan, da morajo predvsem Amerikanci pospeševati Baragovo zadevo. Za časa njegovega aktivnega poseganja v Baragovo zadevo je Baragova Zveza imela okrog 12.000 članov, večina teh Amerikancev. Danes je pa članstvo zdrknilo na borih 3.000, večina teh Slovencev kljub temu, da je Baragova Zveza danes bolj formalno organizirana kot pa v prejšnjih letih.
Tako zgoraj navedeno zadržanje nekaterih Slovencev, Baragovih rojakov — in to celo članov Baragove Zveze — pa, mislim, bolj škoduje Baragovi kandidaturi kot pa mlačnost nekaterih Amerikancev. To bije naravnost v obraz glavni Baragovi dejavnosti, da je namreč vsakemu ljudstvu, po zgledu svetih bratov Cirila in Metoda, posredoval božjo besedo v njihovem jeziku in v okviru njihove kulture.
Indijancem je pridigal, spovedoval in jih učil v njihovem domačem jeziku kljub temu, da je že takrat angleščina prevladovala. Slovencem je pisal slovenske knjige, Nemcem je pisal in pridigal v nemščini itd. Torej, se niti Slovenci niso od Barage bogvekaj naučili, celo slovenski duhovniki ne. Kako naj bi potem kaj podobnega pričkaovali od — tujcev.
Niti Slovenci ne cenimo Baragovih vrlin. Pri tujcih, ki ga še manj poznajo, to zlahka
NA SLOVENSKI PRISTAVI
V četrtek, 4. julija, je Slovenski športni klub organiziral odbojkarsko tekmo na Slovenski pristavi. Kot vidite iz slik, je bila tekma Živahna.	(Sliki: Anion Lavrisha)
pripelje v mlačnost ali, bolje, v apatijo oziroma ravnodušnost. Tisti pa, ki ga dobro poznajo, i Amerikanci i Slovenci, so skoraj vsi navdušeni za njegovo svetniško kandidaturo.
Druge pripombe
Ko že govorimo o sorodnih problemih, bom podal še nekaj misli in pripomb. V »Presoji I« sem obravnaval avtorjev očitek Slomšku o šovinizmu in tudi trditev, da nekaterim cerkvenim krogom narodnostno poudarjanje ni všeč.
Brez dvoma ne bo nobena slovenska (ali pa tudi kake druge narodnosti) na tem področju nikdar zadovoljila vseh krogov, tudi cerkvenih, vsaj stoodstotno ne. Mislim pa, da to niti ni potrebno.
Dočim se Slovenci vedno tresemo, da nam ne bi kdo očital poudarjanja slovenstva, se mnoge druge narodnosti za podobne očitke (in ne samo Italijani) ne zmenijo ali pa se nanje celo požvižgajo.
Najbolj konkreten primer najdemo ravno med Hrvati. Hrvati (in tudi hrvaški duhovniki) porabijo vsako priliko, da hrvatstvo poudarjajo in afirmirajo, celo v cerkvi sami. Zgleda, da jim to njihovo narodnostno poudarjanje prav nič ne škodi. Najbrž bo ravno obratno. Hrvatje imajo že dva svetnika, mi Slovenci pa še vedno čakamo na našega svetniškega »kralja Matjaža«.
V Chicagu in okolici živi okoli 30.000 Hrvatov, predvsem tistih, ki so zapuščali domovino šele po letu 1950. Večina teh je torej že živela vsaj nekaj let pod »svobodo«. Kljub hudemu pritisku so ti ljudje ostali zelo zavedni Hrvati. Mlajši slovenski rod, ki je pa bil vzgojen vsaj delno že pod »svobodo«, pa vidimo, da ima zelo malo ali pa nič slovenske zavesti.
V Chicagu imajo ti Hrvatje štiri župnije. Doslej sem imel priliko obiskati samo tri njihove farne cerkve, a tudi četrto bom ob priliki videl. V vseh treh cerkvah, ki sem jih že obiskal, sem bil neprimerno presenečen. V vsaki je namreč na častnem mestu razobešena hrvaška zastava — seveda brez zvezde »svobode« s hrvaškim grbom, rdečo-belo šahovnico, s hrvaškim narodnim simbolom.
Mnogi Slovenci, vem, bodo temu rekli šovinizem. Mogoče. Toda, kot sem že trdil, oni imajo že dva svoja rojaka na oltarju, nekateri od nas pa še vedno dvomimo, ali sta naša kandidata na oltar sploh kvalificirana. Mislim, da bi se od Hrvatov na tem področju lahko marsikaj naučili. Odprijmo oči in ušesa!
Bil sem že v mnogih slovenskih cerkvah po ZDA in delno tudi v Kanadi, a nisem še v nobeni cerkvi videl razobešeno slovensko zastavo. Kako to?
Med Hrvati so ravno duhovniki glavni nosilci hrvaške narodne zavednosti. Prav živo se še spominjam, ko sem bil pred leti v chicaškem Museum of Science and Industry in sicer na hrvaški božični prireditvi. (Vsako leto pred božičem imajo razne narodnosti Chicaga v tem muzeju svoj program, v katerem na kratko pokažejo in opišejo svoje božične navade in običaje. Tudi Slovenci sodelujejo v teh predstavah. /O slovenskem sodelovanju poročamo vsako leto v AD. op. ur./.) Ob zaključku programa so po večini Hrvati vstali in začeli navduše-
(dalje na str. 8)
Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino svojim slovenskim prijateljem in znancem 1
.......................::
SVETOVNI
POPOTNIK
PRIPOVEDUJE
ANDREJ KOBAL
(nadaljevanje)
Koliko uboštvo sili k piratstvu na rekah ob dolnjem teku reke Gangesa, katerega sem že omenil, je težko reči. Pirati te vrste se imenujejo »dakoiti«. Vodilni med njimi so pristaši boginje Kali, ki jim nudi vra-žarsko in tudi versko zaslombo za poboje, rope in požige.
Dakoiti še stoletja ogrožajo prebivalstvo teh samotnih in težko dostopnih krajev in njih zatočišče je neobljudena džungla, iz katere se z brzimi ladjicami približajo in vdirajo v obrežne vasi in trge. Napadajo v nočnih urah in gorje ladji, zasačeni na reki ob takih izpadih.
Že angleški kolonialisti so uvedli posebno rečno policijo, ki pa ni mogla nikoli uspešno iztrebiti piratov, katerih izredno brze ladjice koj po zlodej-stvih odplujejo v skrite kanale Sunderbana. Le z izdajo in zvijačo je policiji med mojim bivanjem uspelo ujeti dve skupini dakoitov. Ena je štela štirideset tolovajev, katerih večina je bila obsojena na smrt na vešalih.
Bengalci so mirni, nadvse gostoljubni ljudje. Imajo smisel za poezijo, pesem, glasbo ter umetnost. Rekel bi, da so bolj duhoviti in globoko misleči kot zahodni Pakistanci. Niso pa dovolj podjetni v trgovstvu in modernem žitju. Mogoče je vlažna tropična klima vzrok njih nežne telesne narave in pomanjkanja fizične sile in odpornosti.
Pri težkem delu se po vztrajnosti ne bi dali primerjati s Pakistanci z zahoda, ki so višje, močnejše rasti. Ti, Pun-jabci in korenjaški Patani, so ob času mojega bivanja v Daki sestavljali armado za Vzhodni Pakistan. Bengalci so bili videti kot pritlikavci v primeri s temi vojaki povsem drugega plemenskega izvora.
Tiha in ponižna narava Ben-
galcev pa ni dosledna. Ko ljudski gnev vzplamti in se mase ljudi razsrdijo iz upravičenih ali propagandno namišljenih razlogov, niso njih dejanja nič manj krvoločna kot pri zahodnih Pakistancih.
1954, leto dni, predno sem dospel v Dako, je prišlo do pokola med delavci za izdelovanje blaga iz konoplje. Umorjenih je bilo 450 mož. O strahovitem dogodku mi je pripovedoval načelnik policije Rahman, ki je vse opazoval iz stolpa, a morije ni mogel preprečiti.
Delavstvo sta tvorili dve skupini, domači in ubežniki iz Indije, vsi iste mohamedanske vere. Prve je podžigala mržnja do drugih, češ da jim kvarijo zaposlitev in zaslužek. Napadli so jih z noži med uro za kosilo; pokol je trajal dve uri, ne da bi majhno število policajev moglo poseči vmes. Ubiti so bili samo priseljenci, ki zla niso pričakovali in niso imeli nožev.
Tisočera drhal je v tednu leta 1956, ko se je izvršil napad Angležev in Francozov na Kairo, iz sočustvovanja do mohamedanskega Egipta naskočila angleško knjižnico v Daki. Policija tega ni mogla preprečiti: najbogatejše središče knjig in učnih predmetov v Daki so do tal požgali. Prišlo bi bilo do ubojev, kot se v Daki pri takih izbruhih navadno zgodi, toda policiji se je posrečilo začasno rešiti angleško in domače osebje knjižnice.
Teden po nekem krvavem dogodku v selu poleg trga Su-namganž ob severni meji sem bil prisoten pri preiskavi. Umorjenih je bilo sedem neoboroženih policajev. Prišli so bili v kraj preiskovat neke nerede. Razkačeni vaščani so jih napadli, vse ubili s koli in kamenjem.
Takih primerov podivjanja
navadno miroljubnih in pobožnih vaščanov vlada ni kaznovala. Pripetili so se redko, nepričakovano kot izbruh; kaznovanje bi povzročilo nadaljnje večje nesreče.
Pri raziskovanju umorov ali smrtnih nesreč po deželi je imela policija čudne pomočnike — ujede. Te grde ptice v velikosti purana, z dolgim vratom in nelepim perjem, se preživljajo z mrhovino. Policija in vaški stražarji opazujejo jate, ki se družijo in cele ure krožijo nad mrtvim plenom ter tako vodijo do žrtve, ki je lahko poginula žival ali pa mrtvec.
Nada je rekla, da so ujede sanitejci ali zdravstveni oddelek mesta Dake; to je bilo rečeno po pravici, ko sva imela priložnost opazovati njih obnašanje okoli plena. Ob robu močvirja je nedaleč od naše hiše cel dan ležala mrtva krava. Drugi dan je visoko nad njo več ur krožila jata ne manj kot štiridesetih ujed.
Mogoče se zdi tako opisovanje ogabno, a vendar je zanimivo. V hipu se je nelepa perjad spustila na breg z mrhovino. Ujede so se postavile v vrsto, vse v isti razdalji kakšnih dvajset čevljev od plena, in čakale.
Iz vrste je skočila največja, očividno vodeči »petelin«, se zagnala h glavi in začela kljuvati oči; medtem je vrsta čakala. Ko je vodnik oči použil, je skočila na truplo vsa jata, krčevito kavsala in pulila s toliko naglico, da je v desetih minutah ostal gol okostnjak. Kmet je istega dne odnesel kosti.
Podoben primer se je pripetil prav v sredini modernejšega dela mesta poleg razkošnega hotela Šahbag. V kanalu ob cesti je dva dni ležal mrtev prašič. Mestni zdravstveni oddelek mrhovine ni odstranil, čeprav je zoprni duh že napolnil vse sobe velikega hotela. Vse je iztrebila jata ujed, ki se je smelo usedlo na bregu kanala poleg prometne ulice in po svojem nagonskem »obredu« pospravila smrad.
Z moralnega stališča se Bengalci odlikujejo kot zmerni in dostojni. Družinske razmere jm krepi vera. Čeprav se zakoni sklepajo bolj na podlagi dogovorov med starši, ko so sinovi in hčere še v detinjstvu ali celo prej, nisem nikjer slišal o razporoki parov istega rodu in vere.
Poznana sta mi bila samo dva primera, ko je bil mož bengalski mohamedanec, žena pa Kitajka ali Evropejka. Zakon jim je namreč svet, mož v njem gospodar, žena ali žene pa so podložne družice. Tako je pri meščanih, med izobraženci in pri kmečkem ljudstvu.
Da je žena hudobna nasproti možu, se redko pripeti. Nekdaj mi je načelnik policije za okraj Faridpur potožil, da sta ga ženi pretepli. Dober oficir vzlic svoji neznatni suhljati postavi, je bil proti ženama malone pritlikavec, a še hujše, neodločen, mevžast.
(nadaljevanje prihodnji torek)
vmc
i
2f'

Za zanesljivost in stvarnost cen pri “kupovanju” ali prodaji Vašega rabljenega avtomobila se Vam priporoča slovenski rojak Frank Tominc lastnik
CITY MOTORS
5413 St. Clair Ave.	tel. 881-2388
- PRESOJA -
(nadaljevanje s 7. str.)
no ploskati hrvaškemu zastopstvu na odru.
Kar bi rad poudaril, je to, da je bil najbolj glasen med njimi (najbolj je vpil »Živjela Nezavisna Država Hrvatska!« in »Živjeli Hrvati!«) prav neki duhovnik. Pozneje sem zvedel, da je župnik pri hrvaški fari Sv. Hieronima na 28. ulici in Princeton Ave., blizu »Chinatown«.
Predstavil sem se mu. Pozneje me je povabil na kosilo v župnišče. Prišel sem, toda med pogovorom sva bolj malo jedla, ampak srkala hruškovec. Po sva se poslovila, bilo je ravno par dni pred božičem, sem skušal v precej polomljeni hrvaščini voščiti vesel Božič njemu in vsem zavednim Hrvatom. Odgovoril je: »Hvala! I svima Slovencima, Sretan Božič!«
Koliko slovenskih duhovnikov bi bilo pripravljeno vpiti, in to javno: »Živela Neodvisna Slovenija!«? Pred leti se je v Lemontu pri slovenskih frančiškanih mudil neki duhovnik iz Slovenije. Javno je govoril, da je ponosen, da je Jugoslovan, torej, ne Slovenec. Kaj takega bi ne izustil nikdar noben hrvaški duhovnik, menda niti ne v Hrvaški sami, kljub temu, da so tam pod stalnim pritiskom »nepoudarjanja« hrvatstva. Kaznovani so zelo strogo tudi za najmanjši vzrok od strani režima, ki jih vedno zmerja kot separatiste, šoviniste, nacionaliste in sovražnike »bratstva in edinstva«. Seveda ima to zadržanje režima prav nasproten učinek: hrvaško zavednost še bolj podvžiga.
Celo papež Janez Pavel II. sam porabi vsako važnejšo priliko, da pozdravlja »svoje Hrvate«, pa najsibo to v Kanadi, ZDA, ali pa v samem Rimu. Za Slovence, ki se menda bojimo biti »šovinisti«, pa največkrat niti ne ve. To je pa naša krivda in ne papeževa.
No, še en vic — naj mi »Tone« oprosti! — in zaključna misel, pa bo dovolj za to-
krat.
Lucifer in njegovi sodelavci so napovedali ogled pekla. Povabili so vse, ki bi si pekel radi ogledali.
Ko so obiskovalci pekla prišli v prvo dvorano, so videli velike kotle, v katerih so se trpinčile grešne duše. Okrog kotlov pa so z dolgimi vilam' stali hudiči in porinili nazaj vsako dušo, ki je hotela izlesO iz kotla. Tudi v drugi dvoran' so bili obiskovalci deležni istega prizora. Zopet kotli ob koljeni s hudiči.
Obiskovalci so pa hitro opa žili spremembo v tretji dvorani. Zopet so videli velik kote poln duš, vendar ni bilo okrog kotla niti enega hudiča. PoV prašali so peklenskega vodiča-zakaj ni okrog tega kotla n' hudičev in, če se ne boje, da^ 1 duše pobegnile iz nezastraze nega kotla.
Vodič pa je mirno odgov° ril: »Nič se ne bojte. V tem kotlu so Slovenci, pa drug dru gega notri tlačijo.«
Kako resnično, a obenen1 tudi tragično?
Zdi se mi, da smo Slovenc* svoji lastni sovražniki-bomo sami sebe P00*^3!!' sami sebi pljuvali v svojo s do, bomo tudi težko na koga drugega, ki bi nas p°ve čeval.
(Se bo nadaljevalo)
Vedno več starih ljudi ^
ashington, D.C. ej idi je bilo ponavadi naJ h ljudi, ker je bilopač « čisče upokojencev, ki idi želeli uživati svoJa i leta v miru in na 10,5 a itatistiki Census Bure3 ^ Floridi 17.6<7o ljudl’ nad 65 let. V zadnji ^ : odstotek nad 65 let s i kar začel naglo nar<* *
»n, Michigan m ^	:e
tot za en odsto ftudi > starih liudi naras	.
- NAROČILNICA -
Želim postati naročnik časopisa »Ameriška Domovi*13 Združene države:
_____Za eno leto - $33.00.
_____Za pol leta - $ 18.00.
_____Za tri mesece - 1 5.00.
Kanada:
_____Za eno leto - $42.00.
_____Za pol leta - $27.00.
_____Zatri mesece - $17.00.
Petkova izdaja:
_____$ 18.00 na leto v ZDA.
_____$22.00 na leto v Kanadi.
Dežele izven ZDA in Kanade:	t0)
_____$45 (leto) ____$25 za petkovo d3
IME____
NASLOV
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO!