Novičar iz slavenskih krajev.
1% Celovca piše „ŠoI. prijatel" o zadevah Mohor, družtva: Kakor iz Ter s ta v „Novicah" nam piše tudi iz Gorice sloveč domorodec takole: 55Zastran predloga, ki smo ga v „Novicah" brali, Vam moram reci, da sva jaz in gosp. P. blizo ene misli, to je, da nama predlog skorej ves dopade , samo to je premisliti: ako se vse v njem rečeno vresniči, bi utegnilo več naših družtveni-kov odstopiti, ker bi po tem takem veliko več plačevali, kakor bi v bukvah povernjenega dobivali".
Iz Radoljce. 24. dan p. m. popoldne so prečastiti gosp. tehant Šimen Vovk, kot predstojnik kmetijske podružnice Radoljške, vpričo gosp. grofa Turna, ^g. fajmoštrov: Uršiča, Š oklica, Kopača inKahl-a in g. župana Radoljskega in Posavskega, dvema pridnima sadjorejcama gorenske strani Resmanu Antonu in Kieindienstu Lorencu izročili častni sreberni svetinji po sklepu letošnjega velikega  zbora kmetijske družbe v
—   223    —
Ljubljani.    Gosp. tehant so s sledečim nagovorom podali svetinji imenovanima možema:
„Kmečki ljudje dostikrat mislite, da gospoda ni za druzega, kakor da kmeta zaničuje, zatiruje, jim davke naklada in neusmiljeno od njih tirja. Pa, ljubi moji, to ni res. Jez ravno nočem reči, da bi jih ne bilo res med gospodo, kteri kmečki stan zaničujejo in kmeta čertijo. Toda ti so le kaki prevzetneži, ljudje piškave pameti in hudobne volje. Pametni gosposki ljudje pa tudi kmečki stan, ki je od Boga postavljen in tolikanj potreben, po vrednosti čislajo, kmečke ljudi za svoje brate in sestre imajo in se za njih srečo in blagor poganjajo, kolikor jim je moč. Da je to res , nam spričujejo tudi kmetiške družbe semtertje napravljene, kterih namen je kmetijstvu in rokodelstvu na noge pomagati in na visi stopnjo povzdvigniti, in tako ljudem tega stanu na pomoč priti".
wEna taka kmetijska družba je v Ljubljani, po deželi ima pa ona podružnice in ude, kteri ji na znanje dajejo: kako pri njih s kmetijstvom stoji; ji nasvetuje: kaj in kako bi se kaj popravilo in zboljšalo, kaj koristnega novega vpeljalo, kako overe in zaderžki odpravili, ki so kmetijstvu na poti, da bi se tako kmetijstvo na vikši stopnjo povzdvignilo in ljudem pomagalo".
55Koliko je Ljubljanska kmetijska družba v prid kmetijstva in rokodelstva storila, je znano tako , da mi ni treba na dalje praviti; le to opomnim in v misel vzamem, kar je ravno nam v kratkem storila, da je namreč lepega bika žlahnega tiroljskega plemena brez vsega plačila za pleme v Bohinj poslala, da bi se bohinska goveja živina, ki je zlo majhne sorte, zboljsala; v ravno tistem zboru 10. majnika je vaji dva Antona Resman-a in Lorenca Kleindienst-a s srebernima svetinjama obdarovati blagovolila zato, ker sta se že več let s sadnim drevjem pridno pečala, sadne drevesa pridno sadila, množila,, cepila , in tako svojim sosedam lep izgled dajala, da naj tudi oni tako ravnajo in sebi velik dobiček nakianjalo, kterega sadje donaša. Pred nekterimi dnevi mi je častita družba poslala za vaji leti dve lepi sreberni medalji, na ktere so vaju imena izrezane in danes jih vama zdej tukej očitno v pričo gospodov udov te družbe izročim in podelim, pa tudi priporočim, da se tudi vprihodnje ne vtrudita sadnega in druzega drevja saditi, kolikor zamoreta, in da tudi druge k temu pergovarjata in priganjata kolikor se da , da bomo tako svet naš , božji vert, zmirej bolj in bolj lepšali in boljšali, sebi in svojim nasleduikom sadja in kruha pripravljali in preskerbeli^.
Obdarovana sadjorejuika sta vesela in hvaležna sprejela medalji, ki jima boste v spodbadek prihodnje pridnim biti v koristni sadjoreji.
Od Verhnike. H. Prašali boste, kako da se kaj železnica okrog nas izdeluje, zlasti ker tukej niso majhine reči na versti. Kopanje in ravnanje zemlje od Borovnice do verna med Verhniko in Logatcem še veliko dela daje, ker je v dosti krajih skalo presekati, v drugih pa na eni strani pečino odcepiti, na eni veliko nasuti ali podzidati. Vendar vse to izversenja železnice ob svojem času ne bo zaderževalo; polagama se bo že izdelati zamoglo. Več odpraviti bodo dali veliki mostovi v Borovnici in v Raskovcu, vendar tudi te dela se pospešujejo. Osemnajst stebrov velicega mosta pri Borovnici je že od dveh do treh sežnjev iz zemlje, devetnajsti je že kakih šest nežnjev vie*ok. Drugi most v Jelenovi dolini   s svojimi   desetemi   stebri   se   že  tudi
*) Omenjeni bik je že zdavnej v Bohinj u , in, kakor upamo, v dobrih rokah , da se bo primerno rabil. Slišali smo, da se nekterim prevelik in pretežek zdi, da pa scer vsim prav dopade. Al ravno zato, da bi se Bohinska premajhna živina zboljsala iu enmalo vzdignila, ga je dala kmetijska družba gori.    Prevelik pa vendar ni.        Vred-
pri dveh sežnjih od zemlje vzdiguje, in odri so do verha postavljeni, Nar višje dodelan pa je most v Raskovcu nad Verhniko v sneženi dolini; osem obokov s stebri in veliko celega zidu ima dobiti, in že je zidanje blizo toliko visoko, da se bodo peje za oboke kmalo postaviti mogle.
Kmetje pri nas kaj tožijo, kako hudo da bode, kadar bo železnica izdelana. Jez mislim, da za pravega kmeta ne bo huda; le tiste bo terda popadla, kteri so od same ceste živeli, namreč kerčmarje in voznike. Kmet namreč bo slabji seno še zmirej za domače konje porabil, kakor popred, ko se po cesti ni toliko vozarilo; z boljši mervo pa bo goveje živine več redil, živino pa bo, če ne k cesti, po železnici dalje prodal. Dninar od ceste si bo drugej dela dobil; živež si bo pa boljši kup pripravil, namesti da zdaj en konj na teden pet mernikov turšice požre.
Iz Ljubljane. Od tiste tudi v 35Novicah" omenjene imenitne znajdbe, po kteri se da vsaka stvar sama po sebi natisniti in se naravni samot is (Naturselbst-druck) imenuje, je dobila tukajšna obertnijska družba cele bukve tacih natisov, ki so zares vredni, da jih ogledat pride, kdor le more; v pisarnici kmetijske družbe se radi pokažejo vsakemu. So pa v teh bukvah, ktere je cesarska akademia na Dunaji na svitlo dala, natisnjene stvari iz verste kamnov, rastljin in žival; vse pa prekosi natis krajcov Lspic). Zares imenitna in krasna je ta znajdba!
—   224   —