novice mostninaplatanamposti JIU L leliel [JUNIJ 2014, cena 2 EURjflMkF Knjižnica Šentjur Mestni trg 5b 3230 Šentjur Šentjur do 0 ŠENTJURSKE 2014 352(497.4 Šentjur) BI" COBISS e DRŽAVNO TEKMOVANJE NA PONIKVI V dobrih 10 sekundah si Rubik®® kocko ŠOKANTNO Sentjurjc-an zaljubljen v dekle, hotel je ubiti njenega partnerja © BOŠTJAN KUKOVIČIČ »Za nas kupci niso le številke« © ZA DOPUST ALI PREŽIVETJE? Podjetja izplačujejo regrese koliko gre komu? FOT° str 4 Zadobrova 69 ©KB?1 Peter Žmaher s.p. Cesta Kozjanskega odreda 16, [ 3230 Šentjur GSM: 041 687 950 RfiKomia snmE mimir mime daa Cesta Kozjanskega odreda 87'a 031 652 437 | Dostava PIC in ostale hrane do 6 KM BREZPLAČNO! I Tel.: 03 74919 63, mobitel: 051413 590 Naročite Skoraj vso letno naročnino vam ^ . I aa ss-Ba, si s m S) BI še? Izberite: Bon v vrednosti 20 EUR Gostišče in prenočišča Bohorč, Šentjur. Bon v vrednosti 20 EUR Vulkanizerstvo MULEJ Šentjur, hitri servis vozil, optika 3D, ročna avtopralnica. nostati naročnik? r Pohitite! Število nagrad je omejeno. _ — — — — — — — — — — —— — DA, želim postati naročnik mesečnika ŠENTJURSKE NOVICE. Izbral sem darilo št.: ŠENTJURSKE NOVICE so mesečnik. Izidejo prvi torek v mesecu. Cena izvoda je 2,00 evra. Letna naročnina znaša 24,00 evrov. Moje ime in priimek: Naslov: Telefonska številka: E-poštni naslov: Do darila dobrodošlice so upravičeni novi naročniki (ki pred tem vsaj 6 mesecev niso bili naročeni na Šentjurske novice) in vplačajo enoletno naročnino. Nagrado prevzamete v uredništvu: ŠENTJURSKE NOVICE, Drofenikova 15,3230 Šentjur. Telefon Lastnoročni podpis: 03/ 620 02 52. L J F Sezono piknikov začenipm , suPermarketom Kea Tuš ° SkUP3j pred v soboto 7 us v Šentjurju. Čakajo te^degustari medtf’t0 'n 12'to-Pa chefa Peter i„ ^ f~ a*ne igre-« žarom Dobrodošel! Z Rad,a RoS,a- # KUPON 4 BREZPLAČNA porcija čevapčičev + Zdel piva Pošlji SMS na Radio Rogla in po pošti ti bomo poslali kupon za prevzem tvoje brezplačne porcije! Navodila: Napiši: ŠENTJURSKE NOVICE KEA PIKNIK Tvoje ime, priimek, točen naslov. Pošlji na 051 300 330. Velja za prvih 30 prejetih sms-ov. JUB (■ A Barve spremenijo dom. °* ,0' Za vsak občutek, ki ga imate radi, obstaja barva JUPOL Gold. Z veseljem Vam predstavljamo novo generacijo vrhunske notranje zidne barve JUPOL Gold namenjene vsem, ki želite v svoj dom vnesti toplino pisane palete odtenkov. S pomočjo inovativne tehnologije in najmodernejših surovin smo pripravili recepturo, ki jo odlikujejo: • Enakomeren videz barvane površine brez opaznih sledi valjčka; • Čisti in visoko pokrivni odtenki; • Možnost niansiranja večjega števila odtenkov -več kot 10.000 barvnih odtenkov; • Povečana pralnost - po EN 13300 razred 2; • Povečana izdatnost (v odvisnosti od odtenka); • Bolj mat videz barvnega filma; • Potrdilo "Perfect spray" proizvajalca opreme pištol za brizganje Wagner. Uživajte v barvah in barvanju, saj je pot do profesionalnih rezultatov povsem enostavna. © ŠENTJURSKE NOVICE, JUNIJ 2014. UREDNISTVO@SENTJURSKENOVICE.SI Izpostavljeno NA NASLOVNICI novjce NA NASLOVNICI: ANAMARIJA IZ ŠENTJURJA FOTO: NATAŠA MOLLER Uvodnik ravnateljica Osnovne šole Blaža Kocena Ponikva OB KONCU ŠOLSKEGA LETA T\oletne temperature že nakazujejo po-.C čitnice, a v šolah je dogajanje še pestro. Poleg pridobivanja zaključnih ocen se še mnogo dogaja tako v razredu, okolju, šoli v naravi, na prireditvah, kot na šolskih hodnikih. Pomlad prinese vihravost, razigranost in veselje, ki pripomorejo k dejstvu, da je šolskega leta hitro konec. adnja leta smo v šoli deležni mnogih Z-l sprememb. Komaj smo zaključili nacionalne preizkuse znanja, ki so bili prvič obvezni tako za 6. kot 9. razred, že pripravljamo izbirne predmete za naslednje šolsko leto. Jeseni začenjamo z izvajanjem neobveznih izbirnih predmetov v 4. in 7. razredu. T/"omaj smo pozdravili prvošolce, že se -LVposlavljamo od devetošolcev, ki jih čakajo novi izzivi. Polni so pričakovanj, kljub odgovorni nalogi, kije pred njimi. Želimo jim dobro izbiro in pravo smer, ki jim bo izziv in predvsem popolno zadovoljstvo. Le zadovoljen in motiviran učenec ima dobre pogoje za uspeh. Žal prevečkrat iščemo lažjo ali krajšo pot, ki ni nujno najboljša. ~f~) odočim prvošolcem želim predvsem I J vzpodbudno okolje, kjer bodo prisotni dobri, pozitivni odnosi in mnogo kreativnosti. Trenutna situacija ni vzpodbudna, a nikakor ne smemo obupavati. Pedagoški poklic ima veliko težav, a otroci tudi mnogo dajejo. So odkriti in neposredni. Le dovoliti jim moramo, da so to, kar so. "V T sem želim uspešen zaključek šolskega V leta, veliko dobrih izkušenj in življenjskih vrednot, ki vas bodo spremljale čez poletje. Naj bodo cilji visoki, a uresničljivi in realni. Kar najbolje izkoristite počitek in se polni idej in dobre volje vrnite v šolske klopi. Utrip šole se kaže v dobrem sodelovanju učencev, učiteljev, staršev in vseh, ki oblikujejo življenje šole. Srečno! ZA DOPUST ALI PREŽIVETJE? Podjetja izplačujejo regrese: ^ koliko gre komu? Regresi. Podjetja so jih večinoma že ali pa jih še bodo izplačala. Koliko? Dodatek za letni dopust mora biti najmanj v višini minimalne plače. » Piše: Nina Krobat Do prvega julija morajo nim izplačati dodatek za delodajalci svojim zaposle- letni dopust. Zakon določa, da mora biti najmanj v višini minimalne plače (789 evrov). Preverili smo, kolikšen znesek bodo letos izplačala največja šentjurska podjetja. Žal večina podjetij teh podatkov za Šentjurske novice in Radio Rogla ni želela razkriti, tisti, ki so nam odgovorili, pa izplačujejo okoli 800 evrov bruto. DEJSTVA Podjetje Višina letošnjega regresa (bmto) Višina lanskega regresa (bmto) Kea 800 790 Meja 780 763 Tajfun Regres bo, višine niso želeli razkriti 770 Vrtnarstvo Valner Niso želeli razkriti 780 Kempolast Niso želeli razkriti 763 Ahac Niso odgovorili 900 Hrib Niso odgovorili Niso odgovorili Tegomatall Niso odgovorili Niso odgovorili Alpos Alu Niso odgovorili Niso odgovorili Farme Ihan Niso odgovorili Niso odgovorili Vilkograd Niso odgovorili Niso odgovorili * Vsi zneski so v evrih Letošnji in lanski regresi v šentjurskih podjetjih. Večina podjetij nam višine dodatka za dopust tokrat ni razkrila. © NEPRESLISANO »Konkurencene smeš CO vzeti kot težavo, am-kV pak kot spodbudo.« Boštjan Kukovičič, direktor šentjurskega družinskega podjetja Kea Koliko zaposlenih bo svoje regrese namenilo za letni dopust in koliko za plačilo položnic in drugih stroškov? Okoli 800 evrov V trgovskem podjetju Kea bo vseh 183 zaposlenih prejelo regres, sporoča direktor Boštjan Kukovičič. Dodatek za dopust bodo prejeli v več zneskih, skupaj pa jim bodo izplačali 800 evrov bmto. Kot je sporočil direktor podjetja Meja Roman Gregom, so regres svojim zaposlenim izplačali v začetku maja. Prejeli so zakonsko določen znesek v višini minimalne plače - 789 evrov bmto. Regres so na svoje tekoče račune prejeli vsi redno zaposleni, to je 51 oseb. Letošnji regres v Meji je sicer višji °d lanskega, ko so dobili 763 evrov bmto. Maja Tominc iz podjetja Tajfun Planina nam zneska regresa sicer ni želela razkriti, je Pa povedala, da bo regres izplačan, in to v skladu s kolektivno Pogodbo kovinske industrije. Podatkov o regresih nam niso želeli razkriti niti v Kemoplastu in Vrtnarstvu Valner, So se pa vsaj odzvali na naše Poizvedovanje, medtem ko iz Podjetij Hrib, Tegometall inže- niring, Alpos Alu, Farme Ihan, Ahac in Vilkograd nismo dobili nobenega odziva. Lani zgovornejši Ko smo prispevek za Šentjurske novice pripravljali v enakem obdobju lani, smo pri poizvedovanju imeli več sreče. V Tajfunu so lani vsem 174 zaposlenim izplačali 770 evrov bmto, v Kemoplastu je 36 zaposlenih dobilo 763 evrov bruto, Ahac je lani 56 zaposlenim izplačal 900 evrov bmto, Vrtnarstvo Valner pa je 14 zaposlenim izplačalo 780 evrov bruto. Za primerjavo In kakšne regrese letos izplačujejo v bližnjih občinah? V sosednjih Slovenskih Konjicah so zaposleni v podjetju Isokon prejeli 1.000 evrov bruto, 850 evrov bmto prejmejo zaposleni v zreškem Uniorju, v konjiških podjetjih Baumuller Dravinji in SG Automotive po 820 evrov bmto, okoli 800 evrov prejmejo tudi zaposleni v konjiški Ko-stroj strojegradnji in Kongradu. ANKETA Regres bo šel... Prihaja čas izplačil regresa in marsikdo še zdaj ne ve, če ga bo sploh dobil. Šentjurčane smo povprašali, za kaj bodo porabili letošnjega. » Slike in besedilo: Matej Verdinek E * » ijl Lado Teržan, Šentjur: Če ga bom slučajno dobil, ga bom porabil za registracijo avtomobila, tehnični pregled in kakšno drugo popravilo. Andreja Hrovat, Primož pri Šentjurju: Jaz ga pa ne bom za nič porabila, ker ga ne bom dobila, če pa bi ga, bi ga za dopust. Zlatko Selič, Šentjur: Regres običajno porabim za tisto, za kar je namenjen. Se pravi za malo užitkov z dmžino, kot je dopust in podobno. Marinka Grejan, Šentjur: Naš regres so nam zelo zmanjšali, ampak toliko, kot ga dobimo, ga porabimo za tekoče stroške oziroma kakšno malenkost za dopust, če seveda ostane. @ Novice ŠENTJURSKE NOVICE, JUNIJ 2014. UREDNISTVOtaSENTJURSKENOVICE.SI — ŠENTJURSKE NOVICE, JUNIJ 2014. B3ČP3 UREDNISTVO(g)SENTJURSKENOVICE.SI Novice (7) Na Šentjurskem odločno za SDS Prvi, neuradni rezultati volitev v evropski parlament za volilni okraj Šentjur. Neuradni rezultati. Slaba tretjina volivcev v volilnem okraju Šentjur za listo SDS. » Piše: Nina K robat Neuradni rezultati volitev v evropski parlament so tudi v volil- ZA Martin Laubič s.p. (\VA p!A VOTMjBBESSS Dramlje 33, 3222 Dramlje e-mail: laubic.martin@siol.net GSM: 041672302 nem okraju Šentjur podobni kot na ravni države. Volilna udeležba je bila nizka, slabih 20 odstotkov volilnih upravičencev se je podalo na volišča. Večina udeležencev je glasovala za SDS. Polovica za desne Dobrih 30 odstotkov glasov so na Šentjurskem in v Dobju našteli za stranko SDS. To je precej več kot na ravni cele države - po neuradnih podatkih je SDS prejela slabo četrtino vseh glasov. Skoraj 21 odstotkov glasov so volivci namenili listi NSi in SLS - tudi tukaj so v šentjurskem volilnem okraju presegli rezultate na ravni države, ki znašajo dobrih 16 odstotkov. Polovico manj, 10 odstotkov glasov, so namenili listi Verjamem! Igorja Šoltesa, dobrih 7 odstotkov pa listi DeSUS. Nato sledijo SD (dobrih 6 odstotkov glasov), SNS (slabih 5 odstotkov), lista Konkretno (dobre 4 odstotke), Združena levica (slabe 4 odstotke). Okoli 3 odstotke glasov sta dobili listi PS in Sanjska služba, ostale glasove pa so si porazdelile Piratska stranka, Državljanska lista, Solidarnost, Zeleni, Zares in Slovenski narod. Nizka udeležba V volilnem okraju Šentjur je na volišča odšlo slabih 20 odstotkov volilnih upravičencev ali natančneje: 3.365 oseb. Volilno pravico je tokrat imelo 17.040 občanov. Leta 2009 se je v tem okraju na volišča podalo dobrih 23 odstotkov upravičencev, odstotek manj pa v letu 2004. Jelka Godec. Ljudska univerza Šentjur pod vodstvom Jelke Godec je pripravila Teden vseživljenjskega učenja. Tanja Gobec. Prevzela pobudo za izvajanje projekta Zelemenjava na šentjurski tržnici. Jasmina Levičar. Mlada Prevorčanka, ko je bila brezposelna, ni čakala, da bi ji služba potrkala na vrata. Zdaj je podjetnica. Martin Čater. Predsednik Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur, ki je v tem mesecu praznovalo 15-letnico, in pomemben soustvarjalec razstave Neustrašno srce ob 120-letnici smrti Franja Malgaja. Marija Gubenšek. Prevorje in Prevorjani je naslov njenega knjižnega prvenca, ki je izšel pri njenih 75-ih letih. Marjana Vengust. Diplomirana medicinska sestra iz Šentjurja, prejemnica naziva častni član Dmštva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Celje. New Swing Quartet. Prav v tem mesecu mineva 46 let od njihovega prvega nastopa na Resevni na prireditvi Pokaži, kaj znaš. Pregled MESECA Na 60 različnih dogodkih je sodelovalo kar 40 različnih organizacij in društev. Med drugimi je bila tudi razstava obl20-letnici rojstva Franja Malgaja. Osrednji predmet razstave je bila Malgajeva sablja iz leta 1915. Nastopilo je več kot 400 atletov in atletinj, od tega kar 112 članov domačega Atletskega kluba Šentjur. VRTELI RUBIKOVO KOCKO Tekmovalci z vse Slovenije so prišli na Ponikvo, kjer je bilo prvo državno tekmovanje v vrtenju Rubikove kocke v celjski regiji. m I I Dobrote s šentjurskih kmetij so spet med najbolj kakovostnimi v državi. Na 25. državni razstavi in ocenjevanju kmečkih prehranskih izdelkov so občanom Šentjurja podelili več zlatih in srebrnih priznanj. NAPOVEDUJEMO PIKNIK MESNIC KEA TUŠ IN RADIA ROGLA, sobota, 7. junij Brezplačne porcije čevapčičev in tistega, kar jim pomaga bolje po grlu, čakajo Šentjurčane dopoldne pred Supermarketom Kea Tuš. Radio Rogla bo skrbel za dobro vzdušje. ČRNA TOČKA pregledno križišče Nepreglednih križišč Šentjurju ni malo. Enega izme‘ njih smo našli na zgornjem tr' gu, kjer se združita Cesta M'-loša Zidanška in Ulica sklad3' teljev Ipavcev. Pri gradbišč3' kjer bo kmalu stala tudi nov’ glasbena šola, je križišče pr°' blematično predvsem za tist3 ki se vključujejo na Ipavčev3 Križišče pa ni samo nepregle^ no. Čeprav je omejitev hiti-3 st> 50 kilometrov na uro, se ^eliko voznikov tega ne drži, kljub temu da bo zraven kmalu stala šola. Poleg tega je v času maše ulica zaradi Parkiranih avtomobilov zelo težko prevozna. Glede na vse t° bi bilo smotrno ukrepati, Preden pride do kakšne tragedije. Sploh zato, ker se bo Prav na tem mestu kmalu zadrževalo še več otrok. KANDIDATI SE NA ŠENTJURSKEM NEURADNO OMENJAJO MED KANDIDATI ZA JESENSKE LOKALNE VOLITVE. Kje so županski kandidati? Volitve. Kandidatur še ni. Bližajo se jesenske županske volitve, toda do zaključka redakcije Šentjurskih novic uradno kandidature za šentjurskega župana ni napovedal še nihče. Mar kandidati spijo? Aktualni župan mag. Marko Diaci je za Radio Rogla v začetku leta sicer napovedal, da se bo najverjetneje znova potegoval za funkcijo šentjurskega župana. Uradno pa nove kandidature še ni napovedal. V javnosti se omenja tudi kandidatka šentjurske SDS za županjo Jelka Godec. Tudi Godčeva kandidature uradno še ni napovedala. Kot je pojasnila, pred tem čakajo na odločitev o datumu državnozborskih volitev. V medijih se je pojavilo še eno ime: Finance so objavile, da naj bi v boj Mag. Marko Diaci je za Radio Rogla v začetku leta potrdil, da se bo znova potegoval za mesto župana. Jelko Godec pogosto omenjajo kot kandidatko šentjurske SDS. za županski stolček pod okriljem Ni pa zanikal, da je oziroma bo nove politične stranke Mira Ce- med člani Cerarjeve stranke. V rarja šel tudi Jožef Artnak. Ta novi stranki naj bi nekdanji član je za Radio Rogla in Šentjurske LDS sicer skrbel za gospodarstvo novice to zanikal in povedal, da in finance, ne razmišlja o županski funkciji. Poleg Artnaka naj bi v Cerar- Jožef Artnak je za Radio Rogla in Šentjurske novice zanikal novice iz drugih medijev, da razmišlja o županovanju. jevi stranki delovala vsaj še dva Šentjurčana: Igor Gobec (gospodarstvo in finance) in Peter Jevšinek (okoljska, prostorska in infrastrukturna politika). (NK) Šentjurske dobrote med najboljšimi Priznanja. Na prireditvi Dobrote slovenskih kmetij ^več priznanj tudi na Šentjursko. » Piše: Nina Krobat Dobrote s šentjurskih kmetij so spet med najbolj kakovostnimi v državi. Na 25. državni razstavi in ocenjevanju kmečkih prehranskih izdelkov so občanom Šentjurja namreč podelili več zlatih in srebrnih priznanj. Prireditev Dobrote slovenskih kmetij je sredi maja potekala na Ptuju. Zlate in srebrne dobrote Zlato priznanje za medeno pecivo je prejela Irena Pevec iz Šentjurja, Štefka Korenjak iz Dramelj pa Sonja Videc je poleg dveh zlatih priznanj na Ptuju prejela tudi poseben znak kakovosti. Vir Občina Šentjur srebrni priznanji za komzni kruh in ječmenov kruh z orehi. Za marmelade je Jožica Vengust iz Šentjurja dobila kar tri priznanja, in sicer zlato za marmelado iz vinogradniških bre- skev in češpelj, srebrni priznanji pa za češpljevo in marmelado iz kislih jabolk in češpelj. Prejela je tudi srebrno priznanje za sok iz grozdja sorte laški rizling. Ana Brečko iz Jakoba pri Šentjurju je za bezgovo-jabolčno marmelado prejela srebrno priznanje. Srebrno priznanje za domačo žusemsko salamo je prejel Anton Gajšek iz Loke pri Žusmu. Janez Žnidar iz Dolge Gore je za slivovko prejel bronasto priznanje, za skuto pa zlato. Zlato priznanje sta vsaka za svojo sladko skuto prejeli Ana Brečko in Irena Pevec. Sonja Videc iz Sirarstva Videc (Šentjur) je prejela zlati priznanji za jogurt iz kozjega mleka in kozjo albumin-sko skuto. Za slednjo je prejela tudi poseben znak kakovosti, ki ga podelijo tistim izdelkom, ki na ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij tri leta zapored dobijo zlato priznanje. Sentjurčane skrbi za Srbijo in Bosno Številni občani Šentjurja so se odzvali klicu na pomoč in darovali za ljudi Srbije in Bosne, kjer so doživeli poplave zgodovinskih razsežnosti. Sekretarka omenjenega območnega združenja Rdečega križa Andreja Tisel je za Radio Rogla povedala, da so zbrali že cel kombi pripomočkov, kijih bodo nato poslali proti opustošenim pokrajinam. Pomoč lahko Šentjurčani še vedno prinašajo vsako sredo do petnajstega junija med 9. in 12. uro ali pa se za termin dogovorijo po telefonu. Stvari, ki so nujno potrebne, so: odeje, zložljive postelje, plenice za otroke in odrasle, higienski pripomočki, razkužilna sredstva in vse z dolgim rokom trajanja. (MV) Starejši Šentjurčani dokaj varni vozniki, a bolj ogroženi Varnost. V občini Šentjur imajo policisti dober odnos tudi s starejšimi občani. » Piše: Matej Verdinek Policijska postaja (PP) Šentjur redno izvaja aktivnosti na področju varnosti v prometu tudi za starejše voznike. Takšna aktivnost je bila izvedena letos v februarju, ko se je izvajal preventivni projekt Ne pozabite na varnost. Dogodek je potekal na univerzi za tretje življenjsko obdobje v Šentjurju, udeležilo pa se ga je med 50 in 60 starejših občanov. Vodja policijskega okoliša jih je pozival k previdnosti v prometu, na javnih mestih in doma. Poudarek je bil predvsem tudi na tem, da starejši s svojim ravnanjem v cestnem prometu ne bi povzročili okoliščine, zaradi katerih bi lahko prihajalo do prometnih nesreč. Odziv in sprejem je bil zelo dober. Tatvine in nesreče Govora je bilo prav tako o tatvinah na ulici, domu, pri bankomatih in na vseh mestih, kjer bi kot starejši postali žrtev nesrečnih spletov okoliščin. Statistike sicer kažejo, da naj bi bilo število prometnih nesreč s smrtnim izidom pri voznikih, starejših od 75 let, kar petkrat višje od povprečja, število poškodb pa dvakrat višje. Večja izpostavljenost je predvsem posledica slabših fizičnih zmožnosti starejših voznikov (slabši vid in sluh, daljši reakcijski čas ...) Solidni vozniki V šentjurski občini se statistika prometnih nesreč, ki so se zgodile v obdobju med letoma 2004 in 2013 in sojih povzročili starejši vozniki (starost 64 let in več), giblje okoli 7 odstotkov. Tudi sama alkoholiziranost, uporaba mobilnega telefona med vožnjo in nepripet varnostni pas se pri starejših voznikih ne pojavljajo pogosto. So pa kot pešci in kolesarji dokaj rizična skupina v ces- Utrinek s februarske preventivne akcije Ne pozabite na varnost. Foto PP Šentjur tnem prometu, saj se v primeru prometne nesreče skoraj vsaka prometna nesreča konča s telesnimi poškodbami. Ozaveščanja so Letno se zato v Šentjurju dogajajo predstavitve in ozaveščanja starejših glede prometa in njihovega ravnanja v njem. Eno izmed takih mest je tudi dom za ostarele, saj marsikdo še ved- DEJSTVA Pregled pri zdravniku Če se zgodi, da starejši voznik povzroči prometno nesrečo, policisti po ugotovitvi vseh okoliščin, ki so privedle do nesreče, seveda reagirajo. V skladu z Zakonom o voznikih se takšne voznike napoti na kontrolni zdravstveni pregled k zdravniku. Ta z različnimi testi ugotovi, ali je voznik še sposoben za vožnjo. no, kljub temu da biva v domu, tako hote ali nehote udeleženec hodi po opravkih v mesto in je v cestnem prometu. DEJSTVA Bi&gs 1 (Vir: Statistika PP Šentjur) NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST Življenje na sončni strani Gore Dolga Gora. Predstavljamo najmlajšo in najmanjšo Krajevno skupnost v občini Šentjur. Pridobitve. V kraju so v zadnjem času obnovili več odsekov cest, dobili hitrejši internet, uredili športno igrišče... » Piše: Nina Krobat Naše popotovanje po krajevnih skupnostih šentjurske občine smo začeli na skrajnem severovzhodnem delu, kjer se je pred osmimi leti rodila naj mlajša krajevna skupnost -Dolga Gora. Je že res, da so najmlajši in morda najmanjši, toda domačini pravijo, da so zato pač naj lepši. In ko je treba stopiti skupaj, tudi zelo veliki. Dolga Gora leži na samem robu šentjurske občine, tik ob meji s šmarsko in konjiško. Kdor prvič pride v kraj, ga najprej osupne razgled, ki se razprostira s pobočja Gore, obsijane s soncem. Vse tja do Kamniško-Sa-vinjskih Alp seže pogled, preko vinogradov, gozdov in travnikov. Komaj slabih 300 ljudi šteje vas in v njej bi zaman iskali strogo središče. Hiše so prikupno raztresene vzdolž sončnega pobočja in od tod tudi ime kraja -Dolga Gora. Središče dogajanja Središče družabnega dogajanja je sicer na območju večnamenskega objekta, Gasilsko-kulturnega doma, kjer pripravljajo prireditve in gostijo praznovanja. Pred desetletjem so domačini pretežno z udarniškim delom uredili tudi športno igrišče in prireditveni prostor, ki lahko sprejme tudi več tisoč ljudi. Običajno se jih vsaj toliko zbere na tradicionalnem Srečanju muzikantov, ki ga Dolgogor-čani gostijo že več kot 20 let. In po tej veliki in za domačine pomembni prireditvi je kraj morda tudi najbolj poznan. Pa seveda po železniški postaji, prijaznih ljudeh, lepo urejeni okolici s številnimi zasaditvami, za katere skrbi Alojz Firer, dobri kapljici in številnih, tudi nagrajenih dobrotah domačih kmetov. Obiskovalcem ra- di pokažejo pohodne poti ali pa jih povabijo na katerega od pohodov, ki jih organizirajo ob različnih priložnostih. Pokažejo tudi lepo vzdrževano in obnovljeno več kot 250 let staro kozjansko hišo, ki stoji pri predsedniku Krajevne skupnosti Francu Arzenaku, ali mini vinsko-kletar-ski muzej, ki ga je pred kratkim v 200-letnem vinskem hramu uredil predsednik Turističnega društva Dani Kadenšek. Prioriteta: naložbe v ceste S Francem Arzenakom, ki je za zdaj prvi in edini predsednik te mlade krajevne skupnosti, pretresemo nekaj zadnjih večjih naložb v kraju. Pove, da zadnja leta največ denarja in svojih moči usmerjajo predvsem v urejanje cest. Pred dobrim desetletjem so krajani dobili novo glavno cesto skozi vas in to je zagotovo ena najpomembnejših naložb doslej, vredna okoli 100 milijonov tedanjih tolarjev. Odtlej so obnovili še številne druge odseke stranskih cest in tudi v tem času se pripravljajo na novo naložbo v cestno infrastrukturo. Potem ko so lani odprli odsek ceste Dolga Gora-Orehova vas, bi zdaj bilo treba urediti še odsek ceste od središča kraja do obnovljene ceste. Cesto na Goro, kot ji pravijo domačini, naj bi začeli urejati še letos. V načrtu je še ureditev odsekov od domačije Kadenšek do kmetije Jug in Skaletovih ter ureditev odseka od Verhovšekovih do Hudo-linovih. Internet in plazovi Pred nekaj leti so v kraju dobili telefonsko centralo Telekoma Slovenije, ki prebivalcem omogoča sodobne telekomunikacijske povezave. V zadnjem času so na igrišču, kjer lahko igrajo nogomet ali košarko, postavili še mizo za namizni tenis in uredili stezo za balinanje. Arzenak nam ob tem predstavi še idejo, ki je bolj dolgoročne narave. V enem od vaških gozdičkov bi radi uredili trim stezo z lesenim telovadnim orodjem. Ima pa življenje na sončni strani Gore vsaj eno slabost: poleg ne najboljših prometnih povezav do okoliških krajev (Loč, Ponikve, Sladke Gore), prebivalci na pobočju živijo na precej plazovitem območju. Večkrat se je že sprožilo nekaj manjših ali večjih plazov, ki jih urejajo po najboljših močeh. Trenutno tečejo dogovori za ureditev plazu pri Medvedovih. Franc Arzenak Krajevno skupnost Dolga Gora ‘ vodi od njene ustanovitve pred 8 leti. Najnovejša pridobitev v kraju je mini muzej vinogradništva. Igrišče ob večnamenskem objektu, kjer je središče družabnega dogajanja. Na srečanju muzikantov se vsako leto zbere več kot tisoč ljudi. Lani, ko so tam igrali Modrijani, so jih našteli več kot dva tisoč. DEJSTVA KS Dolga Gora Število prebivalcev: 298 Nadmorska višina: 441 metrov Predsednik KS: Franc Arzenak (2. mandat) Naselje: Dolga Gora Ceste: 2,9 kilometra javnih poti, 5 kilometrov nekategoriziranih cest in 4 kilometre državne ceste (Loče-Ponikva) Proračun KS: okoli 11.000 evrov Poraba denarja: za zimsko-letno vzdrževanje cest, naložbe, urejanje okolice, delovanje društev Društva: Prostovoljno gasilsko društvo, KUD Trta, Turistično društvo, Športno društvo, Kolesarski klub Atom Največja prireditev: Srečanje muzikantov v Dolgi Gori vsako prvo nedeljo v juliju Medgeneracijsko druženje (vj) TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA Učimo se vedno in ne samo v učilnicah Sodelovali so. Na 60 različnih dogodkih je sodelovalo kar 40 različnih organizacij in društev. Že sedmič so slovensko akcijo Teden vseživljenjskega učenja obeležili tudi na Ljudski univerzi Šentjur, letošnji slogan je bil 'Slovenija, vseučeča se dežela'. »K sodelovanju smo pritegnili več kot 40 organizacij in društev, tudi samostojnih podjetnikov in gospodarskih družb, kar je bila tudi letošnja zahteva andragoškega centra - da se izobraževalne organizacije povežejo z gospodarstvom in promovirajo zaposlitveno shemo,« je povedala direktorica ljudske univerze Jelka Godec. Šentjurska univerza je skupno pripravila več kot 60 različnih dogodkov. »Učimo se vedno in ne samo v učilnicah«. (JG) Parada učenja Na številnih stojnicah na Mestnem trgu so svoje dejavnosti predstavili številna društva in organizacije. Predstavila se je folklorna skupina Varstveno delovnega centra, organizirali so predstavitev nordijske hoje, predstavitev vezenja in šivanja, razstavo kvačkanih košaric, rož iz papirja in rož iz nogavic, zaigraj na citre, predstavili so se Kinološko društvo Šentjur in Kosmati smrčki. Poleg dogajanja je Denis Kukovič snemal promocijski videospot. DEJSTVA Zakaj smo tukaj? Barbara Jazbec, delovna terapevtka DS: »V Domu starejših veliko ustvarjamo z različnimi tehnikami in zato smo se odločili, da se predstavimo tudi na Paradi učenja. Svoje dejavnosti predstavljamo s pomočjo materiala, ki smo ga prinesli s seboj.« Anica Hvale: »Razstavljam, ker je tu največ strank, moja knjiga pa opisuje Šentjur in okolico. Knjiga je zanimiva, se tudi zelo dobro prodaja. Nova knjiga je že v nastajanju, če mi bo le zdravje dopustilo.« Robert Šket: »Predstavljam knjigo z naslovom 'Kaj še čakate’, govori pa o zakonu privlačnosti, kako spremeniti misli, da lahko spremenimo tudi svoje življenjske izkušnje.« (JG) Na Paradi učenja so nastopili tudi varovanci VDC-ja. Najprej so izdelke čebel spoznali, nato so jih tudi poskusili, foiovb Učili so se od čebel V Tednu vseživljenjskega učenja so enega od zanimivih poučnih dogodkov pripravili tudi na Kozjanski domačiji v Dobju. Ivanka Kovačevič iz Čebelarstva Me-dokošt je zbranim predstavila čebelarstvo, apiterapijo - vedo o uporabi čebeljih pridelkov za izboljšanje počutja in zdravja ljudi, preprečevanje bolezni in za zdravljenje ter okrevanje po bolezni. Za konec so poskusili različne vrste medov, cvetni prah in propo-lis. (VB, NK) @ Kultura Številne razstavljene predmete je zbral šentjurski zbiralec starin Martin Čater. Obudili spomin na šentjurskega borca Neustrašno srce. Ob Tednu vseživljenjskega učenja so se spomnili tudi 120-le-tnice rojstva Franja Malgaja. » Piše: Jure Godler Ljudska univerza Šentjur je skupaj z ustvarjalnim krožkom Univerze za tretje življenjsko ob- Osrednji predmet razstave je bila Malgajeva sablja iz leta 1915. dobje LUŠ in Društvom likovnih ustvarjalcev Šentjur pripravila razstavo Neustrašno srce. Z njo so predstavili del življenja Franja Malgaja, nadporočnika 87. pešpolka. Šentjurčan je 6. maja 1919 obležal smrtno ranjen na Tolstem vrhu, ko je branil domovino, star komaj 25 let. Na izgubljene vrednote, kot so svoboda, enakopravnost, resnica, spoštovanje, odgovornost, zvestoba, pravičnost, ljubezen, mir in modrost se je v nagovoru spomnila direktorica LUŠ Jelka Godec. Malgajeva sablja Nadporočniku Franju Malgaju v čast so pripravili pregledno razstavo predmetov iz tistega časa. Da so ti redki predmeti našli prostor v začasni razstavi, se je razdajal šentjurski zbiratelj Martin Čater. Osrednji predmet razstave je bila Malgajeva sablja iz leta 1915, ki jo je prijazno odstopila na pogled družina Virant iz Hruševca. Med razstavljenimi predmeti je Čater izpostavil tudi dve dopisnici, z vojaško 'K. u. K. cenzuro', ter fotografijo generala Borojeviča s Soške fronte. V Društvu likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur so upodobili lik šentjurskega junaka in svoja dela tudi razstavili. Prte so prispevale šivilje iz Zgornjega trga, člani ustvarjalnega krožka pa so prispevali intarzije in lučke iz furnirja. Da gostje niso bili lačni, so poskrbele zgornjetrške gospodinje. Za slovensko pesem je poskrbela Vokalna skupina Glasovir. Za petnajst likovnih let Društvo likovnih ustvarjalcev Rifnik - Šentjur je ob 15-letni-ci delovanja pripravilo razstavo likovnih izdelkov. »Leta so tako zelo hitro minila, kot da bi jih narisali na modro nebo in bi jih dež spral v potok barv,« je povedal ustanovni član društva Ivo Brodej. Društvo je nastalo na pobudo Ludvika Mastnaka, nekdanjega direktorja LUŠ. Od takrat pa društvo poleg tega, da se člani izpopolnjujejo o likovnem ustvarjanju, prireja in soorganizira številne likovne razstave in sodeluje z drugimi društvi. Lani so pridobili tudi nove prostore na Ipavčevi 26. Na pregledni razstavi je svoja dela razstavila večina članov društva. Člani DLU Rifnik - Šentjur.FotovidAužne, • ;i ' 'v Predsednici vokalne skupine, Saša Jagodič iz Kulturnega društva Gorica pri Slivnici in Barbara Gradič Oset, sta na koncu razdelili simbolna darila in zahvale. Foto Jure Godler Kresničke razveseljujejo že 16 let Pevke Vokalne skupine Kresnice so organizirale letni koncert v Kulturnem domu Gorica. Letos so izpustile nastop na območni reviji pevskih zborov, da pa še vedno delujejo, so dokazale s koncertom pred domačim občinstvom. Število pevk v vokalni skupini se je močno povzpelo in na koncertu jih je zapelo kar 15, že tretje leto pa jih vodi Mija Počivavšek. Kresnice občinstvo razveseljujejo že 16 let. Rdeča nit koncerta so bile Avsenikove melodije, v narodnih nošah pa sta bila tudi voditelja Janez in Patricija Palčnik, oče in hči. K narodno-zabavni sceni sodi tudi folklora, zato so se zavrteli tudi plesalci in plesalke Mladinske folklorne skupine Lintvar. Zapel je še Otroški cerkveni zbor iz Podčetrtka, osrednji gost koncerta pa je bil mladi vitruoz na harmoniki Robi Novak iz Paridola. (JG) Intervju @ BOŠTJAN KUKOVIČIČ »Za nas kupci niso le številke« Boštjan Kukovičič je direktor uspešnega šentjurskega družinskega podjetja Kea se s trgovsko dejavnostjo ukvarja že več kot 20 let. Leta 1991 sta z bratom Darkom na 48 kvadratnih metrih odprla prvo trgovino, danes pa v mreži 16 poslovalnic širom celjske in mariborske regije zaposlujejo 180 ljudi. Kea je rasla v času, ko je večina majhnih trgovin propadala, in direktorja smo vprašali tudi, kakšen je njihov recept za uspeh. » Pogovarjala seje: Nina K robat » Najbrž vam služba vzame večino časa, pa vendar, kaj počnete, kadar niste v službi? • Družina je na prvem mestu. Imam dve hčeri, stari 8 in 13 let, in kolikor časa lahko, preživim z družino. Sicer se v prostem času rad rekreiram, igram košarko, tenis, badminton, ukvarjam se s pohodništvom. Tako se sprostim in razbremenim od vsega stresa, ki se nakopiči v službi. »Na začetku smo se seveda vsi učili. Kupcem smo želeli ponuditi tisto, česar v drugih trgovinah ni bilo. Milka čokolada je bila denimo zelo iskana v tistem času, strankam smo nudili pomoč pri zlaganju blaga v vrečke in avtomobile, jih ob nakupu obdarili...« Čeprav se s trgovino ukvarjate že več kot 20 let, najprej niste izbrali tega poklica. • Končal sem srednjo strojno šolo, saj sem se za poklic odločal, še preden smo leta 1991 odprli prvo trgovino. To meje spodbudilo, da sem kasneje ob delu študiral ekonomijo. Leta 1991 ste odprli prvo trgovino Kea. Kako se spominjate teh najbrž skromnih začetkov? • Z bratom Darkom sva prvo trgovino odprla v Lokarjah pri Šentjurju, dober teden pred osamosvojitveno vojno. Odkupili smo nekdanji gasilski dom, ga podrli in potem zgradili prvo trgovino z bifejem, veliko 48 kvadratnih metrov, v kateri smo delali štirje zaposleni. Na začetku smo se seveda vsi učili. Kupcem smo želeli ponuditi tisto, česar v drugih trgovinah ni bilo. Milka čokolada je bila denimo zelo iskana v tistem času, strankam smo nudili pomoč pri zlaganju blaga v vrečke in avtomobile, jih ob nakupu obdarili in podobno. Še danes se trudimo te navade negovati, saj je to velika prednost. Ljudje vedno bolj cenijo, da niso le številka, temveč da imamo do njih pristen, prijazen odnos. Trudimo se sprejemati njihove želje in pobude, ustvarjati neko pozitivno vzdušje, domačnost, ohranjati vrednote, ki jih v tem času izgubljamo. Danes imate verigo 16 trgovin po širšem Celjskem in Mariborskem ter zaposlujete ISO ljudi. Katere so najpomembnejše prelomnice v zgodovini podjetja? • Leta 1993 smo izgradili prvi prizidek k trgovini v Lokarjah. Prva prava prelomnica je bi la leta 1997, ko smo na tej lokaciji trgovino povečali na 500 kvadratnih metrov. Potem smo leta 2006 prevzeli trgovsko podjetje iz Maribora in se razširili tudi v to regijo. Vseskozi smo zdravo rasli, vsako ali vsako drugo leto smo odprli kakšno novo trgovino in danes jih imamo tako že 16. V času, ko je večina manjših trgovin propadala, ste vi rasli. Lahko temu pripišemo poslovno sodelovanje s Tušem? • Zagotovo. Če si majhen, imaš pač manjši obseg poslovanja in je zelo dobrodošlo, da se pridružiš nekomu večjemu, ki ti da boljše pogoje in omogoči, da si konkurenčen. Danes že prihajamo do tistega obsega, ko smo lahko konkurenčni tudi sami, toda za zdaj še dobro sodelujemo s podjetjem Tuš. Leta 2002 smo podpisali pogodbo z njimi, ki traja še danes. Gre za franšizno sodelovanje na področju nabave in marketinga. Vse akcije in aktivnosti, ki jih ima Tuš, tako potekajo tudi v naših trgovinah. Ena pomembnejših prelomnic je bilo tudi odprtje novega, štiri milijone evrov vrednega stanovanjsko-poslov-nega objekta v središču Šentjurja leta 2012. Je bilo tak projekt težko izpeljati? • Od ideje do izvedbe smo prišli v petih letih. Zelo veliko je bilo birokracije. Tudi sicer v poslovanju podje-, f. tja danes preveč časa in energije izgubljamo za papirologijo in administracijo, namesto da bi se * lahko bolj posvetili svoji osnovni dejavnosti. @ Intervju S kakšnimi težavami se še soočate pri poslovanju? • Bolj ali manj se vsi srečujemo z istimi težavami - z upadom potrošnje, padcem kupne moči. Po drugi strani pa tudi naša gospodarska politika ne gre v smer spodbujanja, ampak bolj v smer obremenjevanja. Pogoji so iz leta v leto težji. Dobili bomo novo vlado. Katere tri stvari naj najprej opravi, da boste lažje poslovali? • Mislim, da je za nas najpomembneje, da vlada poslovanje poenostavi. Naj nas razbremeni na področju administracije, davkov in stroškov zaposlovanja, naj uvede kakšne spodbude za naložbe in zaposlovanje. To so stvari, ki jih potrebujemo. Ogromno trgovin imamo po Sloveniji. Zdi se, da ima vsaka malo večja vas vsaj tri različne trgovce. Kako vi dojemate to konkurenco? • Šentjurje dejansko pokrit z vso trgovsko konkurenco, kar jo premore Slovenija. Konkurenca je vsekakor zdrava. Ne smeš je vzeti kot težavo, ampak kot spodbudo. Treba jo je spremljati, se ji prilagajati, se od nje učiti dobrih stvari. Konkurenca zame torej ni neka težava, temveč spodbuda za še boljše delo. Tudi nakupovalne navade se spreminjajo. Vsega ne nakupimo več v eni trgovini, temveč iščemo najnižje cene. • Kupci postajajo vedno bolj ozaveščeni in za svoj denar zahtevajo najboljše. Čuti se tudi premik na cenovno nižje blagovne skupine, kupci vse bolj težijo k cenejšim izdelkom, velik pritisk na cene je. Vrniva se k novemu centru v Šentjurju. Tam ste izgradili tudi stanovanja in jih večino tudi uspeli prodati. Zakaj v teh časih vstop na trg nepremičnin? • Po prostorskem načrtuje bilo to območje »Mislim, da je za nas najpomembneje, da vlada poslovanje poenostavi. Naj nas razbremeni na področju administracije, davkov in stroškov zaposlovanja, naj uvede kakšne spodbude za naložbe in zaposlovanje. To so stvari, ki jih potrebujemo.« namenjeno za stanovanjsko-poslovno gradnjo. Sicer pa v zadnjih dvajsetih, petindvajsetih letih razen enega objekta v Šentjurju niso gradili novih stanovanj. Zato smo se odločili. Ponudili smo nizkoenergetska stanovanja, ki jih v Šentjurju prej sploh še ni bilo. Pričakovali smo, da bo stanovanja težko prodati, zato smo jih tudi načrtovali tako, da smo kupcem ponudili čim več - od dvigal do dostopa za invalide. Od 27 stanovanj smo jih od novembra leta 2012 do danes prodali 24. Zelo smo zadovoljni s prodajo, saj je to v teh časih velik uspeh. Kakšni so vaši načrti za naprej? Se boste še širili in kam, boste še zaposlovali? • Če nimaš ciljev in načrtov, potem stagniraš. Mi vsekakor imamo konkretne cilje, so pa v tem času postavljeni nekoliko bolj zadržano. Nekaj novih lokacij smo si že ogledali in že v tem letu načrtujemo odprtje nove trgovine. To jesen jo bomo najprej odprli v objektu nekdanje Resevne na Ponikvi in tam tudi na novo zaposlovali. Vsaka nova lokacija pomeni tudi nove zaposlitve. Letos ste prejeli priznanje ob prazniku Mestne skupnosti Šentjur. Kaj vam pomeni? • Bil sem presenečen. Zagotovo so našemu podjetju v mestni skupnosti s tem izkazali čast in spoštovanje. Predvsem pa priznanje razumemo kot spodbudo in obvezo za dobro delo v prihodnje. Ne le pri poslovanju, temveč tudi pri povezanosti z lokalno skupnostjo, brez katere dolgoročno ni uspeha. Vpeti smo skorajda v vsako prireditev na Šentjurskem, pomagamo društvom ... To je zelo pomembno zdaj, ko je precej velikih podjetij v Šentjurju propadlo. Trgovci smo tisti, ki poskušamo svojemu lokalnemu okolju čim več in čim bolje pomagati. Še danes je v poslovanje vpeta vsa družina. Na fotografiji družina Kukovičič, mama in oče ter brat Darko, ki je že od začetka v upravi podjetja. Aktualno @ POZORNO PRI ŠTUDENTSKEM DELU Delodajalci tudi namerno ogoljufajo študente Počitnice. Tisti študentje, ki uspejo dobiti delo, delajo v povprečju za štiri evre na uro. » Piše: Metka Pirc Občasno in začasno delo dijakov in študentov je njihov najpomembnejši vir dohodkov. V raziskavi Ljubeče družine v času krize, ki jo je opravila Darja Zaviršek z ljubljanske fakultete za socialno delo, ugotavljajo, da se vračamo v čase s konca 19. stoletja, ko je bilo povsem jasno, da otroci s svojim delom pomagajo družini, da preživi. Da je v krizi vse postalo težje, ni treba posebej poudarjati. Zgovoren je podatek, da delodajalci trenutno sploh še ne povprašujejo po kandidatih za poletno počitniško delo. Kadrovska svetovalka na Študentskem servisu Celje Anita Ovtar sicer pravi, da so začeli z zbiranjem prijav dijakov in študentov in da glede na pogovore z delodajalci pričakujejo enak obseg počitniškega dela kot lani. Gospodarska kriza je močno vplivala na Gospodrska kriza je močno vplivala na obseg študentskega dela. zmanjšanje obsega študentskega dela že lani, ko so zabeležili okoli 45-odstotni upad prometa. Danes študenti delajo zaradi finančne potrebe, da razbremenijo socialni položaj, vse bolj si prizadevajo, da bi dobili reference, dodatna znanja in izkušnje, ki bi jim kasneje koristila pri iskanju zaposlitve. Na listi 20 podjetij Samo dejstvo, da bodo študenti delo dobili, ni dovolj. Pogled na listo neplačnikov (www.neplacni-ki.info) na Celjskem razkriva 20 neplačnikov, ki so jih kot take pri- javili študentski servisi. »Težave z neplačniki so pri nas zelo prisotne. Največje težave nam povzročajo delodajalci, ki ne obračunajo napotnic za opravljeno delo. Prav tako se srečujemo tudi s takimi, ki potem računa ne poravnajo, naj gre za prisilno poravnavo ali za namerno poslovno goljufijo,« ugotavlja Ovtarjeva. Povprečna urna postavka za delo na našem območju je 4 evre na uro, najbolje so plačane selitve (do 6 evrov na uro) in izdelava spletnih strani, najslabše plačana pa so razna pomožna dela, de- DEJSTVA Plačajo položnice staršev 16 odstotkov študentov je v raziskavi Darje Zaviršek navedlo, da z denarjem od štipendije ali študentskega dela občasno plačajo staršem eno ali dve položnici, nekateri poleg tega plačujejo tudi hrano. Raziskovalka je ugotovila še, da ekonomsko krizo veliko bolj občutijo študenti in družine iz manjših krajev in vasi. žuranje in manj zahtevna dela v proizvodnji. Druženje z občani Svetniki svetniške skupine SDS Šentjur so na Mestnem trgu na majski ponedeljek pripravili srečanje z občani. V popoldanskih urah sta se jim pridružila tudi kandidata za evropske poslance: dr. Vlasta Kermelj in mag. Andrej Šircelj. Pozdravil so jih Jože Korže, predsednik 00 SDS Šentjur, in poslanec v Državnem zboru mag. Štefan Tisel. Druženje se je nadaljevalo ob domačem kruhu. it. a T \ M '\ - $ v - t * ' It Iz naših krajev Obiskali so tudi vinsko klet Puhan v kraju Bogojina v Prekmurju. Foto Ljudska univerza Šentjur Šentjurčani v Prekmurju Tokrat je Ljudska univerza Šentjur organizirala izlet v Prekmurje. V kraju Krog so izvedeli, iz česa in kako je narejen bograč, zatem pa doživeli spust po reku Muri. Na Otoku ljubezni v Ižakovcih so si ogledali stalno razstavo o biijraštvu, mletje moke, vodni mlin na Muri in si kasneje sami pripravili biijraško malico ob živem ognju. Spoznali so tudi zgodovino Prekmurja in si ogledali razstavo starodobnih koles v graščini Beltinci. Na naslednjih ekskurzijah se jim lahko pridruži vsak, ki se želi naučiti nekaj novega tudi zunaj učilnice. (MV) Na Ponikvi hodijo že 39 let Ciljna točka pohoda na lovski koči v Lutrjih pri Ponikvi. Foto Matej verdmek Pohodniki. Kar tristo se jih je že 39. podalo na Ponikvo. Daleč največ pohodnikov doslej se je udeležilo že 39. pohoda po poteh Krajevne skupnosti Ponikva. Tristo ljubiteljev pohodništva je na koncu 'naporno' pot sklenilo na lovski koči v Lutrjih pri Ponikvi na tradicionalnem golažu. Na prvi tovrstni pohod so se krajani podali že davnega leta 1975, takrat pa so ga pripravili Jože Zdolšek, Marjana Grosek in Igor Gorjup - s pohodom so pripravili srečanje veteranov vojaških starešin. Tako so nadaljevali tri leta, nato pa so se jim pridružili tudi ostali krajani in ljudje iz bližnjih krajev. (MV) Zakaj na pohod? Andrej Gajšek, Ponikva: »Pohoda se udeležujem za svojo dušo, s prijatelji se na njem družimo in vidimo nove poti v življenju.« Mateja Matko, Lutrje pri Ponikvi: »Gremo zaradi rekreiranja, da naredimo nekaj zase in ne sedimo kar naprej doma.« Timotej Smole, Hotunje pri Ponikvi: »Dobra družba, pozitivni odnosi, ... kaj pa še človek želi lepšega? Osmica na Svetem Štefanu Že 21. tradicionalni pohod po poteh turistične osmice Sveti Štefan je letos združil skoraj 500 pohodnikov. Organizacijo pohoda je prevzel svet krajevne skupnosti skupaj s številnimi društvi. Pohodniki so se na pot podali izpred gasilskega doma na Svetem Štefanu proti Babni Brdi, do cerkvice svete Ane, nato do Grobelc in na cilj na Sveti Štefan. Tam so domači gasilci iz Svetega Štefana skupaj s prijatelji gasilci iz Loke pri Žusmu postavili mlaj na stari način. Sledilo je druženje z ansamblom Okrogli muzikanti. »Zelo sem vesel in ponosen, da pohodniki že vrsto let prihajajo na ta pohod osmice, katere idejni oče je domačin, pisatelj Daniel Arti-ček. Artiček je napisal tudi knjigo o Svetem Štefanu, v njej pa opisuje razne prigode. Med njim je tudi legenda o babnem vinu. Naši vinogradniki si želijo, da bi babno vino postalo blagovna znamka, kot je na dolenjskem cviček,« povesta sogovornika Jakob Romih in Rafael Artiček, ki je tudi udeleženec vseh pohodov osmice. (MB) Množica pohodnikov je tudi letos prišla na turistično osmico. Foto Milenka Blažke Upokojenci na Goro Oljko Šentjurski upokojenci so pred ne- še baročno cerkev sv. Križa z lepim davnim odpotovali v Savinjsko doli- oltarjem in znamenito sliko F. Ber-no, proti Gori Oljki. Zadnji del poti so ganta Oljska gora. Poleg cerkve je opravili peš po lepo speljani planinski tudi nekdanje župnišče, kjer je še zdaj poti. Ko so prišli na cilj, so si ogledali lepo urejen planinski dom. (SČ) Šentjurski upokojenci se radi kam odpravijo. Tokrat so šli v Savinjsko dolino. Foto is Iz naših krajev © PREVORJE IN PREVORJANI Marija Gubenšek in njeni spomini o življenju na Prevorju. Foto Matej vs*.* DEJSTVA Predstavitev. Knjiga Marije Gubenšek in njeni vtisi iz življenja zdaj tudi na papirju. » Piše: Matej Verdinek Marija Gubenšek je zgodbe, kijih je slišala v mladih letih od starejših ljudi, in svoje spomine iz življenja izlila v knjigo, ki jo je poimenovala: Prevorje in Preverjani. Pripoveduje o več kot 20 zgodbah, o dogodkih in življenju ljudi v času pred, med in po svetovnima vojnama. Sanje so bile postati učiteljica Gubenškova seje rodila leta 1939 v Lopaci pri kraju Prevorje, kjer je obiskovala tudi osnovno šolo. Njene sanje so bile, da bi postala učiteljica, a je po končani osnovni šoli zaradi pomoči starejšim v domači hiši tam tudi ostala. Kasneje se je poročila, kmalu so se rodili štirje otroci, ki imajo univerzitetno izobrazbo, eden pa doktorat. »Srečna sem, da jim je uspelo to, kar meni ni,« je povedala. Zelo rada prepeva, v cerkvenem koru deluje že 36 let, priključila se je tudi ljudskim pevcem: »Veste, čeprav sem že v letih, pa še vseeno rada kdaj kaj zapojem.« Prve strani Učiteljica in zdajšnja ravnateljica prevorske osnovne šole, r Vojni spomini »Najbolj nas je zaznamovala druga svetovna vojna. Tudi pri naši hiši smo imeli skritega partizana. Po izdaji soseda je v vas prišel gesta po in partizane polovil, med njimi tudi mojega strica Janeza.« Mnoge ujete so gnali v celjski Stari pisker, nekatere v mariborske zapore, starejše pa v taborišča v Nemčijo. Marija Frece Perc, jo je večkrat obiskala na domu in ji enkrat ob klepetu dejala, naj napiše knjigo. Najprej je bila mnenja, da tega ni zmožna. Minilo je nekaj mesecev in napisala je prve strani. Hči je bila navdušena in ji rekla, da naj le piše in tako je pričela s pisanjem zgodb iz davnih dni, ko so bili še mladi in so poslušali zgodbe starejših ljudi. Marija knjigo posveča predvsem mlajšim rodovom, da bodo lahko spoznali, kako težko je bilo nekoč življenje. »Življenje je bilo tako težko, da si danes sploh ne morete predstavljati,« je povedala. »Zlas- DEJSTVA r Spoznavanje spominov Knjiga Prevorje in Prevorjani je na prodaj na podružniški osnovni šoli na Prevorju, kasneje pa jo bo mogoče dobiti tudi pri duhovniku cerkve v Slivnici. Zagotovo se bo marsikdo našel v kakšnem spominu tudi sam, tisti mlajši pa bodo lahko doživeli trenutke, ki sojih nekoč doživljali njihovi predniki, ko so se trudili preživeti težko življenje ob revščini in vojni. ti hudo je bilo po vojni, ko so bile požgane vasi.« Mreža vodovoda se širi preko Planine Med večje projekte Občine Šentjur, ki so trenutno v izvajanju, sodi obsežna izgradnja vodovodnega sistema. V tem času se gradita kar dva velika vodovoda v dveh krajevnih skupnosti, v obeh primerih pa gre za milijonska projekta, ki se izvajata s pomočjo sofinancerskih razpisnih sredstev. Že od avgusta je aktualna izgradnja vodovoda v okviru kohezijskega projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle. Medtem ko se na območju Loke pri Žusmu nizajo kilometri novih vodovodov, ki bodo pognali v celotno ožilje šentjurske javne vo- dooskrbe novo žilo sveže, kvalitetne pitne vode, so se pred časom obsežna gradbena dela začela tudi na območju KS Planina pri Sevnici. Pričelo se je namreč izvajanje projekta Povezava vodovodnih omrežij občin Šentjur in Dobje. Občini partnerici sta bili uspešni na razpisu Evropskega sklada za regionalni razvoj, iz katerega sta pridobili sofinancerska sredstva. Med dmgim bo na območju Planine pri Sevnici zgrajeno novo vodovodno omrežje iz Vejic mimo Golobinje-ka in Planine do Sv. Križa v skupni dolžini skoraj 8 tisoč metrov, zgrajeni bodo tudi vsi pripadajoči objekti. Nastajajoči vodohran na Planini. Fotosentjursi. Šentjurčani UČIJO SE SLOVENSKO Albanskim ženskam odpirajo vrata Tečaj. Naučiti se slovensko ni tako preprosto, kot se zdi. » Piše: Metka Pirc Ko pridejo v tujo deželo, je jezik pomemben del vključevanja v družbo. Je osnova, ki jo potrebujemo za vsakodnevno komuniciranje, olajša obisk trgovine, zdravstvenega doma, kasneje tudi delo na roditeljskih sestankih, ko gredo otroci v šolo. Albanske ženske imajo s tem nemalo težav, zato so jim želeli življenjsko pot v Sloveniji vsaj malo olajšati. Na Ljudski univerzi Šentjur so začeli s tečaji slovenskega jezika, ki so namenjeni izključno ženskam in otrokom. Da bi bilo učenje lažje, jim na tej poti pomaga Selda Koči-naj Sukaj, ki se tudi sama uči slovensko in ji gre zelo dobro. »Tudi sama je opazila, da bi bilo dobro, da bi vključili še ostale ženske iz Albanije in Kosova, sploh tiste, ki so k nam prišle v zadnjem času in potrebujejo osnove komunikacije,« razlaga Anja Polenek iz LU Šentjur. V nasprotju z vsesplošnim prepričanjem Polenekova ugotavlja, da smo v Sloveniji odprti do tujcev. »Zelo bomo veseli, če bodo premagali začetno tremo in naredili prvi korak k učenju našega jezika,« doda. Pripeljeta jih delo in ljubezen Učenje slovenskega jezika v takšnih skupinah je bolj lahkotno Verena Belužič in Anja Polenek pravita, da se jezika najhitreje naučimo, če ga začnemo uporabljati v svojem okolju. Foto Metka Pirc zasnovano, pripravijo ga kot druženje in pogovor, sprejemajo ideje in predloge udeležencev, program ni strogo začrtan in ga lahko prilagodijo. Predvsem druženje je osnova, na kateri se gradi. Ideja je, da bi urice učenja pripravljali še v juniju, če bo interes, pa tudi v prihodnje. Polenekova, ki tudi sama pou- čuje tujce slovenščino, pravi, daje v Šentjurju kar precej priseljencev. Nekaj jih pride v te kraje zaradi ekonomskih razlogov ob iskanju službe, spet drugim začrta pot ljubezen. Pri tem poudari, da se jezika najlažje naučimo, če ga aktivno uporabljamo, kar pomeni, da ga začnemo govoriti v svojem okolju. Drugi korak so tečaji, kjer se pride z načrtnim izobraževanjem do cilja. Učenje slovenščine za priseljence so pripravili v okviru izobraževanja odraslih v Tednu vseživljenjskega učenja. »Učenje ni enako izobraževanju in izobrazbi, učenje se dogaja v vseh situacijah in področjih,« še pove Polenekova. Šentjurčani @ AMBASADORKA UČENJA Življenje je Prevorčanka zasukala po svoje Rešitve. Pomembno je, da greš od doma in nekaj narediš, potem pa se ti vrata odprejo, pravi Jasmina Levičar. » Piše: Metka Pirc Ko je Jasmina Levičar s Preverja zaključila s študijem geodezije, je pričakovala, da se bo v tem poklicu tudi našla. A dela ni bilo, sedeti doma križem rok pa ji tudi ni dišalo. Zagrabila je za delo in iz svojega hobija naredila posel. »Prepričana sem bila, da v svojem hobiju - igranju citer — uživam, da bi začela posel, pa nisem imela dovolj znanja,« razlaga. Ko je bila brezposelna, ni čakala, da bi ji služba potrkala na vrata. Sama je poiskala izobraževanja, začela s kreativnim pisanjem in izražanjem na šentjurski ljudski univerzi, nato pa se prijavila v projekt Podjetno v svet podjetništva, ki so ga pripravili na Regionalni agenciji Savinjske regije. Jeseni je odprla podjetje, ki se ukvarja z nastopanjem in poučevanjem citer, danes se pri njej tega zanimivega tradicionalnega inštrumenta učijo najrazličnejše generacije. »Na začetku je bilo težko, ker se sploh nisem znašla v podjetniškem svetu, a ves čas se učim in poskušam najti pravo smer,« razlaga. Le volja in energija Ker je mama dveh majhnih otrok, usklajevanje družinskih in delovnih obveznosti ni lahko, vse življenje se povezuje s službo. Danes je preprosto odpreti podjetje, to lahko storite v enem dnevu, preživeti na trgu in plačati cesarju, kar je cesarjevega, pa je druga pesem. A da se vse da, če je le volje in energije dovolj, dokazuje simpatična Prevorčanka, ki je izkušnje s poučevanjem citer imela že iz Njeni učenci prihajajo iz vseh generacij. FotoMetkamc študentskih časov, zato prehod zanjo ni bil prehud. Povsem drugo pa je, da mora poleg svojega posla poskrbeti še za vse administrativne obveznosti, računovodstvo, promocijo in marketing. »Vse sem v eni osebi, to zahteva določen čas in energijo. Pomembno je, da imaš okoli sebe ljudi, ki jih lahko kaj povprašaš,« doda naša sogovornica. Zaradi vsega tega so jo na nacionalni ravni izbrali za ambasadorko učenja. Ob vsem tem glasbenica bogati kulturno življenje v kraju, vodi citrarski orkester in pripravlja prireditev Pomlad na Prevorju. Pravi, da je skrivnost uspeha v nenehnem učenju, v prijaznosti in odprtosti do ljudi. »Če si le tiho in čakaš, je upanje na delo le iluzija,« zaključi. DEJSTVA Kako se znajti? Mlada podjetnica svetuje vsem, ki razmišljajo o podjetniški poti, naj najprej poiščejo vire znanja, kjer se bodo lahko kaj naučili. Po njenih besedah je pomembno tudi, da najdejo dobre vzglede. »Vsak dan je treba poiskati dodano vrednost, se kaj novega naučiti, dopolniti svoje znanje,« razmišlja. |z hobija je Jasmina Levičar naredila posel, reto Metka me Organizator promocijske aktivnosti je Intersnack, d. o. o., Brnčičeva ul. 29, 1000 Ljubljana. Promocijska aktivnost poteka od 02.06. do vključno 12.07.2014 na območju RS. Na področju RS bodo Chio ekipe naključno obiskovale domove. Za obisk Chio ekip se je mogoče tudi prijaviti. S prijavo posameznik sodeluje v tedenskih žrebanjih za obisk Chio ekip. Obiski bodo potekali vsak dan, 7 dni v tednu v okviru promocijskega obdobja. V kolikor bo obiskani posameznik Chio ekipi pokazal neodprto originalno embalažo izdelkov Chio z veljavnim rokom uporabnosti, bo upravičen do nagrade. Nakup ni pogoj za sodelovanje v promocijski aktivnosti. Ročno izdelajte embalažo Chio izdelka in jo pokažite Chio ekipi. Neodprta embalaža izdelka Chio (z veljavnim rokom uporabnosti) ali ročno izdelana embalaža (vrečka) Chio izdelka posamezniku prinaša darilni bon v vrednosti 5,00 C. Vsaka embalaža Chio izdelka (dejanska ali ročno izdelana) prinaša 5,00 €, vendar je najvišja vrednost nagrade 100,00 € na obisk. Torej se upošteva največ 20 originalnih embalaž Chio izdelkov (dejanskih ali ročno izdelanih). Darilni boni bodo naključno podeljeni za nakupe v trgovinah Mercator ali Spar ali Tuš. Plačilo vseh davkov od nagrad je odgovornost organizatorja. Nagrajenci so v skladu z Zakonom o dohodnini pred prejemom nagrade dolžni predložiti svojo davčno številko. Zaposleni v družbi Intersnack, d. o. o. oz. njihovi ožji družinski člani, kot tudi uslužbenci vseh povezanih pravnih oseb oziroma oseb, povezanih z omenjeno promocijo, ne morejo sodelovati v promocijski aktivnosti. Vsak Chio izdelek prinaša nagrado. Več izdelkov imate, več dobite. do100€ Mavi d.O.O. - najboljše za kopalnico, ogrevanje, vodovod in varčevanje, končno v Celju Obnavljate kopalnico ali gradite novo? Načrtujete menjavo radiatorjev in ogrevalnega sistema? Dovolite, da vam pomagajo strokovnjaki. Podjetje Mavi vam zagotavlja vrhunsko kakovost in brezhibno namestitev. Sedaj jih lahko obiščete tudi v Celju. Bogata ponudba na 700 m2 Uspešno, slovensko podjetje, z 19-letno tradicijo, je končno na voljo tudi Celjanom. Veletrgovec in trgovec vodilnih proizvajalcev sanitarne opreme, ogrevalnih sistemov, vodovoda, keramike, suhomontažnega programa in prezračevanja, se predstavlja v sodobno opremljenem razstavnem salonu, ki se nahaja v bližini nakupovalnih centrov na Mariborski cesti v Celju. Pričakuje vas modern salon na več kot 700 m2 in brezplačni parkirni prostori. Strokovna pomoč od ideje do realizacije V podjetju Mavi d.o.o. razumejo željo po popolni kopalnici ali varčnejšem načinu ogrevanja. S pomočjo strokovnega svetovanja, računalniškega 3D izrisa ter konkurenčnih cen, vam zagotavljajo, da bodo vaše želje uresničene. Pomagajo vam pri izbiri kakovostnih artiklov, načrtovanju celotnega projekta in posredovanju najboljših podizvajalcev, ki bodo projekt pravočasno in profesionalno zaključili. Njihovo kakovost so prepoznali tudi najuspešnejši slovenski podjetniki in trgovci, kot so Kolosej Maribor, CityPark Ljubljana, EuroPark Maribor, Cetis Celje, trgovine llofer in drugi. V podjetju Mavi d.o.o. najdete vse za: • vodovod (inštalacijski material, izolacija, ventili, sifoni, filtri) • sanitarno opremo (keramiko, armature, kopalne kadi, tuš kadi, tuš kabine, pršne zaslone, masažne sisteme, kopalniško pohištvo in kopalniške dodatke) • keramične ploščice (ploščice, lepila, fugirne mase, silikonski kiti, letve) • prezračevanje (klimatske naprave, naprave za prezračevanje) • suhomontažni program (mavčne plošče, konstrukcijski profili, izolacija, bandažirni material, mase za izravnavo in kitanje, orodja) • ogrevanje (kotli za ogrevanje, električne peči, gorilniki, toplotne črpalke, kamini, regulacije, radiatorji, talno ogrevanje, grelniki vode, cisterne za olje, črpalke in mešalni ventili, dimniški sistemi,solarni sistemi, radiatorski ventili in razdelilci, izolacija) ■MMTT :b ■■■■inm L-, ■HEJ.- Mavi Maribor d.o.o. PE Celje Podjavorškova ulica 2 3000 Celje Tel: 03490 76 02 Email: infojSmavi.si www.mavi.si Moderen salon Mavi vas pričakuje v bližini nakupovalnih centrov, na Podjavorškovi ulici v Celju. FotoTimE/FAS Ji a ^ 4- Jcf ,1. Celjski salon Mavi se razprostira na 700 m2 in ponuja vodilne znamke proizvajalcev sanitarne opreme, ogrevalnih sistemov, vodovoda, keramike, suhomontažnega programa in prezračevanja. Foto Mavi d.o.o. Podjetje Mavi vam nudi strokovno pomoč od ideje do izvršitve. Uresničili bodo vaše želje po popolni kopalnici in varčnejšem sistemu ogrevanja ter prezračevanja. Podjetje Mavi d.o.o. je ponosi zastopnik vrhunskih blagovnih znamk: Kolpa Vogel&Noot Unitas Hansgrohe Villeroy&Boch Dornbracht Austria Email Geberit Valsir Grehe Danfoss Keramag Ferroli Coolwax Daikin Mitsubishi in številnih drugih STRELJAL NA REŠEVALCA Ni dovolil, da jo odpeljejo v bolnišnico Drama na Ponikvi. 74-letni krajan Podgaja ustrelil reševalca, ki je prišel po njegovo bolno ženo. Alkohol. Po besedah sosedov in očividcev naj bi incidentu botroval alkohol in težave z živci. » Piše: Nina Krobat Mirno sončno majsko popoldne. V Podgaju pri Ponikvi so krajani opravljali običajna dela, kot vsak drugi dan - obračali seno na travnikih, silirali, brkljali po njivah in vrtovih, kosili zelenice. Tišino mirnega sredinega popoldneva je prekinil strel. Najprej en, nato še drugi, tretji, četrti. Pred stanovanjsko hišo Antona in Terezije Zanjko v Podgaju 4 se je kmalu odvila cela drama, kot v kakšnem hollywood-skem filmu. Poklicali reševalce Dan po incidentu se je v Podgaj odpravila ekipa Šentjurskih novic. Razen policijske plombe na vratih hiše Zanjkovih ni nič kazalo na dogajanje prejšnjega dne. Po pripovedovanju sosedov in sovaščanov se je začelo v dopoldanskih urah, ko je 78-letno Terezijo obiskala zdravnica iz Zdravstvenega doma Šentjur. »Bila je bolna in je nujno potrebovala bolnišnično oskrbo, zato je zdravnica poklicala reševalce, Dan potem, ko je Anton ustrelil reševalca, je bilo pri hiši Zanjkovih mirno. da jo odpeljejo v celjsko bolnišnico,« nam razlaga sosed Franc Romih. Okoli tretje popoldne sta z reševalnim vozilom prispela reševalca iz celjske bolnišnice, da bi gospo odpeljala. Toda njen mož Anton jima tega ni dovolil. Franc Romih pravi, daje bil Anton dober sosed in da se je sam z njim dobro razumel, toda z vsemi v vasi ni v dobrih odnosih. Streljal naj bi z doma predelano pištolo. Bojda se je že večkrat pohvalil, da ima doma orožje. Reševalca sta ga skušala prepričati, da je za Terezijo vendarle bolje, če odide v bolnišnico, toda z besedami nista dosegla veliko. Ustrelil ga je v ramo Anton seje razjezil in začel streljati, da bi reševalca pregnal. Po uradnih podatkih policistov je najprej proti njima ustrelil skozi steklo vrat in 35-letnega reševalca Marinka Crnkoviča zadel v roko. Reševalca sta se nato umaknila, moški pa je streljal za njima in zadel še reševalno vozilo. Po besedah sosedov sta se reševalca umaknila višje po cesti do bližnje sosede in poklicala policiste. »Prišlo je zelo veliko policistov, tudi kriminalisti in specialci, bili so oboroženi, obkolili so hišo in skušali Antona prepričati, da pride ven in se preda. Ne vem, kako so ga potem dobili, saj smo se tudi mi raje skrili. Ko so ga prijeli, so mu nadeli lisice in ga odpeljali. Ura je bila že pol devetih zvečer,« se dogodka spominja Franc. Policisti so Antonu odvzeli prostor in ga odpeljali v pripor, gospo Terezijo pa so nato le odpeljali v bolnišnico. Je bil pijan? Sosedje nam povedo, da je streljanju najverjetneje botroval alkohol. Anton naj bi, tako pravijo, imel tudi težave z živci. A za svojo bolno ženo naj bi lepo skrbel. Pred časom jo je iz šmarskega doma za starejše pripeljal v domačo oskrbo, da bi bila z njim. Pred tem so ji odrezali del noge in ko je iz bolnišnične oskrbe prišla domov, se je njeno zdravje začelo krhati. »Zakaj mislite, daje streljal?« jih povprašamo, pa le skomignejo z rameni. »Najbrž ni želel ostati sam, bal se je zanjo, verjetno pa je bil tudi pijan. In veste, zna biti malo čuden,« nam odgovori eden od sovaščanov, ki ni želel, da ga imenujemo. Povedal je, da so policisti na tem naslovu že posredovali. Po njegovih besedah naj bi Anton pred leti s kamnom napadel soseda, drugi sosedi grozil s sekiro, se lani stepel s sinom, prav tako naj bi mu pred časom že zaplenili orožje. »Pred leti se je hvalil, da ima doma orožje, pa nisem vedel, ali mu naj verjamem ali ne. Zame je vedno bil dober sosed. Rad pa ga zadnja leta zvrne in takrat se tudi s kom skrega,« o Antonu pravi gospod Franc. Strelca je doletela ovadba zaradi povzročitve splošne nevarnosti in uboja, za kar je zagrožena zaporna kazen do 15 let. K sreči je reševalca telesno le lažje poškodoval, toda duševne bolečine in negotovost verjetno ostanejo dlje kot površinske rane ... AVTODELI ŠTURBEJ Rosa team d.o.o. Drofenikova 1 6, Šentjur 031/ 622-220 MINI KRIMI ŠENTJURSKE NOVICE, JUNIJ 2014. urednistvo@5entjur5kenovice.5i Kronika Pogrešan že dva meseca Že skoraj dva meseca pogrešajo 62-letnega Alojza Podlogarja iz ulice na Lipico 4 v Šentjurju. Nazadnje so ga videli v sredo, 9. aprila, pred stanovanjskim blokom, kjer biva. Visok je okoli 170 centimetrov, močnejše postave in ima sive lase ter sive brke. Po naših informacijah naj bi pogrešani že večkrat odšel sam od doma - tudi za daljše obdobje - in se običajno vrnil. Policisti in kriminalisti so opravili več iskalnih akcij, kot so pojasnili, preverjajo vse možne okoliščine. Obenem pa prosijo, da vsi, ki bi o osebi vedeli karkoli, pokličete na telefonsko številko Policijske postaje Šentjur, 03 746 41 50, oziroma na 113. Šentjurčana Alojza Podlogarja še vedno pogrešajo. Fotopuceiie Kadilo se bol. V zgodnjih jutranjih urah 21. 5. so neznani vlomilci iz trgovine Kea v Gorici pri Slivnici odtujili za 7000 EUR cigaret. Dvakrat kradel isto Neznanec je istega dne odtujil kolo z motorjem in se z njim odpeljal. Ko je ugotovil, da policija na kraju raziskuje primer, je vozilo pustil v gozdu ter zbežal. Naslednji dan se je storilec vrnil na kraj dejanja, kjer je oškodovancu ponovno odtujil vozilo in se z njim odpeljal. Policisti so storilca po prijavi izsledili in kolo z motorjem vrnili lastniku. Razgrajačica Občan je 24. 5. naznanil, da je doma pričela razgrajati njegova žena. Policisti so ugotovili, da je pod vplivom alkohola, in ji zaradi kršitve izdali plačilni nalog. Zdravnik ji je izdal tudi napotnico za pregled. Kadilo se boli. V jutranjih urah 26. 5. je vlomilec iz trgovine Jager na Prevorju odtujil za dva tisočaka cigaret. Opozorili občanom Lepo vremo mnogo ljudi zvabi v naravo, kar pa izkoriščajo tudi nepridipravi. Policisti opozarjajo na samozaščitno ravnanje, da občani za seboj zapirajo okna in zaklepajo vrata stanovanjskih hiš. Prav tako naj ne nasedajo ‘prodajalcem’ raznorazne krame, ki mnogokrat izkoristijo dobroto ljudi in jim, medtem ko jim razkazujejo kramo ali prosijo za vodo, odnesejo privarčevani denar ali nakit. Občani naj bodo čimbolj pozorni na neznana vozila in si skušajo zapomniti kar največ podrobnosti (tip, barva, registrska številka vozila, videz oseb). Sumljive osebe naj prijavijo na PP Šentjur oziroma na številko 113. ZNAN OBRAZ Komandir policijske postaje Šentjur Komandir Ludvik Petrič, ki že 23 let skrbi za varnost občanov Šentjurja.Fotosentiursi Ludvik Petrič v policiji dela že polnih 30 let. Od leta 1991 deluje na pojicijski postaji (PP) Šentjur. Zaradi varovanja članov za novo izvoljenega predsednika Republike Slovenije v času osamosvojitve ima status veterana vojne za Slovenijo. » Sprašuje: Matej Verdinek Zanimiv dogodek iz službe, ki vam je ostal najbolj v spominu? »Zanimivih dogodkov je kar veliko. Poleg vsakodnevnih dogodkov je včasih nekaj resnično komičnih situacij in na žalost zelo pogosto tudi takšnih, ki imajo izredno pretresljivo vsebino. Sicer pa nas veže zaupnost - molčečnost za vse, kar se dogaja v službi.« Kakšen je vaš tipični delovnik? »Delovnik je lahko tipično uradniški ali pa zelo operativen in tudi aktiven na terenu, ne glede na delovni čas. Delovno mesto komandirja je zahtevno in odgovorno delo, pa tudi dinamično in kreativno.« Zakaj ste se odločili da boste policist? »Zaključil sem Srednjo kadetsko šolo v Tacnu. Od tega je že več kot 34 let, zato se niti ne spominjam, da bi obstajal kakšen poseben razlog za takšno odločitev. Vsekakor pa sem se v tem poklicu videl in sem bil zato odločen, da bom to poslanstvo opravljal.« Kaj bi povedali tistim, ki imajo željo nekoč postati policisti? »Menim, da je večina policistov dobrih in je bistvo v njihovem dojemanju tega poslanstva, ki mora temeljiti na pripravljenosti, da nudijo pomoč ljudem, zagotavljajo varnost življenj in premoženja občanov, zagotavljajo pravno državo in varujejo svoboščine in pravice vseh. Vsekakor pa je to poklic, ki zahteva celega človeka, in menim, da se poslanstvo 'biti policist' ne more končati ob 14.00 uri, kot na primer velja za delavca v tovarni. Vsekakor sem mnenja, da mora imeti policist določen občutek za odgovornost na vseh nivojih in določeno odločnost za odzivanje in ukrepanje, ko nas- tane problem, kršitev pravil itd. Mladim bi povedal, da bodo kot policisti morali premagati tudi razne dileme, v katerih se bodo znašli zaradi dela, ki je podvrženo stalnemu nadzoru in pogosto nerealnim kritikam.« PO FACEBOOKU PRIDOBIL PODATKE O OSEBI IN JO NAPADEL Šentjurčan zaljubljen v dekle, hotel je ubiti njenega partnerja Načrtovano. Fanta dekleta, v katerega je bil zaljubljen, niti ni poznal. Predstavljal se je za študentko, nato pa ga napadel. 25-letnega Šentjurčana Luko Vlaoviča so na ljubljanskem okrožnem sodišču obsodili na štiri leta zapora. Bodoči doktor prava si je kazen prislužil, ko se je poskušal znebiti partnerja ženske, v katero je bil zaljubljen. Kot je v obrazložitvi sodbe povedala sodnica Katarina Ttirk Lukan, je obdolženi 25. oktobra lani pod pretvezo, da potrebuje pomoč, zvabil Roka Sibanca iz okolice Velenja v garažo na Groharjevi ulici v Ljubljani. Nato ga je od zadaj zabodel s 14,5 centimetra dolgim rezilom noža v levi predel telesa. Šibancu, ki je tudi asistent na fakulteti za farmacijo, je na srečo uspelo pobegniti, naj hujšega pa ga je rešila hitra življenjska pomoč, saj je izgubil skoraj polovico krvi. Z dekletom sta igrala tenis Sodnica je pojasnila, da so pri odmeri kazni upoštevali nekaznovanost, priznanje krivde, po njenih besedah pa niso mogli mimo vrste oteževalnih okoliščin. Spomnila je tudi na dejstvo, da je dejanje dalj časa načrtoval in to proti človeku, ki ga osebno sploh ni poznal. Šibancje namreč hodil z dekletom, s katerim je Vlaovič igral Šentjurčan Luka Vlaovič se je z nožem znesel nad 30-letnikom. Fotooeianjavomik/sio«=nskenovice tenis, bil pa je vanjo zaljubljen. Nato je prek Fa-cebooka ugotovil, kdo je njen fant, kot študentka navezal stik z njim in ugotovil, kdaj in kam hodi domov. Nato ga je pričakal na parkirišču, ga ogovoril, pred tem pa si povezal roko in ga pod pretvezo prosil za pomoč. Ko je Šibanc imel polne roke dela, gaje Vlaovič napadel od zadaj. »Vse sem v trenutku vrgel skozi okno. Samo zaradi enega dekleta« Na sojenju se je 25-letnik žrtvi sicer opravičil: »Vem, da sem temu človeku naredil nekaj groznega, a tega ne morem vzeti nazaj. Vse, kar sem leta počel, sem v enem trenutku vrgel skozi okno. In zakaj, zaradi enega dekleta,« je skušal prepričati sodišče, naj sledi predlogu njegove zagovornice po milejši kazni. Pooblaščenec Roka Šibanca je opozoril, da je razočaran že nad odločitvijo tožilstva, da se mu sodi za poskus uboja in ne umora. Tožilstvo je sicer spisalo obtožnico za poskus uboja, ki predvideva od 5 do 15 let zaporne kazni, ne pa za poskus umora, ki predpisuje zapor od 15 do 30 let zapora. Sin znanega zdravnika Izrečena sodba še ni pravnomočna, Vlaovič pa je po razglasitvi sodbe v hišnem priporu, saj obstaja realna nevarnost, da kaznivo dejanje ponovi. Obtoženi Vlaovič je sicer sin znanega nekdanjega prvega moža celjske travmatologije Miodraga Vlaoviča, ki je osumljen jemanja podkupnine. Vodstvo celjske bolnišnice mu je zaradi tega konec lanskega leta odvzelo pooblastila predstojnika travmatološkega oddelka in ga razrešilo sodelovanja v vseh komisijah, ki so kakorkoli povezane z javnim naročanjem. V Splošni bolnišnici Celje pa še vedno dela kot zdravnik travmatolog. (24) Družabno Z neustrašnim srcem... Na razstavi z gornjim naslovom sta se takole srečala pomembna Šentjurčana, ki bosta morala imeti res neustrašno srce, če bo kateri od njiju postal oziroma ostal župan. Govorimo seveda o šentjurskem županu mag. Marku Diaciju in direktorici Ljudske univerze Šentjur Jelki Godec. Aktualni župan je pozorno prisluhnil, kaj ima povedati morebitna protikandidatka. Priznanje častni član so v maju podelili Marjani Vengust, višji medicinski sestri iz Šentjurja. Postala častna članica društva Šentjurčanka Marjana Vengušt je v maju postala častna članica Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Celje. To posebno priznanje so ji podelili na regijski proslavi ob mednarodnem dnevu medicinskih sester, ki je bila v začetku maja v Celju. Marjana Vengušt, višja medicinska sestra, je bila dolgoletna predsednica omenjenega društva. Vodila gaje kar 16 let (do 2012) in v delo pri društvu vložila obilo svojega prostega časa. Posebno je bila uspešna pri organizaciji različnih izobraževanj, s katerimi so člani lahko dvigovali kakovost zdravstvene nege. Pri delu v društvu se je izkazala tudi kot odlična povezovalka med ljudmi in med organizacijami. V obrazložitvi podelitve tega najvišjega naziva so v društvu tudi poudarili, daje Venguštovi uspelo društvo približati članstvu. Marjana Vengušt sicer dela v celjskem zdravstvenem domu. Glasovirke navdušile po slovensko Vokalna skupina Glasovir pod vodstvom Simone Zdolšek je na odprtju razstave v čast Franja Malgaja navdušila pod lipo Ipavčevega vrta. Ob Malgaju ljubi pesmi Eno drevce mi bo zraslo je bilo čutiti misel na njegov pogum in tragično smrt. (AP) PIZZERIJA OSMICA Bar Osmica Žnidar Istok s.p. Ritnik 17, 3230 Šentjur (<:?) V ^ J(0590) 200 33 (041) 954 509 NAROČITE HRANO NA DOM Glasovirke pod lipo Ipavčevega vrta. Družabno (25) Obletnica New Swing Ouarteta Tretjo soboto v maju so New Swing Quartet praznovali 46. obletnico nastanka. Praznovanje je potekalo v ožjem krogu. Udeležili so se ga prvotni štirje člani in to na Planinskem domu na Resevni, kjer so pred šestinštiridesetimi leti tudi prvič javno nastopili in bili med ljudmi zelo lepo sprejeti. Skupina sicer uradno ne deluje več, a včasih še skupaj zapojejo na kakšni dobrodelni prireditvi. (MV) v Foto www.skms.net. Šentjurski mladi delili šentjurska jajca S pečenimi jajci, ki jih vsako leto v širši slovenski prostor. ŠKMŠ štant je podari podjetje Meja Šentjur, Študent- vsako leto zelo dobro obiskan in tudi ski klub mladih Šentjur (ŠKMŠ) na letos je bilo povpraševanje po šentjur-Škisovi tržnici v Ljubljani ponese delo- skih jajcih izjemno, 300 umešanih jajc vanje kluba in njegovih aktivnih članov so razdelili v pičlih treh urah. (AK) New Svving Quartet na 46. obletnici nastanka. Od leve proti desni: Dare Hering, Gregor Bezenšek, Rado Razdevšek in Marjan Petan. Foto Matej Verdinek Mitja in Tina sta člana F1 teama Mitja Lipuš iz okolice Ponikve je postal prvi član prestižne skupine voznikov F1 teama Av-totehnike Celje. Ženske barve pa bo v teamu zastopala Tina Pevnik iz Šentjurja. Mesti v tej edinstveni ekipi sta zasedla s pomočjo Radia Rogla. Vsi člani elitne skupine voznikov za ves dan prejmejo novega cliota, uradno vozilo skupine, in posebno majico, konec maja pa so lahko na avtopoligonu Ljubečna preizkusili tudi svoje dirkaške spretnosti, in to v družbi inštruktorjev varne vožnje iz ZŠAM Celje. Nekoga iz skupine pa čaka še češnja na vrhu smetane: ogled dirke formule 1 v živo na Madžarskem. Zmagovalca določijo poslušalci oziroma bralci z glasovanjem na Facebook strani Avtotehnike Celje. (NK) Bo prav Mitja s Ponikve odpotoval na dirko formule 1 na Madžarskem? Ali pa se bo kot boljša voznica izkazala Tina iz Šentjurja? ŠENTJURSKE NOVICE, JUNIJ 2014. urednistvo@sentjurskenovice.si Na tržnici Nazaj k naravi z zelemenjavo Gibanje za izmenjavo pridelkov z vrtov raste kot gobe po dežju. V Šentjurju smo sredi maja obiskali že tretjo zelemenjavo. i S košarico na tržnici za vas Ika Plevnik OBRAZ TRŽNICE Tanja Gobec, organizatorica socialne mreže Za sodelovanje v projektu Zelemenjava sem se odločila z namenom povezovanja in prijetnega druženja ljudi, ki si lahko med seboj izmenjajo višek pridelkov z vrtov ali dobre izkušnje vrtnarjenja. Menjava poteka po občutku. Podariš korenček, dobiš kumare, prineseš peso in jo zamenjaš za kolerabo, dober recept za šopek peteršilja. Možnosti se gibljejo v okviru ponujenega. V začetku so nas na tržnici gledali z rahlim nezaupanjem; nekateri pač težje sprejemajo novosti. Je pa zanimivo, da smo naleteli na zelo dober odziv med mlajšo generacijo. Projektu se je že pridružilo šest prostovoljcev, ki širijo idejo zelemenjave med svojo generacijo. Pripravljamo pa tudi nov projekt 'Od grede do mize', kjer bomo povabili k sodelovanju vrtce, šole in domove upokojencev. Sladke dobrote iz domače pečice. Foto ika Plevnik Ko smo sredi maja obiskali tržnico v Šentjurju, je bila ponudba zelenjave dokaj skromna. So pa na račun prišli tisti, ki so iskali cvetje za zasaditev okenskih in balkonih korit, ter zamudniki, ki še niso posadili paprike, paradižnika in kapusnic. Dejstvo je, da ima Šentjur bogato ruralno zaledje, kjer se prebivalstvo oskrbuje z domačo zelenjavo ter sadjem, zato tržnica ni center za oskrbo z domačimi pridelki kot je to praksa v večjih mestnih središčih. Kaj je zelemenjava? Zelemenjava je ideja, ki se jc porodila vrtič-karici Darji Fišer. S svojimi znanci je želela zamenjati sadike rož in zelenjave, semena ter nasvete, recepte in knjige o vrtnarjenju. Ideja seje hitro širila in prostovoljci ter vrtičkarji so začeli organizirati lokalne zelemenjave povsej Sloveniji. Vsak prinese nekaj svojega, nekateri si pridejo le ogledat in izmenjati izkušnje z ljudmi, ki preko svojih gredic in vrtičkov še ohranjajo stik z naravo, pravi Tanja Gobec, ki je prevzela pobudo za izvajanje projekta Zelemenjava na šentjurski tržnici. Medtem ko smo poklepetali, se je na mali stojnici že nabralo kar nekaj semen in sadik za menjavo. Med njimi smo našli stare sorte doma pridelanega fižola, domača semena kopra, eko soje, pegastega badlja, rumene kolerabe, čičerike, okrasnih bučk, peteršilja li-stnika in kopra, ki so čakala na nove zelemenjalce. Pisana ponudba tržnice, le zelenjave je bolj malo. Foto ika Plevnik CELJE tržnica ŠENTJUR tržnica CELJE svinjski sejem Solata 2 do 3 2 2 do 2,50 Domači med 9 8 do 9 8 Jabolčni kis 2 2 2 Orehi, jedrca 10 10 8 do 10 «■ CELJSKE LEKARNE Več 1'aJe L^Cef^ii bknrn www.lekarnaNaKlik.si Lekarna Šentjur Cesta Leona Dobrotinška 3b 3230 Šentjur ZA BOLJŠE POČUTJE IN RAZSTRUPLJANJE Smutije ponujajo tudi v trgovinah, vendar je njihova koristnost zaradi pasterizacije in dolge čakalne dobe na trgovskih policah močno vprašljiva. Zdrav Smuti. Za dobro počutje preko dneva si zjutraj privoščimo zdrav, lahek, prehransko bogat in osvežujoč napitek. » Pripravila: Nataša Jevšovar Sveži smutiji in sokovi iz ekološkega sadja in zelenjave so odličen vir dobrega počutja, zdravja in energije. Telesu dovajajo vodo v njeni najdragocenejši obliki, rudninske snovi, vitamine in minerale. Kozarec ali dva takšnega soka na dan poživi telo in duha, okrepi naše zdravje in pomaga iz telesa odstranjevati strupene snovi, ki jih v njem kopičimo zaradi slabih DEJSTVA Kšepa Vlaknine so pomembne S smutiji, za razliko od sokov, zaužijemo ves sadež oziroma zelenjavo, tudi vlaknine, ki opravljajo pomembne funkcije: mehčajo črevesno vsebino, povečajo njen volumen in izboljšajo izločanje. Tako smutiji ohranjajo zdravje črevesja in splošno dobro počutje, hkrati pa nam dajejo podaljšan občutek sitosti. Vlaknine so pomembne tudi za diabetike, ker upočasnijo absorbiranje sladkorjev in tako uravnavajo sladkor v krvi, prav tako so učinkovite pri zniževanju vrednosti škodljivega holesterola. življenjskih navad. Smutiji vsebujejo mnoga raznolika hranila, ki bi jih sicer težko zaužili naenkrat in v tako kratkem času. Če bi hoteli prežvečiti glavo solate, bi zanjo potrebovali kar nekaj časa, medtem ko jo zmešano v smutiju popijemo v nekaj minutah. V mešalnik damo jabolko, korenček in pest zamrznjenega jagodičevja. Tako pripravljen obrok vitaminov lahko popijemo kar med potjo v službo. Druga prednost tovrstnega obroka je v njegovi lahki prebavljivosti, kar se kaže v hitrem učinku na povečanje energije. Telo lahko namreč enostav- ne sladkorje iz sadja porabi kot hiter vir energije, ne da bi hkrati v prebavo vložilo veliko napora. Enostavno in hitro Priprava smutija je enostavna in hitra, potrebujemo le mešalnik, kakovostne sestavine in nekaj minut. Za tiste, ki se s smutiji šele spoznavajo, so najbolj primerni sadni, v mešalniku zmešamo poljubno sadje in vodo. Pri izbiri sadja je tisto iz biološke pridelave vedno najboljša izbira, saj se pesticidi vežejo predvsem na vlaknine sadeža, te pa s smutiji zaužijemo v celoti. Za zeleni smuti sadje in zelenje mešamo približno v razmerju 60 odstotkov sadja in 40 odstotkov zelenja. Začnemo lahko z manjšimi količinami zelenja, te postopoma povečujemo, dokler se okusa ne navadimo. S časom boste sami odkrili, kakšno razmerje med sadjem in zelenjavo vam ustreza. Odlična kombinacija je na primer mešanica pomaranče, banane in šopa špinače, vse skupaj pa obogatimo še s kakšno super hrano. Zdravilni dodatki Če si smuti privoščimo po športni aktivnosti, lahko vanj vmešamo žlico konopljinih beljakovin v prahu. Za večji vnos nenasičenih maščobnih kislin mu dodamo žličko kakovostnega hladno stiskanega olja, na primer konopljinega, lanenega ali arganovega. Lahko mu dodamo tudi zdravilne začimbe, kot so ingver, kurkumo ali cimet, sveže listke melise, mete ali peteršilja. Življenjsko moč vam bo dvignila alga spirulina, maca ali goji jagode. Če imamo radi slajše napitke, ga osladimo z malo meda ali javorje-vega sirupa. NAMIG E3CQ33 Zeleno za zdravje Če je smuti zelene barve, je tudi bogat vir klorofila. Temu rastlinskemu barvilu raziskave pripisujejo odpravljanje slabokrvnosti, pospešitev celjenja ran, čistilno delovanje in celo protirakavo delovanje. 5 klorofilom so bogati vsi listnati, zeleni deli užitnih rastlin: špinača, solata, motovilec, ohrovt, listje rdeče pese, blitva, peteršilj, mnogi tako imenovani pleveli: regrat, koprive in drugo zelenje. Zeleni smutiji, v katere skupaj s sadjem zamešamo zelenje, veljajo za najbolj zdravilne napitke. POLOŽENO NA SRCE Za najboljši učinek smutija je pomembno, da je pripravljen iz ekoloških pridelkov in da ga popijemo takoj, ko ga pripravimo, saj se živi encimi v njem ne zadržujejo dolgo, poleg tega nekateri vitamini oksidirajo. Oksidacija, staranje, pregrevanje in namakanje sadja v vodi so namreč procesi, ki bistveno zmanjšajo hranilno in zdravilno vrednost smutijev. Naj bo hrana zdravilo V 30. letih prejšnjega stoletja so se v ZDA prvič pojavili zdravi napitki iz sadja in zelenjave, imenovani 'smoothie'. Priljubljeni so postali mnogo desetletij kasneje, ko je med ljudmi začelo rasti zanimanje za zdravo prehrano. Domišljija pri ustvarjanju smutijev ne pozna meja. Poleg sezonskega sadja in zelenjave mu lahko dodamo še zdrave dodatke: oreščke, semena, zelenje, superhrano, zamrznjeno sadje, hladno stiskana olja - vse to se lahko znajde v smutiju in ga spremeni v pravi samostojen obrok. Lastno zdravje vzemimo v svoje roke in imejmo v mislih Hipokratove besede 'naj bo hrana zdravilo in zdravilo hrana'. Primer zdravega in okusnega smutija: • pomaranča • jabolko • Vz rdeče pese • korenček e kolobar ingverjevega gomolja, 1-2 cm • nekaj vršičkov melise • žlička medu • ščep cimeta ali kurkume (28) Vrtnarimo Nasveti za vrt gospe Veronike Koristno in uporabno. Naše vrtove so že ogrele prve visoke temperature, zelenjavne gredice so polne in zelenja okoli nas je vedno več. Dela na vrtu v tem času so razdeljena na dve področji: za sedaj in za zimo oziroma za prihodnjo pomlad. » Piše: Bojana Jevšenak Če v maju nismo utegnili posejati in zasaditi vsega, kar smo načrtovali, lahko to storimo še v začetku junija. Junij — rožnik je čas za zalivanje, okopavanje, redčenje pregostih posevkov, gnojenje, odstranjevanje plevela, ukrepanje proti škodljivcem, zastiranje tal, ... Čas intenzivne rasti V mesecu juniju imamo na vrtu že nekaj dozorele zelenjave, kot je solata, mlada čebula, redkvice, rabarbara, bob, kolerabice, ... Na stalno mesto moramo posaditi sadike pora, blitve, buč, brstičnega ohrovta, rdeče pese, bučk, ... Že drugič lahko posadimo nizek fižol in kumare, še vedno pa lahko sejemo solato. V tem času zelo pridno raste tudi plevel, ki ga moramo redno odstranjevati, ker sicer preveč razraščen naše vrtnine prikrajša za vodo in hranilne snovi. Intenzivna rast DEJSTVA V Za paradižnik oporo! Za paradižnik velja, da ima rad noge v vodi in glavo na soncu. Poskrbimo za oporo, enakomerno vlažnost tal, primerno sončno lego, predvsem pa za redno odstranjevanje stranskih poganjkov. zahteva tudi redno dognojevanje. Kapusnice in plodovke, ki potrebujejo največ hranil, do-gnojujemo na 14 dni, ostale vrtnine pa vsake tri tedne. Opora za nekatere vrste zelenjave Ker določene vrste zelenjave zrastejo zelo visoko ali pa se vzpenjajo, pri svoji rasti potrebujejo oporo. Sedaj je zadnji čas za postavitev takšnih opor. Uporabimo lahko lesene preklje, letvice, bambusove palice, betonske stebre, kovinske palice, žico, vrvico, mrežo, ... Dvignjene ob opore imajo rastline več prostora, dvignjene so od tal, kjer je veliko vlage, po dežju se hitreje posušijo, plodovi so manj umazani, lažje jih je obirati, predvsem pa jih bolj intenzivno obsije sonce. Na ta način bolje uspevajo in obrodijo večje plodove naslednje rastline: paradižnik, paprika, visoki fižol, kumare, visoki grah, jaj- čevec in druge. Mislimo na prihodnjo pomlad Za prihodnjo pomlad v tem času že sejemo endivijo, jesensko solato, pozno korenje, črno redkev, pozne sorte kolerabe, različne vrste radičev, ... Čeprav je endivija solata hladnega in kratkega dne, moramo za njeno setev poskrbeti že sedaj. Najugodnejši termin za setev j e od konca maja do sredine julija. Ker v tem času lahko močno sonce ožge mlade rastlinice, gospa Veronika priporoča pripravo sadik, torej setev v setvene platoje, kijih postavimo v svetlo senco, redno zalivamo in si na ta način omogočimo vzgojo kvalitetnih sadik. JELOVICA PSC CEUE Trgovina JELOVER Gsm: 041 209 549 AKCIJA: • do 27% popusta na okna • ugodne cene notranjih vrat HIŠE I OKNA I VHODNA VRATA I NOTRANJA VRATA I SENČILA JELOVICA Vrtnarimo (29) MIROI_IUBNA KMETIJA KARL Že leta pridelujejo zdrav domač česen Uporaba rastlinskih zastirk. Česna ne okopavajo, gnojijo, zalivajo ali škropijo. » Piše in foto: Uroš Urlep Obiskali smo Ekološko kmetijo Kapi blizu Šentruperta nad Laškim, ki leži na strmini sredi mešanih gozdov in je od Šentjurja oddaljena le nekaj minut vožnje. Pri pridelavi zelenjave na kmetiji ne uporabljajo umetnih gnojil in škropiv, rastlin ne namakajo, na njivah pa uporabljajo le rastlinske zastirke. Pri njih se po dvorišču prosto sprehajajo koze, ovce, gosi, race, purice in kokoši. Ogled kmetije je vodila Erika Klančnik, vodja izobraževanja na Učni ekološki kmetiji Kapi, ki je med drugim predstavila njihovo pridelavo domačega česna. Česen so prvič posadili leta 2000 Na kmetiji so domači česen prvič posadili leta 2000. Zadnjih nekaj let ga pridelujejo s pomočjo DEJSTVA r S česnom nad bolhe Klančnikovaje povedala, daje s pomočjo česna svojega kužka ozdravila bolh. Česen mu je dajala med hrano in bolhe so praktično same popadale iz njega. MIROLJUBNA KMETIJA KARL rastlinskih zastirk, ki blažijo temperaturna nihanja, preprečujejo erozijo vetra, ohranjajo vlago v tleh in zmanjšujejo rast plevela. Prav tako česna ne okopavajo, zalivajo, gnojijo ali škropijo. »Z okopavanjem mu naredimo več škode kot koristi, če pa ga pri tem še fizično ranimo, privabimo z vonjem tudi muhe,« je pojasnila Klančnikova. Česen sadijo jeseni in sicer tako, da ga dajo tri centimetre v zemljo na njo pa še približno 20 centimetrov zastirke. »Česen poberemo naslednjo jesen. Tako dobi energijo vseh štirih letnih časov,« je povedala Klančnikova. Erika Klančnik je vodila ogled kmetije. Živali na kmetiji. Zastirka na njivi s česnom. Obiskovalci so lahko izdelke okusili, kasneje pa tudi kupili. ŠENTJURSKE NOVICE, JUNIJ 2014. urednistvo(a)sentjurskenovice.si Mladi Mladi recitatorji iz šentjurske 05 Franja Malgaja, ki so združeni v Teater (nade)budnih so nastopili v Novi Gorici na majskem zaključku festivala Vizije 2014. Otroke in starše so spodbujali k temu, da čimveč za svojo varnost v prometu naredijo sami. Otroci varno na cesto Da bi ozavestili otroke in starše o varnosti na naših cestah in se pogovorili o tem, kaj lahko za večjo varnost naredijo sami, so v vrtcu Dobje sodelovali v nacionalnem projektu Pasavček. Otrokom in staršem so predstavili varen in pravilen način vključevanja v promet v vseh oblikah, jih seznanili o pomenu pravilne uporabe otroških varnostnih sedežev in varnostnega pasu. »Želeli smo, da otroci z utrjevanjem ponavljajočih se dejavnosti ob maskoti Pasavčka in njegovega reka 'Red je vedno pas pripet' ponotranjijo pravilno uporabo pripenjanja varnostnega pasu,« pojasnjuje vzgojiteljica Kristina Farkaš, kije skupaj s kolegicama Damjano Čakš in Karlo Gubenšek vodila nacionalni projekt Pasavček v Dobju. Vključili so otroke dveh kombiniranih oddelkov, starih od enega do šest let. Otroci so si izdelali novo prometno-matematično didaktično sestavljanko, puzzle in spomin na temo Pasavčka in prometa. Igrali so se gibalno-prometne igre, ustvarjali iz naravnih materialov, si izmišljali zgodbice o Pasavčku, pesnili pesmi, iskali rime ter se preizkusili na prometnem poligonu, kjer so sodelovali s prvošolci in razredničarko Magdo Doberšek. »Otroci so ob dejavnostih pokazali veliko interesa, se zabavali in z veseljem sodelovali. Ob zaključku projekta, ki smo ga izpeljali skupaj s starši, so otroci pri kvizu pokazali veliko znanja, ki so ga usvojili,« doda. Mladi čebelarji Učenke Osnovne šole Blaža srebrno priznanje, Hana Romih leto zapored organizirala Če-Kocena na Ponikvi so se z držav- in Tjaša Grosek pa bronasto. belarska zveza Slovenije, lenega tekmovanja mladih čebelar- Mladi čebelarji so tekmova- tos so imele učenke s Ponikve jev vrnile z odličimi rezultati in li sredi maja na OŠ Primoža številčno konkurenco, tekmo-polne novih vtisov. Nika Gobec Trubarja v Velikih Laščah, valo je namreč kar 470 mladih in Klavdija Romih sta osvojili Državno tekmovanje je že 37. čebelarjev. Učenke s Ponikve so se z državnega tekmovanja vrnile s srebrnim in bronastim priznanjem. Neresni kandidati po zmago Kratko komedijo o Evrop- nastala v okviru projekta Uži-skih volitvah so pripravili v vaj mo Evropsko državljanstvo Mladinskem centru Šentjur tik in ..., ki ga vodi zavod za evropskimi volitvami. V njej kulturo dialoga Za in proti. S so se spraševali, kdo in kako tem so želeli mladim približati lahko kandidira za evropskega debatiranje in strukturirano ar-poslanca, kaj je Evropski parla- gumentiranje, jim predstaviti ment in kako gre vse skupaj na učinkovite komunikacijske volitvah. Predstavo so šaljivo veščine in priložnosti, ki jih podnaslovih: Neresni kandidati nudi Evropska unija. Poseben V kratki komediji igrajo Anita z Neresno listo in neresno kam- poudarek so namenili volitvam Lubej, Klemen Mastnak, Mojca panj o po zmago. Predstava je v Evropski parlament. Zupanc in Sara Zupanc. FotoMcš Depozit z naraščajočo mero. Ugodna ponudba depozitov Banke Celje. Oplemenitite vaše prihranke z ugodno naraščajočo obrestno mero: od 1,05% do 1,95% letno Preverite v najbližji poslovalnici ali na spletni strani. Ponudba velja od 1. maja 2014 do spremembe sklepa o obrestnih merah. www.banka-celje.si O banka celje DRŽAVNO TEKMOVANJE NA PONIKVI V dobrih 10 sekundah sestavijo Rubikovo kocko Spretnost. Sestavljanje kocke je nalezljivo in primerno za vse generacije. » Piše: Metka Pirc Neverjetna tišina je rezala prostor učilnice na OŠ Blaža Kocena na Ponikvi tisti dan, ko so se tam zbrali tekmovalci. Slišati je bilo le vrtenje kocke na vse možne načine, tu in tam je kdo po podlagi udaril z obema rokama hkrati, s čimer je naznanil, da je uspel rešiti kocko. Še bolj neverjetno je, ko opazimo, da kocko rešijo v nekaj sekundah in to z eno roko. Veliko vaje je za majhnimi in velikimi mojstri, za katere ne bi mogli reči, da jih žene zmaga na tekmovanju, čeprav je tudi lovljenje sekund lahko dobra spodbuda. Igračo za vse generacije sije pred 40 leti izmislil madžarski arhitekt Erno Rubik. Takoj je zaslovela, potem pa vmes odšla v pozabo. Generacije so se sedaj zamenjale, a tudi naj mlajši jo z veseljem vzamejo v roko in se lotijo sestavljanja ploskev enakih barv. Domačin s Ponikve Roman Ocvirk se je s to kocko srečal, ko je hodil v osnovno šolo. Sedaj je zanjo navdušil sinova Valentina in Nikolaja, tako da cela dmžina že vrti kocko. »Fanta sta tudi v razredu že navdušila nekaj sošolcev, sicer pa so pri nas doma prazniki in dopust tisti, ko si vzamemo čas za reševanje kocke,« pravi Ocvirk. Ta simpatična barvasta kocka je njihov spremljevalec tudi na plaži, kjer se z njo kratkočasijo. Med našim pogovorom tekmovalci spretno vrtijo kocko, sodniki pa jih spremljajo. Kocke so pred tem premešane vse enako, po postopku, ki ga določi računalnik. Kdor j e najbolj spreten, lahko kocko reši v 20 potezah, ostali jih naredijo več. Kocka je rešena, ko ima vsaka ploskev svojo barvo. Vsak se loti po svoje Tekmovalci z vse Slovenije so prišli na Ponikvo, to je bilo prvo takšno državno tekmovanje v celjski regiji, točke bodo sešteli ob koncu leta, ko bodo razglasili zmagovalce. Šele dober mesec je minilo, odkar je Aleksandro Rezar iz Dramelj začel reševati to kocko, ki ga je povsem prevzela. »Delam po določenih postopkih, vadim skoraj vsak dan. Všeč mi je, ker tega ne počne veliko ljudi in malo izstopam,« nam zaupa in že hiti svojemu vrstniku z Bleda demonstrirati svoje rešitve kocke. Da so tekmovalci prišli na Ponikvo, je zaslužen tudi pravnik s Ponikve, Sandi Potočnik, ki pravi, da ga reševanje takšnih 'ugank' zelo veseli. Tekmovalci so tisti dan na Ponikvi vrteli veliko različnih kock, a Nekateri zavrtijo kocko v samo desetih sekundah. Foto Metka Pirc klasična Rubikova 3x3 kocka je po besedah predsednika kluba Damjana Duha osnova tudi za vse ostale kocke. Najboljši slovenski mojstri kocko rešijo v nekaj sekundah. Aleksandro Rezar (desno) kaže svoj trik vrstniku z Bleda. Foto Metka pire DEJSTVA Magična kocka Rubik je kocko sprva poimenoval magična kocka, šele potem je po njem dobila ime. Plastična kocka je cenovno dostopna, sestavlja jo 26 manjših kock, ki se vrtijo okoli nevidnega jedra. Vsaka ploskev je pobarvana z eno izmed šestih barv, tekmovalci ponavadi najprej začnejo reševati belo. Rubikova kocka naj bi bila najbolj prodajana igrača na svetu. Čeprav je Rubikova 3x3 kocka najbolj znana, ima ta že mnogo izpeljank. Foto Metka Pirc Reportaža PEČEJO ČEVAPČIČE Kdo bo v Šentjurju spekel najboljše? Slastno. Piknika Mesnic Kea Tuš in Radia Rogla v Zrečah in Šmarju pri Jelšah privabila številne ljubitelje žara. Tekmovali. Za zdaj nič ne kaže, da moški pečejo bolje od žensk. Bomo dobili naj žar mojstrico? » Piše: Nina Krobat Omamno je že dve majski soboti dišalo pred Keo Tuš Zreče in Keo Tuš Šmarje pri Jelšah, kjer so pripravili piknika Mesnic Kea Tuš in Radia Rogla. Sezono peke na žam so odprli tako, kot se spodobi - mesnih in tekočih dobrot, dobre volje in lačnih ust ni manjkalo. Pa še vse je bilo brezplačno! Številni poslušalci in nakupovalci so prišli na porcijo čevapčičev, ki jih je pekel žar mojster Sandi iz Vojnika, sicer pa rojen Šentjurčan. Narejeni so bili iz mase, ki so jo pripravili v mesnicah Kee Tuš, in obiskovalci so povedali, da so ravno prav začinjeni in pečeni. Daje šlo meso lažje po grlu, so pri Kei poskrbeli še za brezplačno pijačo, radijci pa za glasbo, zabavne igre in obilo smeha. Iščemo naj žar mojstra! Voditelja Štajerskega jutra na Radiu Rogla Peter Klima in Iztok Krajnc sta na obeh piknikih izpeljala tekmovanje v peki na žaru in tako v praksi preverjala rezultate svoje velike raziskave, ali moški res pečejo bolje od žensk. Strokovna komisija je ocenjevala pristop k RADIO [ T D&3 J3 39,4 -101,8 DEJSTVA Pridite na piknik! Tretji piknik Mesnic Kea Tuš in Radia Rogla bodo v soboto, 7. junija, pripravili v Šentjurju. Poleg številnih brezplačnih dobrot in presenečenj se bo pred šentjurskim centrom Kea zgodil tudi veliki finale tekmovanja v peki na žaru. Tudi Sonja iz Močel se bo za žarom potila v velikem finalu piknikov Kee Tuš in Radia Rogla. Bo upoštevala kak Sandijev nasvet? delu, videz in okus hrane ter ugotovila, da si prav vsi zaslužijo poseben 'Kea žar paket' (oglje, ajvar, začimbe in bon za 20 evrov). Toda na koncu je morala izbrati zmagovalca. V Zrečah je najboljše čevapčiče spekla domačinka Jožica Kotnik, v Šmarju pa Sonja Drobne iz Močel. Tekmovanje bodo ponovili tudi v Šentjurju in na koncu v velikem finalu dobili zmagovalca. Čeprav raziskava o boljših žar mojstrih, ki poteka na spletni strani Radia Rogla, kaže v prid moškim, pa so se v praksi ravno ženske do zdaj najbolje izkazale. Le kako bo v finalu? Jožica iz Zreč je prva finalistka velikega finala v tekmovanju za naj žar mojstra/mojstrico. Medtem ko starši jedo in tekmujejo, najmlajšim nikakor ni dolgčas. Tone s Ponikve (levo) je za malo več kot čevapčič prehitel Staneta iz Zibike v hitrostnem tekmovanju, kdo poje več čevapčičev. Tako si je prislužil nagrado Kee Tuš. ATLETSKI KLUB ŠENTJUR Na mitingu je padel državni rekord Štiristo nastopajočih. Nastopilo je kar 112 članov domačega kluba. » Piše in foto: Uroš Urlep Na 11. atletskem mitingu Šentjur 2014 je nastopilo več kot 400 atletov in atletinj iz različnih krajev od Murske Sobote do Pirana, od tega kar 112 članov domačega Atletskega kluba (AK) Šentjur. Prvo ime mitinga po rezultatih je bil Lovrenc Valič iz AD Mass Ljubljana, ki je zmagal z zelo kvalitetnim rezultatom v teku na 600 metrov, z dobrimi rezultati pa sta se izkazali tudi mladinski re- prezentantki Slovenije in tokratni zmagovalki na 300 metrov, Maja Pogorevc iz AK Slovenj Gradec in Mateja Pokrivač iz AD Štajerska Maribor, v teku na 600 metrov. Dosežen je bil tudi državni rekord v teku na 60 metrov U12. Domačini zadovoljni z izkupičkom »Na mitingu mladih smo imeli veliko uvrstitev med najboljše, na članskem pa štiri tekmovalce brez naše najboljše Mojce Centrih, ki ima težave z zdravjem. Trije od njih so dosegli osebne rekorde,« je pojasnil Vladimir Artnak, predsednik AK Šentjur. Dodal je še, da imajo v ognju kar nekaj mladih perspektivnih atletov, ki že posegajo po medaljah v mlajših kategorijah. V društvu upajo in si prizadevajo, da bodo vztrajali do članov in morda tudi tam dosegali odlične rezultate. Sicer pa si na članskem mitingu želijo še kvalitetnejše udeležbe, na kar pa, kot pravijo sami, nimajo veliko vpliva. Nemogoče je priti v ustreznejši termin tekmovalnega koledarja, saj se v končni fazi zatakne pri denarju. Pri organizaciji mitinga je sodelovalo 52 oseb, finančno pa gaje omogočila Občina Šentjur preko Razpisa za šport v letu 2014. Ena izmed podelitev medalj. VLADIMIR ARTNAK Dve desetletji šentjurskega atletskega kluba »Ustanovitev atletskega kluba v Šentjurju je tlela kakšna tri leta,« se spominja začetkov Vladimir Artnak, predsednik Atletskega kluba Šentjur. Končna odločitev pa je bila sprejeta v letu 1994, tako da so 23. oktobra tega leta na ustanovnem občnem zboru klub tudi ustanovili. Ob 20-letnici AK Šentjur pripravljajo svečano akademijo, ki bo predvidoma na dan ustanovitve najverjetneje v novem kulturnem domu v Šentjurju. Ob tem bi v klubu radi izdali tudi almanah 20 let šentjurske atletike 1994-2014. » Piše: Uroš Urlep AK Šentjur vodi od leta 2011, sicer pa je tudi eden izmed ustanovnih članov. Bili ste eden izmed ustanovnih članov atletskega kluba. Od kod ideja za lasten klub in kje so sicer do ustanovitve trenirali šentjurski športniki? Bilo je več bolj in manj pomembnih razlogov. Sam sem takrat deloval v Celju, 'slaba klima' je bil dokončno tisti razlog, ki je na koncu pretehtal pri meni za to odločitev in odhod. So me pa k temu tudi spodbujali, zlasti moj 'šef' v službi (Marjan Gradišnik) in brat (Jože Artnak), somišljenike sem našel v šentjurskih atletskih prijateljih iz aktivnih časov (Samo Cmok, Ivan Kukovič, Andrej Podgoršek). Vsem pa nam je bila skupna ljubezen do športa, atletike in domačega kraja. Do takrat so šentjurski atleti trenirali zlasti v Celju in to že od časov pred in po dmgi svetovni vojni (Ur-bajs in dmgi). V Celju sem imel leta 1994 kar dvanajst uspešnih atletov, v glavnem iz tega okolja, za vse pa so nam ob zamenjavi kluba računali tudi odškodnino. Koliko članov šteje klub in kateri so največji uspehi članov kluba? Danes šteje klub 156 članov do 19. leta starosti, k temu pa lahko prištejemo še aktivne odrasle atlete, atletske sodnike, člane organov AK, tako da smo res lepa, velika in prijetna druščina. Uspehov je bilo zelo veliko za tako majhno, a športno bogato okolje. Številne medalje na prvenstvih in pokalu Slovenije, nastopi naših atletov za državno reprezentanco, tudi na največjih mednarodnih tekmovanjih vse od sredozemskih iger do evropskega, svetovnega prvenstva in olimpijskih ter paraolimpijskih iger. Številne generacije atletov so dale Šentjurju in tudi Sloveniji pomembne dosežke. Poleg tega, da je v naših vrstah zrasla prva in do sedaj edina šentjurska olimpijka, si za veliko in pomembno delovno zmago štejemo tudi uspešno organizacijo prvega atletskega državnega prvenstva v Šentjurju. Katera področja pokrivate? Osnova je vsekakor delo z mladimi kategorij od U8 do U14 v atletski šoli ter trenažni proces kategorij U16 do članske. Vzpodbujamo aktivno rekreacijo v skupini tekačev, imamo svoj številčni sodniški zbor, ki nam je v podporo pri izvedbi atletskih tekmovanj. Pogled v prihodnost, kakšni so načrti? Ni lahko voditi tako velike in uspešne športne sredine, kot je naša. Zahteva veliko časa in energije. Moja prvotna želja je bila in je tudi danes delo z atleti in želja po rezultatu. Situacija pa je takšna, da je treba pomagati tudi na organizacijskem področju. Poleg nadaljevanja sedanjega dela je nujno potrebna ustreznejša infrastruktura: orod- jarnica na stadionu in utežarnica (predvidoma pri OŠ) ter v prihodnosti tudi modernizacija atietskega stadiona z izgradnjo šestih krožnih stez in ostalimi tekmovališči in opremo. Se pa v največji možni meri zahvaljujem vsem, ki so in še vedno pomagajo našemu klubu. Največja neizpolnjena želja članov kluba? Težko je reči, kaj je neizpolnjenega, bi rajši rekel, da sta bili izpolnjeni dve veliki in pomembni potrebi, prva je stadion z umetno prevleko leta 2004, druga pa lastne garderobe nekaj pred tem. Tisti, ki so bili z mano pred realizacijo tega, vedo, čez kaj vse smo šli. Še danes sem hvaležen tistim, ki so pomagali do teh pridobitev. Razočaranje je seveda odhod naše olimpijke, na katerega pa žal veliko nismo mogli vplivati in tudi dovolj velike ustrezne podpore nismo imeli, da jo zadržimo. Mučna sezona uspešno končana KK Tajfun. Šentjurčani bodo še naprej gostili prvoligaške košarkarske tekme. » Piše: Bogdan Rahten » Foto: Stanislav Kajtna Kdo od košarkarjev bo sodeloval pri 15. prvoligaški sezoni? Futsal 1 liga malega nogometa Šentjur 2014 Lestvica: T z N P TČ dg P9 gr 1. Šentvid Kavabar As 8 7 1 0 22 41 15 26 2. Hopsi Vulkanizacija Mulej 8 7 0 1 21 39 10 29 3. Bogi team Bohorč 8 6 1 1 19 36 13 23 4. Sokoli 8 2 2 4 8 20 30 -10 5. Kavarna Levada 8 2 1 5 7 18 30 -12 6. Estudiantes ŠKMŠ 8 2 0 6 6 18 22 -4 7. Šejki Dubaj 8 1 2 5 5 14 33 -19 8. Simpl&Okna Stopar 8 0 3 5 3 12 45 -33 T- tekme, Z - zmage, N - neodločeno, P - porazi, TČ - točke, DG - doseženi goli, PG - prejeti goli, GR - gol razlika 2. liga malega nogometa Šentjur 2014 Lestvica: T Z N P TČ dg pg gr 1. Mladiči 8 7 0 1 21 44 26 18 2. Roal biro 8 6 1 1 19 25 12 13 3. Panterji Prevorje 8 4 2 2 14 29 14 15 4. Švedi Grad. Durakovič 8 4 2 2 14 23 17 6 5. Trdoglavci 8 3 2 3 11 16 14 2 6. ŠUDR Vaški hram 8 3 1 4 10 30 27 3 7. ŠD Dole 8 3 1 4 10 19 23 -4 8. Alfagrad 8 2 2 4 8 18 15 3 9. Podgrad 8 2 1 5 7 24 26 -2 10. Brdolani A.S. Kačičnik 8 0 0 8 0 12 65 -53 T- tekme, Z - zmage, N - neodločeno,P - porazi, TČ - točke, DG - doseženi goli, PG - prejeti goli, GR-gol razlika Na srečo domačih ljubiteljev košarke so Tajfunovi košarkarji v kvalifikacijah za obstanek zaigrali dovolj odgovorno, da drugoligaša iz Domžal in Ilirske Bistrice nista ogrozila še česa več kot statusa prvoligaša. Dan po zadnji tekmi so se košarkarji zbrali na poslovilnem pikniku, pred dobrim tednom dni pa je klub izpeljal še redni občni zbor. O kadrovskih rešitvah v članski ekipi uradno še ni bilo govora, se pa klubu obeta pridružitev ženskega kolektiva, ki ga vodi nekdanja načelnica upravne enote Andreja Stopar. Pregled tekem 3. 5.: Tajfun : KK Plama-pur 92 : 69 (19 : 22, 18 : 13, 25 : 22, 30 : 12); Veličkovič 27, Držič 22, Primorac 14 (8 as.), Petkovič 11 (8 as.),... Ekipo iz Ilirske Bistrice je bodril avtobus navijačev, gostje, ki so igrali brez pravih centrov, pa so parirali tri četrtine. Na koncu so bili na igrišču samo tajfunovci. 9. 5.: Lastovka Domžale : Tajfun 55 : 94 (14 : 26, 19 : 18, 13: 26,9 :24); Veličkovič 18, Držič 16, Zadnik 15, Petkovič 14, Zimič 10, ... Visokoleteča druga domžalska ekipa je bila v drugem DEJSTVO Končna lestvica kvalifikacij za obstanek: 1. Tajfun 5 (zmag) /1 (poraz), 2. Elektra 5/1, 3. Lastovka 2/4, 4. Plama-pur 0/6. polčasu brez moči proti razigranim gostom, ki so med drugim zadeli 12 trojk. Za dodaten motiv šentjurskih igralcev je z izjavo pred tekmo poskrbel trener gostiteljev Vugdalič. 17. 5.: Plama-pur : Tajfun 63 : 79 (16 : 15, 16 : 26, 17 : 19, 14:19); Držič32, Petkovič 18,... Primorski zrak je dobro del Ivanu Držiču, ki je z izjemnim strelskim večerom poskrbel, da ni prišlo do presenečenja. 23. 5.: Tajfun : Lastovka Domžale 87 : 68 (22 :12, 20 : 28, 27 : 16, 18 : 12); Držič 19, Zimič 17, Cuk 12, S. Sebič 11, Primorac 10,... Po začetnem dvoštevilčnem vodstvu domačih so gostje uspeli povesti, vendar je v drugem polčasu prevladala domača ekipa, ki je gledalcem privoščila nekaj lepih potez. Ker je bil Milan Sebič na operaciji ramena, je kapetanski trak nosil Ivan Držič. šentjurske junij, 2014. uredni5tvo@5entjurskenovice.si ŠENTJURSKE novice Mali oglasi (D 03 620 02 52 urednistvo@sentjurskenovice.si NEPREMIČNINE V Šmarju pri Jelšah prodam opremljeno 2,5-sobno stanovanje, v velikosti 65 m2, leto izgradnje 1981, s samostojno garažo 16 m2. Po dogovoru možnost najema. Telefon 051 356 453. V Rog. Slatini ugodno oddam stanovanje ali hišo. Prodam gradbeno parcelo. Telefon 041 282 289. Na Prelogah pri Šmarju ugodno prodam manjšo sončno parcelo s pripravljeno podlago za brunarico in 300 trsi modrega pinota. Telefon 040 979 643. V Rog. Slatini v zasebni hiši oddam opremljeno garsonjero. Telefon 031 407 915. V Rog. Slatini najamem prostor v velikosti med 70 in 100 m2 z uporabo sanitarij in možnostjo namestitve ogledal. Telefon 041 704 517. V Prišlinu (Hrvaška), 2 km iz Rog. Slatine, prodam hišo. Telefon 040 510 926. Prodam ali oddam poslovno stanovanjski objekt (lokal in 4 stanovanja) v centru Slovenske Bistrice. Ugodno. Telefon 031850 629 V Podčetrtku - Aqualuni ugodno oddam počitniško hišico pred sezono, v sezoni in po njej. Telefon 041 355 756. Biograd na Mora - apartmaji ali sobe s polpenzionom, blizu plaže, klima, žar parkirišče, ugodno oddam. Telefon 040 292 016 ali 00385 23 384 273. NEPREMIČNINE VILA D.O.O. V naselju Malahorna pri Oplotnici prodamo dvostanovanjsko hišo, grajeno leta 1978, v velikosti neto tlorisne površine 180,90m2. Hiši pripada dvorišče v velikosti 1.691 m2, poleg hiše je manjše gospodarsko poslopje. Dovoz je urejen po javni asfaltni cesti. Cena 79.000 EUR. Nepremičnine Vila d.o.o., Mestni trg 1, 3210 Slovenske Konjice, Telefon 031 663 969 ali 03 759 04 55, www.nepremicnine-konjice.si. Enosobno stanovanje v Zrečah, popolnoma prenovljeno in delno opremljeno, oddam. Najemnina 215 EUR mesečno. Telefon 041 691 767. Malo hišo v Slovenskih Konjicah, v velikosti 49 m2, ima klet in mali vrt, prodam. V hiši je plin. Cena 53.000 EUR. Telefon 041 526 604. V centru Slovenskih Konjic oddam v najem opremljeno manjšo hišo z vrtom. Telefon 031 717 511. V Oplotnici ali Slovenskih Konjicah družina najame hišo. Telefon 031427 326. Mansardno stanovanje, 80 m2, v stanovanjski hiši, opremljeno, na Stranicah oddam v najem, cena 300 EUR. Telefon 031236 414. ŽIVALI Podarim mlade muce. Telefon 031 296 135. Ugodno prodam mlade nesnice, tik pred nesnostjo ali v začetku nesnosti, rjave, sive, črne, in peteline, opravljena vsa cepljenja, vsak dan od 8. do 17. ure. Jožica Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Telefon 041 694 124 in 02 793 05 81. Prodani pujske, težke od 25 do 30 kg, pristne domače reje, primerni za nadaljnjo rejo ali za odojka, možna dostava. Telefon 040 287 292. Prodam prašiče, težke od 30 do 200 kg, domača hrana, možna dostava. Zbiramo naročila za breje plemenske svinje. Telefon 031 311 476. Odkupujem pitane krave in telice za izvoz. Telefon 040 673 009. Kupim vse vrste jalovih krav in telic. Plačilo takoj, v maju najboljše plačilo. Telefon 041 544 270. Kupim krave in telice za zakol. Plačilo takoj. Telefon 031 832 520. Kupim krave in telice za zakol ter bikce in teličke, težke od 120 do 200 kg. Plačilo takoj. Telefon 031 743 351. Prodam poljski WC, primeren za plantaže, vinograde ali jabolčni nasad, ter prodam tudi domače mlade štajerske nesnice. Telefon 051807 231 ali 02 80 19 444. Jarkice, mlade kokoši nesnice, rjave in grahaste, cepljene proti devetim boleznim, tik pred nesnostjo, prodam. Telefon 031 300 922. Prašiče, od 30 do 150 kg, hranjene z domačo hrano, primerne za nadaljnjo rejo ali zakol, ugodno prodam. Kupcu opravim brezplačni prevoz. Telefon 041 542 325 ali 02 793 66 61. Mlade in stare nesnice, kozje mleko in izdelke prodam. Telefon 051 417 544. VOZILA, DELI Kupim osebno vozilo od letnika 2000 naprej, lahko poškodovano, v okvari ali slabše ohranjeno. Sem resen kupec, gotovina takoj. Telefon 070 833 767. Prodam skuter HD 125, črne barve. Telefon 03 58 14 508. STROJI, NAPRAVE Kupim traktor (zetor, ursus, imt, universal, štore, torno vinkovič, torpedo, deutz), letnik ni pomemben. Telefon 070 644 195. Samonakladalno prikolico Sip ter rotacijsko kosilnico Sip, oboje brezhibno, prodam. Telefon 041 764 055. Traktor IMT 533, letnik 1977, 1800 delovnih ur, prodam. Cena 2.700 EUR. Telefon 040 305 265. Vilice za bale, za sprednjo ali zadnjo hidravliko, nastavljive in zložljive, prodam. Telefon 031 332 600. Kosilnico BCS, z velikimi kolesi, prodam. Telefon 040 739 232 in 03 576 34 62. RAZNO Prodam orehe (cele ali luščene) in vinsko žganje. Telefon 070 212 150. Prodam semensko ajdo. Jožica Sor- šak, Podlože 1, Ptujska Gora. Telefon 041 694 124 in 02 793 05 81. Prodam kultivator muta s priključki ter suhe hrastove plohe debeline 50 in 35 cm. Telefon 041 877462. Prodam drva v goleh, bukova in mešana v hlodih, poln kamion. Telefon 041 798 740. Bukova drva (suha, razrezana ter razsekana na 25, 33 ali 50 cm na paleti 1,8 m), ugodno prodam. Lahko pripeljem. Telefon 051 633 506. Bukova drva, dolžine 25, 33, 50,100 cm, prodani. Možnost dostave. Telefon 041 840 158. Škarpnike - nove, 500 kom ali manj, prodam. Telefon 051 660 180. Slovenska bukova drva prodam. Možna tudi dostava. Telefon 041375 282. Prodaja svežih domačih jagod s Posestva Čint. Telefon 070 875 499. Neškropljene domače jagode prodam. Telefon 040 726 366. Otroško posteljico (kinderpet) iz masivnega lesa, 80x140, z jogijem, prodam, možna predelava v posteljo. Telefon 040 255 171. Kotno sedežno garnituro, raztegljivo, mere 210x180, dobro ohranjeno, Srečanje muzikantov PGD Dolga Gora objavlja številko. Prijavo s posnetkom razpis za Srečanje muzikantov pesmi pošljite do 25. junija v Dolgi Gori, ki bo v nedeljo, na naslov: PGD Dolga Gora, 6. julija, ob 15. uri. Prijavijo se Dolga Gora 50b, 3232 Ponikva, lahko posamezniki, ki igrajo Informacije tudi na telefonski instrument, dueti ali ansambli s številki 03 5763 566 ali 031 326 popolnim naslovom in telefonsko 063 (Franc Arzenak). Elbatrade d.«.«, e;zzvl Ljubljanska cesta 26, 3230 Šentjur GSM: 041/771 151 Vse za ogrevanje na bio maso, plin in olje Klimatske naprave - toplotne črpalke Meritve dimnih plinov prodam za 200 EUR. Telefon 070 899 165. Dva skoraj nova radiatorja VŠ 90, DŽ 120 in puhalnik z motorjem prodam. Telefon 02 801 95 57 in 031 708 669. Plinski žar, rabljen samo 3-krat, prodam po simbolični ceni. Je samostoječ in se pokrije. Telefon 031 634 549. Domačo slivovko po ugodni ceni ali po dogovoru prodam. Telefon 040 633 143. Gradbeni načrt za zidanico v izmeri 6x4 m prodam. Telefon 040 633 143 ali 03 752 34 74. Trosilec hlevskega gnoja SIP, 3,5t na 4 pokončne valje in telička, starega do 30 dni, prodam. Telefon 051336 879. Poljski WC, primeren za plantaže, vinograde ali jabolčni nasad, ter domače mlade štajerske nesnice prodam. Telefon 051 807 231 ali 02 80 19 444. Navadno zemljo, cca 200 m3, brezplačno oddamo. Telefon 051 643 199. P rekle za fižol dolžine do 3,5 m po 2 EUR, nad 3,5 m pa po 2,5 EUR, prodam. Telefon 041 510 884. Star tesan les, hrast in smreko, kupim. Telefon 041 703 603. STIKI 43-letni samski moški želi po tej poti spoznati dekle ali mamico za skupno življenje. Otrok ni ovira. Telefon 041 273 982. POSLOVNI OGLASI V poslovni stavbi RITS in TPC 1 oddamo v najem pisarne različnih velikosti, 17-90 m2. V pritličju poslovne stavbe TPC 1 prodamo ali oddamo v najem neopremljen gostinski lokal v velikosti 160 m2 (gostinski del in drugi pripadajoči deli). Prav tako v pritličju poslovne stavbe TPC 1 oddamo v najem steklen poslovni prostor v velikosti 176 m2. Poslovni prostori so opremljeni z vsemi potrebnimi inštalacijami. Poslovne stavbe so na zelo dostopni lokaciji, poleg stavbe so brezplačne parkirne površine. RITS d.o.o. Celje, info: 03/42 44 104 ali 031 663 524. ŠENTJURSKE JUNIJ, 2014. urednistvo@sentjurskenovice.si Moj mojster »MODI« Montaža kovinskih izdelkov NERJAVEČI DIMNIKI Povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi. Branko Korent, s. p., Pongrac 3, 3302 Griže, Tel.: 03 571 80 80 GSM: 041 736 160 ROLETE-SENČILA POVALEJ IVAN s.p. Izdelava, montaža in popravilo Rolete alu.in pvc; vsi modeli Rolo garažna vrata 55mm, 78mm Žaluzije notranje in zunanje Zavese lamelne, panelne, resaste Roloji zatemnitveni in dekorativni Ko-marniki fiksni, drsni, rolo, vrata Pliseji, Tende, PVC obloga Tun-covec 15, 3250 Rog. Slatina Tel: 03 819 1570, Fax: 03 819 1571 GSM: 041 639 538, 031 639 538 E-pošta: roletepovalej@volja.net DOSTAVA, RAZVOZ, UREJANJE... Miran Pučnik s.p., Gabrovlje 15, Zreče - ugodna dostava peska, pivskih tropin, žagovine, drvi (trdni odrezki) v kasonih - dostavljamo lepo zemljo in strojno urejamo okolice gradbenih parcel - izvajamo razne izkope ter dostavljamo in polagamo betonske greznice raznih dimenzij Kontakt: 031 619 235 GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE posojila za zaposlene in upokojence izplačilo gotovine takoj tudi za osebe z nižjimi dohodki Info-kredit d.o.o., Mariborska cesta 86,3000 Celje, telefon: 059 22 66 00, 051 88 66 00. Bukovi lesni briketi premog — rjavi in črni, oglje za žar, koks, industrijska morska sol, www.simaterial.si, SIMATERI-AL, d. o. o., Kidričeva 34, 3000 Celje. Tel.: 040 806 975; 041 513 800. USTANAVLJANJE IN PRODAJA PODJETIJ-D. O.O. Ažurno in zanesljivo vam ustanovimo d. o. o., ne potrebujete ustanovnega kapitala, vse uredimo mi! Preverite in pokličite Intertik d. o. o., PE Celje, Kukovčeva ul. 1,3000 Celje. Kontakt: 041 667 130, www. intertik.si. NERJAVEČI DIMNIKI -SANACIJA, MONTAŽA - nerjaveči dimniki - povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi - montaža kovinskih izdelkov Modi, Branko Korent s. p., Pongrac 3, Griže Tel.: 041 736 160, 03 571 80 80. VSE ZA PRENOVO VAŠEGA DOMA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU DOM PRENOVA, Milan Dobro-tinšek s.p. Ul. Blaža Kocena 6, 3230 Šentjur Nudijo vam vse storitve za prenove vašega doma! Keramičarska, pleskarska dela, montažo knauf sistemov, prenovo kopalnic, kuhinj idr. Dodatne informacije: 040 161 417, dobrotinsek.milan@gmail.com http://dom-prenova.si/ VGRADNJA in POPRAVILO OKEN, VRAT in SENČIL: - servis, popravilo in zatesnitev ter montaža oken, vrat in senčil, - izdelava rolet in komarnikov, - popravila notranjega pohištva. DAPIS - David Pisanec s. p., Bezo-vje 14 a, 3230 Šentjur; kontakt: 040 236 156, dapis@siol.net. OD NAČRTA DO NADSTREŠKA Izdelava in montaža enokapnih nadstreškov iz kakovostnih lesenih lepljencev. Kritina po izbiri naročnika. Ogled in svetovanje brezplačno. NUMENO d. o. o., Goriška 11, 3230 Šentjur; tel.: 070 577 428, igor@numeno.si. DELO V TUJINI Podjetniki, obrtniki. Si želite preizkusiti na odprtem trgu dela EU kot podizvajalci? Ponujamo vam odlične pogoje dela, zanesljive partnerje in vso podporo pri urejanju dovoljenj za delo v tujini. Več na: PELES d. o. o., Celjska c. 24, Rogatec, www.eurojob.si. Dodatne informacije: info@peles-delo. com, tel.: 03 620 24 67. VGRADNJA in POPRAVILO OKEN, VRAT in SENČIL: - servis, popravilo in zatesnitev ter montaža oken, vrat in senčil, - izdelava rolet in komarnikov, - popravila notranjega pohištva. DAPIS - David Pisanec s. p., Bezo-vje 14 a, 3230 Šentjur; kontakt: 040 236 156, dapis@siol.net. KREDIT NA KLIC KREDIT NA KLIC DO 200,00 EUR!!! Že z enim telefonskim klicem do kratkoročnega kredita. Za vse zaposlene in upokojence. Odplačevanje preko položnic. Eurofin skupina d. o. o., Pot na Rakovo jelšo 131, Ljubljana; Kontakt: 01 777 66 66, 070 666 666; www. kreditnaklic.si NERJAVEČI DIMNIKI -SANACIJA, MONTAŽA Modi, Branko Korent s. p., Pongrac 3, Griže Naše storitve: nerjaveči dimniki, povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi, montaža kovinskih izdelkov. Kontakt: 041 736 160, 03 571 80 80. ODKUP VSEH VRST VOZIL AVTOODPAD CENC, Robert Cene s.p., Zbelovska gora 44,3215 Loče Odkup vseh vrst vozil, v kakršnemkoli stanju, prodaja delov. Kontakt: 041 33 18 33, 051 33 58 27 Ste obrtnik? Samostojni podjetnik? Imate manjše podjetje? Predstavite informacije o storitvah in izdelkih v rubriki MOJ MOJSTER! Cena za predstavitev v dolžini 15 besed je 9 EUR (DDV ni vštet v ceno). Objava vsake nadaljnje besede stane 0,25 EUR. Zakup je možen za najmanj 10 objav. Pokličite: 03 428 16 61 IMJS U\J ^ 29*06 ti in 06.1 - 04.07.2014 1 in 06.07 Sll.07.2014 G5©* 7A!@P t»p #SH® mm MIZARSKA d$aS> Franci Sinkovič ap. *es iSl 48f 1»^* Š5f.r” V/ :rovitei aAJMAX www.tabori-kuzie 6C 1.3.1» ... GENERALNI POKROVITELJ: OBIŠČITE NAŠO NOVO SPLETNO STRAN sib;z ^D3sqo@[m [p®MKy[D[m musmd® Hraauo&ir MESO IZTUNKE samo 4,95€ W ■ ČEVAPKO (masa za čevapčiče) 2,99€/kg PREKAJENA SV. ZADNJA KRAČA i,99€/kg KRILA 2,<)8€/kg V ponudbi vs^^nsvdatdetinajele^^^adc^c^z!^ni Ob nakupu nad 25 eur dobite za pozornost še darilce. CESTA NA OSTROŽNO 22, 3000 CELJE, Tel.: 03/49-27-130, SPODNJI GAJ PRI PRAGERSKEM 9, 2331 PRAGERSKO Tel.:02/80-39-l50 KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Fin O FINGUŠT MESNINE ŠTAJERSKE Pragersko KOVINAR družba kovaštva, livarstva in trgovina d.o.o. Kovaška cesta 12 3205 VITANJE OBJAVLJAMO PROSTA DELOVNA MESTA (M/Ž): 1. POMOČNIK TEHNOLOGA Pogoj: - VI. ali VII. stopnja strojne tehnične izobrazbe - Zaželjeno znanje nemškega ali angleškega jezika - zaželjene delovne izkušnje 2. SKLADIŠČNIK-VILIČARIST Pogoj: - vsaj IV. stopnja tehnične, trgovske izobrazbe Za oba delovna mesta, bo sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Kandidati lahko svoje pisne ponudbe pošljejo na e-naslov kovinar.vitanje@amis.net Ostale informacije so na voljo -tel.: 03 7574610. clty7center m) Kavarna center Hotel Žonta Gostilna pri Ahacu Kava bar Pošta Effect caffe Okrepčevalnica Čočka Bar pizzerija Osmica Kava bar Lipa Gostišče in prenočišča Bohorč Kavarna Matt cafe Kava bar Anderburg Kavarna Levada Klub Modro nebo Kea caffe (v novem centru) Santana coffee shop Slaščičarna Jana Kava bar Ritnik Okrepčevalnica Vaški hram Bar Pa ma @ Prosti čas AVTOR: MARJAN ZORJAN TKANINA Z LUKNJIČASTIMI VZORCI KRAJ PRI MARIBORU AMERIŠKA IGRALKA BLVTH KONJ ARABSKE PASME ŽAMETNA ČRNINA PROSVETNI DELAVEC ODGOVOR KONTRI RIMSKA BOGINJA JEZE CINCAR, VLAH VINKO JELOVAC NAJVEČJI JADRANSKI POLOTOK FERMENT V SLINI, KI SPREMINJA ŠKROB V SLADKOR NAŠA NEKDANJA ALPSKA SMUČARKA LES- KOVŠEK NAS IGRALEC (PRIMOŽ) RAHEL VETRIČ HUMO RISTKA ERŽIŠNIK P PODPISNIK POGODBE, PAKTA T STANE DOLANC VRSTA [TLAKOMERA TRAVNIŠKA RASTLINA I DESNI PRITOK REKE LAHN V NEMČIJI A ČLOVEŠKI ORGAN, KI IZLOČA POSEBNE SNOVI KOMIK MILOSAV ALEKSIČ VOHALNI ORGAN ANGLEŠKO SVETLO PIVO__ PRIOČESNA LEČA L MRŽNJA, SOVRAŠTVO O D I J HRVAŠKA REKA HRVAŠKA DENARNA ENOTA ED HARRIS BRIGA, SKRB VOH (ZASTAR.) PRIPADNIK INKOV SUŠILEC ZA LASE FRANC AVSEC AMERIŠKI IGRALEC ARKIN DELAVEC PRI KAŠIRANJU RIMSKI BOG SMRTI, TUDI KRALJESTVO MRTVIH BORIŠČE V CIRKUSU Srečni nagrajenci decembrske številke so: Pavla Šumej iz Šentjurja, Tilka Jožič iz Šentjurja in Danica Kolman iz Šentjurja. Nagrade, kijih poklanja Gostišče in prenočišča Bohorč, vam bomo poslali po pošti. V novi nagradni križanki so pokrovitelj Trgovine Jager, Prvomajska 29, Rogaška Slatina. Nagrajenec bo prejel bon v vrednosti 15 evrov. Izpolnite geslo, napišite na kupon in ga najkasneje do 23. junija 2014 pošljite na naslov: MediaStar založništvo, d.o.o., Drofenikova ulica 15,3230 Šentjur ali skeniran kupon pošljite na elektronsko pošto: urednistvo@sentjurskenovice.si. r — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — -| i JUNIJ Nagradna križanka i Nagradno geslo: Ime in priimek: _ Naslov: Kuhamo z VAMI Recept junij Piščanec s pršutom in sirom Sestavine za 4 osebe: • 4 večji zrezki piščančjih prsi • 8-12 rezin pršuta • 4—8 rezin sira • 2 del smetane • sol in poper • rožmarin Priprava: 1. korak: Piščančje zrezke solimo in popramo. Pazimo, da ne solimo preveč, ker je pršut precej slan. Položimo jih v pekač, ki smo ga predhodno obložili s peki papirjem. 2. korak: Meso začinimo z rožmarinom, lahko pa uporabimo tudi druge nam ljube začimbe. Na začinjene zrezke položimo dve ali tri rezine pršuta, odvisno od okusa, na pršut pa sir v tankih rezinah. Na vse skupaj zlijemo sladko smetano ali smetano za kuhanje. 3. korak: Pečemo 45 minut v predhodno ogreti pečici na 220 stopinj Celzija. l E-pošta: __________________________________________ s«™™, ŠENTJURSKE NOVICE, JUNIJ 2014. OlC°XjQ33 urednistvo@sentjurskenovice.si Za lepši dan (3) HOROSKOP OVEN (21.3.-21.4.) Potrudite se, posebno na sestanku ali glede izpita. Ne more vam spodleteti, čeprav boste ob koncu tedna precej nemirni in boste spet začeli pritiskati na drago osebo. BIK (22.4.-20.5) Delo vas ne zanima, razen morda materialne plati. Drugega motiva za zdaj ni. V ljubezni ste nekako na čakanju in nekdo se bo odzval morda šele takrat, ko boste že dvignili roke k višku. DVOJČKA(21.5.-21.6.) Ni razlogov za strah, posebno glede zdravja. Vse morebitne tegobe so le prehodne. Tisto, česar ne morete pozabiti, je pogovor z nekom, ki upravičeno zahteva več. RAK (22.6.-22.7.) Precej nemirni ste, zato nekako uporabite nakopičeni višek energije. Omislite si novi konjiček ali več telovadbe. Prenavljate stike z nekom, ki prihaja od daleč. Zadovoljni boste. LEV (23.7.-23.8.) Niste razpoloženi za resne pogovore o prihodnosti, toda če vas bodo že izzivali, lahko razkrijete še marsikaj, kar vas je zmotilo. Vzemite si več časa za počitek daleč od vseh. DEVICA (24.8.-23.9.) Imate nekaj manj moči za ukvarjanje z dejavnostjo, ki vas po navadi najbolj veseli v prostem času. Nenavadno nemirni boste. Pri vsem se boste začeli prav hitro spraševati, kako naprej. TEHTNICA (24.9.-23.10.) Delali boste po svoji vesti in po takem vrstnem redu, ki vam omogoča popolni pregled nad vsem. Zadovoljni boste, tudi zato, ker se vam bo nekdo končno priklonil. ŠKORPIJON (24.10.-22.11.) Na nekoga boste naredili dober vtis, čeprav je kot sogovornik precej trd oreh. Naj bo nadaljevanje v znamenju iskanja kompromisa, saj je to edini pravi način v odnosih. STRELEC (23. ii.-2i.i2.) Končno se boste znebili dvomov, ki so vas obremenjevali ob začetku tedna, saj lahko prevzamete besedo. Družabni boste, čeprav bo dela nekoliko več, kot ste načrtovali. KOZOROG (22.12.-20.1.) Nekaterim opravkom ni in ni konca, vseeno pa počasi napredujete. V ljubezni končno veste, komu lahko zaupate. Že razmišljate o naslednjem obetavnem srečanju. VODNAR (21.1.-19.2.) Nekje seje zataknilo. Razlogov za to preprosto ne razumete, čeprav ostajajo dobri nameni. Dmžinske ali partnerske zadeve še povzročajo sive lase, pa tudi v službi so nedorečenosti. RIBI (20.2.-20.3.) Nejasnosti so odpravljene, počasi, toda vztrajno napeljujete vodo na svoj mlin. Tokrat nočete sodelovanja, ki ne obeta nič posebnega, temveč ste pripravljeni kar sami zavihati rokave. T U ■■ JSfNBL JaP k Ko sinu zmanjka denarja, zaprosi zanj mamo, ko banki, pa pomaga država. Država naprej prosjači pri EU, mama pa si poišče še tretjo službo. Šentjursko podjetje ni več zadovoljno z bančnimi uslugami. Zamenjalo bo dobro banko za slabo. Možje navdušeno prvič v življenju nabiral čemaž za domačo juhico. Za vsak primer jo bo najprej dal poskusiti tašči. Znana krajanka Dobja odklepa vrata samo še prinašalcem dobrih novic. Odkar pokojnina pride na bančni račun, seje pajčevina na ključavnici že močno razrasla. Prepričujejo nas, da nam gre na bolje. Naj se javi tisti, za katerega to drži. In je pri tem pošten. Regres je namenjen poležavanju na plaži in ne varče- vanju v nogavici, je prepričana ugledna Šentjurčanka. Bi si kdo še mislil, da nam ga dajejo naši sosedje. Žena je odredila shujševalno dieto solate in paradižnikovega soka. Mož si želi, da bi imel vsaj jedilnik kaznjenca: kruh in voda sta neprimerno bolj slastna. Neplačniki študentskega dela so obvezni sestavni del študijske prakse. Kako naj se sicer študentje naučijo spopadanja s čisto pravimi življenjskimi težavami. Državi je resnično veliko do varčevalnih ukrepov. Če bodo državljani namesto na oddih odšli na volitve, bodo prihranki hudo visoki. Premožna Šentjurčanka je pred odhodom na dopust na sredino hiše postavila vedro, krpo in listek s prošnjo. Če ji bodo nepridipravi že pospravljali predale, naj pomijejo še tla. NEKOČ IN DANES HoETce Šentjurska Železniška postaja V letih med 1890-1900. Arhivšentiurčan MartinČater Železniška postaja v Šentjurju, junij 2014. Foto Matej verdinek (42) Smeh OKO KAMERE 1 Za preprosto povečanje vrednosti nepremičnine za dva in pol milijona evrov dodajte dobrih sto Hond Gold VVing. Uganka dneva: Kako lahko voznik skozi dva in po! metra visok podvoz pripelje malo manj kot 30-tonski tovornjak? VICI NAŠIH BRALCEV Prav mu je Dedek vpraša vnuka, če ima kakšne 'cajtnge'. Vnuk mu z arogantno samovšečnostjo v glasu odgovori, da smo leta 2014 in naj vendar vzame njegov i-pad. Dedek vzame i-pad in poči z njim po muhi. Anica iz Šentjurja @ Pujs in kuža Gresta prašič in pes po cesti in začne deževati. Pa reče prašič: - Pasje vreme. Pes pa odvrne: - Ja, svinjsko lije. Lidija iz Sladke Gore @ Nekaj na 'tor' Učiteljica sprašuje otroke po bitjih, ki se končajo na 'tor' in nekaj zrejo. Mojca pravi: -Aligator. - Bravo Mojca, to je pa težka beseda. Boris: - Predatorl - Oho, bravo, še ena težka beseda. Janezek: - Vibrator. Učiteljica skoraj pade s stola in ko malo zajame sapo, pravi: - Še ena težka beseda, vendar je ne moremo upoštevati, ker vibrator nič ne žre. - Ne vem, učiteljica, naša mami ima enega in pravi, da žre baterije kot nor. Nives iz Grobelnega Ne da se mu vstati - Zakaj Črnogorec sedi na pločniku in joka? - Usedel se je na žebelj, pa se mu ne da vstati! Tjaša s Črnolice Moški... Žena dopoldne sreča moža na ulici, v rokah ima šopek rož. Vsa besna ga vpraša: - Kam pa neseš te rože? - Tajnici, odgovori mož. - A tako, tajnici, pravi žena na robu histerije. Tako torej, tajnici rože, a ženi ku... Mož skomigne z rameni in pravi: - A hočeš torej ti rože? Franci iz Slivnice Vesela novica Blontna policistka je sredi službenega časa dobila menstruacijo. Bolel jo je trebuh, vendar ni smela zapustiti patruljnega mesta. Zato je poklicala postajo, omenila svojo težavo in zahtevala zamenjavo. Kolega je prišel šele po treh urah, za nameček pa še mrtvo pijan. - Človek božji, kaj pa ti je? Zakaj si pijan? - No, ko si povedala, da si dobila menstruacijo, je komandir plačal rundo za vse, potem pa še pomočnik, pa vodja izmene in nazadnje še trije policisti. Andrej z Goričice ® Izgon hudiča V antikvariatu sem kupil zelo staro knjigo ter v njej našel recept za izgon hudiča. Potem sem nabavil žabe, lase, živalske oči, svinec, korenine vražjega kremplja in še nekaj čudnih stvari, jih zmešal in skuhal, kot je treba, se namazal pod pazduho, po stegnih in pošprical stene v stanovanju. Zaradi tega je nastal hud prepir z ženo, nakar je ona v besu zapustila stanovanje. Tako da stvar načeloma deluje... Helena iz Srževice Želva in polž Se sprehaja želva po cesti, pa jo oropa 12 polžev. Pride policija in želva reče: - Joj, se ničesar ne spomnim, je vse tako hitro potekalo... Marija s Planine Nagajive misli - Ko je princ spustil hlače, je Sneguljčica zagledala osmega palčka. - Liter vina žensko zelo polepša, še posebej, če ga spije moški. - Zvesta žena spi samo z možem! Z ostalimi je budna! - Pri sodobnih Julijah ima največ uspeha Alfa Romeo. - Žeja me je napadla, pil sem v samoobrambi. - Če želite videti prijazen nasmeh svoje žene, jo peljite k fotografu. Zdene iz Jakoba Sreča - Žena, moram ti povedati, nič ne bo z morjem, ker sem včeraj pri pokru izgubil ves denar. - Oh, ne! Kako je to mogoče? - 'Jbg', jaz sem bil pijan, on je imel pa srečo. - Dobro, potem pa ti lahko povem, da sem prejšnji teden na sindikalnem seksala s Petrom. - Kaaaaj? Kako to? - 'Jbg', jaz sem bila pijana, on je imel pa srečo. Monika iz Šentjurja Naslednja številka Šentjurskih novic izide 1. julij 2014. Šentjurske UJZSA-tjitž) novice izhajajo vsak prvi torek v mesecu. Uredništvo: MediaStar, d. o. o., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur. Telefon uredništva: 03 620 02 52. E-pošta uredništva: urednistvo@sentjurskenovice.si Dopisniki: Bogdan Rahten, Nina K robat, Matej Verdinek, Jure Godler, Uroš Urlep, Metka Pirc. Ika Plevnik, Saša Rečnik, Milenka Blaževič, Zoran Borovšak, Vid Aužner, Bojana Jevšenak Lektoriranje: Alja Ferme Oblikovanje: Matjaž Šrekl, Uroš Štruc Natisnili smo 1500 izvodov. Šentjurske novice tiska Grafika Gracer, d. o. o., Celje. Letna naročnina znaša 24 EUR. Naročniško razmerje lahko prekinete le ob koncu obračunskega obdobja, odpoved mora biti sporočena pisno. Časopis sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5-odstotni davek na dodano vrednost (vračunan v ceni). Številka transakcijskega računa pri Banki Celje je 0600 0037 3219 342. Časopisje vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 1049. Stališča avtorjev niso nujno stališča uredništva. TO JE TA DOBER OBČUTEK. RADIO ROGLA A 15,06 14,5 Poslušanost [doseg] izmerjena med vsemi prebivalci občin: Celje, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Slov. Konjice, Rogaška Slatina, Slov. Bistrica, Oplotnica, Zreče, Vitanje in Vojnik. Vir: Radiometrija, april 2013 - april 2014, moški in ženske, 10 do 75 let, velikost vzorca 2601 oseb. Rogla Aktual Zbiranje in uporaba deževnice Biološke čistilne naprave Nadzemni rezervoarji od 250 L do 2000 L Več kot 60 kombinacij različnih modelov in velikosti. Ostala oprema: filtri za deževnico, stebrički za odvzem vode... Zbirajte in uporabljajte deževnico ter prihranite do 50% pitne vode. Prihranite pri mesečnih stroških. Primerno velikost rezervoarja si lahko enostavno izračunate na naši internetni strani www.cistilnenaprave-dezevnica.si. Kompostniki Modulno sestavljivi ponikalni sistemi. Kako pravilno kompostirati ? Sestavite si pojubno prostornino ponikalnice. Poglejte na naši internet strani. Izkoristite denarno pomoč pri nakupu čistilne naprave, ki jih ponujajo občine. Preverite na svoji občini. Podzemni rezervoarji od 1000 L do 46000 L Ostala oprema: filtri za deževnico, črpalke... Biološke čistilne naprave, ki delujejo s pomočjo elektrike Učinek čiščenja do 99 %. Že danes pripravljeni na prihodnost. Biološke čistilne naprave, ki delujejo BREZ elektrike www.namakaj.siwww.cistilnenaprave-dezevnica.si ARMEX ARMATURE d.o.o., Ivančna Gorica, Ljubljanska cesta 2A, info@armex-armature.si , 01/78 69 270