Ve s t n i k. Xajvišji> odlikoranje. Presvetli cesar je blagoizvolil povodom stalnega umirovljenja podeliti zlati križec za zasluge s krono č. g. Jožefu Klemenčiču, profesorju in katehetu na ljubljanskib učiteljiščih v priznanje uspešnega delovanja. Včeraj se mu je v lepo ozaljšani konferenčni sobi na učiteljišči v navzočnosti učiteljskega osobja križec slovesno pripel na prsi. Kot mnogoletnemu članu našega društva in podpiratelju našega lista mu iz srca čestitanio na zasluženem odlikovanji.. Po toliknletnein delovanji naj še innogo let uživa mir! Umrl je umirovljeni profesor giumazije v Kranji č. g. Miha Lazar po večletnem bolehanji v svojein rojstvenem kraji v Čeinšeniku. Porojen je bil 1. 1835. Ko se je ustanovilo v Ljubljani žen,sko učiteljišče, pozvan je bil na ta zavod kot glavni učitelj. Zadnja službena leta pa je prebil zopet na kranjski gimnaziji, dokler ga bolehnost ni piisilila stopiti v pokoj. Pri svojih učencih in učenkab, kakor pri svojib tovariših je bil priljubljen. V m. p,! Šolski izlet. Dne 26. vel. travna je iineln druga in dne 27. prva mestna deška ljudska šola v Ljubljani šolski izlet na Zgornji Rožnik. Oba izleta je počastil s svojo navzočnostjo za napredek mestnega šolstva vneti mestni župan, preblngorodni gospod Peter Grasselli v spremstvu adininistralivnega poročevalca v c. kr. mestnein šolskem svetu \c. Evgen L a h a. Iz c. kr. mestnega solskegia svčta v Ljubljani. C. kr. niestni šolski svet ljubljanski je iiuel dne 9. vel. travna sejo, iz katere priobčujeino nastopno: G. Antonu Maierju, učitelju na mesfni nemški deški ljudski šoli, pripozna se druga starostna doklada. G. Jožefu Hribarju, mestnemu nadomestnemu učitelju izreče se povodom izstopa iz šolskega službovanja priznanje mestnega šolskega sveta za brezplačen pouk v šolski delarni na drugi mestni deški šoli. Glede takozvanib posebnib ur se sklene, da te ne smejo biti pred popoludanskiin poukoiu. Za letošnjo okrajno učiteljsko konferencijo se določi 2. dan meseca malega srjiana. Poročilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika o inspekciji vnanje nunske dekliške šole se predloži c. kr. deželneinu šolskemu svetu. Za deveto učiteljsko službo na drugi mestni deški šoli se stavi temo-predlog na c. kr. deželni šolski svet. Končno se reši več prošenj za oproščenje plafievanja ukovine. Pisatcljsko društvo. Slovensko pisateljsko podporno dru.štvo v Ljubljani je imelo konec meseca malega travna svoj letošnji občni zbor. fUanov je imelo to društvo v tem letu 109. Dohodkov je bilo _fi(l gld., med njimi dar banke »Slavije« 100 gld., stroškov pa 2IX) gld. Aktivnega preinoženja ima društvo 1490 gld. Predsednikoni je bil zopet izvoljen g. dr. J. Vošnjak; odborniki tudi ostanejo stari in sioer gg. Frančišek Levec (predsednikov namestnik), Simon Rutar (tajnik), Anton Funtek (blagajnik), Frančišek Orožen, Ivan Tonišič in Andrej Žumer. Kakor znano, je društvo j)revzelo nalogo, da nabira doneske za primeren spoinenik Fr. Prešernu v Ljubljani. Dosedaj je v to svrlio nabranib 650 gld. Letos namerava društvo vzidati spominsko ploščo dr. J. vit. Bleivveisu na stolnem trgu v Ljubljani. Srcdtije šole v Hrvatski in SlaTOniji šolskcga leta 1888/89. Koncem šolskega leta 1888/89. je bilo v teb dežehdi 16 srednjih šol in sicer 8 višjili gininazij (Zagreb, Gospič, Reka, Varaždin, Požega, Osijek, Vinkovci in Karlovec), 1 višja (Rakovec) in 3 nižje realne gininazije (Bjelovar, Senj, Mitrovica), 3 višje (Zagreb, Osijek, Zemun) in 1 nižja realka (Petrinja). Vse srednje šole so imele s paralelkami 128 razredov, in sicer 79 gimnazijskih in 33 realnili. Na teh zavodib je bilo 276 učiteljev in sicer 207 giinnazijskib in 69 realnib. Početkom šolskega leta je bilo vseh učencev 394(i, koncein pa 3573. Štipendije je uživalo 281 učencev in sicer v znesku 38.611 33 gld. Nap. Kndarstro živejfa srebra na Kraiijskeiu. Ru- dokop v Idriji našli so slučajno lela 1497., in od leta 1580. je ta rudokop državna last. Živo srebro se dobiva na Kranjskem še pri sv. Ani in v Litiji. V vseb treh rudokopib je delalo 1889. 1. 1220 osob in sicer 1077 nioških, 75 ženskib in 68 inlajših delavcev ter so izdelali 733.952 q rude v vrednosti 850.052 gld., t. j. 1 ([ povprečno po 1-15 gld. Rudokop v Idriji je d.il rude 679.552 q ali 9259°/o, rudokop pri sv. Ani 40.211 ([ ali 5,18"/i>, rudokop v Litiji 11.156 q ali 1.93°/o. — Kovine so izdelali v Idriji 5277.26 q. v Litiji 239.43 q, pri sv. Ani 149.49 q. skupaj 5666.18 q v vrednosti 1,537.015 gld., povprečno 1 q po 271 26 gld.; Idrijaje dala od tega 93'14n/o v vrednosti 1,430.138 gld. J. Haiisolniann, jeden izined najslavnejšib učiteljev risanja. je dne 14. sušca v Biel-u v Švici umrl. Za svoje risarije je dcibil na zadnji svetovni razstavi v Parizu zlato svetinjo. 0 kajenji. Dne 1. kiinovca 1890. leta je izdala država New-York ukaz, s katerirn otrokom javno kajenje prepoveduje. Glasi se tako-le: Otrokom starim inenj kot 16 let je kajenje smodk, cigaret ali tobaka na javnib ulicah, trgih in prostorib prepovedano. Vsak prestopek se bode kaznoval s kaznijo od 2 do 10 dolarjev. — Zakaj pri nas nimamo takega ukaza. ki je morda istotako potreben , kakor v New-Yorku! Telesna vzgoja na Francoskein. Meseca mal. srpana 1890. 1. je sklical šolski nadzornik 177 mladih ljudskih učiteljev v »Hotel de Ville« v posvetovanje o igrali za šolske učence. Predsednik narodne zveze za telesno vzgojo, ki ima to stvar v rokah, navel je najprvo izrek Angleža Mattbew-a: Pariške ljudske šole so najboljše na svetu. Sklenili so potem, da se bodo na igre na prostem odslej bolje ozirali. Prosta igra naj ne pospešuje sarao telesno telovadbo, anipak tudi poguin, disciplino in srčnost. Mladi učitelji so sprejeli to stvar z navdušenjem. Tpliv piva na srčne bolezni. Kakor kažejo znan.stveno-statistične čriice, množe se srčne bolezni, kolikor več piva se raztoči. V Monakovein, kjer pride povprečno na vsacega stanovalca 565 litrov piva na leto, nahajajo se srčne bolezni bolj pogosto ko drugje; tudi ne dosežejo obrtniki, ki se pečajo s pivom, tako vis-oke starosti kakor drugi prebivalci. Prebivalstvo v Parizu. l'o zadnjem ljudskem štetji od dne 12. mal. travna t. 1. je v Parizu 2,4-2.960 prebivalcev. Dne 30. vel. travna 1886. 1. je bilo 2,260.945 prebivalcev, torej 162.024 prebivalcev nienj kakor letos. Prebivalstvo v Srbiji. V Srbiji je 2,166.551 prebivalcev, torej za 1392 odstotkov več kot 1884. 1. Mesto Beligrad je imelo 1884. 1. 35.483 prebivalcev, dne 1. prosinca 1891. 1. pa za 40'1 odstotkov več, torej 54.458. V JXew-Yorkn so prodali knjigo svetega pisma za 74.000 frankov. Knjiga je še onib iztisov, ki so izšli iz tiskarne Gutenbergove. V Sarajevu se je osnoval odbor pravoslavnih nieščanov v nabiranji doneskov za spomenik pred sto leti v Sarajevu rojenega pesnika Simo Milutinoviča. Tudi hočejo ustanoviti štipendijo v podporo ubožnib srbskih visokošolcev. Izvežbanc lastorke. V Roubaix na Francoskem so iiueli zaniinive jioskuse z izvežbanimi lastovkaini. Jean Desbovrie je kazal 15 lastovk, katere je imel 3 tedne v kletki in jih je v tem času vežbal. Lastovkain so dali barvane trakove in so jih potein izpustili. Za četrt ure se je vrnila prva ter sedla Desbovrieu na prst; prvi sledile so druge. Desbovrie je razglašal prednosti lastovk za pismonoše v vojni, ker lete bitreje kot golobje in so tudi zvestejše in umnejše ter se laže krniijo. Na dolgotrajnem letanji jim ni treba počivati in brane iskati, ker to že med letanjeni store, tudi se laže izvežbajo kot golobje. Nekateri ugovarjajo, eeš, lastovke nas jeseni zapuste, loda gospod Desbovrie je iniel tudi po zimi več lastovk na prostem. Vclikost Londona. V Londonu je 18 niostov čez Temso, 76 gledišč, 2200 poštnih in brzojavnib uradov s 15.009 uradniki. V incstu je 547.110 biš, 1450 oerkva, 2100 bolnišnic in drugib dobrodelnib zavodov, 7601) gostilnic, 1800 kavarn, 570 hotelov, 3HX) pekarij, 2500 klavnic in 326.000 moških in ženskih služabnikov. V Londonu porabijo na leto 2,200.000 vreč moke, 260.000 prašičev, 450.000 volov, 1,600.000goved, 8,500.000 komadov divjačine in kuretine, 220,000.000 rib in 510,000.000 ostrig. V Londonu je več Škotcev kot v Edinburgu, več Ircev kot v Dublinu, več katoličanov kot v Rimu in več židov kot v Palestini. Leta 1066. je iinelo mesto 40.000 prebivalcev. 1. 1700. 700.000; 1. 1800. 900.000 in lansko leto so našteli 4,425.000 prebivalcev, torej devetkrat toliko, kolikor na Kranjskem ali štirikrat toliko, kolikor je vseli Slovenoev. Zahvala. Slavno podporno društvo »Narodna šola« je izvolilo podariti tukajšnji šolski deci za malo vsoto obilo šolskega blaga. Podpisano šolsko voditeljstvo šteje si v prijetno dolžnost, da v imeni uboge šolske dece izreka tem potem najtoplejšo svojo zahvalo. Voditeljstvo ljudske šole v Poddragi dne 23. vel. travna 1891. Budolf Dolenec, šolski voditelj. /ahrala. Povodom šolskega izleta prve mestne deške šole v Ljubljani je za uboge učence blagoizvolil podpisanemu šolskemu vodstvu izročiti mestni župan, preblagorodni g. Peter Grasselli 10 gld., katehet na tej šoli, č. g. Mihael Trček pa 5 gld. S to podporo se je omogočilo, da se je moglo 75 ubogih učencev udeležiti izleta. Podpisano šolsko vodstvo si šteje v prijetno dolžnost, da tem potem gg. darovatelja najiskreneje zabvaljuje v imeni zavoda in obdarovanib učencev. Vodstvo prve raestne deške šole v Ljubliani dne 28. vel. travna 1891. A. Žamcr. Zabvala. Povodom šolskega izleta druge meslne deške šole v Ljubljani je za uboge učence blagoizvolil podpisanemu šohkemu vodstvu izročiti mestni župan, preblagorodni gospod Peter Grasselli 10 gld. S to podporo se je omogočilo, da se je 50 ubogib učencev udeležilo izleta. Podpisano šolsko vodstvo si šteje v prijetno dolžnost, da tem poteia g. darovatelja najiskreneje zahvaljuje v imeni šole in obdarovanih učencev. Vodstvo druge raestne deške šole v Ljubljani dne 24. vel. travna 1891. Fr. Baktelj. Slomšekova podoba. Miličera tiskarna jc issdala lepo podobo najodličnejšega slovenskega pedag^o^a, škofa A n t o n a M a r t i n a S1 o ni š o k a, isto podofoo, ki ,je v nianjši meri posneta na čelu našoga lista. Podoba na niočiicm lepeiu popirji meri 41X 33 cm in stoji saino 20 kr., s poštnino 2 kr. več. Po dobri izpeljavi in nizki ceni se podoba saina priporoča. Priporočanio jo v nakup vsakeinu sloveiiskemu učitelju posretncg:a ali duhovuiškega siami, šolskim svctom, bralnim drušivoin in čitalnicam in splob rsakemu zarediiemu rodoljubu.