Pečin Ina plačfuta v gotovtol. URADNI LIST L-- SLOVENSKEGA NARODNO OSVOBODILNEGA SVETA IN NARODNE VLADE SLOVENIJE Letnik l/U. V Ljubljani dne 22. avgusta 1645 Številka 28. VSEBINA: 203. Odlok o Imenovanju predsednika in sodnikov vrhovnoga I 205. Odredba o popisu motornih vozil in priklopnikov, sodiišča v Ljubljani. ' I 206. Odločba o cenah gradbenega in tehničnega lesa. 204. Uredba o ustanovitvi Državne založbe Slovenije. ] 207. Odločba o cenah za drva, generatorski les an lesno oglje. Zakoni in drugi razglasi SNOS-a in Predsedstva SNOS-a 203. Odlok V smislu člena 4. odloka o začasni ureditvi narodnih sodišč in o narodnih sodnikih ter na podlagi pooblastila, danega na zboru odposlancev slovenskega naroda dne 3. oktobra 1043 v Kočevju, se imenujejo za predsednika vrhovnega sodišča v Ljubljani: Žigon Alojzij, sodnik okrož. sodišča v Ljubljani; za sodnike vrhovnega sodišča: dr. Ga b e r Milko, sodnik kasač, sodišča v Ljubljani, dr. Petelin 'Bogdan, sodnik kasač, sodišča v Ljubljani, dr. Mastnak Lavoslav, sodnik kasač, sodišča v Ljubljani, dr. Rupnik Vladimir, sodnik apelac. sodišča v Ljubljani, dr. Stojkovič Gašper, sodnik apelac. sodišča v Ljubljani, Habermuth Avgust, sodnik apelac. sodišča v Ljubljani, dr. Gruden Ludvik, tajnik kasač, sodišča v Ljubljani, Černe Josip, starešina okrajnega sodišča v Črnomlju, dr. V a s i č Ivan, odvetnik v Novem mestu, dr. Gros Davorin, odvetnik v Novem mestu. Ljubljana dne 20. avgusta 1945. Za Predsedstvo Slovenskega narodno osvobodilnega sveta Tajnik: Predsednik: Lubej Franc s. r. .Vidmar s. r. Uredbe, odredbe (naredbe) in drugi razglasi Narodne vlade Slovenije 204. Uredba Narodne vlade Slovenije o ustanovitvi Državne založbe Slovenije Cleu 1. Za območje federalne Slovenije se ustanavlja Državna založba Slovenije s sedežem v Ljubljani. Člen 2. Področje Državne založbe Slovenije je: a) zalaganje državnih tiskovin, šolskih knjig in učil; b) izdajanje dokumentarnega gradiva, knjig, časopisov, brošur in drugih publikacij znanstvene, politične, kulturne in umetniške vsebine. Člen 3. Osnovna glavnica Državne založbe Slovenije, ki jo položi Narodna vlada Slovenije, znaša 1,000.000 dinarjev. O povečanju osnovne glavnice in o otvoritvi potrebnih kreditov odloča minister za prosveto v sporazumu a predsedstvom Narodne vlade Slovenije. člen 4. Založba je oproščena plačevanja vseh državnih dav. ščin. Zanjo ne veljajo odredbe o državnem računovodstvu. Člen 5. S čistim dobičkom Državne založbe Slovenije razpolaga minister za prosveto v sporazumu s predsedstvom Narodne vlade Slovenije. Člen 6. Državno založbo Slovenije upravlja ravnatelj, ki je podrejen ministru za prosveto. Ravnatelj zastopa Državno založbo Slovenije na zunaj in podpisuje za njo obvezne listine. Dela, ki jih bo Državna založba Slovenije izdala, izbira redakcijski odbor. Ravnatelja Državne založbe Slovenije in elane njenega redakcijskega cdbota imenuje in odstavlja minister prosvete v sporazumu 9 predsedstvom Narodne vlade Sloveuije; ravnatelj Državne založbe Slovenije je po svojem položaju član redakcijskega' odbora. Člen 7. Državna založba Slovenije mora objavljati mesečni katalog vseh novih izdaj, tiskanih na ozemlju federalne edinice Slovenije. Zato so vsi založniki knjižnih In drugih publikacij dolžni, pred prodajo javiti Državni založbi Slovenije vse potrebne podatke o avtorju, naslovu in značaju izdanega dela, da jih ta objavi v svojem mesečnem katalogu. Člen 8. Nadzorstvo nad Državno založbo Slovenije opravlja minidter za prosveto, ki v sporazumu s predsedstvom Narodne vlade Slovenije odloča tudi o njeni ukinitvi. Cleu 9. Minister za prosveto predpiše podrobnejše odredbe o organizaciji in poslovanju Državne založbe Slovenije kakor tudi o sestavi redakcijskega odbora. Člen 10. Ta uredba velja od dne objave 7 »Uradnem listu«. Ljubljana dne 31. julija 1945, Predsednik-Narodne vlade Minister za prosveto: Slovenije: Dr. Ferdo Kozak s. r. Boris KidrlLs. r. .Uredbe, odredbe (naredbe) in drugi razglasi ininiatrstcv Narodno vlade Slovenije 205. Odredba ininish-stva za lokalni promet o popisu motornUt vozil in priklopnikov Na podlagi člena 6. zakona o Narodni vladi Slovenije Z dne 5. maja 19-10, Uradni Ust št. 27/6 z dne 2. junija 19-25 in ker so bodo v kratkem zamenjale evidenčne tablice na vseh motornih vozilih v federalni Sloveniji in je potrebno pripraviti ureditev pravnih in odškodninskih odnosov glede vseh mobiliziranih in odpeljanih motornih vozli, .odrejam: , člen 1. Popisati se morajo vsa motorna vozila in priklopniki, ki so stalno na ozemlju federalno Slovenije, in tudi tista vozila, ki so bila med vojno odstranjena z navedenega ozemlja. Cleu 2. Motorno vozilo ali priklopnik mora prijaviti vsak lastnik, ne glede na to,'ali itua vozilo ali priklopnik v svoji posesti ali pa sta bila mobilizirana, odpeljana alt odstranjena ter sta prešla iz njegove posesti v tretje roke, kakor tudi vsakdo, ki motorno vozilo ali priklopnik dejanslco uporablja, ne da bi bil tudi lastnik. Člen 3. Ce lastnika ni, ker je odsoten, priprt, na begu itd-i preide dolžnost prijavo na lastnika alj upravitelja tiste nepremičnine, na kateri ata motorno vozilo ali priklopnik oz. sta bila tedaj, ko eta bila mobilizirana, odpeljana ali odstranjena. Člen 4. Če je uporabnik motornega vozila ali priklopnika hkrati tudi lastnik, mora izpolniti prijavne tiskovine kot lastnik in uporabnik. Člen 5. Prijavne tiskovine za lastnika motornih vozil in priklopnikov ter za lastnika (ali upravitelja) nepremičnin, na katerih sta motorno vozilo aU priklopnik bila oz. sta še, kakor tudi za dejanske uporabnike, dobe prizadeti pri okrožnih in okrajnih izvršnih NO odborih, za okrožje" Ljubljana—mesto pa pri cestnoprometnem oddelku mini-stretva za lokalni promet, Ljubljana, Aleksandrova e. 3 Člen 6. Prizadeti morajo izpolnjene prijave oddati prj izvršnih NO odborih oz. pri cestnoprometnem oddelku ministrstva za lokalni promet v neodložljivem roku dvajsetih dni, računajoč od dneva objave te odredbe. Člen 7. Kdor ne prijavi motornega .vozila ali priklopnika v odrejenem roku, ae mu neprijavljeno vozilo zapleni v prid države oz. se uporabniku odvzame vozna do v o-lihdea. Člen 8. Ta odredba velja .od dne objave v »Uradnem listu«. Ljubljana dne 14, avgusta 1945. St. 791. Minister za lokalni promet; Frane Snoj g. r. 206. Odločba o cenah gradbenega in tehničnega lesa Ministrstvo za trgovino in preskrbo določa v sporazumu z ministrstvom za gozdarstvo cene gradbenega in tehničnega lesa začasno takole: . ■ Člen 1. I. Hlodi ga šago, zdravi, ravni, brez lubja: a) Smreka in jelka, dolž. 4 m, najmanjši < din premer 20 cm GOO.— m3 b) bor, dolž. 4 m, najmanjši premer 20 cm 700.— „t c) , macesen, dolž. 4m, najmanjši premer- ...4 20em 1.000.— „) 8) bukev, dolž. 2.60 m do 4m, najmanjši premer 28 m . . ....................... 700,— d) hrađt, merkantilni in ostali plemeniti trdi les . ......................... 1.200.— „ Hiodi za žago pod 4 m dolž. 20% popusta. Za hlode, za žago, dolž. od 4 m navzgor, veljajo naslednji pribitki: od 4m do 7.90 m . . . » 10% od 8m do 9.90m ..... 20% od 10 m do 12 m .............40 % ^ nad 12 m za vsak tek. meter , 10% II. Rezan los; a) Smreka in jelka, dolž. 4 m, žir. 10 din do 40 cm,' debelina od 18 mm do 60 mm, kakor pade od žage . . . 1.400 do 1.G00 ma Za žkurete pribitek 15 %. I. razred, čisto, pribitek 25 °/o II. razred, čisto, pribitek 10% III. razred, čisto, odbitek 8% IV. razred, čisto, odbitek 20% Na živ rob rezani trami, mo- rali, polmorali in letve v poljubnem prerezu, pribitek 10% Za dolžino nad 4 m do 6 m pribitek.................3 % Za dolžino od 6 m navzgor, za vsak nadaljnji meter din 40.— več. b) Bukev, kakor pade od žage, neparjena, neobrobljena.................. . 1.500 do 1.700 m8 L in II. razred, čisto, pribitek.................20 % III. razred, čisto, odbitek 10% . parjena, neobrobljena............ 2.000 do 2.200 ms obrobljena, pribitek ... 30% c) Hrast — merkantilni — in ostali plemeniti trdi les, kakor pade od žage, neobrobljen 2.500 do 3.500 m8 obrobljen, priTStek.... 30 % e) bor: 2.60 mX16X2ti — HJem .... 160.— 1 komad 2.50 mX16X26 — loeln......140.— 1 2.30 tnX 14X22 — 14 cm....80.— 1 1.60 m X14X20 — 14 cm.....50.— 1 VIII. TavLuski les: Hrast in kostanj................... 0.70 1 kg IX. Lubje za čreslo; Smreka............................. 1.50 1 kg Člen 2. Vse cene veljajo Iranko vagon nakladalna postaja. V cenah niso zaračunani skupni davek na poslovni promet, takse .na račune in državne takse ter samoupravne pristojbine. Člen 3. Cene v prodaji na debelo in na drobno se določijo po navodilih za določanje cen v trgovini na 'debelo in na drobno (Uradni Ust DFJ št. 805/34 z dne 22. maja 1946). Člen 4. Dosedanji običaji in borzne uzance veljajo, 5e ne nasprotujejo določbam te odločbe. Člen 5. IIL Jamski les: din a) Smreka, jelka in bor, premer 10 cm do 20 cm 400.— m8 b) hrast . i. ............ . 450.— IV. Celulozni les; Smreka in. jelka, dolž. od 1 m naprej, premer 8 cm do 20 cm, obeljen ali odrezan 450.— m8 1 pr. meter se obračunava na osnovi 0.72 m*. V. Trami: Smreka in jelka, merkantilno, tesani . . 80»—m8 Pri izberi dimenzij, pribitek . . . 25 % Cene, določene s to odločbo, veljajo od 1. julija 1645 dalje, kolikor niso računi dokončno urejeni. Člen 6. Prekoračenje cen je kaznivo po določbah zakona o pobijanju nedopustne špekulacije in gospodarske sabo-tale (Uradni list DFJ št 241/26 z dne 23. aprtla 1945). Ljubljana dne 16. avgusta 1945. V. št.. 282/1. Minister za trgovino in preskrbo: Minister za gozdarstvo: Dr. Lado Vavpetič s. r. Fajlar Ttine e, e. VI. Telegralskl drogi: a) Smreka in jelka: \ dolžina 5mdo7m<,.,........... 500.— m8 dolžina 7mdo9m. 550.— to1 dolžina od 9 m navzgor 600,— m8 L) bor: . . dolžina 6mdo7m. , , , . „ ' „ , . 600.— m8 dolžina 7m do 9m 650,—m8 dolžina od 9 m navzgor 710,— m8 c 207. - Odločba o cenah za drva, generatorski les in lesno oglje Ministrstvo za trgovino in preskrbo določa v spo-razumu z ministrstvom za gozdarstvo cene drv, generatorskega lesa in lesnega oglja začasno takole: Člen 1. VIL Železniški pragi: a) Hrast: 2.60mX16X26 - 16 cm „ „ . . 2.30mX15X25 - 15 cm.......... 2.30mX14X22 — 14cm. , „ „ . 1.60mX14X20 - 14 cm......... b) bukev: 2.60mXl6X26 — 16 cm « . , . 2.50 mX15X26 — 15 cm. . . , . 2.30mX14X22 — 14cm. „ . . . 1.60mXL4X20 - 14cm. . , . . 1. urva: din trda polena — cepanice . . din 230—300 za pr. meter 240.— 1 komad mehka polena — cepanice . 170-200 „ „ „ 220,- 1 trde okroglice 180-220 „ „ „ 120,— 1 mehke okroglice — cepanice n 110-150 „ „ „ 70,— 1 žagarsk odpadki (žamanje), trdi • ♦ e • e • • ♦ e 110-180 „ „ „ 175,— 1' žagarski odpadki (žamanje), 155,— X mehki 109-150 „ „ „ 90,— 1 »1 Kot trda drva veljajo: gaber, bukev, hrast, jesen. 00.— 1 p javor, brest breza in akacija Kot mehka drva veljajo: smreka, Jelku, bor, nmceseu, jelša,^ lipa, topol, vrha, irepelljika in kostanj. 11. OtMu-rolovi.kl los, izdelan din 700 za pr. meter III. Lesno oglje .... din 2.50 do 3.— za 1 kg Člen 2. Gorenje cene veljajo franko vagon nakladalna postaja. V cene niso zaračunani davek na poslovni promet, takse na račune, državne takse in samoupravne pristojbine. Cene so določene z razponom radi sorazmerja kakovosti in oddaljenosti od potresnega središča. Člen 3. Naj višje cene v prodaji na debelo in na drobno določijo okrožni odbori po navodilih za določanje cen v trgovini na debelo In na drobno (Uradni list UFJ št. 805/34 z dne 22. maja 1945) z odobritvijo ministrstva za trgovino in preskrbo. Gon 4. Za okrožno mesto Ljubljano se določijo cene za drva v prodaji na drobno lakoie: trda polenu — cepanice .... din 952,— za 1000 kg mehka polena — cepanico ... „ 788.— za 1000 kg trde okroglice.................... „ 701.— za 1000 kg mehke okroglice — cepanice . . „ 638.— za 1000 kg Te cene veljajo za trikrat žagana drva franko skla- 'dišče trgovca na drobno in je prepovedano zaračunavati kakršne koli pribitke. Dostavo drv nu dom potrošnika sme zaračunati trgovec po posebej odobreni tarifi. Gen 5. Vse cene veljajo od 1. julija 1945 dalje, kolikor niša računi žo dokončno poravnani Gen 6. Prekoračenje cen je kaznivo po določbah zakona o pobijanju nedopustne špekulacije in gospodarsko sabotaže (Uradni list DFJ Št. 241/26 z dne 23. aprila 1945). Ljubljana dno 16. avgusta 1945, V. št. 129/1. ^ Minister za trgovino in preskrbo: Minister za gozdarstvo: Dr. Lado Vavpetič p. r. Fajfar; Torto g, r,. o Izdihata: Predsedstvo SNOS in Narodna vlada Slovenije v Ljubljani, Urednik: Robert Pohar v Ljubljani. — Tisk In založba tiskarne Merk m d d. v Liubljanl Predstavnik: 0'inar Mihnlek v Ljubljani. — Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina: mesečno: din 24.—. četrtletno: din 70.- polleten rtin 13"' - reloletno: din ‘2(10 —. Posnmezrta številkn: prva poin din 2.50, vsaka nadaljnja začela pum din 2.—, — 0rwimilvo m upiavmžho,; Ljubljana, Gregorčičeva ul 23. Tel St, 25-62, URADNI LIST SLOVENSKEGA NARODNO OSVOBODILNEGA SVETA IN NARODNE VLADE SLOVENIJE Letnik I/IL ‘ir* Priloga k 28. kosu z dne 22. avgusta 1945. Številka 15 Sodita oblastva D — Og 15/45—3. 520 Amortizacija. Na prošnjo Vehovec Neže iz Trnave št. 9, obč. Krašnja, okraj Kamnik, se uvaja postopek za amortizacijo papirjev, ki jih je proiiilka baje izgubila, ter se ujih imetnik pozivlje, da uveljavi v šestih mesecih 7)0' objavi v Uradnem listu svoje pravice, sicer bj se {>0 preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni Papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papii-jev: Hranilne knjižice Ljudske posojilnice v Ljubljani: št. 67.501 noe Fanny, vin-kulum >P.lod< v nominalni vrednosti lir 10.060.83, št. 82.573 na ime Oražem Neža, Trnava, p. Lukovica, v nominalni vrednosti lir 104.11. Delegat, ministrstva, za pravosodje pri okrožnem sodišču v Ljubljani dne 11. avgusta 1945. Razna oblastva št. 594/45. 515 Razpis. Rektorat univerze v Ljubljani razpi-Buje mesto univerzitetnega sekretarja. Hrosilci morajo imeti fakultetno iz-^LraztK) in opravljen državni strokovni )zpit. — Prednost imajo kompetentje s Prakso v prosvetni administraciji in zQaajem tujih jezikov. Pravilno kolkovene prošnje, opremlje-^ s 7x>trebnimi dokumenti _ v smislu 8 3. uradniškega zakona, naj se vlože 2a rektoratu, univerze najkasneje do “• septembra 1945. Rektorat univerzo v Ljubljani dne 16. avgusta 1945. Rektor: Kos s. r. 510 Nov potniški daljinar. S 1. septembrom t. L se uveljavi za ^Pravljanje potnikov, prtljage, psov in kspresnega blaga v območju železniške ijPrave Ljubljana nov >Paljinar< za pro-°G jugoslovanskih drž. železnic. 7 Ta daljinar stane 50.— dinarjev in se žpi 0 kupi ali naroči pri računovodstvu .'!.er.niSke uprave Ljubljana (čekovni a,'un št. 10207). Ljubljana dne 13. avgusta 1946. Uprava drl želeam«, Izubijana 507 Objava. Izgubila se je dovolilnica za vožnjo z motornim kolesom, izdana od trofejne baze, motorizacijski odsek v Ljubljani, na ime uprave bolnice lahkih ranjencev v Ljubljani, Bežigrad, in se proglaša za neveljavno. Uprava bolnice lahkih ranjencev v Ljubljani Razno 533a Odredba o razrešitvi upravnega sveta in revizorjev Delniške, družbe pivovarne »Union« v Ljubljani Člani upravnega sveta in revizorji Delniške družbe pivovarne »Union« v Ljubljani 90 bili dne 13. avgusta 1945 razrešeni svojih funkcij in izbrisani iz trgovskega registra. Do izvolitve nove uprave so njih posli preneseni na delegata ministrstva za industrijo in rudarstvo pri Delniški družbi pivovarne »Union« v Ljubljani. Upravni svet, revizorji, ravnateljstvo in nameščenci pa niso razrešeni niti odškodninske niti kazenske odgovornosti za posle, ki so jih opravljali v času okupacije. Ljubljana dne 20. avgusta 1945, Delegat ministrstva za industrijo in rudarstvo Narodne vlade Slovenije pr{ Delniški dražbi pivovarne Union Žužek Franc e. r. » 533 b Vabilo na izredni občni zbor DehniSte dražbo pivovarne Union v Ljubljani, ki bo v sredo dne 5. septembra 1945 ob 11. uri v pisarni Delniške družbe pivovn rnn Union v Ljubljani Dnevni red: 1. Volitev članov v upravni svet. 2. Volitev računskih preglednikov ih njih namestnikov." 3. Slučaj nostL Po § 12. družbenih prravil imajo glasovalno pravico na občnem zboru le ti-sti delničarji, ki zaleže svojo delnice z nezapadlimi kuponi najkasneje do vštetega dne 30. avgusta 1015 pri Denarnem zavodu in Slovenijo v Ljubljani, kjer prejmejo legitimacijo za pristop na Občni zbor. Vsakih ‘25 delnic daje pravico do enega glasu (§ 12. družbenih pravil). V Ljubljani dne 20. avgusta 1945. Delegat ministrstva za industrijo in rudarstvo Narodne vlade Slovenije 7,ri Dem L si družbi pivovarne Union Žužek Franc s. r. * Vabilo 536-2-1 na izredni občni zbor tvrdke A. V/esian d. d, v Celju, d ga sklicuje na osnovi odloka o pre-lodu sovrnžniškega imetja v državno vojino (posebna priloga k št. 6 »Urad-icga lista« SNOS-a z dne 6. VI. 194a, a p. št. 25) ter na podlagi § 28. družbe-lih pravil in s pooblastilom ministrstva a industrijo in rudarstvo v Ljubljani ; dekretom tega ministrstva z dne 9. VII. 945, zap. št. 792/T postavljeni delegat n ki se bo vršil v sredo, dne 5. sep-embrn 1945 ob 10. uri dopoldne v pi- Dnevni red: 1. Poročilo delegata. 2. Določitev števila in volitev članov upravnega sveta. 3. Volitev dveh računskih pregledni-kov in enega namestnika. 4. Sklepanje o spremembi § 1. družbenih pravil o nazivu in ustanovitvi tvrdke. 5. Slučajnosti. Delegat ministrstva za industrijo in rudarstvo prt tvrdki A. \Vcsten d. d. v Celju 506 Objava. Izgubili so se: vozno dopustilo za osebni avtomobil znamke Tat ra brez evidenčne številke, izdano od ministrstva ža industrijo in rudarstvo v. Ljubljani pod št. 124M5, dalje vozno dopustilo, izdano od istega ministrstvu za motorno kolo BMW, dalje šoferska legitimacija, izdana od prometnega urada v Berlinu št. 7731/932 za L, II. in III. kategorijo in šoferska legitimacija, izdana od uprave mesta Beograda v letu 1940. šoferske legitimacije 60 izdane na ime Jakob Kramarič, Navedene listine se proglašajo za neveljavne. Delegat ministrstva zu industrijo in rudarstvo pri tvrdki L. Laurieh, tovarna usnja Slov. Konjice France Kamer 518 Poziv upnikom. Delegat Štajerske želczo-imlustrijske družbe z o. z. v Zrečah poziva upnike ju dolžnike te družbe, da prijavijo in dokažejo svoje teriutvo oz. dolgove proU iravedeni družbi do 1. septembra 1945 delegatu samemu v Zrečah. Hkrati se pozivajo dejanski lastniki, da do tega dne navedejo in dokažejo svoje lastninske in posestne pravice do nepremičnin in premičnin družbo. Neprijavljene pravice se bodo stele za •nigaslc po preteku gornjega roka. Delegat ministrstva e a. industrijo in rudarstvo pri tvrdki štajerska*žolczi>-industrijuka družba Ing. VI, Čadež s, r. * 535 Objava. Izgubil sem izpričevali I. in 11, razreda IV. inbrikc realne gimnazije v Ljubljani za 1 1912./43. in 1943,/4!. na ime Cimperman Franc iz Ljubljane. Proglašam jih za neveljavni. Cimperman Franc * 531 Objava. Uničena mi je bila diploma št, 38 tehnično fakultete (kulturno geodetski oddelek) univerze v Ljubljani na ime C'e-redničenko Jakob iz Ljubljano. Proglašam jo za neveljavno, čeralničonko Jakob 4= 525 Objava. Izgubil sem izpričevalo I. razr. II. državne meščanske šole v Ljubljani (Bež.i. grad) za 1. 1913./44. na ime Čcrnila Davorin iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno. Čemita Davorin • 521 Objava. Izgubil sem šofersko izkaznico štev. 1713, izdano od mestnega odbora OF, odsek za notranje zadeve v Ljubljani, nA ime Flerin Ludovik iz Domžal. Proglašam jo za neveljavno. Flerin Ludvik * 534 Objava. Izgubil sem maturitetno izpričevalo drž. klasične gimnazije v Ljubljani iz 1. 1941. na ime Fludernik Franc s Pragerskega. Proglašam ga za neveljavno. Fludernik Franc 527 Objava. Izgubila sem izkaznico za kurivo serija A št. 9541, izdano od mestnega gospodarskega sveta v Ljubljani na ime Grum Frančiška iz Ljubljane. Proglašam jo za ne velja vzio. Grum Frančiška * 516 Objava, i Odvzeta mi je bila nova osebna izkaznica, izdana od komande narodne milice v Ljubljani nn ime Jesih Danica iz Ljubljane. Proglašam jo za/neveljavno. Jesih Danica * 519 Objava. Izgubila sem nakaznico za kurivo serija B št. 2504, izdano od mestnega gospodarskega sveta v Ljubljani na ime Križman Marija iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno. Križman Marija * 517 Objava. Ukradena mi je bila začasna osebna izkaznica št. 303, izdana 20. julija 1945 od kraj. odbora OF v Gor. Logatcu na ime Lampe Franc iz Blekove vasi. Pro-, glašam jo za neveljavno. Lampe Franc * 511 Objava. Izgubi! som nakaznico za kurivo serija C št. 6840, izdano od mestuega gospodarskega sveta v Ljubljani na ime Legat Stanko iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno. Legat Stanko * 523 Objava. Odvzeto mi jo bilo izpričevalo IV, razreda II, dekliške meščanske šole v Šiški za 1. 1940./41. na ime Pirš Valentina iz Laz pri Domžalah. Proglašam ga za ne-veljavno. Pirš Valentina * 524 Objava. Izgubila sem novo osebno izkaznico, izdano od komando narodne milico v Ljubljani na ime Puhar Radoslava iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno. Puhar Radoslava 632 Objava. Ukradena mi je bila nova osebna iz-kaznica, izdan a od komande narodne mi- lice v Ljubliani na ime Savinšek Marija iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno. Savinšek Marija * 508 Objava. Izgubila sem izpričevalo I. razreda uršulinske ženske realne gimnazije v Ljubljani za 1. 1940./41. na ime Schiffrer Gabrijela iz Stražišča pri Kranju, Proglašam ga za neveljavno. Schiffrer Gabrijela 509 Objava. Ukradena mj je bila nova osebna izkaznica št. 059910, izdana 29. julija 1945 od komande narodne milice v Ljubljani na ime Snedoc Mihael iz Ljubljane, Proglašam jo za neveljavno. Snedcc Mihael * 528 Objavo Izgubil sem novo osebno izkaznico št. 017574, izdano od komande narodno milice v Ljubljani in železničarsko legitimacijo št. 128594, izdano od direkcije drž. železnic v Ljubljani, obe na ime Sterle Andrej iz Ljubljane in jih proglašam za neveljavni. Sterle Andrej * 526 Objava. Izgubila sem izpričevalo VI. h razreda II. drž. ženske realne gimnazije v Ljubljani za 1. 1943./44, na ime Štucin Vera iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno. Štucin Vera * 522 Objava. Izgubila sem novo osebno izkaznico, izdano oJugoslavija< v cirilici, pod grbom pa v vencu devet peterokrakih zvezdic; b) zadnja stran: na sredi številka 5, 2 in 1, pod številko pa napis: >dinara< ter številka 50 in pod številko napis >para«, vse v latinici, v vencu naokrog pa 15 peterokrakih zvezdic. Pod napisom »dinara« oziroma >para< stoji >1945<; c) ob robu ima kovanec nanizane pikice, na obodu pa zareze. Člen 4. Drobni denar po 5, 2, 1 in 0.50 dinarja so dolžne sprejemati vse državne (zvezne, federalne in tem podrejene) blagajne, kakor tudi blagajne denarnih zavodov, ifl sicer; v kovancih po 5 dinarjev do 3000 dinarjev ,, „ „2 dinarja „ 2000 „ » ni dinar „ loOO „ „ „ „ 0.50 dinarja „ 1000 „ privatniki pa: ' v kovancih po 5 dinarjev do 500 dinarjev „ „ „2 dinarja „ 200 „ u rt » 1 dinar „ 100 „ „ « » 0.50 dinarja „ 50 „ Člen 5. 1. Drobni denar uakuje Narodna banka za račun ministrstva za finance demokratske federativne Jugoslavije. 2. Stroške za kovanje drobnega denarja plačuje minister za finance zvezne vlade Narodni banki iz dobička od kovanja tega denarja. 3. čisti dobiček od kovanega denarja gre v državno blagajno kot izreden dohodek in se uporabi v prvi vrsti za kritje izrednih državnih potreb. Člen 6. Minister za finance zvezne vlgde se pooblašča, da predpiše v sporazumu z Narodno banko pravilnik o ustroju nadzorovanja izdelave drobnega dernarja in pri prevzemu tega denarja, ko ga prevzame država. Člen 7. Minister za finance zvezne vlade določi dan, kdaj se izroči v obtek vsaka vrsta novih kovancev, in objavi to v Uradnem listu demokratske federativne Jugoslavije. Cleu 8. Ta zakon stopi v »eljavo z dnem objave v Umdnem listu demokratske federativne Jugoslavije. Beograd dne 23. julija 1945. Predsedništvo Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije Tajnik: Predsednik: M- Penmičič s. r. Dr. I. Ribar s. r. ’ . 479. Na predlog ministrskega sveta in na podlagi čl. 4. odloka drugega zasedanja Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije d vrhovnem zakonodajnem in izvršilnem predstavniškem zboru Jugoslavije med narodno osvobodilno vojno izdaje predsedništvo Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije naslednji zakon o odvzemu kovanega okupacijskega denarja iz obleka Člen 1. Kovani denar, ki so ga izdala okupacijska oblastva in ki je sedaj v obteku v demokratski federativni Jugoslaviji, se vzame iz obteka. . Člen 2. Odvzem kovanega denarja se izvrši po tečaju, Ici je na zadevnem valutnem območju odrejen po zakonu o tečajih za odvzem okupacijskih bankovcev iz obteka. Minister za finance zvezne vlade odredi z odlokom, v katerem roku in na kakšen način naj se izvrši odvzem posameznih vrst kovanega okupacijskega denarja. Ta rok ne sme biti daljši od šestili mesecev od dneva objave tega zakona. Po preteku roka za odvzem posameznih vrst kovanega okupacijskega denarja iz obteka prenehajo biti le vrste denarja zakonito plačilno sredstvo. Člen 3. Ta zakon stopi v veljavo z dnem objavo v Uradnem listu demokratske federativne Jugoslavije. Bčograd dne 23. julija 1915. Predsedništvo Antifašističnega sveta narodno osvoboditve Jugoslavije Tajnik: Predsednik: M. Pcruuičič s. r. Dr. I, Ribar s. r. 480. Na predlog ministrskega svela in nn podlogi člena 4, odloka o vrhovnem zakonodajnem in izvršilnem narodnem predstavniškem zboru. Jugoslavije kot začasnem organu narodne oblasti v Jugoslaviji med narodno osvobodilno vojno izdaje predsedništvo Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije naslednji zakon o organizaciji državno, kmetijske strojno službe Člen 1. Na območju demokratske federativne Jugoslavije sc ustanavlja po predpisih tega zakona kmetijska strojna služba pod vodstvom in nadzorstvom zveznega ministra za kmetijstvo in federalnih ministrstev za kmetijstvo. Člen 2. Kmetijska strojna služba ima naslednje naloge: 1. izdeluje načrte in daje navodila zn opravljanje kmetijske strojne službe, in ustanavlja kmetijske strojne postaje; 2. zbira obstoječe državne kmetijske stroje in na- bavlja nove; , , 3. izdeluje načrte in daje navodila racionalno uporabljanje kmetijskih strojev v zasebni posesti; 4 izvršuje popravila kmetijskih strojev, nabavlja kurivo, materini in rezervne delo za njih popravilo; 5. opravlja kmetijska dela s kmetijskimi stroji, kjer se za to pokaže potreba; • 6. skrbi za izobraževanje strokovnega kadra zn kmetijsko strojno službo. Člen 3. Za izvrševanje nalog, navedenih v členu 2., skrbijo: zvezno ministrstvo za kmetijstvo in federalna ministrstva za kmetijstvo. Člen 4. Naloge zveznega ministrstva za kmetijstvo v kmetijski strojni službi so: 1. pomagati ustanovi federalnih in pokrajinskih uprav kmetijskih strojnih postaj s strokovnimi nasveti, strokovnimi delavci in materialnimi sredstvi; 2. preskrbovali strojne postaje z novimi stroji, kurivom, materialom in z rezervnimi deli za popravilo strojev; 3. skrbeti za strokovno izobrazbo kadrov za strojne postajo z ustanavljanjem strokovnih šol in izdajanjem navodil za prirejanje strokovnih tečajev; 4. skrbeti za potrebno enotnost v tehniški in računski organizaciji strojnih postaj; 5. tipizirati in rajonizirnti kmetijske stroje; G. organizirati medsebojno pomoč med posameznimi edinienmi e kmetijskimi stroji in s strokovno delovno močjo. Predlogi zveznega ministrstva z« kmetijstvo o tem so obvezni. Člen 5. Pri federalnih ministrstvih zn kmetijstvo se ustanove uprave kmetijske strojne službe z nalogo: 1. skrbeti za organizacijo kmetijskih strojnih postaj na terenu; 2. dajali navodila ra delo postaj, jih upravljati in nadzirati; 3. skrbeti za to,* da dobijo postaje potrebne stroje, rezervne dole in pogonski malerial; 4. Organizirati delavnice za popravilo strojev; G. skrbeti za izobrazbo potrebnega števila traktorskih vozačev in mehanikov. Pni glavnem narodno osvobodilnem odboru Vojvodino ee ustanovi pokrajinska uprava kmetijskih strojnih postaj z enakimi nalogami. Člen G. Zvezno ministrstvo za kmetijstvo dajo navodila zđ enotno tehniško in računsko službo strojnih postaj, organizacijo tečajev in šol za strokovni kader strojnih postaj, za razdelitev in kontrolo potrošnje kuriva in maziva, materiala in rezervnih delov. Člen 7. V okrajih ali odrejenih rajonih se za neposredno izvrševanje nalog kmetijske strojne službe ustanovijo kmetijsko strojne postaje, ki imajo naslednje naloge; 1. izkoriščati do najvišje mere svojo kmetijske stroje; 2. organizirati delavnico ra popravila kmetijskih strojev, naprav in orodja; 3. skrbeti za strokovno in prosvetno izobrazbo svojega osebja; 4. voditi točno evidenco o vseli večjih kmetijskih' etrojih svojega območja, jih po potrebi razporejati po vsem območju ali jim odrejali proizvodne naloge iu normo s pravico kontiolej; 5. skrbeti za pravočasno nabavo in dobavo ter hrambo potrebnih količin kuriva, maziva, materiala in rezervnih delov za popravilo strojev in naprav. Člen 8. Kmetijske strojne postaje so državna kmetijska podjetja in poslujejo po načelu trgovskega poslovanja. Člen 9. Okrajne (rajonske) kmetijske strojne postaje se vzdržujejo iz lastnih dohodkov. Dohodki morajo pokrivati izdatke in dajati prebitek, ki se naj uporablja za nadaljnjo gradnjo kmetijskih postaj. Glavni dohodki kmetijskih strojnih postaj so: 1. plačila za uporabo kmetijskih strojev ali strokovne delovne moči postaje; 2. plačila za popravila zasebnih kmetijskih strojev. Člen 10. Zvezni minister za kmetijstvo predpiše sporazumno z zveznim ministrom za finance poseben pravilnik o ra. čunovodslveni in računski kontroli za finančno poslovanje vseh uprav kmetijskih strojnih posiaj. Člen 11. Zvezni minister za finance in zvezni minister za kmetijstvo priskrbila kredit, ki jo potreben za ustanovitev in ureditev kmetijskih strojnih postaj; ta kredit ee podeli federalnim in pokrajinskim upravam. Člen 12. Vse do sedaj izdane naredbe jn predpisi o kmetijski in strojni službi, kolikor so v nasprotju s tem zakonom, se razveljavljajo. '' Člen 13. Ta zakon stopi v veljavo z objavo v Uradnem listu demokratske federativne Jugoslavije. Beograd dne 23. julija 1945. Prodsedništvo , Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije Tajnik: Predsednik: M. Peruničić s. r. Dr. I. Ribar s. r. 481’. Uredba o državni fiskgrni v Beogradu . ♦ Člen 1. Državna tiskarna v Beogradu je državna gospodarsko prosvetna ustanova, je pod vrhovnim nadzorstvom ministra za prosveto demokratske federativne Jugoslavije in posluje po predpisih te uredbe, v*' Člen 2. Državna tiskarna tiska in izdeluje tiskarska, grafična in knjigoveška dela za potrebe državnih uradov, ustanov in podjetij demokratske federativne Jugoslavije. Poleg tega opravlja Državna tjskarna vse posle tudi za vse federalne edinice. kolikor je to potrebna Člen 3. Državna tiskarna ima izključno ppavico tiskali, izdajati in prodajati tele stvari: a) vse obrazce in formularje, depozitne knjige, delovodnike, predpise in podobno za ministrstva zvezne vlado in njihove področne ustanove; b) listine za inozemstvo — potne liste; c) vse take tiskovine, ki se potrebujejo samo za službeno rabo ministrstev zvezne vlade in njihovih področnih ustanov; o) vse tisto, kar je odrejeno v odloku Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije z dne 10. februarja 1945 (Uradni list DFJ št. 8). Člen 4. Državna tiskarna sme sprejemati tudi zasebna naročila, ako so namenjena kulturno prosvetnim in nacio. nalnim smotrom. Člen 5. Državna tiskarna v Beogradu je kot gospodarsko prosvetna ustanova oproščena vseh državnih davščin. Člen 6. Državna tiskarna si priskrbuje vse svoje nabave z neposredno pogodbo po svojem direktorju oziroma po organu, ki ga direktor pooblasti. Člen 7. Minister za prosveto sme uporabljati v soglasju z ministrom za finance del letnega čistega dohodka za iz. beljšanje delovnih in življenjskih pogojev delavcev in ■nameščencev Državne tiskarne. Člen 8. Posle Državne tiskarne opravljajo en oddelek in trije odseki, in sicer: I. strokovni oddelek; II. tajništvo; III. ekonomskokomercialni odsek; IV. odsek za računovodstvo in blagajno. , Člen 9. Državni tiskarni načeluje direktor, ki vodi posle po predpisih te uredbe in pravilnika o poslovanju Državne tiskarne. '1 Člen 10. Minister za prosveto'se pooblašča, da predpiše pravilnik o ustroju in poslovanju Državne tiskarne v Beogradu, Člen 11, Ta uredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu DFJ. Beograd dne 23. julija 1945, Predsednik ministrskega sveta in minister za narodno brambo: Maršal Jugoslavije Josip Ilroz-Tito s. r. (Sledijo podpisi podpre-'-<-4nikov in ostalih ministrov.)’ 482. Na predlog mLpisira za kmetijstvo demokratske federativne 'Jugoslavije v zvezi z odlokom K. št. 758 z dne 26. aprila 1945 (Uradni list DFJ št. 28. z dne 1. maja 1945), s katerim je minister za industrijo prenesel na ministra za kmetijstvo upravljanje kmetijskih posestev, ki pripadajo državi po odloku Antifašističnega sveta na. rodne osvoboditve Jugoslavije z dne 21. novembra 1944, izdaje Gospodarski svet naslednjo uredbo o ustano.vitvi državne kmetijsko komisije za upravljanje državnih kmetijskih posestev Člen 1. Ustanavlja so Državna kmetijska komisija za uprav, liani© državnih kmetijskih posestev; imenuje jo rnini-eter za kmetijstvo v soglasju s predsednikom Gospodarskega sveta. Člen 2. Naloge te komisije so: a) da prevzame v svoje roke celokupno vodstvo kmetijskih posestev, ki so po odloku Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije zaplenjena ose-bam nemške narodnosti in narodnim sovražnikom v vsej državi; b) ta komisija upravlja tudi zemljiški sklad, kj se ustanovi, ko se izda zakon o agrarni reformi in kolonizaciji; c) da predloži ministrstvu za kmetijstvo zvezne vlade predlog, katera posestva naj so obdržijo za ustanovitev veUtih državnih kmetijskih posestev, katera naj se izro. čijo v upravo federalnim edinicam ali dodelijo drugim ustanovam in katera naj se uporabijo za kolonizacijo; č) uh nadaljuje delo za sestavitev katastrsko cvi-' dence, da popiše živi in mrtvi inventar, stanovanja in gospodarska poslopja ter kmetijske proizvode na omenjenih državnih posestvih. V smislu zakona o agrarni reformi in na podlagi pravilnikov, ki jih je izdalo zvezno ministrstvo za kmetijstvo, naj komisija iz teh rezerv po-slopi j, iz živega in mrtvega inventarja in živil osnuje s. nde: poslopij, orodja, živine in semen in naj jih da na razpolago zveznemu ministro za kolonizacijo za potrebe kolonizacije; d) komisija skrbi, da se zemlja, dobljena po odloku 'Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije in po zakonu o agrarni reformi in kolonizaciji, obdeluje in da so pobere letina, da se izpolnjujejo pogodbe o zakupu državnih zemljišč in se opravlja proizvodnja na vsakem posestvu; e) dokler so ne razdelijo posestva pa zvezna iu federalna posestva in eo ne določi zemlja za kolonizacijo, upravlja komisija vsa državna posestva. Ko pa ee ta posestva v smislu zakonskega odloka z odločbam} zvez-nega ministrstva za kmetijstvo dodelijo federalnim mini-shNlvo,-' za kmetijstvo in. drugim državnim ustanovam, odstopi Državna kmetijska komisija ta posestva ustanovam, katerim bodo dodeljena; f) komisija je dolžna v smislu zakopa o zaščiti in upravljanju narodne imovine zbrati pri javnih ustanovah in zasebnikih ves živi in mrtvi inventar in živila, kar je bilo s kmetijskih posestev razvlečeno in neupravičeno vzelo. Narodna oblastva so dolžna komisiji pri tem poslu povsod pomagati; g) komisija prevzame dosedanjo organizacijo uprave državnih kmetijskih posestev, izplača poslovanje vsake uprave in predloži o tem izčrpno poročilo ministru za kmetijstvo in Gospodarskemu svetu. Člen 3. Naložene ji naloge opravlja Državna kmetijska komisija neposredno po svojih organih ali po organih federalnih ministrstev za kmetijstvo in drugih narodnih obla-stev. Zato spadajo pod njeno neposredno nadzorstvo vse tisto ustanove in organi državnih oblastev, ki so doslej upravljali državna kmetijska posestva. Zvezni minister za khUiiijstvo sme z odločbo pi. ..esti na organe .edevalnik vlad ali nn žo obstoječe organizacije za upravo državnih kmetijskih posestev pristojnost in pravice Državne kmetijske komisije. Naredbe, odloki, navodila in pravilniki so obvezni za vse državne organe, ki vodijo državna kmetijska posestva, Člen 4. Vso potrebne finančne izdatke pokriva Državna kmetijska komisija z dohodki državnih kmetijskih posestev. Po potrebi sme jemati kredite na podlagi zastavitve pobotnic in rezervnih živil. Ako se njeni izdatki z novimi nalogami agrarne reforme v smislu zakona o agrarni reformi in kolonizaciji povečajo, ji da minister za finance na razpolago potrebne kredite za osebne izdatke. Člen 5. Z državnih kmetijskih posestev ne sme nihče vzeti nikakih dobrin brez dovoljenja Državne kmetijsko komisije ali njenih organov, kj so za to pooblaščeni. Državno ustanove so dolžne plačati vse proizvode, ki jih vzamejo s posestev. Prav tako so dolžne plačati tudi tisto blago, ki so ga doslej vzele z državnih kmetijskih posestev. Člen 6, Za poslovanje Državne kmetijske komisije ne veljajo določbe zakona o državnem računovodstvu in zakona o računski kontrolni komisiji. Člen 7. Funkcija Državne kmetijske komisije preneha, ko opravi naložene ji naloge. Člen 8. Zvezni minister za kmetijstvo se pooblašča, da predpisuje pravilnike in izdaja navodila in naredbo za izvrševanje te uredbe v soglasju s predsednikom Gospodarskega sveta. Beograd dne 23. julija UM5. ’ St. 627. Predsednik Minister za kmetijstvo: Gospodarskega sveta: Dr. V. čubridovič a. r. A- Hebrang e. r. 483. Na predlog ministra za trgovino in preskrbo izdaje Gospodarski svet Jugoslavije naslednjo uredbo o ustanovitvi Državnega odpmnnega podjetja demokratske federativne Jugoslavijo Člen 1. Ustanavlja se Državno odpreme o podjetje demokrat-ske federativne Jugoslavije e sedežem v Beogradu za Posle odpreme blaga po suhozemskih, vodnih in zračnih potih. Cl en 2. Državno odpremno podjetje sme imeti svojo podružnice v večjih gospodarskih središčih v državi in v inozemstvu. Podjetje sme tudi ustanavljati poslovalnice v državi in v inozemstvu. Člen 3. Poleg poslov za odpremo blaga smo podjetje organizirati in voditi tudi druge posle, ki so v zvezi z njegovimi nalogami. Člen 4. Državno odpremno podjetje demokratske federativne Jugoslavije sme po potrebi radi pravilnega poslovanja Pri odpremi blaga v mejah državo sklepati sporazume 6 prevoznimi in odpremnimi podjetji javnega ali zasebnega značaja. ' Člen 5. Temeljna glavnica podjetja znaša 15,090.000.— dinar-jev v gotovini; to vsoto da podjetju na razpolago minister finance. Poleg tega da minister za trgovino in preskrbo podjetju na razpolago potrebni inventar za opravljanje njegovih poslov. O povečanju temeljne glavnice in otvarjanju potrebnih kreditov odloča minister za trgovino in preskrbo v sporazumu z ministrom za finance. Člen 6. Podjetje upravlja upravni odbor, ki ga tvorijo upravnik in najmanj dva, a največ štirje člani. Upravnika in oiane upravnega odbora poslavlja in izmenjuje minister 2a trgovino in preskrbo. Člen 7. S čistim dobičkom podjetja razpolaga minister za trgovino in preskrbo v sporazumu z ministrom za finance. Člen 8. Podjetje je pod nadzorstvom ministra za trgovino in Preskrbo, ki odloča tudi o njegovem prenehanju. Določbe uredbe o državnem računovodstvu se za to Podjetje ne uporabljajo. Člen 9. Minister za trgovino in preskrbo predpiše s poseb-nim pravilnikom natančnejše določbe o poslovanju in stroju podjetja. Člen 10. Ta uredba stopi v veljavo z dnem objave v Urad-nem listu demokratske federativne Jugoslavije. Beograd dne 24. julija 1945, Minister Predsednik 2a trgovino in preskrbo: Gospodarskega sveta: Inž- Nikola Petrovič e. r. A. Hobr&ng s. r. 484. Na predlog ministra za promet izdaje Gospodarski svet Jugoslavije naslednjo uredbo o ustanovitvi Državnega avtomobilskega prometnega ptuijetja demokratsko federativne Jugoslavije Člen 1. Ustanavlja se Državno avtomobilsko prometno pod- i jetje demokratske federativne Jugoslavije (DAPP) s sedežem v Beogradu. To podjetje vodi in opravlja javiu motorni promet, ki ima splošen pomen za vso državo. Člen 2. Prejšnja pooblastila in koncesije za opravljanje poslov iz člena 1. Le uredbe se poslavljajo pod nadzorstvo loga podjetja. O prenehanju teh pooblastil j n koncesij odloči minister za promet na predlog uprave podjetja. Člen 3. Polog poslov, naštetih v členu 1. te uredbe sme pod-jetjo organizirati in voditi tudi druge posle, ki so v zvezi z vzdrževanjem in eksploatacijo cestnega motornega prometa. Člen 4. Temeljna glavnica podjetja znaša 15,000.000.— dinarjev v gotovini; to vsoto da podjetju na razpolago minister za finance. Poleg tega da minister za trgovino in preskrbo podjetju na razpolago vse avtomobile, kakor tudi material in orodje, ki prihajajo preko UNRRE. Prav tako ce iv. ere jo dati podjetju na razpolago motorna vozila ter. material in orodje, potrebno za vzdrževanje in eksploatacijo vozil, katera se naši državi dobavljajo na račun reparacij. 0 povečanju temeljne glavnice in o otvarjanju potrebnih kreditov odloča minister za promet v sporazumu z ministrom za finance. Člen 5. Podjetje upravlja upravni odbor, ki ga tvorijo upravnik in najmanj dva, a največ štirje člani. Upravnika in člane Upravnega odbora postavlja in izmenjuje minister za promet. Člen 6. Minister za promet razpolaga v sporazumu z ministrom za finance s čistini dobičkom podjetja. Člen 7. Podjetje je pod nadzorstvom ministra za promet, ki odloča tudi o njegovem prenehanju. Določbe uredbe o državnem računovodstvu se za to podjetje ne uporabljajo. Člen 8. Minister za promet predpiše s posebnim pravilnikom določbe o poslovanju in ustroju podjetja. Člen 9. Ta uredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu demokratske federativne' Jugoslavije. Beograd dne 21. julija 1945. Predsednik Minister za promet: Gospodarskega sveta; Tod. Vujasinovič s. r. A. Hebrang s. rf 485. Na podlagi Člena 8. uredbe o ustanovitvi Državnega prevoznega in odpremnega podjetja demokratske federativne Jugoslavije z dne 12. maja 1015 (Uradni list DFJ št, 33 z'dne 18. maja 1945) izdaje Gospodarski evct na predlog ministra za trgovino in preskrbo naslednjo uredbo o ukinitvi Državnega prevoznega in odpremnega podjetja demokratske federativne Jugoslavije Člen L D nravno prevoz.no in odpromno podjetje demokratske federativne Jugoslavije se ukinja, njegovo poslovanje pa Ge prenaša: 1. na Državno avtomobilsko prometno podjetje demo-kratske federativno Jugoslavije (DAPP); 2. na Državno odpremno podjetje demokratske federativne Jugoslavije. Člen 2. Likvidacijo Državnega prevoznega in odpremnega podjeljn demokratske federativne Jugoslavije in način razmejitve poslov določita v sporazumu minister za trgovino in preskrbo in minister za promet, Člen 3. Ta uredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu demokratske federativne Jugoslavije. Beograd dne 24. julija 1945. Minister Predsednik za trgovino in preskrbo: Gospodarskega sveta: Inž. Nikola Petrovič s. r. A. Hebnrng s. r. 486. Gospodarski svet izdaje na predlog ministra za kmetijstvo in ministra za trgovino in preskrbo zvezne vlade naslednjo uredbo o pitanju, prometu in cenah prašičev Člen L Zvezno ministrstvo za kmetijstvo organizira in izvede v sporazumu z zveznim ministrstvom zn trgovino in preskrbo In ministrstvi federalnih vlad pitanje prašičev v prašičerejskih krajih države. Pitanje prašičev je treba izvesti na državnem in na zasebnem sektorju. Člen 2. Na državnem sektorju se pitanje prašičev organizira po upravah kmetijskih posestev. Vsa državna kmetijska posestva začnejo pitati toliko prašičev, kolikor, jih po načrtu in razpoložljivih količinah prašičev in hrane določi zvezno ministrstvo za kmetijstvo. Člen 3. Pitanje prašičev na zasebnem sektorju se izvaja pri kmetovalcih in večjih prašičerejcih. Tako pitanje se orga-ni žira in izvaja v sporazumu z ministrstvom za kmetijstvo in ministrstvom za trgovino in preskrbo federalnih vlad pri kmetovalcih na podlagi obvoznega pitanja, pri večjih prašičerejcih pa ti svobodno pogodbo, po določbah te uredbo. Člen 4. Vsi kmetovalci, ki imajo več kakor 5 oralov za obdelovanje sposobne zemljo v krhjih Srbije, Vojvodine in Hrvatske v rajonih proizvodnje koruze in prašičev, so dolžni v ieku gospodarskega leta 1945/46. (od. 1. avgusta 1945 do 1. julija 1946) oddati po cenah, določenih v uredbi, ustrezno število pitanih prašičev, težkih vsak najmanj po 120 kg in z. najmanj 25% maščobe. Federalne vlade in glavni narodno osvobodilni odbor Vojvodine določijo s svojimi odloki, na katere kraje njihovega ozem. Ija se to nanaša in lestvico, ki se ho uporabljala glede na velikost posestva, Id pa no sme biti nižja kakor je spodaj navedena: Kmetovalci, ki imajo manj kot 5 oralov za obdelovanje spospbne zemlje, niso dolžni pilati prašiče po tej uredbi, lahko jih 'pa tudi pitajo, ako želijo biti deležni prednosti po lej uredbi; kmetovalci, ki imajo po 5 do 10 oralov, so dolžni izpilati najmanj po 1 prašiča; kmetovalci, ki imajo po 10 do 20 oralov, so dolžni izpitati najmanj po 2 prašiča; kmetovalci, ki imajo po 20 do 30 oralov, so dolžni izpitati najmanj po 4 prašiče; kmetovalci, ki imajo po 30 do 40 oralov, so dolini izpitati najmanj po 5 prašičev; kmetovalci, ki imajo več ko 40 oralov, so dolžui za vsakih nadaljnjih pet oralov izpitati še po 1 prašiča. Prašičereje!, ki bodo pilali prašiče po določbah te uredbe, bodo deležni naslednjih prednosti: 1. pri obvezni oddaji presežka koruze jim bodo za pitanje p-rašičov prepuščene v prosto razpolaganje nasled-nje količine koruze po teži, na katero eo obvežejo izpi-tati prašiče: za prašiče nad 145 kg žive leže, po 700 kg koruze: za prašiče od 130 do 145 kg težke, po 600 kg koruze; 7a prašiče od 120 do 130 kg ležke pa po 500 kg koruze. Poleg tega se jim daje prednost, da smejo nabaviti po določeni ceni po 50 kg otrobov za veakega prašiča, ki ga pitajo; 2. prašičev, ki «6 pitajo, in tudi koruze, ki je po-Irebna za njih pitanje, ne bo smel nihče in v nobenem primeru odvzeti v druge namene. Federalna ministrstva za kmetijstvo smejo v sporazumu e federalnimi ministrstvi za trgovino in preskrbo razširiti določbe te uredbe na posamezne rajone svojih federalnih edink. Člen fi. S prašičereje! na veliko sklene podjetja, M g#, za to pooblasti federalno ministrstvo za trgovino in preskrbo oziroma oddelek za trgovino in preskrbo pri glavnem narodno osvobodilnem odboru Vojvodine, pitavno pogodbo, v kateri «o določijo pt^ojl in obveznosti prašičerejcev. S pogodim se prašičereje! zavežejo, da izpita j o dolo-čeno število prašičev do določene teže in da tako izpitane prašiče prodajo po odredbi uprave za preskrbo pri ministrstvu za trgovino in preskrbo, po določenih cenah. Prašičerejcem zajamčuje država naslednje prednosti: 1. da prašičev, ki se pitajo, in tudi koruze, ki je potrebna za njih- pitanje, ne bo smel nihče in v nobenem primeru odvzeti v druge namene; *2. da jim bodo 4°/o izpitanfh prašičev dani na prosto razpolaganje. 8. da se jim zagotovi možnost nabavo koruze, ki le potrebna za pitanje prašičev, po določenih cenah, in dovoli nabava potrebnih mršavih prašičev. Količina koruze, ki je potrebna za pitanje, se določi po tem, na katero 'težo se je prašičerejec zavezal izpitati prašiče, in sicer: za prašiče nad 145 kg, po 600 kg koruze; za prašiče po 130 do 145 kg, po 500 kg koruze; za prašiče po 115 do 130 kg, po 400 kg koruze in za prašiče od 00 do 115 kg, po 300 kg koruze. Poleg tega se vsem prašičerejcem daje prednost, da si smejo nabaviti po določeni ceni po 50 kg otrobov za vsakega prašiča, ki ga pitajo; 4. prašičerejcem, ki pitajo več ko 50 prašičev, se zagotovijo pri državnih ali zacebnik denarnih ustanovah potrebni bančni krediti po 2.000.— dinarjev za vsakega prašiča, ki ga pitajo, ali v ustrezni protivrednosti koruza v naravi; ta znesek so dolžni vrniti ob prodaji izpitanih prašičev. Člen 6. Prodajna cena prašičem, franko pri prašičerejcu, je določena na 16.— dinarjev za 1 kg žive teže. Poleg zgoraj določene cene se za prašiče, pitane po določbah te uredbe, izplača v obliki premije po teži in stopnji debelosti prašičev tudi še: za prvorazredne prašiče, težke nad 145 kg, po 7.— dinarjev na 1 kg žive teže; za drugorazredne prašiče, težke od 130 do 145 kg, Po 6,— dinarjev na 1 kg žive teže; za tretjerazredne prašiče, težke po 115 do 130 kg, po 5.— dinarjev na 1 kg žive teže; za četrtorazredne prašiče, težke po 90 do 115 kg, po 4.— dinarje na 1 kg žive teže. Te cene veljajo za pitane prašiče. Določeno ceno in premijo je kupec dolžan izplačati takoj po pjovremu prašiče" Člen 7. Nakup mršavih prašičev je dovoljen: a) prašičerejcem, ki pitajo prašiče po določbah te Uredbe, in sicer za tisto število prašičev, katere so dolžnj Pitati, kar dokažejo s potrdilom tiste ustanove, s katero sklenejo pitavno pogodbo (veliki prašičereje!) ali s potrdilom krajevnega narodnega odbora (prašiČerejcl pro-izvodruki); b) tistim, ki pitajo prašiče za svoje gospodarstvo, kar morajo dokazati s potrdilom krajevnega narodnega odbora; c) tistim, kj nabavljajo plemenske prašiče, kar morajo dokazati s potrdilom krajevnega narodnega odbora; 6) vsako prekupčevanje (preprodajanje) mršavih prašičev se prepoveduje; d) prepoveduje se klanje prašičev, težkih pod 60 kg, hodisi za domačo potrebo aii z#i prodajo; e) klanje pitanih prašičev, bodisi M domače potrebe uh z,- prodajo, je dovoljeno samo z dovoljenjem krajevnega narodnega odbora. Het 8. Minister za kmetijstvo in minister za trgovino in preskrbo zvezne vlade sta pooblaščena, vsak v okviru svoje pristojnosti, nadzorovati izvrševanje te uredbe in izdajati potrebne naredbe in navodila. Člen 9. Prekrški zoper določbe te uredbe se kaznujejo po zakonu o pobijanju nedopustne špekulacije in gospodarsko sabotažo. Člen 10. Ta uredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu demokratske federativne Jugoslavije. Beograd dne 24. julija 1945. Št. 630. Minister za trgovino in preskrbo: Inž. Nikola Petrovič s. r. Predsednik Minister za kmetijstvo: Gospodarskega sveta: Dr. V. čubrilovič s. r. A. Habrang s. r. 4S7. Odlok o ustanovitvi Glavne kmetijske komisije za Vojvodino (predsednik Gospodarskega sveta in minister za kmetijstvo, št. 594 z dne 19. julija 1945). 488. Ministrstvo za prosveto demokratske federativne Jugoslavije izdaje naslednje navodilo o razveljavitvi izpričeval, pridobljenih v dobi okupacije na srednjih, učiteljskih, strokovnih in tem podobnih šolah in na tečajih za otroške vrtnarice Člen 1. Ne priznavajo se razredi in letna izpričevala na srednjih, učiteljskih, strokovnih in tem podobnih šolah iz dobe okupacije. Člen 2. Izjemno od Člena 1. se priznavajo samo tista izpričevala, za katera posebej sestavljene komisije ugotove, da imajo pogoje, da se jim prizna veljavnost. Komisija overi na zadnji strani tista izpričevala, ki imajo pogoje, da se jim prizna veljavnost, Samo na ta način overjena izpričevala imajo popolno zakonito veljavnost. Člen 3. Prosvetna oblastva federalnih edinic sestavijo komisije za vsako posamezno tako šolo ali za širše Šolske okoliše. V svojem delu se komisije ravnajo po členih 4., 5. in 6. tega navodila. Člen 4. Učencem teh šol se ne prizna, da so uspešno dovršili razred in dosegli pravi-oo do letnega izpričevala, ako komisija ugotovi: a) da so učitelji ocenjevati ali bili prisiljenj ocenjevati učence pozitivno zaradi pripadnosij učencev nli njihovih staršev (varuhov, skrbnikov in podobno) kaki fašistični organizaciji; b) da je bilo število učnih ur nezadostno, da hj učenci ovladali najosnovnejše gradivo. Člen 5. Prav tako se tudi ne priznavajo razredi in izpričevala, dosežena z zasebnimi izpiti, ako komisija ugotovi: a) da so jih učenci dosegli na ta način, da so izkoristili pripadnost svojo ali svojih staršev (varuhov, skrb. mkoy in nadobup) kaki fašistični organizaciji; h) dn so so izpiti opravljali na tak način, da ocena uspeha ni izraz učenčevega znanja. Člen 6. Učenci učiteljskih šol, katerih izpričevala iz razlogov, navedenih v členu fi., komisija ni overila, no morejo poslali učitelji osnovnih šol, niti nadaljevati šolanje v učiteljskih šolah. Isto volja za učenke tečajev za otroške vrtnarice. Člen 8. Rednim in privatnim učencem, katerim so razveljavi izpričevalo kakega razreda, se tudi ne priznajo naslednji razredi in izpričevala, dosežena v dobi okupacije. Učenci, katerim sc po gornjih določbah ne overijo Izpričevala, smejo opravljati privatni - izpit po odobritvi ministrstva za prosveto federalne edinice. Člen 9. Ministrstva za prosveto federalnih edinic izdajo v okviru tega navodila podrobnejša navodila zn svoja območja ustrezno razmeram, zlasti glede dopustnosti pritožb zoper odločbo komisijo, Beograd dno 18. julija 1915. St. 2494. Minister za prosveto: i Vlad. Ribnikar s. r. 489. Na podlagi drugega odstavka Člena 6. zakona o pobijanju nedopustne špekulacijo in gospodarsko eabotaž.e z dne 28. aprila 19-i.> (Učadni list DFJ št. 2G z dne 25. aprila 1945) in za izvrševanje to zakonske odredbe predpisujem 'naslednje navodilo ’ za izvrševanje drugega odstavka člena (5. zakona o pobijanju nedopustne špekulacije in gospodarske sabotaže Z zaplenjenim blagom, ki ni kvarljivo, In z živo ži-vino in perutnino je treba ravnati takole: 1. Blago v vrednosti do 5.000.— dinarjev so prepusti krajevnemu narodnemu odboru, v čigar območju se je dejanje storilo, dn blago rozdelj in vnovči. Denar za to blago uporabi krajevni odbor za prehrano siromašnega prebivalstva tistega območja. 2. Ako vrednost blaga presega vrednoet 6.000.— dinarjev, se blago dš na razpolago federalnemu ministrstvu zn trgovino in preskrbo, ki naj ravna z njim po naslednjih načelih: a) Ako je to blago, ki spada pod določbe uredbe o načrtnem razdeljevanju in potrošnji in izvira iz kontingentov, določenih za federalno edinico, ga federalno ministrstvo za trgovino in preskrbo razdeli daljo in vnovči v okviru kontingenta po svojem preudarku in po izkazanih potrebah. 1>) Ako blago ue izvira iz kontingentov, določenih z« federalno edinico, so vzame blago v račun kontingenta, ki ga je določilo zvezno ministrstvo za trgovino in preskrbo tisti federalni edinici, in se po preudarku federalnega ministrstva za trgovino in preskrbo vnovči, O tem nbvn=ti federalno ministrstvo za trgovino in preskrbo ra« di razvida zvezno ministrstvo za trgovino in preskrbo, c) Ako je to blago, ki ne spada pod določbe uredbe o načrtnem razdeljevanju in potrošnji, razpolaga z njim svobodno in ga vnovči federalno ministrstvo za trgovino in preskrbo. Denarna vrednost blaga, ki se dobi z vnovčenjem, se mora porabiti za prehrano siromašnega prebivalstva federalne edinice, po preudarku federalnega ministrstva za trgovino in preskrbo. Beograd dno 20. julija 1945. St. 644. Minister za trgovino in preskrbo: Ing. Nikola Petrovič s. r. 490. Na podlagi člena 9, uredbe o ureditvi mezd in plač delavcev in nameščencev v državnih gospodarskih in zasebnih podjetjih, zasebnih ustanovah in organizacijah predpisujem tole navodilo št. 2 o sistemizivftnju zvanj po skupinah, določenih v čl. 8. uredbo o ureditvi mezd in plač v državnih gospodarskih in zasebnih podjetjih, zasebnih ustanovah in organizacijah Člen 1. Po dofočbab tega navodila se izvrši sislemizacija zvanj po skupinah mesečno plačanega upravnega in lohuičnega osebja v vseh podjetjih. Člen 2. Upravno in tehnično osebje v podjetjih, plačano mo-sočno, ee sistemizira po naslednjih skupinah: A. Pomožno tehnično osebje (1/1): 1. vratar 2. sluga pri dvigalu 3. sluga 4. služiteij 5. sluga za zunanjo delo 6. kočijaž 7. šoferjev pomočnik v kamionu 8. garderober 9. čuvaj podjetja 10. gasilec 11. telefonist hišne centralo brez razvodne table. B. Strokovno upravno in tehnično osebje (1/2): 1. pomožni uradnik arhiva 2. pomožni uradnik kartoteke 3. pomožni- uradnik knjigovodstva 4. pomožni uradnik statistike 5. pomožni uradnik računovodstva . 6» pomožni uradnik skladišča 7. pomožni uradnik ekspedicije 8. strojepisec 9. telefonist hišne centralo z razvodno tablo ' 10. pisar dnin 11. ekspedicijsko osebje (ekspeditorji zavojev) 12. pomočnik skladiščnika 13. pomožni laborant 14. risar 16. upravnik poslopja 16. kuhar menze v podjetju 17. blagajnik (ročni blagajnik) 18. inkasant ^ 19. akviziter 20. pomočnik za zunanja dela 21. kurjač brez opravljenega izpita 22. pripravnik z nepopolno srednješolsko izobrazbo. C. Pripravniki nameščenci s srednješolsko izobrazbo (H/1): I. pripravnik s popolno srednješolsko ali tej enakovredno izobrazbo,- Č. Pripravniki nameščenci z višjo šolsko izobrazbo (II/2): 1. pripravnik s fakultetno ali tej enakovredno šolsko izobrazbo. D. Nižji pomočniki (III/1): 1. glavni arhivar 2. stenograf in strojepisec 3. stenograf 4. pomožni knjigovodja !5. saldakontist 6. pomožni blagajnik 7. pomočnik kalkulanta 8. ekonom 9. fakturist 10. računski vodja 11. računski preglednili 12. štracist 13. nabavitelj 14. odgovorni uradnik za obračun dnin 15. laborant e strokovno izobrazbo 16. skladiščnik 17. kontrolor 18. tehnik 19. tehniški risar 20. vodja gasilske skupine v podjetju 21. kurjač za lokomobile 22. šofer. E. Višji pomočniki (III/2): 1. stenograf in strojepisec z znanjem tujih jezikov 2. samostojni korespondent 3. knjigovodja '4. blagajnik 6. statistik 6. glavni nabavitelj , 7. kalkulant 8. primanotist 9. šef oddelka v manjšem podjetju 10. šef skladišča II. vodja gasilske skupine v javnih in družbenih Ustanovah 12. kurjač pri kotlovekiti napravah' 1-3. II. strojnik parnih strojev in kotlovekiti naprav 14. šofer avtomehanik. F. Samostojni pomočniki (III,/3): 1. šef knjigovodstva 2. knjigovodja bilanci st 3. kal kulaci jski šef o 4. samostojni korespondent z znanjem tujih jezikov 5. aktuar 6. poslovodja manjšega podjetja 7. šef oddelka v večjem podjetju 8. disponent 0. sekretar podjetja 10. pravni svetovalec potljeija 11. šef pomožnih delavcev 12. I. strojnik parnih motorjev in kollovskih naprav. G. Posebni vodje (I V/1): 1. tehnični vodja 2. komercialni vodja 3. administrativni vodja 4. pogonski vodja, pooblaščeni inženir 5. šef konstrukcijskega biroa 6. prokurist v industrijskem podjetju 7. prokurist v trgovskem podjetju 8. pomočnik splošnega vodje. H. Splošni vodje (IV/2): L upravnik (direktor). Člen 3. S strojniki in kurjači se razumejo: 1. I. strojnik parnih motorjev iu kollovskih naprav (čl. 2., pod F. št. 12), je, kdor samostojno vodi vse parne motorje (parne stroje in turbine) in kotlovske naprave, ne glede na njihovo velikost m jakost; 2. II. strojnik parnih strojev in kollovskih naprav (čl. 2., pod E. št. 13), je, kdor pod nadzorstvom I. strojnika vodi parne motorje in kotlovske naprave ali samostojno vodi parne stroje in lokomobile do 100 k. s. in kotlovske naprave; 3. kurjač za kotlovske naprave (čl. 2., pod E. št. 12), je, kdor samostojno vodi kotlovske naprave in lokomobile do 20 k. s.; 4. kurjač za lokomobile (čl. 2., pod D. št. 21), je, kdor _ streže pri lokomobilf iu pod nadzorstvom vodi lokomo-hilo do 20 k. s.; 5. kurjač brez opravljenega izpita (čl. 2., pod B. št. 21), je, "kdor samostojno vodi parne kotle, ki pri obratu vsebujejo do 100 litrov vode. Člen 4. Za posebne vodje se štejejo samo tiste osebe, ki vodijo posamezne vrste poslov v podjetju. Ti posebni vodje so lahko samo v tastih podjetjih, kjer je splošni vodja. Splošni vodja je samo eden, in to v tistih podjetjih, v katerih so posebni vodje. c Kolikor ni pogojev iz prednjih dveh odstavkov za vodstveno osebje v podjetju, veljajo odločbe odst. 2. čl. 6. navodila št. 1. o sistemiziranju zvanj po skupinah, določenih v čl. 8. uredbe o ureditvi mezd in plač delavcev in nameščencev v državnih gospodarskih podjetjih, zasebnih ustanovah in organizacijah IV št. 612 z dne 25. aprila 1945 (Uradni list DFJ št. 27 z dne 27. aprila 1946). Člen 5. A ko opravlja kdo posle, ki so določeni za več zvanj, glede na obseg in tehnično organizacijo dela, se ta oseba sistematizira v tisto skupino, ki ustreza najvišjemu zvanja, katero ta oseba opravlja. Clen'6. Pojasnila za to navodilo, kakor tud; za navodilo št. 1., IV. št. 612 z dne 25. aprila 19-15 (Uradni list DFJ št. 27 z dne 27. aprila 1945) daje po potrebi zvesno ministrstvo za socialno politiko. y tetu so menja določba člena S. navodila št, 1, Člen 7. To navodilo stopi v veljavo 7 dnem objave v Uradnem listu DFJ. Beograd clue 25. julija 1945. IV. štev. 1774. Minister za socialno politiko: Dr. Kržišnik s. r. stitov delo, ki ga delavec opravlja. Po tem načelu naj se ta razvrstilev izvede s kolektivnimi pogodbami, do sklenitve kolektivnih pogodb pa v smislu člena 4. iste uredbe. Beograd dne 16, julija 1945. IV, štev. 1643, Minister z.a socialno politiko: Dr. Kržišnik s. r. 491. Odlok o nadaljevali ju tlela Centralnega sekretarijata delavskih zbornic Ker je na zahtevo okupale rja in njegovih pomagačev bilo ustanovljeno delo Centralnega sekretarijata delavskih zbornic v Beogradu, in na podlag; § 69. zalcona o zaščiti delavcev in statuta Centralnega sekretarijata de-lavsl-it' z’ onvi' ter v zv,l',i s člnioina 2. in 8, odloka predsedništva Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije o odpravi in o razveljavljenju vseh pravnih predpisov, izdanih med okupacijo po okupatorjih in njihovih pomagačih; o veljavnosti odločb, ki so veljale v trenutku okupacije po sovražniku z dne 3. fe. brnarja 19-15 št. 132.(Uraduj list DFJ št. 4 z dne 13. fe-- bruarja 1915) takole odločam: 1. Centralni sekretarijat delavskih zbornic v Beogradu prične zopet poslovati z dnem objave tega odloka. 2. Samoupravne funkcije opravlja do nadaljnje odredbe postavljeni delegat 7.veznega ministrstva za socialno politiko. 3. Dolžnosti stalnega sekretarja Centralnega sekretarijata delavski!: zbornic bo opravljala oseba, ki Jo določi minister za socialno politiko zvez,ne vlade. 4. Centralnemu sekretarijatu delavskih z.bornic se nalaga dolžnost, da posebno skrbi za čuvanje imetja in za poživitev dela v sekretarijatu ter da pripravi predloge za končno ureditev poslovanja v sekretarijatu. 5. Zn izvršitev tega odloka skrbi oddelek za ureditev delavskih odnosov in za socialno zavarovanje pri zveznem ministrstvu za socialno politiko. Beograd dne 20. julija 1945. IV. štev. 1721, Minister za socialno politiko: Dr. Kržišnik s. r. 492. Na vprašanja raznih narodnih otilaetev, podjetij, ustanov in posameznikov, po katerem merilu naj so razvrščajo delavci po členu 2. uredbe o ureditvi mezd in plač delavcev in nameščencev v državnih gospodarskih in zasebnih podjetjih, zasebnih ustanovah in organizacijah, in to nekvalificirani, polkvalificirani, kvalificirani in posebno kvalificirani, daje minister za socialno poli-liko pri zvezni vladi naslednjo pojasnilo o razvrščanju delavcev po^Členu 3. uredbe o ureditvi mezd in plač delavcev in nameščencev v državnih gospodarskih in zasebnih podjetjih, zasebnih ustanovah in organizacijah (Uradni list DFJ, št. 24 z dne 21. aprila 1945) Razvrstitev po členu °. te uredbe se ne.sme kvajati formalno, temveč mora biti edino merilo za to* razvr- 493. Odlok o določitvi cen usnju iz vegetabilno iu kromirano strojenih kož člen 1. Določajo se naslednje cene: Spodnje usnje; krupon..........................din 110 za 1 kg vrat ............................, 80 1 okrajki in čelo................ ” 52 ” 1 " notranji podplati, stopalo . . „ 86 „ 1 „ Tehniško in sedlarsko usnje: strojni vogetabilni krupon . . din 134 za 1 kg strojni krupon.................... 158 „ 1 „ svetlo-črtio...................... 102 „ 1 „ kromirani jermen...............„ 155 „ 1 „ Vegetabilno in kromirano strojena koža; mastna kravja, rumena . . . din 132 za 1 kg izvlečene kapice.................. 95 „ 1 ° konjska, za stopalo , . . „ „ 50 „ 1' „ razpokana suha.................30 ,. 1 ,,, mastni boks „ 33 10 goveji in telečji boke . , , , „ 32 „ 10 chevraux . . . , i , , , „ 80 „ 1 0 chevrette . . . r , , , , „ 17 „ 10 unPa...................* . , „ 19 „ 10 ovčja in kozja 14 „ 1 0 konjski chevraux 18 „ 10 mastna konjska 18 „ 10 konjski obrobek 24 „ 1 0 kcujska ščitim kromirana - . , 10 „ 1 0 razpokana mastna . . . . , „ ■ 10 „ 10 svinjska kromirana na lice . , „ 22 „10 svinjska vegotabilnu . . . , „ 23 „ 10 Člen 2. Za barvane kože ee sme pribiti po 1.— dinar za kožo enega čevlja. Člen 4, Zgoraj navedene cene se razumejo za la kakovost. Cene za drugorazredno kakovost so nižje za 5%, za tretjerazredno kakovost pa za 10% od zgoraj navedenih cen. Člen 3. Cene so veljavne franko tovarna, brez skupnega davim in brez pristojbin za pogodbe in pobotnico. Člen 5. Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu DFJ lu se mora blago, poslano po 15. juniju 1945, ki ni plačano v celoti, izplačati po gornjih cenah. Beograd dne 19. julija 1945. St. 5487. Minister z« trgovino in preskrbo: Ing. Nikola Petrovič s. r.