M 107ORGANIZACIJA ZNANJA 2015, LETN. 20, ZV. 2 Od 13. do 15. maja 2015 so v prostorih hotela Excelsior v Lovranu na Hrvaškem, in sicer v organizaciji Hrvaškega knjižničarskega društva in soorganizaciji Nacionalne in univerzitetne knjižnice v Zagrebu ter Univerzitetne knji- žnice v Reki, potekali 14. dnevi specialnih in visokošol- skih knjižnic z naslovom Knjižnice: Kamo i kako dalje?. Namen srečanja je bil predstaviti aktualne teme s podro- čja visokošolskega in specialnega knjižničarstva s poseb- nim poudarkom na primerih dobrih praks. Prvi dan srečanja je bil namenjen okroglim mizam in de- lavnicam, drugi in tretji dan pa se je zvrstilo več različnih predavanj z naslednjih področij: • knjižne zbirke in storitve (zbirke specialnih knjižnic, problematika e-knjig v knjižnicah, e-knjigarna kot konkurenca knjižnicam, izgradnja zbirk v prihodnosti, financiranje knjižnic iz projektov ali skladov, knjižnič- ni prostori in potrebe članov oz. uporabnikov ...); • knjižnice in raziskovalno delo (repozitoriji, odprti pri- stop in organizacija informacij, evropska in hrvaška zakonodaja o hranjenju rezultatov raziskovalnega dela, nove sposobnosti in kompetence knjižničarjev ...); • vloga knjižnic in knjižničarjev (knjižničarji kot sode- lavci v znanosti, pri projektih, v izobraževanju; knji- žničarji kot administratorji; knjižnica in knjižničarji v zakonodaji: Zakon o knjižnicama, Zakon o muzejima, Pravilnik o uvjetima i načinu stjecanja zvanja u knji- žničarskoj struci ...). Program srečanja je objavljen na spletnem naslovu http://www.hkdrustvo.hr/hr/skupovi/program/270. okrogla miza: novi knjižni^ARSKI PROfILI V TRADICIONALNEM IN NE- TRADICIONALNEM OKOLjU (NOVI knjižni^ARSKI PROfILI U TRADICION- ALNOj I NETRADICIONALNOj OKOLINI) Cilj okrogle mize je bil izpostaviti spremembe, s katerimi se srečuje knjižničarska stroka; te spremembe so posle- dica pojava postmodernizma v znanosti in izobraževanju 14. DNEVI SPECIALNIh IN VISOKO[olskih knjižnic ter vpliva revolucionarnih tehnologij na področju komu- niciranja. Poudarjeno je bilo, da je v 21. stoletju treba slediti tren- dom sodobnega knjižničarstva in se hkrati zavedati, da informacijska tehnologija, projekti digitalizacije, e-izo- braževanje in mnoge druge virtualne storitve zahtevajo netradicionalno izoblikovan profil knjižničarja, ki mora biti pripravljen na vseživljenjsko izobraževanje in stro- kovno izpopolnjevanje. Dorja Mučnjak je prikazala primerjavo med ZDA in Hrvaško glede zahtev in pričakovanj pri zaposlovanju bibliotekarjev. V ZDA imajo pri iskanju kadra bolj ne- tradicionalno poimenovana delovna mesta. Ne napišejo samo: "Iščemo diplomiranega bibliotekarja.", pač pa vna- prej natančno opredelijo, kakšne bodo naloge sodelavca, ki ga iščejo. Poimenovanja razpisanih delovnih mest so raznovrstna in opisujejo delovno mesto, ne navajajo zgolj strokovnega naziva, ki ga delovno mesto zahteva. Jasno navedejo tudi hierarhijo, kar pomeni, da morebitni novi zaposleni že vnaprej ve, komu bo v primeru zaposlitve za svoje delo odgovarjal. Razpisni pogoji so (ali bolje rečeno, morajo biti) nediskriminatorni: rasa, spol, verska, spolna … usmeritev ne smejo vplivati na izbiro novega zaposlenega. Seveda ima veliko vlogo tudi samopromo- cija, brez katere (vsaj v ZDA) ne gre. Pri svoji analizi je gospa Mučnjak ugotovila, da na Hrvaškem zaposlovanje bibliotekarjev poteka na zelo tradicionalen način in z nezadostno diverzifikacijo. Na okrogli mizi so s prispevki sodelovali: • Dorja Mučnjak (Analiza oglasa natječaja za nova knjižničarska zanimanja), • Andreja Silić Švonja (Digitalni knjižničar i knjižničar u e-obrazovanju: iskustvo po metodi pokušaja i pogre- ške te vječna borba za dopiranjem do IT podrške), • Gordana Gašo, Kornelija Petr Balog (Suradnja knjižni- čara i nastavnika u informacijskom opismenjavanju: primjer Knjižnice Filozofskog fakulteta u Osijeku), • Višnja Cej, Iva Klak Mršić, Jasenka Pleško (Kako knjižničari mijenjaju svijet: iz tradicionalnog u su- vremeno knjižničarstvo na primjeru Knjižnica grada doi:10.3359/oz1502107 1.25: DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI 108 ORGANIZACIJA ZNANJA 2015, LETN. 20, ZV. 2 Zagreba), • Jadranka Stojanovski (Knjižničari kustosi digitalnih podataka), • Irena Pilaš (Obrazovanje knjižničara u specijalnim knjižnicama i knjižnicama javne vlasti i primjeri do- stupnih baza podataka službenih publikacija i držav- nih informacija u elektroničkom obliku). DELAVNICA: NABAVA IN medknjižni^NA IzPOSOjA (NABAVA I meÐuknjižni^NA POSUDBA) Na delavnici sta bili izpostavljeni tako potreba po oblikova- nju novih pristopov k izgradnji knjižnih zbirk znotraj viso- košolskih knjižnic kot tudi pomembnost razvoja sistemov za dostop do elektronskih virov preko oddaljenega dostopa. Prevladujoče globalno spletno okolje, digitalizacija na vseh področjih in na novo definirane lastnosti končnih uporabnikov vplivajo na oblikovanje novih pristopov in na spreminjanje tradicionalnih pristopov do izgradnje knjižnih zbirk in njihovega upravljanja. V Republiki Hrvaški trenutno nimajo skupnega sistema za medknjižnično izposojo; prav tako nimajo skupne vza- jemne kataložne baze podatkov, ki je osnovni predpogoj za organizacijo takšnega sistema. Na delavnici so s prispevki sodelovali: • Gordana Gašo, Jasminka Mihaljević, Ljiljana Siber (Istraživanje nabave knjižnične građe i organizacije i zbirki u visokoškolskim knjižnicama Sveučilišta Josipa Jurja Strossmayera u Osijeku), • Sonja Avalon, Vesna Golubović, Kristina Romić (Si- nergija nabave i međuknjižnične posudbe: prikaz mo- dela Patron Driven Acquisitions (PDA)), • Zagorka Majstorović (Portal za pristup elektroničkim izvorima), • Sofija Konjević, Karlo Hrenović (SEND 2.0 – nova verzija programske aplikacije za međuknjižničnu po- sudbu Knjižnice IRB-a), • Tea Čonč, Marijana Glavica (Elektronički sustav za osiguravanje pristupa udaljenoj građi: još jedna primjena slobodnog softvera u Knjižnici Filozofskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu). DELAVNICA: INfRASTRUKTURA OPENAIRE KOT TEMELjNA PODPORA ODPRTEMU DOSTOPU V EVROPI (OpenAIRE infrastruktura kao temeljna podr{ka otvorenom pristopu u Europi) Namen delavnice, ki so jo vodili Bojan Macan, Jadranka Stojanovski in Alen Vodopijevec, je bil predstaviti prosto dostopno infrastrukturo za evropske raziskave – OpenAIRE (https://www.openaire.eu/), ki je bila zgrajena pod okri- ljem Evropske komisije. Na podlagi te infrastrukture je preko kompatibilnih repozitorijev omogočen prost dostop do znanstvenih objav. Eden takšnih repozitorijev je npr. Zenodo (http://zenodo.org), ki je dostopen vsem. Upora- bljajo ga lahko tudi tisti avtorji, ki nimajo na voljo lastne- ga institucionalnega ali tematskega repozitorija. Predstavljen je bil tudi program Obzorje 2020 (Horizon 2020) (http://ec.europa.eu/programmes/horizon2020/; http://www.mizs.gov.si/si/obzorje2020/o_obzorju_2020/), trenutno aktualni in hkrati najobsežnejši program EU za raziskave in inovacije. Za program zagotovljena finančna sredstva so namenjena raziskovanju in inovacijam, ki bi EU naredile oz. jo skušale ohraniti konkurenčno na sve- tovni ravni. POVzETKI NEKATERIh PRISPEVKOV NA SRE^ANjU E-knjiga – izziv za hrvaške visokošolske in specialne knjižnice (E-knjiga – izazov za hrvatske visokoškolske i specijalne knjižnice) Daniela Živković je spregovorila o razvojni poti e-knjige, ki jo sama vidi kot izziv v poslovanju knjižnic, tako na Hrvaškem kot širše v Evropi. Predstavila je nabavo in uporabo e-knjig v visokošolskih in specialnih knjižnicah, temeljne mednarodne dokumente in iniciative, možnosti promocije e-knjig preko družbenih omrežij (vse vrste knjižnic so danes prisotne na družbenih omrežjih Facebook, Twitter, youtube …). Projekti kot vir lastnih prihodkov sloven- skih visokošolskih in specialnih knjižnic med željami in možnostmi (Projekti kao izvor vlas- titih prihoda slovenskih visokoškolskih i speci- jalnih knjižnica između želja i mogućnosti) Mojca Dolgan Petrič, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana, je v prispevku poudarila, da so v času, ko se sredstva v javnih zavodih za izvajanje tekočih programov zmanjšujejo, slovenske knjižnice za svoje razvojne, in- vesticijske in druge programe prisiljene iskati tudi druge vire financiranja. Zato se slovenske knjižnice že dobro POROČILO 109ORGANIZACIJA ZNANJA 2015, LETN. 20, ZV. 2 desetletje aktivno vključujejo v različne domače in med- narodne projekte. Posebnih razpisov, objavljenih samo za knjižnice, ni, zato se je treba povezovati z različnimi usta- novami. Predstavila je dobre in slabe strani sodelovanja pri različnih projektih (nova oprema, nova znanja, nove storitve, razvoj timskega in projektnega dela, mednarodne povezave, razvoj kariere zaposlenih, interdisciplinarnost, veliko administracije, redno zaposleni niso motivirani za dodatno delo, velika konkurenca …) ter podala okvirne smernice, kako pristopiti k prijavi projekta (treba je imeti dobro idejo, ki ima vseevropsko dimenzijo, idejo je treba znati predstaviti na impresiven način, poiskati je treba dobre partnerje, začeti z manjšimi projekti, pridobiti iz- kušnje kot partner pri velikih projektih, pogosto je lažje dobiti evropski projekt kot nacionalnega, lobiranje je do- brodošlo, skrbno je treba prebrati vsa navodila, razumeti je treba kriterije in merila, delo je treba začeti od 6 do 12 mesecev pred objavo razpisa itd.). Posebne zbirke specialnih knjižnic – razstava Skrito znanje: dragocenosti iz zbirk ljubljan- skih specialnih knjižnic (Posebne zbirke speci- jalnih knjižnica – izložba Skriveno znanje: knjižna baština iz fondova ljubljanskih speci- jalnih knjižnica) Maja Vavtar in Igor Zemljič, Sekcija za specialne knjižni- ce Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, sta predstavi- la rezultate projekta z naslovom Skrito znanje: dragoce- nosti iz zbirk ljubljanskih specialnih knjižnic, pri katerem je sodelovalo sedem specialnih knjižnic: Centralna pravosodna knjižnica, Knjižnica Inštituta za novejšo zgo- dovino, Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakul- tete, Knjižnica Narodnega muzeja Slovenije, Knjižnica Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Biblioteka SAZU in Knjižnica Slovenskega šolskega muzeja. V okviru projekta je bila pripravljena knjižna razstava, na kateri je bilo predstavljenih nekaj najdragocenejših knjig iz 15. do 18. stoletja. Vsaka sodelujoča knjižnica je na razstavi pokazala štiri svoje najbolj izjemne knjige. Tako so bile prvič razstavljene tudi nekatere knjige, ki so sicer za javnost težko dostopne. Z razstavo so specialne knjižnice želele javnosti pokazati del svojih zakladov ter vrniti knjigi osnovno poslanstvo, to je srečanje z bralci. Ob razstavi je izšel tudi katalog razstavljenih knjig. Projekt izdelave, objave in vzdrževanja na- cionalnih pravil za katalogizacijo (Projekt Iz- rada, objavljivanje i održavanje nacionalnog pravilnika za katalogizaciju) Vesna Hodak, Nacionalna i sveučilišna knjižnica v Zagre- bu (NSK), je predstavila potek dela pri pripravi novega pravilnika za katalogizacijo. Na Hrvaškem se namreč niso odločili za prevod in implementacijo katerih od tujih pravil (npr. RDA), temveč so sklenili, da bodo pripravili svoja, nova pravila, ki naj bi temeljila tako na nacionalni katalogizacijski praksi in tradiciji kot tudi na mednaro- dnih katalogizacijskih načelih in standardih. Poleg NSK, ki je nosilka projekta, pri pripravi novih pravil sodelujejo tudi druge nacionalne ustanove iz knjižničarske, muzej- ske, arhivske in akademske skupnosti. Projekt so že v osnovi razdelili na več faz in ustanovili delovne skupine, ki pokrivajo posamezna področja. Določili so obseg dela, rabo, cilje in načela, na katerih bodo temeljila nova pravi- la. Po terminskem načrtu naj bi bil novi pravilnik dokon- čan in objavljen v letu 2016. Nova hrvaška katalogizacijska pravila in način njihove priprave lahko predstavljajo eno od možnih poti, ki bi jo pri pripravi novih pravil (ali prevodu in implementaciji kakšnih mednarodnih pravil) lahko ubrali tudi v Sloveniji. Viri 14. dani specijalnih i visokoškolskih knjižnica, 2015. Konačni program. [online] Dostopno na: http://www.hkdrustvo.hr/hr/skupovi/pro- gram/270 [13. 10. 2015]. Špac, V. ur., 2015. Knjižnice: kamo i kako dalje?: zbornik sažetaka. 14. dani specijalnih i visokoškolskih knjižnica, Hotel Excelsior, Lovran, 13. – 16. svibnja 2015. Zagreb: Hrvatsko knjižničarsko društvo, Nacionalna i sveučilišna knjižnica u Zagrebu. Tatjana Žnidarec, Branko Kurnjek POROČILO