Danes pa je dan mladih! Sami in polni zaupanja vase in v svoj narod stopajo v življenje in iz svojih del vam klijejo: “Glejte, tukaj smo! Ne bojte se nas! Mi nismo čudaki, samotarji in para-citi; potrebni člani človeške družbe smo, živi drobci svojega naroda, ob katerih trepeta njegova tuša. Ml_di smo še! V tujih krajih smo morali poslušati umetnostne nauke in se vzjojevati kakor sirote v dobrcdclnih zavod.h... Pa obrniti hočemo svoj pozled g'obo-ko vase, da zasledimo samega sebe in moremo z lactno pametjo ločevati dobro od siabeza.
Rihard Jakopič 1928
Prava umetnost potrebuje nravno visoko stoječera človeka — umetnika. Umetnost je božji dar, dan Človeku kot najviiji izraz življenja. Le nravstveno velik umetnik more ustvarjati umotvore, katerih lepota je prežeta z resnico in čistostjo.
Rihard Jakopič 1941
Umetnost je materializacija duha po volji neke skrivnostne, s človekom tesno združene sile. Je torej bistven del č*oveka in zato potrebna človečtvu in posamezniku... Brez umetnosti bi bil človek pohabljenec, kakor tiger brea krvoločnosti. — Vse stvari na svetu, materija in duh, drobci in celote žive razgibane od dveh mogočnih sil v medsebojni odvisnosti, v neprestanem menjavanju in izpreminjanju, in kadar bi ponehale te sile, tedaj se podere svet. Istemu zakonu je podvržen ves človeški rod, ravno tako posameznik kakor tudi pravi umetnik, seveda vsak na svoj način, po količini svoje energije.
Rihard Jakopič 1927
Sedemnajsti kulturni večer petek 7. decembra ob osmih zvečer v novih prostorih “Ilirije” Alvarado 350, Ramos Mcjia SLIKARSKA RAZSTAVA UMETNI KE £OLE SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE Razstava bo odprta vse dni do vključno nedelje 16. decembra.
Prvi poletni kulturni večer petek 21. decembra ob pol devetih na vrtu “Ilirije”, Alvarado 350, Ramos Mejia
RAZGLASITEV LEPOSLOVNIH NAGRAD ZA LETO 1956 in
FILMSKA PREDSTAVA
Galerija “Huemul”, Santa Fe 2237 SAMOSTOJNA UMETNIŠKA RAZSTAVA akademskega kiparja FRANCETA AHČINA Razstava je odprta do sobot«
15. decembra.
SLOVENSKE KULTURNE A K C 11 E
Leto III. . 21 VOCERO DE LA CULTURA ESLOVENA 4. 12. 1956
OB RAZSTAVI UMETNIŠKE SOLE
“•Prihodnjo nedeljo gremo v pri&tan:šče. Ob devetih dopoldne. Tja kot zadnjič!” Tako emo se dogovarjali učenci Umetniške šole v po-nTadnih dneh. Kdo bi zdržal med stenami! Barve, svetloba, motivi vabijo ven. Na kakem pomolu ali ob pristaniških prekop.h nato za vea dopoldan raz’o:umo svoje stvari: platna, papir, čopiče, itlja. Brez stojal — kar na tleh. Slikanica in naša profesorica Bara svetuje, popravlja, nakazuje. Tu bi bil prekomorski parnik lahko izraz te.ši in z manj podrobnostmi, tam je voda premalo “pristaniška”, drugje svari pred nevarnostjo prisiljenosti in nepristnosti, čutimo, da je v današnjem času, zaradi zagona abstraktne smeri, prav tu največja nevarnost. Proti poldnevu imamo že precej narejenega. Ko preide sonce opoldansko višino, pospravimo barve, zavijemo slike in se odipravimo domov.
Zače'i smo lani v oktobru. Ko smo se zbrali nek sobotni popoldan pri prvi uri, je vsakdo narisal najprej nekaj svojega — karkoli. Umet-n ška šola je zaživela kot novo dejstvo našega zamejskega kulturnega živlienja- Osem talentov — osem možnosti. Takoj smo spoznali vrednost individualnega ipouka, ki je najboljši način za doseženje uspeha. Važno je, da razvije vsak svoje orebne možnosti in nagnjenja. Pri tem pa sta potrebna potrpljenje in vztrajnost.
(Poznanje perspektive je bilo za začetek najvažnejše. Slikar Volov-šek je znal vzbuditi zanimanje za ta predmet, ki je nujua podlaga za red v delu. Tudi za. abstraktno sdkarstvo. Zdi se mi, da so imeli že umetniki starih narodov neko svojo (perspektivo, ki se izraža v pravilnem zajetju in obvladanju prostora.
Umetnostni zgodovinar Marolt nas je uvajal v začetke in zgodovino umetnostnega ustvarjanja, govoril o različnih slogih, o idealizmu, realizmu, o vzrokih razvoja in propada. Reči bi mogli, da je slikarstvo nekaka “praktična umetnost”, zato je primerno, da se vštric z njo goji tudi teoretsko znanje.
Možnost izražanja še razvija počasi. Potrebna je organična rast v primernem okolju in iz temeljev. Dobra slika na platnu ima ipred seboj dolg razvoj risanja in skiciranja, s č:mer si je mogoče pr dobiti smisel za ritem in dinamiko. Tu nam je bilo v pomoč vodrtvo kiparja Ahčina. Slikanje in izkušenost z vodemmi barvami je, nasprotno, prava šoli čutenja in lir ke. Na Umetniški šoli smo se v vseh mesec.h lanskega leta vadili v tem. Risanje predmetov in obrazov. M:za, vaze, rože, iprostor — vse je važno. Spretnost si je mogoče pridobiti prav v 'neustrašenosti pred stvarmi, človek! bi v začetku obupal- Ko smo hodili v živalski vrt v Palermo .in žirafa ni dala miru s svojim dolgim vratom, slon ni mogel stati na mestu, smo šele videli, da je smisel risanja v tem, da si človek pridobi zmožnost, (ujeti predmet v gibanju, v naravnosti in dinamiki življenja.
Poglavje zase je bilo slikanje obrazov, portretiranje. Tu smo opa-z'li, da daje več gibanja barva in plastičnost, manj črta. Predvsem pa to: forma sama ni nič, če ni zajeta človekova osebnost, izraz, duhovnost Pri portretu je to najbolj vidno, povsod pa drži, da mora dati umetnik predmetu življenje, vsebino, ki sta njegovo listno življenje in vsebina. Portret je navadno najvažnejša pridobitev slikarjeva; doseže jo s trudom, po opazovanju narave in sebe.
Lani je prinesla s^ikarca Bara iz Bariloč izsušeno konjsko lobi-iro, ki nam jje služila, poleg rož, vaz in sadja, za podlago in motiv. Polagoma smo začeli opažati dve 'stvarnosti: objektivno in. subjektivno. Najprej je trebi znati posnemati predmet in' ga narisati takšnega kot je; do’očiti objektivne oblike in njihovo zunanjost. Nato šele je mogoče graditi in vliti subjektivno stvarnost, ki je duša (umetnine, izraz
(Nadaljevanje na naslednji strani.)

.(Nada'jevanje s prve strani.)
umetnikovega čutenja in dih življenja. Letos smo se ukvarjali skoraj vse leto s portret.; vrč., stek.enke, kro„n ki so ostali na pcl.cah, k;Gt smo ebos.ii.na steno. Pa je prišel od nekod plijek, jo raziskal in pripravil gnezdo in življenje, v izsušen h votlimh. Sreča? Da.
Zavedamo se, da je naša šola nekaj izrednega in edinstvenega v em gvac.ji. Posred.ja poznavanje stvari, tako ea se jim ne prc-pustLiro, ampak jih ob-vlad.lno, iščemo nj hovo povezanost z nami .n s lem ustvarjamo svojo svobodo. V razstavljenih olikah in risbah je del našega življenja, našega okolja, m šlje-nja in, lahko rečemo, optim zma- Že se opaža tudi drugod po svetu, da bo ta v bodočnosti ozidje več.ne umetno itnega ustvarjanja- Abstraktna, ideaiist.čna umetnost ni nehumana, saj je navadno plod živ jnnj-eke sile, izraz svobode in dinam.ke v porastu.
Vsak od učencev si bo poiskal polagoma svoj način izražanja. Ta pride počas', z vztrajno vajo v. tehn.ki.,Krona vsega dela je lepota, vi.ta med eno in drugo stvar-jost, med chjekt.vno podobo zunanjih predmetov in narave ter med naš'm osebnim čutenjem. Z r slikarja sta cilj lopota in koristnost, ki sta — vzem mo — kot cvet r.a drevesu pred oknom šo.e, podoba življenja, transcende.-ce in sadov.
PF.
n a s i v e c e r i
. UVOD V ZGODOVINO KOMUNISTIČNE REVOLUCIJE V SLOVENIJI
Letos ustanovljeni HIstcrilni odsek Slov. kult. akcije je 1. decembra pripravil svoj dragi večer, na kat-rem je predaval dr. Tine Debeljak. Tema njegovega predavanja je bila zelo aktualna za na£o izseljensko skupnost, kajti v njej je predavatelj pokazal prcdncda.ke in idejne utemeljitelje komuni-ctiTne revolucije v S.oveniji. V kratkem bi bila vsebina predavanja nas’ednja:
Do sedi j je bila vsa protikomunistična borba le bolj političnega, prop:gandnega značaja. Če pa jo hočemo zg dcvincko razumeti,, se. mcr_ mo zatekati h komunističnim v Lom iz vsega sveta, da jo moremo razumeti pri nas doma. Po Toynbceju se nahaja sedaj zahodna kultura prvič po turčkih \padih v defenzivi pred komunistično kulturo, ki je nastala iz delov zahodne kulture (marksizma), ki pa je bil iztrgan iz celote, in iz ruske mistike ter tatarske miselnosti. Če pogledamo r-zvejno linijo, najdemo kot ustanov.telja Marxa, z njegovim razvrednotenjem človeka, Heglovo dialektiko, z ekonomskim materializmom in razrecnim bojem. Najprej mora po Marxu pro e-tariat priti na oblast, za kar je nujno potrebna kriza. Nacionalnost meri s stališča progresivno:ti in s tega strlišča tudi Engels obsedi južne Slovane, da so najbolj re-kcionarni.
Prva realizacija kemunizma je bila pariška komuna, ki je postala vzorec za sovjete in naše ljudske odbore. Pozneje je podrobno izdel-1 strategijo komunizma Lenin. Najprej je partijo preuredil tako, da ni imela veliko č.anov, pač pa so bili ti izvežbani revolucionarji, ki so pozneje vcd.ii mase. Sp oh je poudarjal veliko važnost teorije in zanikal možnost spontane revolucije.
Pri nas doma se je socializem razvijal pod vplivom dunajskega revizionizma, zato so se komunisti odcepili; in na Vukovarskem kongresu leta 1920 sprejeli vse pogoje za vstop v internacionalo, namreč očistil so stranko, proglasili borbo zi osvobojen je delavskega razreda, boj za sovjetsko oblast in proti Jugoslaviji kot imperialističnemu hlapcu.
Ker so na volitvah dobili veliko gla-ov, in bili tretja najmočnejša stranka, so jih precej preganjali, ko pa so naredi i 'atentat na regenta, so postavi i partijo izven z kona. Tako je fila v ilegalo. Sedaj je T.to mnenja, da so komunisti. zamudili priliko, ki je nasta a po zmedi avstroogrskega. razpada.
Medtem je v Rusiji na:topil Stalin in sprejel novo taktiko: izgraditev komunizma najprej v Rusiji kot domovini vseh de-
obrazi in obzorja
ROMANTIKA je zelo razsežen pojem — v njej je vse kaj drugega kot pa je v izraz.n, ki s.cer tudi označujejo dobe in prelomne pojave duhovnega in umetniškega ustvarjanja, taao na pr.mer: renesanso, barok, Geces-^o. .. Romanska se je sprožila na pragu 19. s.olet.a in onemela nr pragu pozitivizma v sredini prejšnjega stoletja. B.lo ji je tedaj cd-merjeniii komaj kaj več ko po’, stoletja ž.vuenja. Toda nje.-a smrt je b.la ie na-v.dezna — ko se je proti premoči natu-ra.izma dv.gai s.mbol zem, je njegov na-Srop spremljalo vse po.no znakov, ki so b.ii takorekač izposojeni od, rom nfke. isto se je ponovi o ob nastopu surrealiz-ma, č.gar manifesti so bili komaj kaj manj bučni in mlaujsr-j v mr.v. yu so b.ie prve bitke francoskih romant kov na pariških bulvarjih pred pr.blii.no 150 loti. Med romant ki pa tudi ni mogoče potegn ti ostro začrtane linije med cilji iu lastnostim — romant.ka angleškega lorda Byrona je bila vse kaj drugega kat pa je b.la ona v stvaritvah nemških romantikov. Enotno jim je bi o le stremljenje, da je bilo treba, cbračnnati z emtetskimi 'n obl.kovnini. merili 18. stoletja. Nemški romantiki je n kazal smer Herder, ko je kTcal nazaj k narodrim motivom In ljudskim izročilom, opozarjal na slovensko bogastvo ljud-nega uu-.a (narodne prav jice in ljudrke pesm ), v AngTji pa je to strem jenje pr šlo cb kredit, ko se je izobl.čil škandal oboli Ossisnovega rokopisa. Toda to je bilo km:lu pozabljeno, ko se je izkazalo, da je ta m'0t'f kac.ja odlično vplivala na rojstvo vse romankke.
Schumanna označujejo njegove osebne lastnosti kot moča, ki bi b’l daleč proč od romantikov. Ni bil razvratnež, ni bil borben t:p — le ob koncu življenja- ga je potegn'la k tlom bolezen, skupna tolik m romantikom. Pred telesno smvt,o ga je zagrnla duhov.-a simrt — v bl"z o't’ ie odmrl temu svetu. Njegovo delo pa je postalo glavn’ delež romantikov v evropski glasbi: Schubert, Mendedsohn, Cho-P n.
Temelje’romantiki v g'asbi pa je podal Ludw:g van Beethoven, ko je ob svoji Pa^tora ni s'mfon..;i zapisal besede: “V Rkl''db; sem skušal da l več izraza občutju kot ,pa slikanju”, pozneje pa je še :ap'sal, da ‘‘mora glasba tistega časa postati programska in sicer naj zagovarja ideje, ki so se sprožile s francosko revolucijo.”
Schumannovo u^rialno središče je v komponiranju pPb Postal je dejansko litimčijiteij zv|*> Ki nosi ime “Lie-der'. To J s. sa.io njegovo, da tega izraza danes niti lj!lcozi, niti Italijani, niti Angleži ne pia-ajo. Snov za te kompozicije je vel meri zajemal pri e.se.u izmed giivniPe3--ikov nemške romantike — pri H^u' In vendar: kolikšna razl ka medc^utnar.nsm in Heinejem. Schumann motar in sovražnik bučnih nastopov, sne pa ves predan borbam dnevnih sPadov in obračunavanj. Heine je bllJm3ki pesnik, ki ga je rodna, zemlj-a od’n in ko je skušal iz Francije vpliva113- rodove v domovini, ga je bolezeiP0'-"-3 neznosnih bolečin in posledic, >^°jgo dobo let priklenila na poste’j( a Schsmann je v pesmih njegove lir 0dkri] t siti mir irt veličino, ki edina f6*-3 ustvarjati velike umetnine. Hein^j poleg Goetheja naj večji nemški ^ 19- stoletja, ra-zočarrnje m,d svef P3 ga je pognalo v prijateljstvo in glmvan.e z Marxom; pri Echumannu pa? njegove pesmi do-b'va(1.e patino melo1®’ skozi katero ni nikdar prodrl krik0’me in nesreče v obliki ognja aii rata^a- Heine je umrl skoraj istočasno k- c.homann, letos -so slavili tud: stoletn1 PJegove smrti. Toda; slavil ga je sv' Zun? j Nemčije, v Nemčiji (zahodni)®6 He-ne ,'e počasi vrača v čitanke inie. Izdaje njegovih pesmi izhai^ ?a Jubilei v tuji.h prestolnicah. Pr; 5Vei)ski matic! je izbor Hemejevih pesiv Prevodu :zdal Mile Klopčič. Seveda Jerala liub’jian-ka izdaj a.- iziti s m kom en,ta,njem, kjer je posebno p<i0”n;> obdelano po-gavje o prijatelji?*.med Heinejem in Marxom. Prevode, 71,6levih permi. ki j1'h je urladvl Scb'0ri J ’e za nccojšni večer oskrbel T:ne5 eiiak.
ZanimVa je ta lVzočnost nasprotja, ki ve-e tako raz1iČi,'>Se^>n'>st: kot rta bila Schumonn in if16- Stadije o Schumannovi glasb;	da so n?ene
glavne oznake: p/1 Pehajoči val navdušenja. žuboreče i^la7anie motivov 'n popolna ioreda’a d5 e, l?’ Pr* vsem tem pa skrajna skrb ! ? včasih celo na škodo izvirnosti, lzna-idlj vorti. Vedno pa je navzoči t .a Predanost glavni mis*j: romantike, P’r?y, v tem, da v skrtvnoi3tih notf'€^a doživljanja odkrije ritem univeri.6?3, z-vlienja. Glavna naloga romant'' •)e. ^udi ^ pr; Schumannu vidna v isf en 3e pri dru-
gih: dramo osebnega, individualnega živ-lje„Ja je treba vploTi v dramo vsega človeštva.	’ ' -
Schumann teh nalog ni izčrpal, kakor jih ni izčrpala romant.ka. Zato se pa spet in spet ponavljajo poskasi in dogajajo pre.omi, polni bogastva, ki je podobno onemu iz romantike.
Te dni je gostoval v Buenos Airesu balet, ki nosi ime markiza De Cuevas. Ime La vso skup.no spremljajo komentarji svetovne bučnosti, a vendar je balet danes velika posoda sodoboe pleme umetnosti. In program: na dveh večerih imena Bach, Chop.n, Searlalt., Cooperin, Schubert, Auber, Borod.n in najbližji našemu času — ruski komponist Skr.jabln-Vse to je večinoma glasba zadnj.h dveh stoletij, če ne še celo več (Scarlatti, Cou-perln). Pa je vendar Bachov Concerto grosso nekaj posebnega v izvedbi tega sodobnega baleta. Baročna, glasba v črnih zastor.h, fig sre in barve pa, kakor da jih je napravil Matisse. Ali pa Scar.atiijev balet, nazvan Scarlattlana — obleke in. liki, kakor dl sta jih zasnovala. Braque ’n Rouault, ali ipa Picasso v svoji prvi dobi. Seveda teh imen na programih ni b.lo — toda -bila so navzoča, kakor je b lo vidno, da je ta glasba več ko navzoča v našem. čnsu. Na sporedu je bil že Skr jabi-nov balet Duo. Oder ostro razklan v luč in temo, skozi velika okna krvavo pobarvanih šip se lovita dan in noč v novo stoletje.
Bach, Chopin. Scarlatti, Auber — in to danes in ta v Buenos Airesu, ko smo že gledali balete Stravinskega, Prokofjeva,, H snnegerja in poslušali kompoz’c 'e Bele Bartoka, Richarda Straussa in Da-riusa Mi banda. Ko je prvič nas'.op 1 Stra_ vinski.j s svojo muziko v Parizu, je priš o v gledališču na Champs E:ysees do enakih prizorov kot so spremljali nastop ro-ma..tlkov pred sto leti. (Jean Cocteau je tisti večer zlomil svojo palico na glavi ene izmed ekscelenc, ki je preveč nazorno protestiral proti S travi."iškemu ) Čez sto let bo blede Stravinskega in niegov h sodobnikov posredova’ enake trenutke b’a-ženosti in hva'ežnosti, kakor so b’li trenutki v obleko modernistov oblečene Bachove muzike.
In izraz te vere v poslanstvo umetnosti bod’ tudi ta naš nocojšnji npom’n na Schumanna.
R. J.
(Spr>m!n-ka beseda na kalturnem večeru “Schumann ob stoletnici smrti”.)

OBIŠČITE RAZSTAVO UMETNIŠKE ŠOLE SLOVENSKE	AKCIJE! RAZSTAVLJAJO BUKOVEC IVAN, KARBA
TATJANA, KRŽIŠNIK TONE, MAJCEN BARIČA, MAKEK 'JDREJ. PAPEŽ FRANCE, VOMBERGAR JOŽE IN ŽIROVNIK METKA. SKORAJ VSE SLIKE BODO NAPRODAJ. OKRA^ SL0VENSKE DOMOVE Z SLOVENSKIMI UMETNINAMI!
lavcev, ki ji morajo zato pomagati. Bil je strokovnjak v narodnih vprašanjih in Udi nakazal sam, kako se mora izvesti revolucija v Jugcs aviji, namreč na socialnem in nacionalnem polju naenkrat Stalin se je začel boriti proti fašizmu, ki je po njegovo vsak organiziran odpor proti komunizmu. V ta namen je podpiral ljud-ke fronte, kar so posnemali tudi pri nas, kjer je postal tajnik KP Tito. Ob nemškem napada na SSSR je dal Tito proglas, da se je treba boriti za sovjet?, za S.allna. S tem je dokazal, da je bil zvest vsej liniji stalinizma.
Poslušalci so se predavatelju zahvalili s ploskanjem za to zanimivo predavanje o svetovnem in domačem komunizmu. Predavanje nam je pokaži lo na potrebo resnega študija komunistične revolucije v kviru svetovnega komunizma.
dt.
p o roča m o
TUJA KRITIKA O UMETNOSTI FRANCETA AHČINA
Eden najbolj priznanih argentinskih hmetnostnih kr^tik^v, CORDOVA ITURBURU ie ob razstavi AhMnove kiparske umetnosti napisal o visoki stvarite jski vrednosti našega umetnika:
Čeprav je že nastopil med nami na nekaterih sk pn h r:z-stavah, je zdi j prvič, da nam FRANCE AHČIN nudi priložnoet zaključenega pogleda na dikaj pomembno skupino svojih del. Človek, ki bo ta dela s pozornim očesom gledal, bo v njih svojskostih nujno zaznal poteze, ki kažejo na določeno etvari-te’jsko osebnost, o kateri je vzdevek “po n obetov” se najmanj, kar moremo reči. Po rodu iz Jugoslavije — povejmo tošno: Slovenec je — je svoje prve korake v kiparski umetnosti zastavljal v Florenci, pod Romanellijevim mojstrstvom; med nami živi že osem let. Osem let tihega, vztrajnega, stvari predanega in zgledno skromnega dela, vsega posvečenega obvladanju znanja svoje umetrosti in dosegi lestne izkušnje; pri tem ei ne de’a čezmernih utvar, marveč ustvarja v polni zavesti težav, ki prepletajo to dvoje najvišjih bogatij oblikovne usmerjrnosti umetnikove. Plod njegovega dela, njegovih n^ponov, njegovih prizadevanj je zdaj pred nami v teh pomembnih gMnast h likih. Morda je prvi občutek, ki ga imaš, ko se zatapljaš v njegove stvaritve, prav to zavestno posvečanje umetnosti, ki si jo je bil izbral. Ta mladi slovenski umetnik mm nekaj pripovrd je — to je oMtno povsem — in besedni zak'ad njegov, ki mu je najbolj svojski — tudi to jasno vsakomur — je govorica ob’ik. Ustvarja te oblike, modelira jih ter ureja s top1© zavzetostjo, z nekim posebnim zagonom, v čigar utripih zveni izraeno hotenje sveta liričnih občutij, ki si zadeva, da si odpre pet. In doseže to, ne samo enkrat. To nam izkazuje do:’edna arhitektura nekaterih njegovih manjših stvaritev, kjer se obike in prostorje spajajo v čudovito ravnovesje, pojoča dinamika te pa spet one ženske telesnosti, zgovorna in prenekaterikrat naravnost ganljiva plastičnost njegovih rmterinstev, izvirna Ij b-kost vseh teh ma7ih z osnutkov, kjer gibi prožijo d an kipečim črtam naravnih oblik.
Umetniška nrav, kjer tenkočutje nadvlada vre druge duševne zmožnosti. Francetu AhMnu je dano, da nam ustvari umetnoet, katere vodino znamenje bo skoraj gotovo vedro !i-rizem. V tej svojskosti je njegova moč, v nji t”di vse nevarnosti. ki ji pretč. Tenkočutje je eden izmed virov poezije; pa je hkrati t”di — posebno pri umetniku kiparju — tisto nevarno naklonjeno pobočje, ki je pozorišče prenekaterih spodrs'ja-jev. France Ahčin — nedvomno visoko nadarjeni umetnik, ki v svoji umetnosti obvlada vse prej kot vsakdanja sredstva — se bo znal tej nevarnosti ogniti z vsakim trenutkom, ki bo žlahtnil njegovo umetnost s plastično nadahnjenostjo v njegovih stvaritvah. Visa ta dela, ki so zdaj pred nami, nam pričajo, da to že doseza z lahkoto v okviru danih močna'ti. Skozi vrata, ki se pred njegovimi mladimi koraki odpirajo, se mu že odkrivajo obetov polna in prostrana obzorja.
Cčrdova Iturburu
* * *
Najnovejša samostojna razrtava Ahyinove kiparske umetnosti je bila odprta v ponedeljek 3. decembra zvečer, ob Številni navzočnosti slovenskega in inozemskega občimt.a. O prireditvi sami bomo poročali nadrobneje v naši pr hudnji Številki, ko bomo tudi objavili daljše poročilo o razstavljenih umetninah našega umetnika, ustvarjalnega Člana Ku.turne akcije In profesorja na naši Umetniški šoli.
BLAGOSLOVITEV “SLOVENSKE HIŠE“
“Slovenska hiša” na Ramon Faicon 4158 je bila dne 25. novembra slovesno blagoslovljena. Ta veliki praznik slovenske vzajemnosti in delavnosti v Argentini je počastil sam škof dr. Gregorij Rožman, ko je prišel med nas in opravil slovesnosti blagoslovitve. Slovesni blagoslov kapele in novih prostorov je bil pred dopoldansko službo božjo, med sv. mašo pa je imel prevzvišeni pridigo o pomenu tega dogodka za nas in vse Slovence.
Popoldne je bil tabor, na katerem je prvi spregovoril škof dr. Gregorij Rožman in podil okvir dela, ki naj okoli “Slovenske hiše” poveže vse Slovence v složnem delu. Sledili so govori zastopnikov društev in ustanov; med drugimi je govoril tudi predsednik Slovenske kulturne akcije. Ruda Jurčec. Izrazil
je upanje, da bo- dom kmalu v ce*oti zgrajen in bi tako mogle najti pod njegovo streho svoje prostore vse slovenske ustanove, ki naj bi v složnem delu opravljale svoje naloge. Tako bo “Slovenska hiša” tisto važno središče, ki bo najbolj podprlo z asti kulturno delo med nami in postalo prav žarišče slovenske kulture v emigraciji.
BALANTIČU V SPOMIN
Trinajsto obletnico smrti Franceta Balantiča so ustvarjalni člani Slovenske kulturne akcije in njihovi prijatelji proslavili na prijateljskem večeru v Ramos Mejia dne 23. novembra zvečer. Nekaj besed v spomin je spregovoril dr. Tine Debeljak in recitiral nekaj pesmi iz zbirke pesnikovih del, ki je izšla prav te dni pri Slovenski kulturni akciji.
Okoli Velike noči priredi Slov. kult. akcija svojo TRETJO UMETNIŠKO LOTERIJO. Med dobitki bo 20 slovenskih izvirnih likovnih umetnin in več kolekcij naših izdanj — literarnih umetnin in znanstvenih del, skupaj kakih 30 dragocenih dobitkov.
Namen loterije je trojen: 1.) spraviti v slovenske domove v zamejstvu in izseljenstvu čimveč domačih umetnin, 2.) vsaj skromno oddolžit: se slovenskim umetnikom v tujini in 3.) pridobiti Slov. kult. akciji za njeno kulturno delo vsaj majhno podporo.
Večina slovenskih umetnikov je že obljubila in odbrala umetnine, ki jih bodo odstopili Slov. kult. akciji za loterijo. Izbirali so izmed najboljših del, ki jih imajo.
Kupci srečk, igralci v loteriji, se zavedajo dvojnega: prvič svoje želje, pridobiti si pomembno slovensko umetnino in drugič svojega pičlega kulturnega davka, ki ga bodo odrinili, ki pa bo z zneski soigralcev lahko narastel v čedno vsoto. Zavedajo naj se pa še nečesa: morda kupnina za našo srečko ni dosti nižja kot ona za kakšno avtomobilsko ali denarno lote-, rijo. Toda, ne smemo pozabiti: igralcev za tako loterijo je navadno več stotisoč ali celo več milijonov in, praktično vzeto, skoraj ni verjetnosti, da bi ti kaj prida zadel, dočim pri loteriji Slov. kult. akcije igra komaj kakih 300 ljudi in za 30 dobitkov, pa je zato verjetnost, da kaj lepega zadeneš, izredno velika. In pa: avtomobil se obrabi, če se celo ne razbije, morda z zadetnikom vred; denar izžrebanec porabi. Kdor pa zadene slovensko umetnino ali skladovnico dobrih slovenskih knjig, si ustvari zase in za svoje potomce trajno vrednoto, ki bo trdi v svoji denarni ceni rastla v vrednosti od leta do leta, od roda v rod. Kupovanje srečk Slov. kult. akcije je najbolje naložen denar. Tudi onim, ki ne bi slučajno nič zadeli, se bo denar obrestoval v napredku in rasti slovenske izseljenske kulture.
Dosedanji loteriji sta bili omejeni bolj na Argentino. Letošnja naj zajame ves svet, kjer Slovenci prebivajo.
Cene srečkam so: v Argentini 10 pesov, v U.S.A. in Kanadi 0.50 dol., v Italiji 250 lir, 200 franc, frankov, 10 avstrijskih šlg., 5 angleških ali avtralskih šilingov. Naročajo se (proti plačilu) na naslov: Slovenska kulturna akcija, Alvara-do 350, Ramos Mejia, FCNDFS Argentina, in se bodo dobile pri poverjen:‘kih naše ustanove. (Denarna nakazila na ime: Lenček Ladislav.)
Vabimo in prosimo vse prijatelje slovenskih kulturnih vrednot in Slovenske kulturne akcije, da si nabavijo čim več srečk in s tem podpro našo ustanovo.
NAJNOVEJŠA KNJIŽNA IZDANJA SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE
Balantič je na čelu publikacij tretjega, letnika knjižnih izdanj Slovenske kulturne akcije. Knjiga obsega celotno pesnikovo delo. Balantič že danei zavzema odlično mesto v slovenski književnosti. Uredil dr. Tino Debeljak, opremila B. Remec.
Meddobje, revija Slovenske kulturne akcije, nastopa svoje tretje leto. Urejujeta Zorko Simčič in Ruda Jurčec. Novi letnik je opremil Milan Volov-šek. Po mnenju kritike zavzema revija danes vodilno mesto med slovenskimi publikacijami v zamejstvu.
„GLAS“ je štirinajstdnevnik. Izdaja ga Slovenska kulturna akcija, Alvarado 350, Ramos Mejia, FCNDFS, Bs. As., Argentina. Ureja uredniški odbor. Tiska tiskarna ..Federico Grote“, (Ladislav Lenček C.M.). Montes de Oca 320, Buenos Aires..