PROSVETA viäk «jan razen sott*, neun in praznika. d daily «cepi Saturday«, lindar* >nd Holidays GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ZKOO. ill- SREDA. tt. JUNIJA (june »». INI _^ mailing at special rate oí poatafs provided tof in section 110». Act of Oct, 8. 1S17, authorized on Juna 4, 1818. »«tur Jaimanr f. IMS. a» prn+rntñm ■Mtor Ur Act of ConfNM oí Mirti ». IÍT». a--YEAH RVIH PET IN DVAJSET LET JE ZA NAMI, BRATJE IN SESTRE! Uredniški in upravniškl prostori: iöö7 South Lawndala Ave. Office of Publication: ß 1MT South Lawndale Ave Telephone. Rockwell 4004 Ia Two Ports-Part I ítev.-number in lleika letaUka of en• ¿va te nadaljuje SEDANJE FIN-KEGÀ PARLA-I MENTA Turčija. 24. jun.—Sem poročila se glase, da so oklopne kolone prodrle nilj daleč v sovjetsko Ukra-dveh dneh. Nemci so tkali v to bogato poljedel-pokrajino iz južnega dela poljske države. Poročila jtjo, da se prodiranje vrši o naglico. mike in rumunske čete pro-proti severu preko ruske rabije. Cilj je okupacija in drugih ruskih ^kik ob IP morju. rila. 24. jun.—Časopisna tura DNB poroča, da se pro-je nemških' in rumunskih Besarabijo nadaljuje, ške pehotne enote so preroške utrjene- črte v več i. nunske čete so prodrle 50 daleč v Besarabijo v smeri ialata, dočim so nemške iračile reko Prut, kjer je med Rusijo in Rumunijo. kah sta obe strani utrpeli izgube, čim mogočna nemška sila naskakuje domovino tov, je bojna mornarica i vojno na Baltiško in Čr-rje. Nemške topničarke «tajo v ruskih obrežnih vo-vzhodnem delu Baitiške-orja; včeraj so napadle in il štiri ruske trgovske katerih tonaža je zna-|M50 ton. letalskih dvobojih med w in rusko silo ni dosti in-cij Nemci poročajo o ru »ombnih napadih na mesta hodni Prusiji. Bombe, ka-•o ruski letalci vrgli, niao '»«le posebne škode, •«k. da je glavni cilj nem-vojftih operacij okupacija toe, bogate žitnice. Nemile prodirajo proti Kijevu r«ajo Ukrajino s severne Skupni nemško-rumun-knek ob Črnem morju v proti Odesi tudi ograža kko oboroženo silo, ki drži Po, pravijo nacijski kro- ldon' 24 jun—Angleški nik> bombardirajo železni-■Pverni Franciji in nemške '7j»ke baze". letalska o-k> * je pričela zadnji ■e nadaljuje. f4^1 minister h HH >^rctm dvajset bombnikov v spopadih I* » »zgubili tri bojna le-' «popsdi so M vršili nad *kun prelivom. mi v bitkah v «sdnjih Wh letal Udeležimo se velikih slavnosti dnevov SNPJ! Malo več kot en teden Je še do 4. Julija, do dneva, k* Je običajno posebno veliko prasnovanja ln rasnih prireditev pa vseh naaelbi-nak in krajih te prostrane dežele v časten spomin proglaaltve ne-odvianoeti Zedlnjenlh držav. Prasnovali bomo po rasnih naaelbi-nah aeveda tudi mi. Ker pa aredina Proaveta od prihodnjega tedna no Uide toliko poprej, da bi Jo pred praznikom mogli dobiti v roke kfctj oddaljeni članL sato naj bo nekaj kratkih boeed o tem že danee. Praznik neodvisnosti Je vsekakor najbolj pomemben prasnik ameriškega ljudstva. Zato ni nič čudnega, če Je toliko raanlk shodov In drugih prireditev ter toliko trenja In hrupa na ta dan. Posebne pomembnosti tega prasnika pa ee hvaležno spominjajo tudi naša društva. Id ob tej priliki navadne elavtjo avoje obletnice, dneve SNPJ Itd. In prav Je tako! Saj Je SNPJ po svojih načelih ta Idealih ter aktivnostih najbližja tiatlm velikim Idealom, ki ee tako lepo In Jedrnato larašenl v proglasu ameriške neodvianoatL Naša dela ao najbolj šiva priča tega. Poleg drugih lepih reči Je v omenjenem proglasu posebno poudarjeno. da smo val ljudje enako ustvarjeni In torej —vr val neopreldjlvo enake pravice do šlvljenje. do oeebne svobode in uši-vanj« areče. SNPJ trdno stoji sa vse to. SNPJ Je bila uatanov Uena na temelju enakopravnosti, bratstva In svobode. Te lepe principe Je učila In širila ter ae tudi sanje reano borila In potegovala vea Čaa svojega obstanka. S poučevanjem rasredne savedno-ati In vapodbujanjem k napredku, a teenlm sočustvovanjem ta sodelovanjem a stavku J očimi delavci ter neomejeno moralno oporo in prav čeeto tudi materialno pomočjo Je SNPJ storila prav mnogo sa lepše ln arečnejše življenje naših Uudi In delavskega raareda sploh. Majhen narodičolTv primeru s drugimi smo, toda smelo se trdi. da nobena druga allčna organlaaelja ln tudi velikega naroda ni toliko dobrega storila v tem ostra kot Je storila naša SNPJI . Zato mi pač toliko bolj upravičena In sanofeno slavimo aa pres Domače vesti I ' ' ¡L Združitvena pefodbs potrjena Čhicago.—Glatni odbor SNPJ je te dni dokončal pismeno glasovanje o pogodbi sa «družitev SNPJ in SSPf*. Pogodba je bila potrjena aoglaanp, 24 za in nihče proti. Da se ja to glasovanje ia-vleklo tako dolgo, je bil vzrok ta, ker je pogadbp romala po pošti od odbornika do odbornika in pri vsakem se je malo zamudila. Združitvena pogodba bo uradno objavljena v Prosveti prihodnjo aredo. V tej številki je morala izostati zaradi pomanjkanja prostora. i FINSKA NAGLASA V« v Gimi in NEVTRALNOST^«'^*' V KONFLIKTU ÍBB - Révolta v baltiških dràavicah ~ POBIJANJE SOVJETSKIH URADNIKOV Sestanek t pom oŠ n —Jug osi nega odbora Chicago.—Jugoslovanski pomožni odbor (slovenska sekcija) za stari kraj ae Je včeraj sestal v prostorih SNPJ. O sklepih bomo poročali jutri. Obrambna vaj na In socialisti C h i c a g Of-Prihadnji zvečer, dne 21 Junija bo v Slovenskem delavskem centru po redni seji kluba št. 1 JSZ razprava o vprašanju: Kaj imajo socialisti storiti v slučaju, da Združene država stopijo v obrambno vojno? Vstop 4« vsakomur prost. Poadravi uredništvu Chicago.—-Sestra Pavla Glo-gevlč od društva 333 SNPJ v Helsinki Finska. 24. jun. — Uradni krogi ao Izjavili, da bo Pinaka skušala ostati nevtralna v vojni med nacijsko Nemčijo ln sovjetsko Rusijo vsaj začasno, čeprav je Hitler namignil, da bo postala aktivna uvoznica Nemčije. Prihod nemških čet Je dobil odmev v treh baltiških državicah, katere je Rusija podjarmi-petek 1* zadnje poletje. Sem dospela poročila govore o revoltl proti aovjetom. Neodvisnost Litve je bila proglašena včeraj na radijski postaji v Kovnu, glavnem mestu. To postajo so včeraj okupirali «nemški padalci. Zdaj je v teku re-krutlranje vojakov »ped litvin- nlk ameriške neodvianoatL In sato Je samo prsvUno, da naša dru- ! Blainu' posdrovlja urednl-*.....ZTZSZlSZT^ÏI^J JÏ^Ï^ * »Stvo Proaveie Is Toledo, O., kjer štva take prilike dobro iakorlatijo v prid organizacije. Poleg številnih dragih prireditev na to dan bo slavnoat 30-letnice društva št 1SS v Preatu, Pa., na kateri bo govoril gL tajnik F. A. Vider. Članatvu ondotne okolice tople priporočamo, da ae udelešl VoMror največ mogoče. Onim članom la aapadne Penne. ki si lahko privoščijo malo daljše potovanje, pa priporočamo. + gredo aa slavnoaO dneva SNPJ poroča, da Nemci so z Angleži «mih dneh 118 Finska. 24. jul^-Vla izročila noto Pavlu " «"VjHakemu poslaniku t,/t? proti ^»mbardlra - objektov po ruskih planik je obljubi J* bo kkuÄai dobiti a Moakve. Parlament se bo sesta bedenju jutri, da k'nifhktu med Ru V smislu fin mav* r\r Kadana l b,U Mnkclit par PK 24 jun kolone Angležu v prodi dospele do v aicdtšču Si dejstvo. da ee bo ta^Uvpoat' Vrkla a sodelovanjem štlriK ohijskih federacij, nam Je najboljše sagotovllo še v naprej, da bo to velika In Impoaantna reč in res vredna, da ae Je udeleži vsak. kdor le more. Nadaljnja važna prireditev, ki ae bo vršila na prasnik neodvisnosti. bo slavnoat dneva SNPJ pod pokroviteljstvom federacija aa centralni Illinois v Benldu. Tudi tu pripravljajo velike reči o pestrim programom in govoril bo tudi podplaani. Našim po srednjem ln južnem IUlnoisu ter iz bližnjega Mlaaourlja ae a tem nudi posebno lepa prilika sa veseli družinski ssstanek bratov In sester in prijateljev SNPJ. ki bodo prišli tja ad bllsu in daleč. Zato val Benld. 111., na 4. JulIJal Udeležimo ae velikih slavnosti SNPJ vsi in proslavimo 4. julija dobro! V. CAINKAR. gl. predaednik. "Father" O'Brien ne bo govoril na nemškem pikniku Chicago, 24. jun. — Rev. John , O'Brien, profesor na katoliški univerzi Notre Dame, je sinoči izjavil, da ne bo govoril na pikniku nemških organizacij, ki vrši prihodnjo nedeljo v Ri-verview parku. Med organizacijami, ki prirede piknik, je tudi grupa bundpvcev, ki se navdušujejo ,za diktatorja Hitlerja in vodijo nacijsko propagando v Ameriki. O'Brien, ki nastopa na zborovanjih odbora America First, ki vodi kampanjo proti vstopu Amerike v vojno, je bil izbran za glavnega govorniks na pikniku nemških organizacij. V pismu odvetniku O. A. Stof-felau, načelniku pikniškega odbora, O'Brien pravi, "da ao nekateri posamezniki urinili komplikacije v zvezi z nemškim piknikom, da izpremene njegov značaj." On dalje pravi, da Je nasprotnik nacijev, fašistov ln komunistov in zagovornik ameriških idej in ustanov. rije, nad katero ima rrancija mandat. Palmira leži 140 milj severovzhodno od Damaska, glavnega mesta Sirije, ki ao ga Angleži in svobodne francoake čete zaaedle zadnjo soboto Komunike pravi, da so*anglo ške čete zadele ob francoske nekaj milj zapadno od Damaska in da ao se razvile vroče bitke Angleški bombniki ao včeraj napadli ln potopili francosko kri žarko na morju v bližini Bejru-ta, glavnega mesta Lebanona Napori glede končanja stavke Bethlehem Co.* podpise pogodbo San Franclaco. Cel.. 24. jun.— Nadaljnji poskusi so bili storjeni glede končanja stavke strojnikov v ladjedelnicah v San Franciscu in okolici. V konflikt so posegle federalne oblasti, da ga izravnajo. Sinoči je bilo naznanjeno, da bo Bethlehem Shipbuilding Co. podala in podpisala pogod bo .z unijami ADF in CIO, ki ao oklicale stavko pred šestimi tedni. Ko se bo to zgodilo, se bo do stavkarji vrnili na delo. Enajst ladjedelnic je prisade» tih zaradi stavke Te imajo m pol milijarde dolarjev vladnih naročil. Washington, D. C.. 24. jun.— Federalni delavski department je poslal dva posredovalca Kearny. N. J , da pomagata pri pogajanjih med Federal Shipbuilding * Drydock Co. In In dustrijsko unijo mornarskih in ladjegradniških delavcev (CIO) glede obnove pogodbe. V ladjedelnicah te kompenije Ja upo-alenih 12.000 delavcev, ki so pretili z oklicem stavke, čs kom ponija ne obnovi pogodbe latočaano Je bilo naznanjeno da ae bodo operatorji Is južnih držav sestali s predstavniki rudarske unije UMWA v Washing tonu Na tem sestanku bo pod pisana pogodba med magneti in F. of nahaja na konvenciji C. A. ta a avta! «šareči v Okla Girard, O —tomed šestih ponesrečencev, ki so bili pobiti pri ■ vtnnwtMIaki n^mt&i risa Ifi iu- ' aVvOiiitïuiiBni «»' J- | nlja, so štirje ft*nl .druJ 3NPJ. To so Mary Bogataj, stara 32 let, ki ima zlomljeno levo roko ln neka j reber, John Boga taj mlajši, njen sedemletni sinček, ki je lahko poškodoven, Jeanette Bogataj, njena 15-me-aečna hčerka, lahko pobita na glavi in Elsie Dežman, stara 17 et, lahko pobita. Ostala ponesrečenca, ki/sta ls lahko poškodovana, sta Anton Dežman, oče menovanih dveh žensk in Adolf Vidergar. Zelja tukajšnjega članstva je, da vsi prizadeti čim prej okrevajo. AtirJe otroci gradulrali Istočasno St. Louis, Mo.—Izredno čsst je doživel v tej nsselbinl rojak Frank Zvanut, ki je član. društva 107 SNPJ. Njegovi štirje otroci, trije sinovi ln hči so gra duirali Istočasno vsak is svojs šole. Nsjstarejši sin Kari Je di plomirsl sa kemijakega inženirja, dvojčka Albert in Eileen sta dokončala srednjo šolo in naj mlajši aln William Je dovrši osnovno šolo. Vsi ao člani SNPJ Čestitke! skimi begunci, ki so"pobegniU v Vphodno Prusijo pred rdečim terorjem, ki gs je sačels sovjetsks oblast. Druga veat pravi, da Je tudi Latvija rszglssila neodvisnost. Politični begunci pripoveduje-Jo, da Ja Moskvs pričskovsls it-bruha revolte v LatviJl, Litvi ln Estoniji, baltiških državicah. To pojssnuje, zakaj ao sovjati formirali glavno obrambno črto ob prvotni niski maji. Napoved JO Dae 4. julija bo člaaatvo pres* novslo ohijaki dan SNPJ v Gi-rardu. Ohio. pod vodatvom ta* mošnjlh federacij, v Preatu. PaM bo pa društvo št. 1M praaaovalo 30-letnlco svojega obatanka. Obe Imenovani proalavi sta vašni aa člane naše orgenlaacije. vsled tegs se pričakuje, da se bodo vat ki Jim Ja le mogoče, udelešili eae ali drage omenjenih priredi». Časi ao reaift sato petrebuJeJe tudi resnih ljudi ln članov, ki ae ssvedajo svojih as* log ln odgovornoatl. Poleg šaha ve ne škodi, če človek včaaih tudi sliši kakšno poučno besedo od govornika« ki bodo as programu obeh priredb. Pričakovati Je. bratje la se- gača, da aa adeleiOi asših pro-slsv v Oirsrdu. Ohio. ia v Pres* julija, ki Je —---daa proalave ameriške neodvisnosti. • Poksšlmo dejansko, da sme ss organlaacUa, ki smo Jo gradili la se sanjo šrtvovsll ia kstars da* nea dobro alušl namenu, v katerega Ja bila ustsnovljensl F. A. VIDER. gl. tajnik. Važna seja španskega kabineta ko*f«rirai s F Clevelandske veeti Cleveland.—Dne 21. t. m. Je umrl Frank Ksvšek, star 68 let ln rojen v Cermelu pri Zatični na Dolenjakem V Ameriki Je bil 46 let in tu zapušča ženo, tri sinove ln dve hšeri. Is PennsylvsaUe Belle Vemon, Pa—Dne 21. junija sta bila tukaj civilno poročena Emil Revala In Evelyn Podbevšek, članica društva 506 SNPJ. Obilo sreče! Nad ji podpirajo kuhlukeUanooce Spartansburg, S. C., 24. Jun,— fterif Sam M Henry Je objavil telegram, katerega Je prejel od governerja B. R Maybanka In v katerem Je rečeno, da Je bil Informiran, da nemška vlada podpira organizacijo Kukluka-klan. Governer jé posvet šerifa, naj prepreči parado članov te organizacije v Spertanaburgu Henry Je dejal, da bo ta storil da se bo rdeče srmsds umakni- Is, sko bo ravolta ogtsžsls njsne pozicije. Pogromi so v teku v Martam polu ln drugih Utvlnakih msstih, v katerih je bilo že veliko število sovjstskih ursdnikov ln ži dov ubitih. Bivši vladi Litva in Lstvljs sta dsli zavetje 20,000 Židom it Avstrije, Čehoslovsšks in Nemčije. Ns rsdiopostajl v Kovnu js bilo sinoči tissnrhjsno, ds člsnl litvinskegs armadnegs štaba kooperirajo s nemškimi vojaškimi poveljniki. Drugo na-znanilo se je glasilo, da je polkovnik Kassls Sklrps prevzel predsedništvo nove protlruske vlsde ln ds se je general Stasys Rastikls vrnil v Kovno kot vojni minister, Neki govornik Je napovedal, da se bodo baltiške državice kmalu osvobodile bolj-ševlškegs jarma. Predstavniki finske vlade so odločno zanikali sovjetsko trditev, ds Nemci rsbijo finska oporišča v napadih na ruska mests in ds finske Čete sodelujejo z Nemci. ^^_ Japonci napadli kitajska oporišča Bombe povzročile veliko ilcodo iaagka). 24, Jun,—Japonako poročilo pravi, da ao maae Ja i>onakih bombnikov bombardira e kitajska oporišča v štirih pro vincah Sining. glavno me».to province Tslnghaj, je bilo naj bolj prizadeto v napadih Japonske bombe so pedale ns mesta v skrajnih severnih kitaj sklh pokrajinah v bližini Mon golije Ceeta, po kateri Kitajci dobivajo orožje In bojni mate ria) ls Ruaije, Je bila tudi bom S0VJETISPRIJEU PONUDBO ANGLEŠKE VLADE Ekonomika mitija od-potuj» v Motkvo AMERIŠKA POMOČ RUSIJI? » London. 24. jun,—Rusija je sprejela angleško ponudbo glade pomoči v vojni med njo in Nemčijo. Ivan Majski, sovjetski (Kislsnlk, se je včersj oglasil v ursdu sunanjega mlnlatrs Ede-ns in potem naznanil, da Ruaija sprejme pomoč. Dosnava se, da bo Anglija poslala v Moskvo ekonomsko mif sljo, da ta na licu meota ugotovi, kakšno pomoč lahko nudi svojim novim prijateljem. Uradni ^zovjetSkl krogi so isrekll zahvalo Angliji zaradi silnih letalskih napadov na nemška mesta ln lnduatrljaka središča, kakor tudi upanje, da bosta Rusljs In Vellks Britanija eventualno sklenili vojaško sveso proti Nemčiji. Nekaj ur prej Je konferlra! s sovjetakinj poelanlkom John O, Wlnant, ameriški poslanik, ki ss js v nedeljo povrnil v Anglijo is Amerike. List Daily Telegraph plšs, ds js bil Winsnt injarmi- unijo Sestanek os Ja Imel vrU ti sinoči, a Je bil v zadnjem momentu odložen / 14, jun —Člani ksbU neta so se sinoči sestsli ns iz-rsdni seji, ns ksteri so med drugim rssprsvljsll o vojsški pomoči Nsmcem v vojni s Rusi. Ursdno poročilo prsvi, ds ss bo sejs nadaljevala. Is tegs ss sklepe, da odločitev, sli nsj Španija pošlje vojsšks čete v Nemčijo, ds se bodo borile proti sovjetom ns strsni Hitlerjevo srmsds, šs ni padla. Predstavnik vlade je namig nil, da ftpenija, če pojde v boj, se bo borila proti državi, s ks tero se je tepla tri leta v teku civilne vojne. V mislih Je Imel sovjetsko Rusijo, ki Je pomagala lojallstom v času civilne vojne. Ameriški poslanik Alexander W Weddell je včeraj konferlra! z diktatorjem Francom. Pred met razgovora ni bil objavljen, toda domneva je, da je poslanik skušsl isvsdeti, kakšno stališče zavzema španska vlada glede vojne med Nemčijo in Rusijo. Katoliški hit pozdrav- ran, ds bo Velika Britsuijs magala Rusiji, če jo bodo Ni napdpfl po-ornci poi Ija napad na Rueijo Rim, 24. Jun,—Katoliški Ust Avvenlre Izraža veselje, ker Je Nemčija napadla sovjetsko Rusijo. "Dve leti potrpežljivosti med idealističnimi zshtevami in kompromisi realnosti sta bili končno zaključeni," piše ta list. "Mi stojimo nad vsemi verniki, Pričakujemo in upamo, da je protiboljševiška kampanja znak predodločttve. Anglija in Amerika ne bosta ustvsrili pri Iju deh zaupanja v one. ki se bore 7M sovjetsko Rusijo." Anglija poziva bivše rudar je na delo . London, 24. Jun —Delavski mi niater Je spelirsl na bivše ru darje, naj se vrnejo ns delo v berdirana Oporišče, k Is», bils! premogovnike V apelu rtsglsša tarča napadov, se nahsjsjo v provincah Aansi, Kanu i In Se-čevan Japonsko poročilo trdi, da eo bombe povzročile ogrom no škodo Hongkong, 24 jUn^Veliki ko-si ozemlja v zapadni ln aevero-zapadni KlUjski so MU tarčs silnega japonakega bombardiranja is zraka, pravi poročilo kitajske da je treba zadoefitl zahtnvsm vojnih industrij »n da ae nw»ra produkcije premia povečati za MO.OOO ton na teden l-asoptsne sgenture Roji japon sklh letal so mriall bombe na mesu Poročilo dootavlja, da se je bombardiranja udeležilo več sto japonskih Iftsl. v ursdu angleškags zunanjega ministrs se je WfersJ oglasil tudi O. A. Oripenbarg, finski po-slsnik, ds gs preprlčs, ds flnsks Nete ne sodelujejo s Nemci v na-iMdih ns Rusa, čeprsv ss poroči-Is Iz Berlins gisse drugsČe. Značilno je to, ker bo finski poslanik ostsl v Ldndonu ln angleški v Helsinku. Is ssnesljivlh virov se doznsvs, ds se bo Staf-ford Cripps, sngleškl poslanik ss Rusijo, ki je dospel pred ne-ksj tedni v London, povrnil v Moskvo. Washington. D,t C.. 24. Jun.— Predsednik RiMisevelt je namignil, da se bo Amerika poatavila na stran sovjetov ln proti Nemčiji v zvezi s raztegnit vi jo vojne v Evropi. Ali bo bo Amerika nudila materialno pomoč Rusiji, še ni znsno. Glede tega vprašanja bo prišla odločitev, če ln kadar bo sovjetska Rusija spsllrs-la na Ameriko za pornoč. Državni podtajnik Sumner Welle« je obsodil Hitlerjev napad na Rusijo in nsglasll, da js ts nadaljnji dokaz, da Hitler In drugI nacijski voditelji bresob* zirno kršijo sklenjene pogodbe In da jim pomen besede čast ni znan. Protikomuništičnt načrt eprejet v driatb nem §enatu Springfield, III., 24. jun.-Col-llnaov načrt, ki določa, da kandidati komunistične stranke, nacijski h grup In drugih subver-zlvnih organizacij, ne morejo priti na glasovnico, Js bil včersj soglaano sprejet v višji zbornici. Takoj po sprejetju je bil poslan k governetju Greenu v podpis Dalje Je bil sprejet načrt, da ne more noben član subversivnlh organizacij dobiti državne služba. Ogrêka pretrgala od noša je z Rueijo London, 24. jun.—Nemško radijsko poročilo, prestroženo v Londonu, pravi, da Je Ogrska pretrgale diplomatics odnošaje i Rusijo. SPREMEMBE PRI DRUŠTVIH ** K ßkttf J Ml j c«, c. 33977. 380 črtani: Ann« Miller, e. 40035, Agnes Petontina, c. 55281, Frank Vichaiski, c. 56196. 389 Črtan: Michael Chopper, c. 96424. 393 črtan : John Mihalovich, e. 13614. membership changes May, mi 3 Črtani: Tony Meglica. c. 54669, Pete Lukalc. c 98902. S Črtana ^L^fäJ?**1996 Črtan zopet sprejet: John Ru Gervaja, c. 57773. Črtan« John ¿¿»^ ' _____T-v. . «,om ci.na »«.I /lcn. c. WG»»e. 416 Črtana: Elizabeth Rody, c 100099. 419 Črtan: Matthew Miklavcic, e. 83637. Umrla: Amalija Prasni kar, c. 15734. 422 Črtana: Dorothy Medved, c. 101190. Blaievich. c. 11926, Stana Po povfch. c. 67559. Mary Milose-• vtcb. e. S3776. 10 Črtan: Anton Pa v Ich, c. 21828. Umrl: Andrej Peternel, t. 997. 16 Črtan zopet spreit: Ludwig Kramer, c. 82266. Črtani: Ger- 2S1^TS? «» Črtan zopet prejet: Matt Mag-Prosen, c, 89781, Harry J. Cer-l -T rrunk dich, c. 26746. Črtani: Frank Tomazin, c. 46794, Mary A. Tomazin, c. 52749, Matther Magdich, e. 97896. 427 črtan zopet sprejet: Felix CHi vanl, c. 67627. talk, c. 96607. 17 Umrl: Ivan KragelJ, e. 40654 19 £rtan- Claude V. Huntsinger, c. 160865 ■ 29 črtam. Mabtl White, e. 101273.1 34 Umrli: Frank Peternel, c. 10661, X™' o M052 fmnL - i (i 14« Anna Ko- 432 Črtan: Pero Lubarda, c. 59S52. L ifSi U33 Črtan: Charles Knouroa, c. ren, c. wiro, M Umri: 'John KoselJ, C. 30726 46 Črtan: John Kocjanclc, c. 94495. »8770. 434 črtan: Frank Povse, e. 43336. 61 îïïf Îr^S ; Klil'« f "£» ^ ^ina, e. 54 črtam Frank Troyer, c. 97906. 56 SSnl zo£t sprejeti: Doris 4SJ Črtan: Jo*ph Pottoek, c. *U36 Krall, e. 85359, Victor Agafonoff, 472 črtam Paul Udeste e. 63572. M ZTkTtt C tt^XtiSP "pL KreU. Car. 466 črtan: Stanley Strimlan, e. 65 č/^mV.CleTc.rt.r, c. 93201. 489 črtan: Jo^h Novak, c. 75642. 82 črtani zopet sprejeti: Jo^phlne "J "mrla: ^nc«. Jjcbiic, c. 63663. Sketel, e. 86377, Frank Hody, Crian: Frank Novak, c. 98783^ 92690. Umrl: Josaph 5Uk*ek,|®2l črtani: Ivan Palckr, ^54921, 1 Andrew Machara, c. 92469. 547 Črtana. Eva Grahovac, c. 100434. 558 Črtana: Annie Yamaek, e. 97737. 559 Črtani zopet sprejeti: Phyllis • Williams, c. 86969, James Jachl- e. C. 43805. , 83 Umrl: August Boost, c. 32917. 64 Črtan: Andy Percha, c. 87617. 85 Črtan: Frank Miajak, c. 25772. 89 Črtan: William Kisow, c. 99267. Umrl: John Z ust, c. 91 Črtani: Pavel Cempre, c. 9248, Helena Compre, 9. 34454. _ 98 Umrl: Frsnk Za veri, c. 6496. 104 Črtan: Frank Puncer, c. 28251. Umrli: Toay Pavkrich, c. 26604, Vincent Kodre, e. 32933. 110 črtan sopet 'sprejet: Frank P. Blatnik, c. 93561. 118 rtan zopet sprejet: Tony Pilatic, e. 93222. Črtana: Marija C. M'e. 11907. 121 Umrl: Joe Kosten jevlc, c. 29862. 122 Črtan: William DoblsK, c. 96964. no, c. 79479, Sophia Ulehar, c 90564, Lena Oracner, e. 63691 Frank Jirmasek, e. 96796, Mülle Yuraa, c. 63076, Fred Divi-sek, c. 98796, Sylvia M. A. Bav-char, c. 90320, Bernice Bavchar, c. 94603. črtani: Ludovick Zore. e. 67076, Rudolph Andrem, e. 86709, Ann C. Howard, c. 100610, John Winter, c. 101308, Victoria Lindstrom, c. 70789, John F. Collins, c. 92349, Al phonse Ckrtier, c. 98793, John Nemanich, c. 100611. 124 Črtani: Jerry Nagodc, c. 53603, g^ ¿^„j Jloltei »prejeti: Jerome Mary Nagode, c. 64099 1 126 črtan zopet sprejet: Josip Aah, c. 41327. Črtan: John Žitnik, c. 24017. 129 Umrli: John Grmek, c. 10462, John Breskvar, c. 12647. 130 črtana zopet sprejeta: Katherine Pallack. c. 87639. 131 Črtan sopet sprejet: Victor F Zupančič, c. 94221. 137 Črtan: Stanislav Pele, c. 82380 142 Črtani sopet gpraJgU; Robert Pollltt, c. 93411, Louis Turk, c. Schneller, e. 100616, Louis Hribar, c. 100442. Črtani: John Locntskar, c. 93621, Alice M Haaae, e. 101209, Esther Haase, I c. 101210. I 670 Črtani zopet sprejeti: Andrew ■ Vesmar, c. 96743, Rudy Vesmar, c. 91140.' 583 Črtani: Paul Pappafava, c. 92806, Lily Pappatava, a. 96918 584 črtan zopet sprejet: Louts Kam-»>i., < »H8I4 Črtan: Frank Royseck, c. 97562 96191. Črtani; Sylvia Kasunle, 580 Črtani. John McCahUl, e. 96904, c. 91360, John Dolsak, c. 93409, John P. Massara, c. 96905. Steve J. Kasunle, c. 96669, Ella 590 črtan zopet sprejet: Charles Ce-Strlner, c. 99466, Rom Kozlev- tlnsky, c. 93467. črtani: Joe ear, e. 100624, Frank Koztevcar, Krall, c. 96462, Anthony Kaste-e. 100626. lie, c. 97361, Nkk, Diets, 147 Črtan: Frank Samaa, e. 86404. 99943. Umrl: Rafael Poljšak, c. 17577.1614 črtana zopet sprejete: Bertha 163 črtani zopet sprejeti: Margaret Rahotina, c. 93680. Kožar, c. 60646, Marta Jandro- 617 Črtan: John J. Stanley, e. 101228 I kovle, c. 26320. _ 618 Črtan ropat sprejet: Martin 166 Črtana: Anne Pllvellch, e. 99667. Medosh, e. 70670. črtan: Frank 170 Črtani: Milo Adamov, e. 93621, Hodnik, c. 74670. Frank J. Skraba, c. 96077, Steve 630 Črtan: John Kuncheff, c. 100128 p M Adamov, 6 96417. 643 črtan: Stanley Kobal, e. 66716 172 rtana: Johanna Zaletel, c. 60616. 657 črtan: Joseph A. Singer, 196 črtan: Elli Bogdanovlc, c. 63129. 01607. 204 Črtan zopet sprejet: Andrew 667 Črtana zopet sprejeta: Helen Petkovlch, Jr., c. 966^|. Črtan: Hočevar, c. 94771. Nicholas Radnovlch, c.|669 Črtani: Mary Iagnemma,. c 99583, Darl F. Weber, e. 101031 Catherine Weber, e. 101033. 680 Črtan sopet sprejet: Joseph Tomas, C. 91613. 663 Črtan sopet sprejet: Charles Llpnlskls, c. 86209. 210 črtan: Steve Budjan, c. 96314.1664 Črtani zopet sprejeti: Frank Umrl: Frank Podmenlk.l e. 43623 206 Frank Gimpel, e. 666. 207 črtan: Frank Oreahek, c. Umrl: Nikola Lavrnjich, e. 63662. 220 Umrl: Matt Blstar, e. 19299. 226 črtan: Joaeph Gorenc, e. 90663. Umrl: Prregrin Burgar, c. 17683 226 Umrl Nlck Gracanln, c. 14633 236 Črtan: Frank Orosen, c. 96981. 236 Črtan: Dane Bicanlch, c. 33900 I Umrl: Oeorge J. Delllch, c. 242 Črtan: Theodore Jerman, c. 247 Črtan zopet sprejet: Jofcph Vid mar, e. 75369. 261 črtan Joe Skender, e. 100226. 266 črtana: Alberta Urbanelc, e 100228. 274 črtan: Joseph Volcjak, c. 285 črtana Katharine Detamora, c 97870. _ 287 Črtan: Tony Sluger, c. 100760 288 črtani: Frank Chester Barblch c. 90061, Emma Bar blah, e. 99342 ' 289 črtan; Lewis Thaodor Patosky, e. 87292 291 Umrl: Louls Marolt. c. 36171, 296 Umrl: Jacob Cades, s. 4767. 297 Črtana: Annte Da Loet, c. 99699 Korber, e. 95695, William Zabrtc c. 93167. črtani: Oenavlova Kopriva, e. USH40, Edward Trofina c. »756*. 711 črtani zopet sprejeti: Harold Htipcirh, e. 100644. Milka Grbac la, Mil 712 Črtan zopet sprejet: August Oz lK>ld, e. 97366. črtani: Edward J. P. Sgonts, c. 72393, Theresa Sgantt, e. 83802. 715 Črtani: Sally Bertovlc. c. 94646 Cuthertne Croft, c. 100463 725 Črtan: James A. Robb, e. 1006«. 728 črtani sopet sprejeti: Louis Zavil lak, e. 91053, Joaeph Naglich « 88689. črtani: Louis Andol nek, e. 32666, Frank Klaneer, 70412, France* Strauss, ejr Frank Strausa, e. 92608. 736 Črtan: Anton Kusnacie, e. 91923. 739 črtani! Vincent Urbanla, c. 83136, Normen Bergman, e. 99967, Carl Glaaer, e. 99968 747 črtani: Anton Zaja. c. 966«. Joaeph Zaja, c. 9664S, Mary Zaja. c. 98660 Federacije SNPJ Drugi obUekl dan SNPJ Cleveland, O- — Se en teden in od peljali ee komo proti Qirer-du, O., kjer so bomo sestali z bra-1 in sestramš iz neštetih naael-in ter praznovali drugi ohijski dan SNPJ. t V Tudi iz Clevelenda se priprav-ja precejšnje skupina članetva za ta dan. Veliko jih bo šlo s svojimi avtomobili, imamo pa še precejšnje število članov, ki nimajo svojih evtomobiiov, pe bi radi šli U dan v Girard. Zete e elevelendska federacija najela bus, ketereg* se lahko vsak poaluii, ker cene Je jeko nizke, namreč samo $1.25 «a tja in nazaj. Niti z lastnim avtomobilom ne morete priti teko poceni, zato je priporočljivo, de se nam pridružite. Vsakdo, kdor se želi prijaviti, naj se prijavi najkasneje do torka zvečer 1. julija 1#41 iz razloga, če bo dovolj priglašenih, bomo lahko najeli še eden bus. Pri-eve lahko sporočite telefonično. Pokličite Liberty 1464 ali Ken-more 2641-J, ali pa povejte ust-meno tajniku federacije, 14707 iale a ve. ali Mattu Petroviču, 293 E. 151 St. Lahko se prigle-site tudi pri Louisu Zorkotu v SND, 6409 St. Clair, ali Joeephu Durnu, 15606 Waterloo Rd., ali večnemu popotniku", kateri pobira imena tistih, ki bodo šli. Bus odpelje izpred SND na St. Clair točno ob oami (8) uri zjutraj in izpred SDD na Waterloo Rd. ob 8:30. — Na svidenje! ■ J. F. Terbisan, tajnik. Val na elavjo dneva SNPJI Ball air a. O.—Iz urada federacija društev SNPJ ze severovzhodni del Ohia in zepedni del W. Vs.: Štejem si v dolžnost, da še enkrat povabim vse naše član-stvo iz tega okrožja, da ae ude-eži velike proelavc ohijskega dneva SNPJ, ki se vrši v Girar-du, Ohio, dne 4. julije, to je na praznik ameriške neodvianoati. To slavje prirejajo vse štiri obijske federacije, zato se pričakuje vellkanaka udeležba članstva in občinatva sploh. Program bo resnično zanimiv in pester. Nastopili bodo razni govorniki, pet mladinskih krožkov bo izvajalo lep program, igrala bo izborna godba in vse bopripravljeno, de se bomo počutili imenitno. Na to alavje bodo prišli naši sobratje z busi in privatnimi avti. Za nas je priporočljivo, da se bi zbrali vsi skupaj ob 6. zjutraj in bi akupno odrinili proti Girar-du. Iz Boydsvilla namreč odpelje velik bus, takrat pe odpelje tudi karavana avtov. Vsi na dan, vsi na plan, da bo letošnje slavja dneva SNPJ čim lepše! Na svidenje v'Avon parku 4. julija! Louls Pavlenlch, tajnik. rl Zato pa na noge vsi, ki k morete, da pohitimo v Girard dne 4. julija! Zlasti vabim društvo M. 4 SNPJ v Neffau, prvo in najstarejše 4*uštvo v naši državi, da ae dobro poaUvi na alavju. Se ae «pominjaaa, ko sem v januarju 1*04 založil pnrt arfe-brni dolar in drugega v februarje m smo čakali» da ee je nai» jednota osnovala. Naše društvo je dobilo številko štiri. Radoveden sem, če je še kateri drugi ustanovitelj med živimi poleg Karla Dernacha In podpisanega. Come out, Kari! Lansko slavje jednotinege dneva mi ostane v trajnem spominu in upam, da mi bo tudi letošnje. Se enkrat uljudno vabim vse tukajšnje, okoliške in oddaljene Slane in rojake, da se v velikem številu udeležite velike proeleve jednotinege dneva v Girardu dne 4. julije. Na veselo svidenje! ^ Matt Tnšdk, predsednik. Val v Girard 4. julija! BridgoporL O—Tukaj se marljivo pripravljamo, da v čim večjem številu poaetimo proslavo ohijskega dneva SNPJ dne 4. julija, v Avon parku v Girardu, O. V odboru, ki ima v oekrbi transportacijo z busom, so John Vitez, Mary Kroflich in Francas Perke. Določeno je bilo, de članstvo SNPJ ime prednost ne bu-su. Voznina stane $2. Odbor me je poveril, naj najamem bus za 37 oeeb. Mnogo Jih bo šlo tja s privatnimi nvti. Ker nem vsled daljave ni mogoče aktivna pomagati na pro* slavi, smo se zavzeli, da pomagamo v drugih ozirih, v oglašanju in pa g tem, de zberemo skupaj čim večje število članstva in občinatva za poaeat tega slevja. ■ Naša federacija je sklenila, da na proslavi v imenu mladine v angleščini navzoče pozdravi ses. Mary Kroflich, članica društva 640, v imenu stasejših članov pa spregovori par besed podpisani. Na prav veselo svidenje 4. julija v Girardu! . < IV 300 Črtana lopel «prejeta: Katherine 71s črtan: Albert Gorenee, c. 98779 Vincunas. c. 17100. črtan» Frances D. Gerber, e. S1711 309 črtana sopet sprejeta: Marija Modric, e. 26610. 310 črtan Auguat O Inger, e. 66099 311 črten: Alois Egart, e. 317 črtan (ieorga Scarlett, c. 69667 321 črtani: Robert Ort v tek*, c 61177. George Grtvicleh. e. 66107 338 črtani Kathertne Sopp, e. 90071, France* Sopp, c. 02961 344 črtani w»pet «prejeti: Joaeph [>mui. e. 7213. Stava Oerman, c. 67532, Annie Obateter. Mary l- dopoldne Vrti se pri posestniku Genichu. Vstopnine lOc. Ob ceeti bo kažipot Ta proatoT se nahaja na N. Cleveland Ave., pol milje od mo-gadorske postaje. Te piknik ea vrši v pomoč vojnim žrtvam v Jugoslaviji. Vabimo vse člane in oetalo občinstvo vseh narodnoeti I Akrona, Kenmora, Barberto-na, Cantona, Manafielda in Nove Filadelfije, da «e udeležite. Za žejne in lačne bo dobro preskrb-jeno. V slučaju vaše prireditve, vam poaet vrnemo. Na svidenje 6. julija! MatUa Pekla J, tajnik. Glrerd O-—Naznanjam članstvu društva 49 SNPJ, da s prihodnjo sejo se društvene seje pričnejo ob 10. uri dopoldne. To velja do nadaljnjega naznanila. Pridite na prihodnjo sejo, ki se vrši 6. julija ob 10. dopoldne! J. Tancek, tajnik. Filler Camp, Kana.—Društvi 411 in 92 SNPJ sta izvolili za svojega delegata Antona Sedla-ka od št. 92 in za namestnika Antona Cerneta od št. 411. Martin Jnlnik, tej. 411. niče v nedeljo, dne 2tL junija. Proslava se bo namreč vršila dne 4. julija. Dolžnost vseh članov in«elenae je, da 6e te važne seje udeleftte. Aranžirali bomo vse, kar je treba, da bo naša proslava uspdlia. Obenem prosim vse tiste člene, kateri so prejeli vstopnice, da jih prodajo, denar pa izročite meni že pred proslavo. Neprodane vstopnice mi tudi vrnite. Na proalavi bo obilo dela, zato je bolje, da se to delo uredi prej. Društvo je sklenilo, da vsak član mora plačati za eno vstopnico, če se slavja udeleži ali ne; plača se z asesmentom. Vsem, ki ste od mene kupili vstopnice, iskrena hvale, posebno pa Ani Gorenc iz Imperiala. Upam, da 4. Julija spet vidimo. Tudi Mary Skerlong tz Pittsburgha Je kupila vstopnice. Pričakujemo, de bo velika udeležba in de bomo imeli lepo vreme. Ne veeelo svidenje! Ralph Leakovec, član našega društva, je 9. junija odšel vojake služit za eno leto. On Je prvi član našega društva, da je šel v armado. Helen Robich. tajnica. ae mhvalirn gl. odbon, ***** PoumSL-a zonam priskočili ¿¿¿M m nesreče ko nam jTSS našo stavbo. Z VsU^L-Pomočjo se nam U» izpolnila in svojDom, kiboshajal^Si društva 603 SNPJ p!1** gre topla zahvaU dopi^J 80 omenjali našo nesreča?^ «veti in ^poročali sebno pa F. S Tauch^£ gove besede. Želim da «mi v gorko Florido in^ pride obiskat: Enak0 Glasovi iz naselbin Nadaljnja društva SNPJ naročila Novakov besednjak Poleg drugih sem v zadnjih par tednih prejela prispevke in plačana naročila izd&nju Novakovega besednjaka v pomoč Še bd sledečih društev SNPJ: St. 12L 183, 432. 14, 719, 442, 700, 101 713, 126. ' \ Ob tej prilil^le prisrčno zahvalim vsemu članstvu navedenih društev za njihno naklonjenost ter ae obenem obračam do vseh drugih s prošnjo, naj čim preje pošljejo svoje prispevke in plačana naročila, ker nameravamo poslati rokopis tega velikega narodnega dela na koncu prihodnjega meeece v tisk. Mre. Agnes Novak, 2506 N. Clark Street, Chicago, Illinois. Otvoritev društvenega doma Sameula. Fla. —- Dne 4. julija se vrši slavnostna otvoritev Društvenega doma. Apeliram na vse članstvo in rojake sploh, da se udeležite. Ker se ostala društva nahajajo predaleč, skoro ni mogoče, da nas posetijo, dobrodošli pa bodo, ako jih bomo kljub temu videli na naši proslavi. Ako se kdo izmed rojakov baš nahaja v Floridi, nas bo zelo veselilo, če nas ^blšče na naši pri reditvi 4. julija. - Namen tega dopisa je tudi, da nas obiščejo tudi ostali* ki se slučajno mudijo v 9 šavl, da se ustavijo v Jj aelbini. Naša dolinost u ha I vam gremo v vseh ozirih na ko z dobro postrežbo kart T 'nam bo sedaj bolj omog^ ker imamo svoj lastni DrSI ni dom. J. Hafner, predsednik.; Kdo Jo gospoda Žena možu, ki je zleeel mizo: "Vprašam te zadnjic, ali ven ali ne?" ^ Mož: "Ne. Ravno zdaj ne, k čem vendar enkrat videti/ je gospodar v hiši!" Slavje 90 letnice društva MS SNPJ Presto, Pa.—Društvo 166 SNPJ bo obdržavalo svojo zadnjo sejo pred slavjem svoje 30 let- Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN S SURGEON appointment NA NOVO SO SE NAROČILI NA DNEVNIK PROSVETO SLEDEČI i Joka Yavan Joaeph Metich Iranwood. Michigan John Pavlov Ich Iron wood. Michifan Franca« Zupoaefa A« TRINERJEVO GRENKO VINO OGLA-SAJO PO RADIU Kadar potrebujete želodčno pomoč, kupite vedno že preakušeno. Trlnerjevo grenko vino je bilo dano na ameriški trg pred 51-tirni letmL Kar ja dovolj dober dokaz, da vsi, ki so ga vživali, so tudi bili zadovoljni z njegovim uspehom, ker druga Če bi ga danes ne bilo tukaj. SIcer Trlnerjevo grenko vino ne le, da Je danes ie bolj priljubljeno kot kedaj prej v svojih 51-tih letih, temveč njegovo poznanje ie bolj raete od kar mu ja bU prldjan Vitamin B-l. Tisoče trpečih vsled slabega apetita, neredne prebave ln nepravilne od vajalnoetl, pride dnevno k lekarnarju ln zahtevajo: Dajte ml novo Iz boljšano Trlnerjevo grenko vino 1 Vitaminom B-l, To Je prave zmes za nas! Ono povspeii zdrav apetit, prebavo in Je prava pomoč proti sa-prtnict. Ako ne morete dobiti novega Izboljšanega Trtnerjcvcga vina s Vitaminom B-l Ar vaši soaaščini, tedaj pišite naravnoet Izdelovateljem na: Joaeph Trlner Corporation, 1133 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Pošljite 61 25 in dobili bodete steklenico tega poštnine proato, ali pa 6 steklenic sa 66J0. —(Adv.) Cleveland. Ohio Louis Qraell Pateasvtlie. Otite Joka Koatreve Kaltea "PROLET AREC" Glasilo Jugoalovanake soc. zveze ln Prosvetne matte«. Pisan v slovenskem In angleškem Jeziku. Stene S3 sa ealp. 61.78 ae pol SI ee šatrt tete. NAROČITE SI OA t PROLETAREC 2361 laalk 1 aoadaU Avenue CHICAGO. ILL. m VLOGE -v tej posojilnici —varovane de 96 JMIJi^pe Iffsdteeal poratten, Waahington. IX C. Sprejemamo osebne in društvene vloge PLAČANE OBRESTI PO 3% SL Clair Sevtngs k Loan Ca 6236 WL Cleir Avenue CLKVEIiAHI1, l'lri 1 is 1 n.1,1 11 u STAROKRAJSKE K0B Naročite si kasa takoj, doktefl imamo v lalogi kar iik a» I» a 9oče dobiti dolgo lat Koaa. te boljie "Stoalck" 24-! paL dolge. po 6 komadov akupa] m | Kose kovanke. bolj odu, realla. samo 32peL 1 Kociača. iavorov in Rinka In ključ_______ Klepalno orodja. Id ročno kovano tukaj.. Klepalno orodja nsadka mk. I bica ejatra par., Veliki srpi po Z naročnino pošljite pokasi ešen Poštnino plifia» at Naslovite Mam STEPHEN 3T0N1CR Chiasm * ' ' ' 4 COLUMBIA slovenska fonografsfa importirane ln domate Pr.jini TRADE MARK - 10 ineh (Kak Rlbeačanu dobro gre. Ljudska pašam I (Clgenaki otrok (Zgage PoUca. Harmonikar Fr. Lovšin (Od kje al dekla M doma " " (Samo tebe ljubim. valček-Hojar trlo I ^fssiui Karolina polka " M (Fransl. valček (Slovenska kmečka , (štejaraka. polka, ne Instrumente (Galop, polka Rudy Dajčman orkestra r (Daj srček nasaj. valček (Rudr Dajčman (TI Marjanca. polka (orkestra (Dekla kdo bo tebe troštev (Mary Udovii ln (Jas po vrtec bom kopala (Joaaphlna Lauste (Sem hoda ras aaeja. valček (Slovanski moikl (Mlcdka ali hečsš M moša (kvartet Pošljite a naročilom Money Order aU Exprass rnoan U Kanade pošljite International Money order. katelog v vseh Joaiklh pošljemo braaplačno. Prodajalna odprt. In ob aodoljah do 2. ura pop. KUTCHER RADIO SALES i 2207 W. Chicago Ave. TeL Humboldt 1S9S 26106-F 15 tečev 26106-F 10 inčev 26143-F 10 Inčev 25152-F 10 inčev 26163-F 10 inčev 26164-F 10 Inčev 28166-F 16 Inčev 26186-F Tie Chicad û VABILO NA SLAVNOST 30-LETNlCE DRUŠTVA ŠT. 166 SNPJ katere se vrši 4. julija v svojih prostorih v Predsednik pozdravi običinstvo in predsUvl usun JJF društva. Zatem igra par komadov Koračinova g ^ ^ deklamacija v slovenskem Jeziku. Gov0r'^.] v imenu federecije, zatem pa govori John Terce j,^ ^ porotnege odbore 8NPJ iz Strabane. DekUmsc^ ^ škem Jeziku. Jamea MagUch govori v sn*U* « ^ Nato pojejo sestre Koračin. Nastopi, kot Rlsvni _ br. F. A. Vider, gl. tejnik SNPJ iz Ohicagt. / sestre Korečin. V zadnji točki nastopi z malo m ski krožek SNPJ št. 22 iz Midways, Ps. ^ _ I sledi ples le P"** domača. bUinjs in dru*" ' ^ Po Uljudno vabimo okolice, kakor tudi poeameznlke, da nas v poeetite na tej slavnoati. •»v velike® . 000* NaJsanealJtveJte lavake veatl ae v dnevnik« evetL- Ali Jik èlUU veek Vabilo na slavnost DRUGEGA OHIJSKEGA DNEVA dne l julija 1941 v Avon Parka, U. S. Z—GIRARD, 0BI0- Velik pUtnl paviljon, v Umok ls Glrarde. In Mnogo aabave • bosta IgraH dve godbi Joe ladevešei • Mladlnakl kroškl Glavna be. FRANK XAITZ. trn MIKE KUMEB Is Rotte onirii agitatorji imajo besedo ^a Prosveto rork O — P™« ^ sem bil V Chic-zboru JSZ in sta-Zavertniku, ki ¡TU ns Cr.wford «ve. julij« rjutraj pride W it Češke tiskarne in fcrtnik a prvo Številko Prosvete. «.na Wrih 'straneh, šest JI velika in brez oglasov, bikova žena pravi Jožetu, ¡DoUie Prosveto, da bo vi-Ukinaje. On pa odgovori, bo hotel Čitati Prosveto, se £l nanjo naročiti, "in to di zate," pravi zeni. Po-P iztis ns mizo, nakar se kjjfva na tretji zbor JSZ s i nadušljivim avtomobi-¿terega je šoflral njegov foie. ^ , se pripeljemo na Racme pred Narodno dvorano, je ¿m le dosti delegatov hr-sekcije, ki so nas Slovenci za "buržuje", ker se vo-v avtomobilu. Rekli so, da pjtalistično, voziti se v av- bila. -- . zboru smo dobili prvo šte-»rosvete, ki je bila vsesko-ana socialistično. Hrvaški Itje so nas napadli, zakaj i v - "buržvazno jednoto" i ustanovili dnevnik, na-da bi Proletarea spreme-dnevnik. Kar smo takrat nci ustanovili, so naši hr-drugovi" imeli vse za runo. Tudi piva so se bra-pHi, tako so bili - "čisti". to rekli, da smo — "puškar-totem so se odcepili od J. in socialistične stranke ter Mil v komuniste. Sedaj tisti "čisti" nič. »jni Jože Zavertnik je prej val Glasila SNPJ v svoji v spalni sobi — na Craw-ave. Potem, ko je Glasilo dnevnik in dobilo ime reta, se je uredništvo in u-lištvo preselilo v hišo neke-jaka na Crawford ave. En-»zneje sem jih obiskal, ko zelo zaposleni. Delali so sobi vsi trije — gl. ured- I tim, in sem ae hitro poslovil, videli pa smo ae pozneje. Kako velika raalika pred 25 leti in danea! Pred 25 leti je bil glavni urad SNPJ v privatni hiši, danes pa ima jednota svoj lastni dom, dvorano m lastno tiskarno ter nad 50,000 članov v obeh oddelkih. Glavni odborniki in dragi delavci se z avtomobili vozijo na delo, pred 25 leti pa so s prstom kazali, ako se je kakšen delavski agitator peljal v avtu.--- Lahko zapišem, da smo Prosveto ustanovili in zanjo agiti-rali slovenski socialisti, organizirani v JSZ, in naši simpatičarji. Ml smo vedeli, da slovenski delavci v Ameriki potrebujemo dnevnik, v katerem bomo pisali o svojem položaju in razmerah, agitirali za jednoto in za delavsko stvar. , Br. Ivan Molele, sedanji gl. u-rednik Prosvete, je na 5. konvenciji SNPJ v Milwaukeeju predložil resolucijo, ki je določala, kakšno taktiko in smernice naj zastopa jednotino Glasilo, pozneje Prosvetp, to je, naj bo pisano s stališča mednarodnega socializma. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Poznejše konvencije so jo potrdile z majhnimi popravki in je njen smisel še danes v veljavi. Žaloatno je, ker jo kršijo in ignorirajo tisti, ki bi jo morali najbolj zagovarjati in se po njej ravnati. Po sprejetju te resolucije in s pomočjo Prosvete je jednota rasla in napredovala, da je bilo veselje. Da smo slovenski socialisti žrtvovali Proletarea za Prosveto in agitirali zanjo,.se ne da tajiti. Videli smo, da lahko iz jednotinega Glasila prej ustavimo dnevnik kot pa iz Proletarea. Tako smo šli po šesti ali pittsburški konvenciji, ki se je izrekla za ustanovitev dnevnika, na delo za pet {tisoč novih naročnikov, kot se je glasil sklep konvencije. Ali člani so se izgovarjali, češ mi se bomo naročili, ko Prosveta prične izhajati kot dnevnik. Tako smo komaj dobili okrog tri tisoč predplačanih naročnikov do 1. Ivan Molek in upravitelj Godina. Slednji je sedel tu na stolu, na drugem sto-¡9 imel knjigo, ker ni imel v katero je vpiaaval ime-aroenikov. Videl sem, da Idée Zavertnik, pomožni u- julija leta 1016 tn Proeveta je izšla kot dnevnik. Proletarcu je to veliko škodovalo. Marsikateri naročnik je rekel, da ga bo pustil in ae naročil na Prosveto, češ čemu bi imel dva lista, ki oba enako pišeta. Če dobrodošel, ker jih le mo- je šel agitator na delo za oba li- sta, je dobil naročnika na Prosveto, ne pa na Proletarea. Nekateri so celo sugestirall, naj Proletarec preneha, ker zadostuje dnevnik Prosveta. Prosveta je veliko naredila za izobrazbo slovenskega naroda v tej deželi. Vse druge organizacije in listi so bili prisiljeni, slediti ji več ali manj, ako ao hoteli ostati pri življenju. Pred 35 leti ni bilo niti enega slovenskega liata v Ameriki, ki bi zagovarjal unijsko delo ali bil na strani delavcev razen Proletarea. Dobro je, da se spominjamo številnih agitatorjev ln dopiao-valcev Prosvete v tej jubilejni številki. Nekatere že krije črna zemlja. Ko bo Prosveta obhajala 50-letnico, tudi nas ne bo več med živimi, oziroma bodo zelo redki tisti, ki so pomagali ustanoviti Prosveto. Čaai se dnevno spreminjajo. Upam, da bo prišel čas, ko tudi ljudskih krvnikov, ki jim pravi* mo diktatorji, ne bo več. Bla goatanje ljudatva more priti le s pravično mednarodno ureditvijo gospodarstva in politike na principih mednarodnega socializma. Tudi vojne bodo izginile, ko»si bodo l j ust v;» vseh dežel podala roke v znamenju bratatva in se oklenila mednarodnega socializma. Nace Zlemberger, 176. Frank Martin Jak Je krHI pot Proavett na Elyhi La Bane. IU. — Tisti čaa, ko se je ustanovila Prosveta, sem bil na Elyju, Minn. Z br. F. A. Vidram sva bila soseda in ker ava bila oba naprednih nazorov, sva se dobro razumela in sodelovala ava povsod, kjer je bilo kaj v prid delavcem ali izobrazbi. Ko je torej prišel'dnevnik Prosveta, ava ga veselo pozdravila, obenem sva se pa zavedala, da samo veaelje še ne pomeni dosti za list, če ga nihče ne širi med ljudmi. Sla sva torej na lov za naročnike med našimi ljubimi rojaki. Čeprav sva oba imela izkušnje glede tega nehvaležnega dela, sva kljub temu upala, da bo a-gitacija za noyi dnevnik lahka in naročnikov bo kot gob po dešju v' jeseni, kmalu pa sva spoznala, da ni bilo tako. Takoj po prvih obiskih sva ae klalo držala, kajti ljubi rojaki so nama očitali, da se nama ne ljubi delati in hočeva na lahalč* način priti do denarja. Rojaki . ao hoteli, da pokaževa "cajtenge", za katere ava iakala naročnike, a midva nisva imela kaj pokiaati, ker Prosveta takrat Ae nI izhajala Rojaki ao pa imeli dober izgovor, češ — mačka v žaklju ne bodo kupovalft Prišla pa sva tudi k prijaznim ljudem, ki so nama zaupali in ki so že sami hoteli poslati naročnino za novi dnevnik in bili so veseli, da sva jim midva prihranila trud in stroške In tako sva dobila korajio in mnogo naročnikov. V teh 25 letih je Prosveta veliko dobrega atorila ne samo za SNPJ, temveč za napredek v splošnem po slovenskih naselbinah v Ameriki. Naši delavci morajo biti Prosveti hvaležni, kajti z njenim apodbujanjem ao zgradili mnogo narodnih domov in ustanovili več dobrih kulturnih ustanov. Zato je Proavetin ¡»rebrni jubilej velikega pomena ne samo za naše napredne ljudi, marveč tudi za konservativne, ker tudi nanje pade precej svetlih žarkov, od katerih jih mnogo izpregleda. Slava tvojemu častnemu delu v tem četrt stoletju, na katerega je lahko vea napredni slovenski živel j ponoeen' Frank MarHnJak. 2. Frank Klun Je tudi pomagal Cklaholm, Mina.—Pred 25 leti sem bil težko bolan vsled poškodb pri delu v rudniku. Ko sem ležal v postelji in čital tedensko glasilo SNPJ, sem zil, da je bila razpisana kampanja za nove naročnike za nov dnevnik Prosveto. Pride pa br. Frank Šetina k meni v mojo hišico v okolici mesta, kjer smo takrat živali, in mi pove, da on pobira naročnino za jednotln dnevnik. Dal aam mu za pol leta, to je za drugo polovico 1016. Proeveta je začela izhajati in bili imo je zelo veseli, posebno jaz, ker me je kratkočaalla v bolniški poatelji. Moja žena je vsak dan tekla na pošto in mi je prlnaala Prosveta Pretekli ao tedni in meaeci Ozdravel aem, da sem lahko pri-lično dobro hodil. Tedaj me je prijela želja, da bi tudi jas agt-tiral za naš dnevnik. Pisal sem upravnlštvu in br. Godina ml je poalal vse potrebno za zastopnika. Mt&jrprvl agitacij skl dan je bila nedelja in Jas sem veselo Šel na delo takoj zjutraj. Obiskal sem člane SNPJ zmožen sa delo v rudniku, de Je feekaj aaročnikov tukaj, ki sem jih >at debli tiste dni Spominjam ae še, ko me je leta 1921 vpraAal poštar, kakšen list je Proaveta, ki tfa je toliko prihajalo na tukajšnjo pošto. Razložil sem mu, dasi je vedel, da je Proaveta glaailo SNPJ. Bile ao spet "kampanja za naročnike in udeleiii aem ae ene ln dobil prvo nagrado. Uspeh je bil zelo dober ln še danea aem zadovoljen s takratnim svojim dobrim delom. Proaveta mi je v teh 25 letih veliko koristila, ker sem se iz nje naučil mnogo dobrega. Prav tako ae je izobrazilo iz Proavetc na tisoče in tisoče drugih. Res je izvršila velikanako dobro delo. Med tem pa ao jo nekateri tudi kritizirali takoj v začetku med svetovno vojno in kritizirajo jo tudi danea. To je pač dokaz, da je težko zadovoljiti vae ljudi. Upam, da bo Proaveta Živela še 25 let in potem, ko na bo več slovenskih čitateljev, naj Izhaja v angleščini. Frank Klun. 110. Društvene vesti E. Worcester. N. Y.-Društvo 303 priredi piknik v soboto večer, dne 28. junija, pričetek ob 8. url. Vr-jU se v prostorni dvorani Plne Mountain, Route 7, približno v sredi med E. Wor-cesterjem in Richmondvlllom. Vabljeni ste vsi člani in nečlaui od blizu in daleč, da ae udeležite. Zabave bo dovolj za stare in mlada ln igrala bo dobra godba. Jedače in pijače bo tudi dovolj. Na letni seji je bilo akle-njeno, da vaak plača 50c, Če piknika udeleži rfi ne; izvzeti ao le člani, ki ao ma bolniški liati. Članice ao proste vstopnine. Opozarjam vae tiate člane, ki po pošti pošiljajo aaaament, da pri ložijo še 50c, drugače ne morem aprejeti rednega aaeamenta. Na svidenje na pikniku 28. junija! Jamaa Mliavec. tajnik. O.—-Naznanjam članom društva 315, da za skupni odhod na slsvje jednotinega dneva v Girard, Ohio, na bomo imeli buaa kakor ja bilo prvotno naznanjeno. Vzrok je, ker družba na da omenjenega dne busov v najem. Kdor ima avto, nsj ds in do poldneva sem nsbral 17 no- prostor drugim, tako da se nas vih naročnikov. To ml j« dalo le , bo udeležilo čim več is naše na-več poguma in agitiral sem vaak selblne. dan po nekaj ur, ko Še nisem bil I B. Odar. predsednik. Od časa do (asa poroča in komentira MIlan Medvešek Četrti JuliJ. praznik ameriške neodvisnosti, je pred durmi. Mislim, da dobro ve vse članstvo SNPJ v državi Ohiu, da je na ta dan tudi naš praznik in da bomo na ta dan pohiteli val v UW rard, O., kjer ae bo vršil drujfl ohijski dan SNPJ. Iz poročil v Prosveti je razvidno, da se naši bratje in aeatre iS Girarda in okolice pridno pripravljajo za ta pomembni dan o-ziroma proslavo. Kdor je že kdaj imel priliko aranžirati take velike priredbe, dobro ve, da to ni nobena šala in da pade veliko dela na odbor. Mi ia zunanjih na-aelbin ninuimo prilike aodelovati pri aktualnem delu tega dneva, zato pa je naša velika dolžnoat, da pohitimo v največjem številu tja in tako pripomoremo do večjega uapeha. Zabave bo doati na razpolago. Seveda bomo ališalt tudi razne govornike, ki bodo tolmačili pomen dneva in pomen podpornih bratakih organizacij. Glavna govornika bosta Frank Zuit/.i/ Chicugu in Mike Kumer iz Pen-ne. • Frank Zaitz, predsednik nadzornegu odbora SNPJ, je dobro poznan med niaml. On je že star pionir pri naši jednotl, da-airavno še ni star po letih, govornik ja izboren. Mike Kumer pa je zastopnik mlajše generacije. Fant je izobražen, simpatičen in navdušen za našu jednoto. Tudi on je zelo dober govornik. Program bo vodil Frank Rezek iz Girarda, O. Tudi Frank je poznan med nami in zelo aktiven. Zlasti se zanima za mladina)» krožke. Bratje in aeatre po Ohiu, Penni in drugod, dne 4. julija ae prav gotovo vidimo na 2. ohljakem dnevu SNPJ v Gtrardu, Ohio. Na svidenje! Kampanja za angleško govoreča društva ie končana. Uipigi» čil gl. tajnika je razvidno, da je dobro uspela. V kampanji Je od neslo prvenatvo društvo Pio-neers 550 BNPJ. To društvo ja danea največje. Brez dvoma, da ima pri tem veliko zaalug tajnik Donald Lotrich. Najiskrencjše čestitke! * S ; Kampanj s za mladinski odda- odrasle člane, zato bi morali napeti vse sile in to popraviti v kampanji za mladinski oddelek. Da se še vedno dobe novi člani, so dokazali Pionirji in drugi, torej ni nobenega vzroka, da ne bi tudi mi dosegli več uspehov. Ne rečem, lj ponosen na Prosvetino rojstvo kakor • • • Ali je bilo naključje, oče, da sva in jaz rodila 1. julija 1016? 1- Naključje — nič! Tako smo hoteli K iio po načrtu. '--Res? Glej, glej, to je pa zanimivo! J« bilo zamišljeno: sredi poletja, ko je 1 toplo - ko je dosti rož in poceni so — P^ Otrtim Julijem, največjim ameri-P^mkom, praznikom ameriške svobo- F 'V; m ** nentimentaliziraj, nič ne ro-Tako je in nič drugače «n gs točno uresničili. ""J®- Hoteli smo vsaj nekaj veaelja v T™ Veš, sin, takrat ao bili burni Naredi-Ml smo Ävetov 'na vojns! Amerika je pa že lezla '- To ic vem. , Kaj hoteH? Naš tednik pri Jed- ^jauo SNPJ, n,m ni več zadostoval; bil Proaveta. Jaz pa na delo Podnevi na delu v to- Pa smo zaključili na konvenciji -J* bila v Pittsburghu - da ae /T"* ,n r,a*a pravica oznanjati vsak rT\nz*n in praznikov/ Tako dnevnik Proa ' ^ ^ dnigimi vred! ' * bilo kruha za mamico ln zate. ki p->tu ns svet, zvečer ln ob nedeljah 4oZ , 06 do člana in od ro-I» r, , MoJ' kMko agitiral za Pro- kot je ugledala luč sveta! L vgJ»mem. Spominjam aa, ko ti je bilo ni-potepal" nao- J"** večkrat očitala, da te m Has iT J* Bl * 7merom J|7 * P* Paala dolg tm >e bila ponoasia. ko aem v kontestu za Prosvetlne naroč- nike — in ti aam al priča, da še danea rada člU Prosveto. To je dokaz, da nI bila nikoli jezna na moje agltatorično delo. SIN (nagajivo) — Dobro se izmazuješ, oče, haha! Res je, da mama rada bere Prosveto — in tudi moj Mladinski list je rada čitala, dokler smo ga dobivali, ko sem bil še v mladinskem oddelku — ali spominjam se dobro, ko ti je nekoč zabrusila, da si več zapravil z agitacijo kot je pa bila vredna tista nagrada. Mar ni res tako, oče? OČE — Hm! J Nič hudega ni bilo, sinko, nič hudega; z mamo sva se včaai spraskala, da nama ni bilo dolg čas ... Poleg tega Je mama rada skoparila in stiskala centke, kakor dela vsaka skrbna žena in dobra gospodinja. Pa kaj bi danea čvekala o tem, ko naju napolnjujejo praznične misli ob najini petindvajsetletnlci? SIN— Priznati moram, da si dober diplomat. Zellm, da bi tudi jaz bil takšen, ko se o-ženlm ... Ali rlght, pa pustimo to. Z radostjo priznam tudi to, da sta ml oba zelo dobra; vedno sta skrbela, da me s čim osrečita. In danes, na moj petindvajseti rojstni dan, sta me osrečila z novim radioprejemnikom, ker vesta, da zelo rad poslušam "krunarako" petje ln base-ballske reporte. Hvala, oče! OČE — Dobro, dobro, sinko. Veseli me, da si srečen, čeprav je po moji sodbi tvoja sreča jako, Jako skromna. Vidiš, zaae ne dam niti počenega beliča za vse "krunarje" in baaeball- srje ns svetu. SIN — Vem, vem, smpak ti tega ne razumeš, oče. če bl ae bil ti rodil v Ameriki namesto v stari kontri, bi tudi ti drugače mlaltl ln delal — razumel bi. da je na primer baeeball nsjsla-stnejša pečenka za ameriške fante. OČE — To bi bilo najbrže rea. Pa pustimo to. Danes naju zajemajo praznični občutki dvojne petlndvajaetletnlce. SIN —No, da. Jaz ae rea počutil praznično. Mlad aem ln zdrav in nov radloprejemnlk imam To Je že nekaj Kako se pa počuti tvoja Prosveta? OČE — MoJa Prosveta! Zakaj ne naša Pro-g ve ta7 Saj si tudi ti član SNPJ ln tvoj tednik i« prištet k našemu dnevniku - ampak žalostno % to, da U Prosveto malokdaj pogledaš. vsaj svojo angleško sekcijo, ki Izhaja zate Vidiš, sinko, u al na boljem kot jaz. U bolje čitaš slovensko — jez sem te naučil' - kot jas en-gleško. nikoli pa ne pogledaš slovenska Proave-te, dočim jaz vedno prebrskam angleško sekci- j°8IN (v zadregi) - Praznično občutje Imaš in Še me karaš, oče! Toda tvojo trditev moram malo popraviti: mama me je naučila več slovenskega čitanja in pisanja kakor ti . . , OČE — Spet mama! Daj, daj tudi meni malo kredita. SIN — Saj ii ga dam; oba ata me učila. Glede čitanja pa veš, kako je z mamo. Meni ni za nobeno čitanja. V ameriških listih mi pri-jajo le komične slike. Prosveta nima komičnih slik. če bi jih imala, bi jo rad vsel v roke. OČE — Ah, tudi ti si komična slikat SIN — Haha, kaj ae če! Tak aem ae rodil... OČE— Dobro, pa pustimo to, ker smo praznični. Vprašal si me, kako se počuti naša Prosveta. Mlallm, da prav tako dobro kot ti, kajti tudi ona ja mlada ln zdrava. SIN — Ali je časopis pri 25 letih tudi še mlad? OČE — To Je pa tako: če je list prszen, to je brez načel ln samo za buaineaa, je le po enem letu atarlkav ln jetičen. Ne tako naša Prosveta! Ona je še vedno polna svobodomiselnosti in demokracije, polna življenja in ognja, kakor je bila v prvi številki — torej je še zmerom mlada, zdrava ln čvrsta. Razumeš?? SIN — Razumem. OČE — To vprašanje je zdaj rešeno. SIN — Kaj drugega Imava še rešiti? OČ£ — Ali imaš kakšno sugestijo, sinko? SIN (sa praska po glavi) — Ne vem. nekaj mt stil na misel, ne vem pa, če se ujema, to se pravi, ako je na maatu. OČE — Na dan z besedo! SIN — Mislil sem tole: ti in msma sta mi poklonila radloprejemnlk k mojemu rojstnemu dnevu, kaj sU pa dala Prosveti? OČE (v novi zadregi) — KsJ sva dala Prtiave-ti? SIN — Ds. Prosveti k njenemu rojstnemu dnevu ozlroms srebrnemu jubileju OČE — E-e — Prosveta ni človek, to ae pravi, da ne sprejema daril. SIN — Kako to? Saj ae zmerom bahaš, da je deloma tvoj otrok, da al jI tudi ti pomagal na svet! OČE — To Je rea, toda--— SIN — Nič toda! To je rea lepo od tebe! Meni očitaš, da ne čitam Prosvete, aam ae pa tudi nisi spomnil, ds bi ji poslal darilo k jubileju! — OCE — Poalal aem ji že mnogo daril v obliki naročnin. x SIN Lepo ampak kdaj je le bilo zadnjič, prosim * OČE — Saj veš, kako je, sinko Jas aam že *ar in ne morem več dirjati naokrog kot pred četrt stoletjem, poleg tega ao v naši naaelbinl že vsi naročeni na naš dnevnik, mislim vsi oni, ki marajo za Prosveto; dalje smo še do včeraj slabo zaalužtll ln ljudje se radi Izgovarjajo naela-be gospodarske razmere . . . SIN ^ Tudi ti al mojster v izgovarjanju! Včaai al rekel, da je dober vaak izgovor, čeprav ga prineae pes na repu. QČE (užaljeno) * Da, da, naročnikov na Pro-aveto bi bilo lahko več pri nas — ako bi ae vi mladi kaj bolj brigali . . . Tudi vi imate moj-atrske izgovore. Navadno pravite, da ne znata čitati alovenščlne. Čeprav znate, ae potuhnete! SIN — Ali rlght, pa puattmo to. Praznični občutki! OČE — Prav, ampak vprašanje, kaj naj damo Proaveti iz naše hiše, še ni rešeno. SIN — Torej ae le zavedaš, da Je treba nekaj atoriti OČE — Priznam. SIN — Imam predlog. OČE — Na dan s predlogom! SIN — TI al plačeval za dnevnik Proaveto od začetka, vseh petindvajset let, od danes naprej pa jaz prevzamem to obligacijo. Točno bom plačeval naročnino vsako leto toliko časa, dokler bo naš dnevnik izhajal — če bom živ in zdrav — brez ozira na to, če boš ti z mamo vred še živel do tega čaaa ali ne. Ilow'a thai? OČE (gleda sina lu nič' ne reče). SIN No. kaj praviš na to? fte večt Agitiral bom med starimi in mladimi, ki čltato slovensko, nsj se tudi oni naroča na Prosveto. OČE — (pocedi solzo) — Ne vem, aH sanjam ali bdim SIN — Ali te je prazničnost prevzela? OČE * Tvoje besede ao me prevzele Ne vem, aH je to govoril moj aln aH kdo drugI , .. SIN (udari očeta po rami) ~ Haha. ne šali ae, stari dečko! — Meni ni do šele; govoril sem resno Pred petindvajsetimi leti je bil oče e-gitator za Prosveto, po petlndvajaetth letih bo pa aln. Prosveta naj živi! OČE — Naj bo resnu a ali šala, kar govoriš — arečen aem vseeno. SIN — Upam, da bo tudi mama zadovoljna, da ne bo godrnjala, kadar ae pojdem "potepat". Zdaj U pa rečem še nekaj, oče, kar je ln bo tudi reanka; za Proaveto bom agitiral, Uida sam je ne bom čltal — razen če začnejo v njej a komičnimi alikaml . . , Vifhš, tega nisi kriv ne ti, ne mama Tak sem se rodil ,.. Vsakdo je rojen za nekaj OČE - Vesel kompromisi Ti naročaj. Jaz in mama buva pa čitala. Proaveta naj živi! didaturo, toda pod pogojem, da bo absolutno sam svoj bos. Tega pa politiki nočejo, navzlic temu pa izgleda, da ae bodo morali u-kloniti. Sodnik Lauache je član društva UI4 SNPJ, Društvene priredbe Veliko slavja dneva SNPJ Wlndsor Kelgkta. W. V*— Slavje ohljskega dneva SNPJ 4. julija v Girardu, O., je že akoro tukaj. Vae kaše, da bo naša vzhodnoohijaka in zapadno vir-ginsktt fedcracljs dobro zaatopa-na na tem velikem alavjur Preteklo nedeljo so me obiskali odborniki J. Vitez, Francla Park in Mary Kroflič ln ml poročali, da jih bo dovolj za veliki bus, mnogo pa Jih potuje s privatnimi avti. Bua odpelje Iz Bodsvlllu ob 8. zjutraj izpred društvene dvorane. Ako ml bo zdravje dopuščalo, ae gotovo udeležim in tako mnogo drugih. Poročila v Proaveti kažejo, da pride mnogo članov in rojakov iz raznih krajev države Ohio in iz drugih držav. Glrardčani ao pa pripravljeni za sprejem. Zabave in razvedrila bo dovolj sa vse, Kot govornika nastopita Frank Zaitz iz Chtcaga In Mike Kumer Iz Universala, Pa. Torej vsi v (Jirard na 4 Julija na« veliko slavje praznika naše jed« note! Frank Kelenc, predsednik. Piknik , Itrabane. Pa. — odsek društva 138 piknik 2V junija, JuatJa Gospodinjski SNPJ priredi v nedeljo, v brenikovem parku. Uljudno vabimo vae gospodinjske odseke od blizu in daleč ter vae prfjatelje in znance, o priliki vam pa vrnemo Zadnjič smo priredlU partijo nevesti Justini Judovičevl ln ud«rle>ba Je bila lepa. zakar ae vaem iskreno zahvaljujemo, tako tudi vsem sa pok I on Jena darila. . Francaa Frank predsednica. Ali sta naročeni m "Proaveto"? Izpirajte avej list! PROSVETA TKE EKUOHTCWMEirr qtnhfi» m uimaa »lot»»«* jepmots ____li kl Kaoado n* M lato. um aa pôl Ut*. Il* lata;*« CWCMO to Clearo 91M «* 1171 u pol M»; u taaaanatvo r tha Ukltod > £2 7 jE?'*^—»**. »S» Chica»us. Kdor nima listka, ga lahko kupi pri tajniku. Požurite sel Obenem opominjam naše člane, naj plačajo svoj asesment do zadnjega dne v mesecu. To je važno. Iz društvene blagajne se ne zalaga za nikogar, večkrat pa založita tajnik ali blagajnik iz svojega žepa. Plačajte pravočasno, da boste v slučaju bolezni ali nesreče preskrbljeni! Na veselo svidenje 4. julija v Girardu na velikem slavju ohij-skega dneva SNPJ! Anton Vlah. tajnik. tudi kulturnega In socialnega po- ¿»nI, učiteljem ln kulturnim de- lavcem, ki so podvrženi are tac i jam na debelo, izgonom neznano ne in aocialne ma ni fes tac t je | Hom in aramotenju z barbarski članstva SNPJ, kajti poleg atlet- fizičnimi šlkanaml. j mena. V tem oztru »o naši Jed- notini dnevi v glavnem kultur »kih Tekmovanj mladine in splošne zabave je največ programskih t«»ek teh prireditev posvečenih |x»tju, k c »d bi in govorom ftocialnr smeri. fciveli dnevi SNPJ. kjer koli se vrie! Naj vsaka nadaljnja ma nifrotacija našega članstvs, bo-diai v Pennsy Ivani ji, Ohtu ali II-linoiau, na vzhodu, centralnem zapadu ali na daljnem zapsdu. zgradi novo stopnico napredka SNPJI je med nami dovolj dobre volje za to. Ravno sedaj nam to jasno dokazuje pomožna akcija za prizadete v stari domovini, kako se stekajo priapevlu skupaj. Do-, bili smo za to pole, spodbudne in na človekoljubnost trkajoče vsebine. Zakaj nimajo naši voditelji tudi za pomoč našim starim članom tako gorkih simpatij in človekoljubnega čuta , in zakaj tudi o tem oziru ne dobimo spi-sanih pol? Saj smo si še bližji, ko smo vez bratstva in sester-stvs v skupni organizaciji! — In če bo prihodnja konvencija šla res preko tega vprašanja naprej, tedaj smo dokazano vse prej kot bratski. — V uradni številki z dne U. junija nam je urednik napisal obširen članek glede demokracije in članic, kar znači, da je tudi to vprašanje takorekoč pikantno. Ta članek se nagibljo naravno k moškim. Da pa o tem bolje razčistimo naše pojme, ni več kot prav, da tudi jaz povem kos svojega mnenja, da si tako ogledamo razpravo od vseh strani. Res je, kot navaja, da so pretekli že tedni brez posebnegs odziva in mogoče je tudi res, da člani tega ne jemljejo resno v obzir, kakor tu- lem sve., Berwyn, kjer bo tudi ^ *> " **nice * To barbarsko početje s ljudmi pa nsj »o duhovniki, nune aH kdor koli—morajo ogorčeno ob-Mtditl vsi iskreni avobodomlale-cl In socisllstl, kl verujejo v demokracijo ln dostojen ter pošten boj v znamenju razuma In zna-nosti. • ti Stari člani. šsnske ln demokracija Milwaukee. Wis. — Zagovor br. Franka Aleša je priznanja vreden zato, ker zavzema trdno stališče, da je treba pomagati o-nlm, kl so bili v življenju tako nesrečni, da si v starosti sedaj ne morejo sami pomagal- Takih slučajev je med nami veliko ln vsled tega je naša resna dolžnost, da prihodnja konvencija stori kaj konkretnega v obliki atalne podpore našemu ostarelemu članstvu Pomisleki, da bi tz tega zajemali tudi oni, kl niso v resnici potrebni, ali pa (da so starejši čla nI lmovitejši kot so mladi, ne drže ln so naravnost pomilovalni; vsaj toliko tolerance je vendar med nami. da se smemo zanesti, da bodo podporo odklonili vsi oni, ki so na dobri finančni podlagi, obratno se smemo pa nadejati, da bodo še podprli ta sklad v tem aH onem oziru. Treba Je le tozadevni načrt usmeriti tako, da bo praktično služil nametlu v vSeh ozirih. Glede finančnih virov je nam br. F. Aleš že nekaj omenil. Zakaj bl sr še drugi sedanji odbor nikl gospodarskega odaeka ne pridružili s svojimi detajllrani-ml pojasnili? — Naglašanje, da nam sakoni ne pripuščajo črpa tl ls določenih skladov In pa. da nI drugega Izhoda kot povišanje aaesmenta, in to ie celo do 80 centov na člana. Je povsem pretirano. kje pa »o bili tedaj ti strogi varnostni zakoni, ko smo pre- odzvale in naj ne pričakujemo, da nas bodo moški silili k temu — nikakor'ne! — Tega pa že ne pričakujemo od moških, ki se niti ne zavedajo,-da s svojim zapostavljanjem ranijo članice na ponosu tako, da one, ki znajo "več ko krofe peč", rajši iz olikanosti molče in nočejo metati boba ob steno! Želja, da bi bilo od naših sester več dobrih in vzornih dopisov, je na mestu, toda skušnje so nam na dlani, da smo z našimi zaslugami v. vseh ozirih vedno ns senčni strani, kajti voditeljski krogi dopisovalkam še niso nikdar posvetili spodbude s tem, da bi nam naklonili poseben kotiček v listu, v katerem bi «e dopisovalke prostojše izražale ln se tako Izurile v vzorno dobrih razpravah. lajiko stal ne dopiaovaljte.pa prstih ene roke preštejetf, pfi.posta vito kriv do tam, kjer v resnici, je, kljub temu pa proporČno po številu nas ni manj ko^ je moških. Pojasnilo glede trehr pozicij zajamčenih v združevalni pogodbi gl. odbornik,SSPZ bi pa moralo biti b^j,jaano izraženo v zapisniku, da bi članstvo razumelo, če je res tako. O tem bi pač bilo dobro tudi nekaj razprave, da bf se zapisniki glasil bolj jasno, ker taka tolmačenja napredni organizaciji niso v u gled. Navedba, koliko je nameščenk v gl. uradu, ne spremeni jedra razprave kl jo imamo na reše-tu, kl se nanaša glede gl. odbor-nic; je že res, da resnična demokracija ne pozna razlike med spoloma, jeziki itd. In^da tudi ne deli nikomur predprnvic. To sa me vemo in vas ne vprašamo za predpravice. Me hočemo le, da se pravila tako usmerijo, da bodo vsaglaSena tudi z demokraci jo glede članic...Sistem, ki ^a Imsmo sedaj za volitev gl. od bomlkov, je za članice ravno ta ko nepremostljivo zlo kot volilni davek na jugu. To se v resnic lahko naziva, dR demokracijo ja šemo, namesto da jo pošteno izvajamo. Urodnit- nam s svojim Član kom skuša prikazati, da bi bila tozadevno izboljšana točka al ►p. ememba volitev nekaka pred pravica članicam. Kaj še! Z dru gimi besedami rečeno, je, kot da se prikrito strinja z onimi, ki nas radi tradicionalnih predsod kov prc.vajo, zaU' navaja, kdo vse bo nn podlagi spremembe zahteval slične predpravice; če je diskreten, bi moral dati do- ral, je po odtenkih zaznati, da upa, da proti njegovim ugotovitvam od strani članic ne bo ni-cakega ugovora, da naj bo s tem konec tega pikantnega vprašanja, pa mirna Bosna. Kako vsled tradicionalnih predsodkov slično trpijo tudi ženske v poee-dajočih, boljših profesionalnih poklicih, o tem bi se lahko napisala debela knjiga, toda naj za danes zadostuje. Christlns Moselej. 192. Nspredne Slovenke Cloveland.—Čakala sem, ds bo katera članica Naprednih Slovenk 137 SNPJ poročala o našem kegljaškem teamu, ki se je udeležil tekme v Detroitu, toda ni nič. Na seji je sestra Jose-phine Zakrajšek poročala, da so zopet dobile prvenstvo v keg-janju in prinesle tudi trofejo, catero so izročile društvu. Sestri Hanko in Sevšek pa sta dobili prvenstvo v "double" in tudi rofejo. Na seji je bilo veliko veselja. Lani so naše kegljačice dobile prvenstvo v Waukeganu, letos pa v Detroitu. Lani je šla z njimi sama sestra Eršte kot "šaperon ta", letos pa so imele tudi moš-cega v osebi Johna Simčiča. Šla je tudi naša predsednica Jose-phine Močnik, kot tudi Milka Kres. Imeli so se prav dobro. Po seji so jih članice malo pogosti-l^in izkazale hvaležnost za njih trud. Za delegatinje so bile izvoljene same Pepce in sicer Josephl-ne Močnik in Josephine Zakrajšek, namestnici pa sta Josephine Tratnik in Josephine Mežnaršič. Vse so aktivne in druitvo se lahko zanese nanje, da bodo Izvrši le, kar jim bo naročilo v prid članstva in jednote. Na naši prihodnji seji prvi četrtek v juliju bomo malo raz pravljale o izboljševanju praVil. Torej sestre, pridite na sejo, in posebno še, če imate kaj koristnega priporočati, da bodo naše da po parlamentarnem redu odločajo konvencije, kdo naj bo izvoljen, tam pa ne smemo poznati delegatinj in ne defegatov. V Združenih državah, kier mi zborujemo, poznajo le delegacijo, ne pa članic ali članov, oziroma smo vsi poznani kot "člani", pa bili v hlačah ali brez hlač. We are ali members, and that is aH! Sedaj si pa oglejmo volitve glavnega odbora na enajsti konvenciji SNPJ: kako so naše enakopravne delegatinje zastopale svoj spol. Odsek za pravila je predlagal pet članov v nadzorni odsek, ki bi se lahko pomnožil z dvema brez vidnih hlač. Ampak zdi se mi, da so delegatje bre/ vidnih hlač v svoj dobrobit ali na svojo željo to odklonili(le). Je pa še drugo. Br. Zaitz iz Chicaga je izjavil, naj delegacija izvoli take glavne odbornike in uradnike (gotovo je imel v mislih tudi ženski spol), katerim bo zaupala vodstvo jednote. K temu naj jaz to pripomnim, da je to glavno v organizaciji, ne pa kateri spol jo vodi. Prišle so volitve. Ženski spol ni nikogar nominiral za gl. predsednika. In zakaj ne? Če kdo zahteva enakopravnost, zakaj je ne podpira? Pravica in prilika je bila na obeh straneh enaka. Za prvega podpredsednika ni nobena nikogar predlagala, dasi je bila pravica na njih strani. Za drugega podpredsednika ni bila nobena nominirana. Zakaj ne? Bile ste tam. Potem je br. Cainkar apeliral, naj kdo nominira kakšno žensko. "Ubogale so" in nominirana je bila mladenka Grze, katero pa je prvi distriktni podpred-senik porazil s 54 glasovi veči ne. Nominirana je bila sestra Mejash, ki pa je bila z veliko večino poražena po br. Klanšku Tukaj se vidi, da se je ženskam dala prilika in še več kot prilika, ker takih apelov se ne sme delati na konvencijah, ozi roma to lahko stori le — velika glava. Glavni tajnik ni imel nobenega protikandidata, dAsi smo vsi enakopravni. Pomožni tajnik ga je imel, toda njegov protikandidat ni bil—brez hlač. Nobena Nasvete z» konv^ »tun delegatom, k-ko je bilo pred »V Kolikor nas Je bib »nrK> pred ustanovitvi,« vArmi spadali k drJVa «ednjih naselbinah h kateremu sem pri volitvah druitveroft zvoljen za "malega^' Br»«?1?6 neki "br*H m Bratje, to ni prav, da Jo i li starega (prejšnjega) u. tako na cedilu in „voha ga!—Vecma je večina aeo_ 4o drugi in pri tem JiQlUu n seje pauriniU muelv, da nas nekateri bratje ne :rajo za enakopravne, ker "domače fare." dCNrÎt^t^m ****** ai hotel» biti «Uvn* Z CMPr Aami .o rg. tošnje sezone na zadružni farmi jestvin in pijače, da* bi bili ljudi lahko zadovoljili. Priporočam, da bi drugič tiste vprašali za svet, ki morajo potem odgovarjati, ko vsega zmanjka. Kampanja za pridobivanje novih članov je zaključena. S tem pa ni rečeno, da ne smete pripeljati v društvo novega člana ali članice. Apeliram na mlade matere, da vpišejo svoje otroke v jednoto, ker bo to le njim v korist. Pridite k naši tajnici sestri Simčič, ki vam bo rada dala vsa pojasnila, kakor tudi druge odbornice in članice. Hitite, ker čas beži. i Ako še niste naročeni na dnevnik Prosveto, storite to takoj, ker to je še edini list, ki ga človek z veseljem v roke prime in čita. Posebno dobri so urednikovi članki ln predsednikova kolona; se vidi, da sta oba Izkušena v svojem poslu. Članice, ne pozabite drugega ohijskega piknika v Girardu 4. julija. Udeležite se v čim večjem številu, podrobnosti pa boste čltale v listu. Joe Mesnarsic. Nekaj o šenskl enakopravnosti Clevolsnd.—Ker smo v Pro-sveti opszili psr dopisdv glede demokrscije in enakopravnosti, češ, da je ženski spol nlms pri SNPJ. poglejmo torej, kako stojimo s to enskoprsvnostjo pri volltvsh glsvnegs odbora na konvencijah naše jednote. Se prej pa poglejmo ustavo Združenih držav, ki tudi daje ženskemu spolu enake pravice kakor jih daje Slovenska narodna podporna jednota. ,_,___V Clevelandu imamo na pri- . "«teoo za sprejeije moje re- ( mer 32 vvardov in niti ene žen- " fJlll*" da V* v "«"n. zbornici, dasi so tudi ženske kandidirale. Ne vem natančno, koliko je ženskih zastopnic v zveznem kongresu, vem pa. da jih ni niti tucat. Vem tudi, da ni v ohijski zborni«! niti ene poslsnke Zsksj ne? Zsto, ker ženske še ne r.nsjo dovolj politično mešetariti. Tudi nsše sktivne članice ve- ka predpravica že dana z atletiko ml. društvom Itd. Naglašanje, da v smislu pravil ln demokracije ne more ni-kdo diktirati društvom, koga naj Izvolijo za delegata in ti seveda gl. odbor, se med vrsticami jasno razume, da mu prija ta si- stem. ki ote*koču)a članicam ra-ko njih izgubili lepe vsote Inve-1 di manjšine, da niso izvoljene v »tiranih tisočakov? | gl urad Zato je krstil tozadev- Vse to smo prebolsli molče in | no volilno spremembo sa "pred-poleg tega imamo še denar za pravico" kar pa v resnici ni niči v glsvni ursd. sli glsvnrôd'lMr prispevanje raznim ustanovam | drugega kot pošten, »n v aoglaa-1 »t morajo pomagati z Izkušnjami, nt t resolucijami Zdi se mi, gajnica SNPJ, daai se doma ra zumejo na denar—če ga je kaj. Tudi ni bilo nUb&it ženske, M bi hotela prevzeti upravniike posle, še manj pa kandidirati za urednika. Menda ni hotela nobena mojega glasu, ki bi ji ga tako rad posodil Tudi ni bilo nobene ženske, k bi hotela sprejeti v gospodarski odsek, čijega predsednik je bi' izvoljen brez opozicnje. Tam je bil dodan še eden, da bo kupoval. Zakaj ni bil na to mesto imenovan delegat brez vidljivih hlač, ki se razume na kupovanje? Ko je bil na dnevnem redu protest br. Vidmarja, da se od stavi uslužbenko, če se poroč ni bilo proti tej diskriminaciji nobenega protesta od žensk, da si bi to pokazalo, da ženske sku pa j drže. In zakaj ga ni bilo? V nadzornem odseku Tie vidi mo nobene ženske, ker ni nobena hotela kandidirati. Zakaj ne Ko so prišle na dnevni red volitve porotnega odseka — o ja tukaj pa, tukaj! To je sodišče in vsakdo lahko sodi. In menda se bo ravno tukaj moral uvrstiti del našega članstva, ki hoče imeti zastopstvo v glsnvem odboru Predi^p bi se nsdsljevslo enskopravnostjo, bi bilo dobro vedeti od onih članic ki so bile na konvenciji, zakaj niso bile no-minirane, in če so bile, zakaj niso sprejele. Nsdsljnje vprašanje je, če so priprsvljene kandidirati v vse urade, ne da bi se ustrašile nssprotnlh kandidatov. Mi moramo vedoti tudi tole: ds je še veliko moških, kl si tudi želijo glsvnegs ursds. Ampsk glsvno vprsšsnje je. kdo največ stori v sedanjih časih, ds gremo nsprej s pridobivanjem članstvs. " »" Ts dopisnik svetuje vsskemu brez rszlike ns spol, ki želi ksn-dldirsti: Poskusi, če bo šlo, bo Šlo. če ne. ps ne. Reaoluclje ne pomsgajo nič, pomagaj si ssm! Frank Bsrblč. 53. iz Ta incident mi je d^j _ da sem šel na delo za novoI tvo v naši naselbini. Bilo k , cej "letanja," kajti obuktf bilo treba vse rojake ¿Ui*I nečlane. Pri tem mi'je bik veliko pomoč moja "star» (pa ne fordka). Rojaki so ma pozdravili korak za društvo, tu pa Um je kdo 1 z glavo. Naš sedanji pre tih, bomo pa zdaj "poglihili proslavi naše dvajsetletni«, tera se vrši 4. julija ni Sta tovi farmi, v kempi M. fl* ste, kje je to. Naš pripravljalni odbora veda, da bi nobena dvorm bila dovolj velika, zato je* omenjeni prostor pod mfla bom. Vsi veste, kje je ta p«l ne veste, pa, kaj vas UB « TJako bo kakor v ovangeigr beno oko ni videlo in noj uho slišalo, kaj jevsepnpo^ no za one, ki pridejo Če vam povem, dsje voil naš Tone Sular, potem UM» ste, ds je on "maj .ter" Pravijo, da bodo tekme m vrste in "prajzi" v .zob^ju'I črtu je tudi dirka mrf m in sivim magarcem. W ■ videl, da je Sular z uiea m* vsi (ničsenesmej^* ( to dobro razume), del, da ima nekaj P«1 kom| ampak ksj-to je «i Pridite torej od blizu « n« slavnostni piknik os niči društva Nov. de* SNPJ na Sterletovi ^ 4. julija* M ar tla Go"* (Iz Prosvete. 25 je umrl Fr Komar od član SNPJ. Zadeva SNPJ V ju se je ustanovi* društev SNr». pZZA Jev iBOsemstro. - velike delsvsk* V AafW" ieelei*« vlada * ^frJUNUA Hjyrt.Hkaffarpftna jluáporna Iržnota PROSVETA > Am OLAVWI ODBOR nraSsVAUn jvilke govore J,220,967-428,889,000,000 Jacob Zupan i, ne bo tako hudo, kot napove. Številke so sicer po-t, kajti dotaknil se bom i jednote z gospodarskega ca, ko bom govoril o sploš-¡konomskih razmerah in pa nem o zavarovalninskih nh. Zategadelj se števil-pač ne moremo izogniti, pa sem številčne podatke ti kar najbolj in p&aati mogoče poljudno, itevilko v podnaslovu ste spoznali - $19,220,967 je SNPJ od tvojega popa do konca 1. 19401 ključu je bolniške podpore, line, operacijske odškodnine ruge podpore. Lepa svota, ; člani SNPJ smo prav ponosni. kaj predstavlja $28,889,-0? To pa je skupno premo-približno 243 bratskih pod-organizacij, 365 zavaro-nskih družb in 66 drugih j, ki nimajo rezerv, ogromna je ta vsota, zapo-d šele, če primerjamo s zlata Združenih držav, ki jpada največja na svetu: ».000,000. Amerika ima to-milijard manj zlata kot movrstni zavodi za zavaro- kar sem imenoval milijar-hitim pojasniti, da mialim angleškem načinu štetja, mnogokrat te čase posluša-»rocila naravnost iz Angli-tuintam dobimo tudi angle-pi»e. je dobro, da pozna-iiko. Evo: takozvanih 'legal reserve life insurance' — torej zavarovalnih družb, ki imajo postavno določene rezerve. Bratskih podpornih organizacij ta odbor ni preiskoval, vendar so v izčrpnem poročilu, ki obsega knjigo 477 strani, večkrat omenjene. Poročilo je bilo objavljeno šele pred krat-cim, podatki pa se v glavnem nanašajo do konca 1939. Anali)« A 1.000,000 milijon milijon »>0.000,000 milijarda bilijon »0,000,000 bilijon trilijon toeija in vsa srednja Evro-» isti sistem kot Anglija, •lučajno tudi pravilen, »oženje vseh hranilnih w - to je bratskih in dru varovalnic, bank, poštne totte in hranilnih in poso-druitev - je v desetih le-Mporastlo za $11,044,-Toda 94.7 odstotkov teh e-milijard je narastek žalskih družb in braUkih izacij. ogromen porasiek premoli pomeni glavobol vsem *> morajo te milijarde in-«tako, da donašajo obre-vPrafcajte kateregakoli «'«podarskega odseka SN-fwke zavarovalne družbe ■^eda posebne oddelke za ' ^je in upravljanje pre- Jtte leja 1938 kupile skoro bh k, ' ~ VBeh korpo- ftondov m not izdatnih lftu In kar je še poseb- ••dno. Jp dejstvo, da družbe kupijo pri-trgu, čimdalje Tako so leta polovico—##J% '«■J Privatno, predvsem >»vn.h naprav. Ko je Z* izdala Com- « Edison Iružbs nad ¿J» novih bondov, jih kw«>celo iz-¿™kn Pobaaale za-*** dru/be! 1938 kongres ^ prta«(zavarovanje : , Pf>>*kavo je vodl-nad Eschange r TNnc Commlt-H predvsem Rudija kih vknjižb. Še vedno prvih $1,000. Jacob Zupan $ Odbor je pri proučevanju investicij prišel do zanimivih zaključkov, kakor na primer: S tem, da investorji iščejo bonde brez rizika, sami povzročajo, da ao investicije bolj rizkantne. To se sliši nelogično, pa je razumljivo. Pravilna kapitalizacija javnih naprav je na primer 45% bondov in 55% delnic. Toda ker investorji vprašujejo po bondih, je mnogo javnonapravnih podjetij spremenilo svojo kapitalizacijo, tako da je več bondov kot delnic, kar pa seveda pomeni, da ao bondi bolj rizkantni. . Klale investicije Dočlm bratske organizacije — vsaj naše slovenske — nimsjo farmarskih hipotek, imajo pa zavarovalne družbe veliko besedo v ameriškem kmetijstvu. Leta 1910 so te družbe posedovsle 12.1% vseh fsrmsrskih vknjižb, lets 1928 nsd eno petino: 22.3%, toda od takrat so zopet znižale skoro na isto stopnjo kot lete 1910, ksjti lets 1939 so imele 12.6%. Kskor vemo, je pomsgs-ls zvezns vlsds, ds so se zavaro-valninske družbe rešile ogromnega bremena in — izgube; ko farmarji niso mogli zmagovati plačil, je vlada refinancirala nešteto vknjižb. Od vsot, ki jih je vlada porabila v to svrho od 1933 do 1936, so dobile te družbe povprečno 14.4%, v nekaterih državah pa celo nad 307r, kot na primer v Ksnsasu. Kljub tej izdatni pomoči imajo pa te družbe še vedno velike sitnosti s te vrste vknjižbami. Konec leta 1938 na primer je 14.75% dolžnikov zaostalo a plačili davkov in obresti ze nad eno leto Zavarovalninake družbe imajo silne neprilike tudi z bondi velikih poslopij. V manjši ali večji meri imajo take skrbi tudi bratske organizacije, vključivši našo SNPJ. Ena zavarovalna družba — New England Mutual — je imela ob koncu leta 1938 29 6% vknjižb, ki ao zaostale s plsčili obresti in davkov nsd leto. V Chicsgu Stoji poslopje, ki po-sebno izrazito kaže. ksj so Investicije ns velika pnek^js. Ns 29 S. LaSalle St. - čikašlu Wall Street — atoji 13-nadatropni nebotičnik. Mnogo let ga je lasto-vala in imela v njem svoj glavni stan National Life Insurance Co. Ko je šla ta 'po gobe', je prešlo poslopje v roke Hercules Life Insurance Co., ki je bil nekak odrastek Sears, Roebuck & Co. In ko je Washington National Insurance Co. prevzela Hercules, je prišel v njeno last i nebotičnik. Washington družba ga je prodala za $1,275,000 družbi Equitkble Life Assurance So-ciety, ki je porabila nadaljen milijon za predelavo poelopja, kjer ima sedaj avoj glavni atan. Vse družbe — razen zadnje — ao imele občutno izgubo Pred seboj imam finančno stran iz Chicago Daily Newa z dne 1. oktobra 1931. Tu je poročilo o žalostnem položaju, v katerem ae nahaja Chicago Audi-torium Aasociation, to je namreč ime družbe, ki ima v posesti gledališče, nebotičnik in hotel na čikaškem Michigan Ave. Takrat je bilo v rokah investorjev bondov v vsoti $834,000, katere je bil pripravljen kupiti Mark Wil-ling po 10c za dolar. O delničarjih se ni takrat govorilo in tudi kasneje ne—vsega skupaj so dobili ti le eno dividendo in sicer borih 1.5%, in to je bilo leta 1893 — potem nikoli več centa. Toda to prvo čikaško operno poslopje, ta zgodovinski hotel, v katerem je društvo Pioneers No 559 praznovalo svojo desetletnico, ne bo nikomur več povzročal glavobola. 30. junija t. 1. je vratar zaklenil vrata xa zadnjim gostom hotela in avetovnoznano gledališče — zlasti radi svoje a-kustike — je spustilo zastor, ki se ne bo nikoli več dvignil. Vseh avojih 52 let ni bilo podjetje do-bičkanosno. Northwestern Life Insurance Co. je imela znaten delež'pri tej stvari. SNPJ ima podoben glavobol z bondi Lake Shore Athletic kluba. Moody's Investors' Service je lepo opisala in ocenila to moderno 18-nadstropno poslopje na 50,000 štirjaških čevljih zemlje. Po tej oceni iz leta 1928 je bila zemlja vredna $1,280,635, poslopje pa $4,500,000, skupaj z drugimi pritiklinami $6,250,000. 'Zlatih* bondov je bilo izdanih samo za $3,000,000 — ali natančno 48% imenaka vsota, ocenjene vrednosti. A danes — hekaj *cenWV na dolar! In tako v Chicagu — in drugod — danes podirajo nebotičnike, ker ne prinašajo dovolj dohodkov za kritje davkov in obresti. Davkar okraja Cook, Toman, prizna, da kaka petina atarih davkov v trgovskem delu Chi-caga ne bo nikoli plačana in zato priporoča, da ae razlastijo in podero nedobičkanosna poslopjs in nspravijo parki . . . Nič ni čudno, da je v deaetlet-ju 1930—1939 prenehalo poslo-vsti 188 zsvsrovslninskih družb! In 'čista' izguba 26 največjih družb je znašala v tistem desetletju — samo pri bondih in delnicah! — $483,620,000 In ker ne more nalagati svojega denarja po visokih obrestih, preneha Prudential a 1. julijem t. 1. izdajati več vrat polic, zlaati kratkoročnih. Odstotna primera, kako imajo zavarovalne družbe in naša SNPJ investirano avoje premoženje, je vrlo zanimiva, ker ksže, ds je jednotino premoženje nsloženo mnogo bolje: SNPJ Družbo Zvezni bondi ............. 39.0% II.«« Državni in občinski 33 8% Javnonapravni, industrijski .....i.................. 71* Zamljtfke vknjižbe .,..11.4% Farmakr vknjižbe-----.— Železniški bondi ..........—.— Kako ima denar mlade' Zadnjič mi je neki član poka-zal lestvico, ki kaže, kako bi rastel 1 cent, če bi ga bil kdo naložil kmalu po začetku štetja let po sedanjem sistemu po 6%. Lestvica je zanimiva, toda v tej številki Prosvete ni prostors zsnjo, zsdostujejo nsj le neksteri glsv-nejših podstkov: Tisti centek bi « prelevil v milijonerjs že leta 354 Leta 474 bi bil milijarder in danes bi znašal — čemu mučiti stavca! — 7 in 45 ničel! Izgovoriti bi tega najbrž ne znal nihče, vsoto ssmo pe bi si mo g oče presta vi jsl lahko le Ein šteih ■■ ¡Po dvajsetih letih veliko razpravljali in bodo še. toda v tf) razpravi ae he moremo a tem baviti. Nepobitno dejstvo je, da v današnjih razmerah so obresti velevažne za obatoj in profit jednote. lati član — in najbrže mnogo drugih — ni zapopudel amortizacijskega sistema. Danes po-sojujejo hranilns in posojilna društva, bratake podporne orga-1 sem prvič dobil v roke Prosveto nizscije in drugi skoro isključ- —sveženj starih izvodov, ki mi no na mesečna odplačila, ki so jih je poslsls mati iz Clevelan tako preračunana, da v določe- da. ko sem se na svoji ahaaver-nem roku vknjižba avtomatiČ- tki poti po Kanadi za nekaj meno poteče, ker je i/.plačana. Se- L,v ustavil v Torontu. Poprej veda ima tudi jednota precej ta-\Mm ie r«dkokdaj videl kak alo- Ivan Jontea ae poalavUa od * slovenskega Javnega življenja. Svoj sadni i slovenakl spis Je poslal ProavetL v kateri Je iašel tudi njegov prvi pred lt leti Dvanajst let je tega, odkar venaki časopis, kajti Slovencev Vzemimo za primer $1,000, ki ni bilo mnogo v Kanadi in jas jih hočete izplačati po 5% obre- jih^ nisem čeato arečaval. Da bi ati v 15 letih. Leatvica pove, da \m sam naročil na kateri koli ča-plačate vsak mesec $7.91, toda L^ jt bilo uko wko* nemo-to ne pomeni, da plačate vedno ker me je tekma za zaalu-isto vsoto za obresti kot neka- tek goniU kriiem ^ deitli in teri domnevajo. Poglejmo lest- nUtm imel nikdar gtalnega bivališča. Tako sem se seznanil a prvim ameriško-alovenskim ča- Ulavnlca $9.74 JJ4 sopisom šele dve leti po prihodu 4.57 v Kanado in ta časopis je bil 5.08 dnevnik Proaveta. Moja mati gotovo ni slutila, Mi da bo njena pošiljka postavila 7.53 nov mejnik v mojem življenju, vico, Koncvm 1. meseca 15. 49. 78. " 91. * 111. M 145. i 89. Skupaj ate plačali $1,423.80 in j kakor ni vedela, da se je dobro v petnajstih letih je vaš dolg v leto poprej zbudila v meni stara celoti britai. Letno pride komaj ambicija, ki je trdno spala v mo-$94.92, vkljuČivši obreati in od- ji notranjosti vse od moje štiri-plačilo glavnice. — Po starem najete pomladi, ko sem nekaj načinu bi plačali letno $50.00 sa- časa sanjal o pisateljevanju, mo na obrestih, skupaj torej Iskra se je vžgsls, ko sem se po-$750.00 aamih obreati in kajpada Uimi 1927-28 mudil v Regini, konec petnajatega leta dolgujete glavnem moatu kanadske sapad ti ameriško-slovenski književnosti, kolikor in kar so mi pač dovolile moje zmožnosti in omejitve, toda vedno s najboljšo voljo, prispevati vsaj neksj dobre- > ga. Ali sem dal iz sebe najbolj-' še, kar je bilo v meni, ne vem;; toda potrudil sem se. In brez ! oaira na to, kaj mi prinaša bodočnost— teh dva na jat let, ki; sem jih prebil pri tem delu, ne > bom nikdar obžaloval, temveč ai i i h bom ohranil v prijetnem apo-minu. Lepo je bilo, dokler je trajalo. Skoda le, da so razmere tako često proti človekovim najglobljim željam in hotenju—da življenja ne moremo obračati po svojem, temveč se moramo ukloniti njegovim diktatom ter ae prilagoditi novim raamseram, ali pa izginiti. Pripomba uredništva« Br. Jontea je prevedel za dnevnik Prosveto daljšo povest iz angleščino "Zeleni gradovi", katera je bila aprejeta že meseca maja t. 1. in še vedno čaka, dokler ne poteče aedanji roman Polom v dnevniku. Dalje nam Jontes sporoča, da ao v njegovi "zapuščini" še nekatere druge aloven-ake atvari, ki bodo prej ali alej objavljene, kar pomeni, da Jon-tezovo ime ne izgine Še tako kmalu is naše javnosti v Ameriki. ne province Saskatchewan, kjer «7« 29.»% 13.0% 10.5% 17.4% Marsikdo si mogoče tudi ni na sem bil bres znancev in bres slo-jasnem glede bondov, pri katerih venakih knjig in časopisov, vsled plača jednota premijo — to je sem se silno dolgoč^il. To več kot imensko vrednost. Zve- dolgočaaje je bilo vzrok, da aem zni bondi — razen obrambnih in L, nekega dne sačel igrati a alo-hranilnih — ao že dalj čaaa akoro venakbni verzi in ko sem nehal, brez izjeme nad imensko vred- L^ na BVOje M*udenje spoznal, noatjo. Pri nakupu takih bondov \dm Mm ikov|ll nek.j kar bllo ae kupec kajpada ozira na donoal podobno pe,mi.. Nekaj dni po-ki se da natančno preračunati. znfif ie Mrwii0 v "hotel", kjer Donos premijskih bondov je «•- presimoval. nekega rojaka, veda naunčno preračunan in si- L teremu „m brt -yoJ cer na popolnoma isti način kot k[ kug Mo| gori ^^^¡¡^Jf^^^1^!^ pohvaliU^rtVlepo se sliši" To -p—k nwuiji!ji? U nad 100 je dejansko in v ^oti P^u^m Pozneje aem začel pi- povrnjena in viakokratni osta- HjTTfi ^¿fS t nek je obrestovw v Hti meri kot i* b W Hensks vsots. menil, da znam pisati prav za- Pa pd^)mo ikiaj razne vrrte ?^ f^J® tudi drugi čitall moje atvari. je sprejel v vrsto svojih sotrud-nikov tudi Ameriški drušlnskl koledar. Moja pot v ameriško-alovenski tlak je bila utrta. Tiste čase sem bil prav srečen človek. Moja glavna ambicija je bila, postati dober slovenski pi» telj. Bil sem prepričan, da se mi bo U želja izpolnila, kajti verjel sem v svoje možnosti in volje in vztrajnosti mi ni manjkalo. V svojem mladostnem zaletu sem popolnoma prezrl težke probleme, pred katerimi stoji slovenski književni delavec v deželi, kjer je alovenščina samo jezik naglo izumirajoče skupine priseljencev. Ti problemi so mi stopili pred oči kmalu po povratku is staro domovine 1. 1931, Sprva mo niso posebno motili, toda polagoma 'ao se mi zarezali v možgane in me začeli mučiti. Začela ar je doba dvomov, malodušja in oma hovanja. Začel aem ae vpraševati: AU ima alovenski pisatelj v Ameriki kako bodočnoat? Kako dolgo bo Še živel ameriško-slovenski tisk? Ali obstoji kaka možnoat, uatvariti ai znoano eksistenco kot slovenski literarni delavec ? Odgovor je bil vedno negativen: Nobene bodočnosti; ameri ško-slovenski tisk odhaja v za ton; možnoatl, priboriti si eksistenco kot ameriško-alovenski pisatelj, ni. Vaa tri vprašanja ao važna. Kadar človek uvidi, da njegovi čitatelji izumirajo in dd* je tisk, v katerem se udejstvuje, obsojen v grob, tedaj izgubi njegovo delo zagon in vanj se zajedo dvomi o vrednosti in upravičenoat laatnega dela. Razvoj ameriško-alovenakega tiska ps ne vzbujs več nobenih nad, kajti svoj vi šek je že prekoračil ln pot vod nsvzdol. Naš književni trg je mrtev. Cašopisi, katere imsmo, ao blizu točke, ns kstsri ss bodo morsli začeti umikat drug dru gemu. Vae to je posledica raz mer, nad katsrimi nimsmo nobene kontrole in ki ae najbolj oči tujejo v nepreatanem krčenju alovenakf čitateljake publike Ameriki. Vaak nov grob med Mt ameriškimi Slovenci pomeni vr- 4 jut|t4l „ je pr^ič po dolgih le- zavarovalnih naSJnrtv. Najboljši je seveda brataki, demokratski načlo. Najslabše pu so ^tevilne navadno neinkorporirane 'ases-ment' organizacije. Bratake podporne organizacije imajo tudi a-sesment — toda imajo pa tudi rezerve za svoje sklade, dočim one druge organizacije Razpisujejo asesment, kadar se jim zdi pri vodstvu potrebno. Kadar ni dovolj v blagajni, mora dedič pa vzeti, kar mu ponudijo. V Springfieldu, 111., je tožila neka Ženska štiri bivše uradnike neke organizacije, ker je ob smrti svojega moža dobila $12, dočim je bil mož zavsrovao za $800. Baš take družbe in organizacije imsjo najbolj kričeča imena: Guarantee — reserve Life — itd. Zdravniške preiskave navadno ne zahtevajo. Asesment je smešno nizek — včaalh $1 za celo družino, od 1. do 75. leta. Toda čltatelj teh vrstic pač ne bo nasedel taki vabi, torej dovolj o tem. Zavarovalne družbe ln mnoge bratske orgsnizacijr , bazirajo svoje premije ln aaesmente na posebni lestvici: American Experience Mortality Table. V resnici je to cela vrsta lestvic, navajamo pa tu v primero le dve; I »nad 100,000 otrok 10 lat starosti bo dočakalo 03.837 starost 30 lat 30 40 50 . «5,441 78,10« «0.804 «7.917 18.589 14.474 847 11zmed 190,000 ljudi atarih 15 lat bo umrlo v trku enaga lota 895 40MM M MM M "IIIS l^ßMM 0 H 0 m m uff JI M H M M . M .M M 401) (Nadaljevanje prihodnjo arado) 70 80 90 Dimitven* vogti Willard. Wie. — Članstva društva si mo-11«$ »*PJ naznanjam, da je dru* v o razveljavilo volitva sa delegata, ki z - . fc_i4.se aa vršile 1«, maja in valrd tmg* Mogoče bomo malo bolj dru4|vo t¿redno aejo sa 19 navadnih S- akUvnl pred lati. s vm ta par lat nI na spregled; ¿» vam y ta koristi društva. razumeli, če omenimo, ds bi lsh- iuniia j popoidna v navadn ko dsli vsakemu človeku, ki Je prostorih. Vabljeni «a vsi da aa živel v teh 1M1 letih vsako se-1 del»tit*. tudi uau. ki_sfe bOl_akth kundo po en milljonček dolarjev, pa bi ostala še vedno «MM|^ dv.)a«Jm< lati . ta vsota. In član me je vprašal, ka-L|ff) gr«jtu. aa koal« od zaioč na leetvlco. če ae mi zdijo fVt|| udrU-tiU aa ie vatlna naj od obresti - to je. "da ime denar mlade" — poltene. O tem ao že Wf V letu, ki je sledilo, aem napisal velik kup pesmi in povesti, ki ps so nszadnjs vse končsle v pismenih, ker aem alutil, da niao bile še godne za tlak. Nazadnje, ko sem mislil, ds obvlsdam pero prilično dobro, aem sačel razmišljati o tem, da bi se obrnil ns kakega alovenskega urednika in vprašal za nasvet. Ampak koga? Znanci, na katere aem ae obračal za naavet, kam bi ae obrnil, ao ae mi pomilovalno nasmeho vali: "Kmet je rojen za plug in motiko, ne za pero!" so modro vsli. "Izbij si to neumnost iz glave." Tods mene niso prepri čeli- Imel sem pač vero vase in v tisto, ksr se je Jedvs zsčclo prebujati v meni. Verjel aem, da imam pristno pisateljsko žilico Zato aem vztrajal. Potem mi je nekdo svetoval, naj 8e obrnem ns Frsnka Ker-žeta, urednika bivšega mesečnika Čas. Poslušal sem naavet, pisal Keržetu ter mu poslsl neksj vzorccv svoje "poezije". Odgo-ivora nisem nikdar dobil. Vzlic temu ps se nisem hotel podsti. "Ns prsvegs človeka se nisem obrnil, to je vse", aem zaključil. "Trcbe se bo obrniti do koga drugega. Ampak na koga, ko ps nikogar ne poznam?" Odgovor sem našel v Proaveti. "Ivan Molek je tvoj mož!" sem vzkliknil pri sebi. "On ti bo pomagal." Ivan Molek Je bil tedaj prvi pomožni urednik Prosvete In njegova "Opazovanja" ao napravila zelo močen vtis name. To je bilo vzrok, da se nisem obrnil naravnost ns tedanjega glavnega urednika Jožeta Za-vertnlka, temveč nanj. V dolgem pismu sem mu pojssnll #vo-je smbicije in priložil nekaj vzorcev svojegs dele Cez neksj dni je prišel njegov odgovor. Dolgo pismo, v katerem je pri Js tel Jako kritiziral moje hibe in pomsnjkljivosti In gs zaključil z ugotovitvijo, da imam zmožnosti, le opilltl jih bo treba Njegovo pismo me Je vzpodbudilo k nadaljnjemu delu Kmalu nato je prosvete pri-nesls mojo prvd črtlco Bredi lete (I929| sem ns Mol kov o pri-goverjenje postal tudi sotrudmk Mladinskega lista in jeseni me Društvene priredbe OarsncUs aa lepo vreme Arma. Kana. — "Kadar potrebujemo dežja, smo kar veseli, če ti, Shulsr, oznsnjsš ksko veselico sli piknik, ker smo sigurni, ds bo ns tisti dan deševalo". Tako čarodejno moč mi Je pripiaal prijatelj farmar, ker ao nam pred par tedni vremenaki bogovi po-kvarOi piknik mladinskega krožka. Ampak da dokažem, da temu ni tako, vam povem, da bo letos na 4. julija lep, vroč dan. Ta dan namreč priredi naše društvo 434 SNPJ iz Arme piknik na znani Strlrt^vl farmi v Edisonu in že ve, kaj dela. Če Ima kako društvo tri ali Eet priredb na leto, je rea že ne-ako odveč vse obiskst, ampak v tem slučaju je čisto nskaj druge-Tj društvo, ki ima piknik zel, ki sa ne bo nikdar zamašila. Mladino nam Je vzela Amerika. Še kakih deset let in vse, kar bo ostalo od slovenskega tiska v Ameriki, bo nekaj glasil, v katerih bo slovenščina potianjena na drugo meato, in morda kak dnevnik ali tednik. Na pisatelja vpliva porazno že dejatvo, da ne more doneči mladine, na katero je najlažje vplivati—In vaak resen piaatelj šell vplivati na svoje čl-tatelje; ko pa uvidi, da se celo njegova originalna čitateljska publika neprestano le krči In krči, začne postajati (»esimiat, ae vdajati brezupju. Pa napoči trenutek, ko se vpraša: "Ali se še splača plavati proti toku, ko pa Je tok močnejši od naa, od mene?" in ko ai mora pošteno odgovoriti, da je ves trud zaman, da ni mogoče zajeziti toka uao-de, kje šele obrniti—ln vanj strmi priznanje, fia je bitka izgubljena. Dobrih osem let sem se boril proti temu priznanju, gs zanikal. Kljub temu se Je zajedalo vame globlje in globlje. Nszad^ nje sem se mu začel približevati po ovinkih kskor msček vreli kaši. "Ko bi bil dvajset let starejši, potem bi lahko upal, da bom šel v grob obenem z našim tiskom . . , Ps nisem. In ksdsr napoči usodni čss, bom premlsd za grob, prestar za kaj drugega konca? Vendar.sem še okleval, omahoval, pokriva! mrzla dejstva s rožnim plaščem svojih željs, skušal odgodlt! usodno odločitev, o kateri sem vedel, ds mors prej sil slej priti, ksjti človek ne more živeti dolgo rszklsn ns dvoje, sprt s samim seboj, brez trdne podlsge pod nogami, brez upanja In brez vere v bodočnost. Vrdel sem, ds bo ns poči I čss, ko, bom prisiljen priznati nelzproe-ns dejstva In se ukloniti sili razmer sli ps si poiskati bližnjico is vseh zadreg, kar pa nI v moji naturi. Odločitev je bila težka, mučna Toda razmere so jo zahteve-le. In (ako ae po dvanajstih letih v Isti Prosvetl, v' kateri je zagledal luč sveta moj prvenec, poalsvljam od svojega dosedanjega književnega dela In člta-teljev, Odhajam z zaveetjo, da aem se v teh letih po svojih najboljših močeh potrudil, prispeva- tih Uko daleč okorajžllo in as potegnilo Iz hlsč". Iz tega vzroka upamo, da pride na ta piknik "vse kar leze in gre." Ker to društvo letos praznuje tudi svojo 20-letnico, bomo kar vse skupaj opravili. Ampak nič bati! Ne bo nlkakih "suhih" govorov in takih "oflcielnlh" stvari. Kdor se ne bo maral preveč obešali na "baru" in občudovati brhko "kelnarco", bo pa gledal razne tekme, poaiušal muzikan-te In plesal. Č« pa vse to nI zanj, bo pa lahko Imel kje za grmom priinteljski pogovor ali pa debato z znancem, kdo je letos pridelal debelejši krompir In pa bolj "akleno" pšenico. Toda, pridite na ta piknik in mir besedi. A. Shulsr (434). Gospodinjski klub Dslrolt, M teh. (J»»ap. klub HDD priredi bsllncsrsko zabavo v nedeljo 29. junija otfH pop. Uljudno vabimo vse, ds se udeležite. Na razpolago bodo lepe darila, manjkalo pa i«e bo dobre pijače in jedsče, M. Dugar. Piknik akupntk društev Jollei. lil.—Društva slovenske zveze priredijo piknik v nedeljo 29. junija na farnem proatoru. Na aporedu bodo razna razvedrile, seveda pa tudi dovolj pljsČe ... K.m potom-*. vzir.Jim do "2J.Ä.'Ž delal Rudy Msrentlč. On Ims dokaj novih gramofonakih plošč, a katerimi naa bo zabaval. Ves prebitek se bo razdelil med IB društev. Uljudno ate vabljeni val, da ae gotovo udeležite. Helen Slerslša. lift. Veaellca društva 7M SNPJ While Valley. Pa.—Društvo 75« 8NPJ priredi pleano veselico na 28. junija v Kxportu v Poljski dvorani. Za ples bodo igrala Bergantova dekleta iz Lisbon* O Vabljeni ate val od blizu In daleč, da se udeležite. Na razpolago bo vs«*ga dovolj zs lečne ln žejne Zs 2ftc boste uži-vsli lepo zabavo. Saj pa bo že to velika pijaebnost, ko bo pet aester Igrslo ns svoje instrumente za ples Vsa ¿sat staršem ki so vzgojili petorico vrlih mladenk in lahko so nanje ponosni. Ns veoelo svidenje ns nsšl pisani veselici v soboto rvečer! Ems Žekar. 756, Help to /ncreo* Our Juvenile and Adult Af«m/>,rOi SNPJ in 37 th Year of Continuous Service 1904 - - - 1941 For Membre of Slovene National Benefit Society and American Slovenes WEDNESDAY Dhily Prosveta Silver Jubilee Because Independence Day falls on Friday, July 4, our members in eastern states will not receive the July 2 issue of the organ until Saturday, July 5, which is a day after the Ohio SNPJ Day celebration in Girard. This fact made it necessary to feature the event in this issue. Second Annual'Ohio SNPJJDayj Event Most of oar large-scale summer activities are held during the months of June, July, and August, which are the three "real" summer months. One of these affairs wss the annua! Pennsylvania SNPJ Dsy in Strsbsne Isst Sunday, registering another success for the sponsoring groups as well ss the Society. Another of these enjoyable affairs will be the Second Annusl Ohio SNPJ Dsy, which will be held on Independence Dsy, July 4, st Avon Psrk in Girsrd, Ohio, under the auspices of the fonr Federations of SNPJ lodges in the Buckeye stste. The First Annusl Ohio SNPJ Dsy event wss held at the SNPJ Recreational Farm in Cleveland, Ohio, under the sponsorship of the ssme Federation« on July 4,1940. Us tremendous success inspired the sponsors to inaugurate an annual event to be held each year at a different Hty. It is ssid thst records srs made to be broken, and we have no doubt that this year's Ohio SNPJ Day celebration will challenge the record established in Clevelsnd. * In other words, the four Federations along with Lodges 49 and 643 aim to break their own record of a year ago. in addition to the customary program consisting of speaking, singing, dancing, games and races, Girard will present to the gsthering FIVE groups of our Juve* itHe Circles I These five Juvenile Units will undoubtedly sdd considerably to the program and will attract the widest attention. And all five of these units come from the Immediste vicinity—Struthers, Wsrren, Salem, Sharon, and Girard. Certainly, no other SNPJ event in recent history wss able to present such s galaxy of our Juvsnile Circles on a single program! Girard is geared for action! The members of our lodges in Ohio, Pennsylvania, and West Vlrglnis are urged to take active part by attending and by enlisting the Interest of their friends. Let us resolvrto be in Girard on the Fourth by the thousands! In this spirit we greet and welcome the gathering which will assemble at Girard on Independence Day! WILK E8-BARRE, PA—On this 25th anniversary of our daily newspaper Prosveta, it is appropriate to examine the road that it has traveled, the value of its service to its members and their friends, and the influence it has upon the public in general. The pioneers of our Society realized in its esrty days that the medium of expression to the larger number of their eontrymen is through their own • newspaper, which also served as the Society organizer. So the Daily Prosveta was established 29 years ago. Needless to say that its main sources for existence came from the pennies Out of the Hill» of Wort Virginia Four Federations Sponsor Event on Independence j Day; Five Javemle Circles Will Participate in Program; Speaking, Singing, Dancing and Spa WINDSOR HEIGHTS, W. VA. Ohio SNPJ Day Facts ATTRACTION—Umek'a and Slmonde's eeeWairae. attend and bring their friends along fer a genuine celebration of the Ohio SNPJ Dey In Girard on the Fourth. plenty of room in which to get it. In the food department, (Mrs.) Ann Rovan guarantees everybody enough to eat with a hot lunch during the dinner period and sandwiches snd other foods for the rest of the dsy. Action of Circles Todsy, and for several weeks back, the circles of Struthers, Warren, Sharon, Salem and Girard are soliciting donations for a beautiful handmade quilt and lamp. Fifteen hundred subscriptions were divided ^nong the five lodges. Community sales are encouraged and the remainder tickets, if any, will be disposed of on July 4. When you are approached, please make your donation (10c), thus aiding the youngsters to strengthen their respective treasuries. Change Meeting Date While we are on the subject of circles, let us say that the "Dawn of Youth" meetings (for I the summer) have been changed from the last Sunday of the month to the last Thursday, in this case June 26. Meetings start at aeven o'clock. In order to encourage a more talkative spirit, the youths will give an account of their lives and such. The first appointed for theee tasks were Robert Cherne and Irene Mihelich. Bemice Lukz won a box of handerchiefs; Walter Jones, the Insurance Award, and Irene Mihelich the Bank Day drawing. Skating Party On Wednesday. June 11, more than fifty circle members from Sharon, Warren and Girard enjoyed a skating party sponsored by the latter group, t Frances Novak and John Petrich headed their respective circle* Quite s few adults came along and Interest TO GIRARD, OHIO, AND PRESTO, PA., ON JULY 4 One members In Okie wUI celebrate the Second Annual Okie SNPJ Day apensersd by the Ohio Federations on the Fourth of Julf In Qtrard. Ohio. In Presto. Pa. SNPJ Lodge 100 will celebrate Its 30th annl- A Cólümn FLASHES By Louto Benlger. Assistant Editor Prosvota Daily Is observing lis silver anniversary. For s quarter century our dally newspaper has bee« serving our people ss s guiding light, and its name. IVesreta. meaning Enlightenment. has been fully Juatlfled by lie work. With tkia Issue the eight-page Silver Anniversary supplement In photogravure on fine paper, which contains a review of Ike work and achievements of the paper In word and picture. Is presented to our members and subscribers. * The first issue of dally Prosveia came off the press on July-L*.. 1918. under Ike editorship of the late Jeie Zavertnlk. Its success was lnajtantaneoua. and this date marked a new era In the history of American Slovenes. «ii „ >> For a quarter century the Proavets kaa been recording the work and progress of our people In this country, presenting to lis readers the news on labor and werld events, always Interpreted In the light of truth and honesty. In short! Its contents during this period are a history of the problems, progress and achievements of our organisation, Its publisher, snd Its readers aa well as our people here and abroad generally. • • • „ . Reviewing a quarter century of a newspaper's life la no small < responsibility; this hss been done in the aupplement snd Slovene section. These lines are written to call the attention of our younger generation to the elgnlflcance of thla anniversary. Delving back Into the dusty tomes of twenty-five years ago, scanning the time-colored pages to note the outatsadlag events of yesteryear was no easy task but one which required considerable work aa well aa s sense of reverent respect for the courage displayed In the writings and spirit of the Prosvets's founders, editors and sgltstors. In presenting this Silver Annlveraary Issue, the committee and the editorial staff feel they would be lacking In appreciation and gratitude were not acknowledgement made of our contributors and agitators. To ike men and women who have taken time from their busy hours to write and sgitate. we give our alncere thsnka for their past efforta and express the hope that they will continue. Our thanka alao to all who con- Circle No. 2S Planning Outlág to Jackson Park Sunday trlbuled to Ike success of this special Issue CHICAGO —On Sunday, June 20, Juvenile Circle Ne. 20 will have an outing in Jackson Park. Along with game« and hikes, we plan to examine all important buildings and sites. All memberi and friends src Invited. Bring your lunch and car-tare to the lower SNPJ Hall Sunday morning at 10 sharp. We will be back in time for supper. RUTH MEDIC, Circle 20. This year It Is alao twenty-five years since Ivsn Molek begsn his work on the Prosvets editorial stsff. He hss been heed editor of SNPJ publlcstlons alnce 1929. It Is a coincidence that I am completing my fifteenth year with Prosvets this year, having assumed my duties lust st tke time when Prosvsta waa observing Its tenth anniversary, and when II waa Inaugurating an English section In the weekly. • • • While It to true that our younger generation Is acquainted with the dally Prosvsts mainly because their parenta have been reeding It. their knowledge of its mission snd Influence among our people Is fairly general. Frequently, they scan Us pages. s#ep at eome heeding and try to digest Its meaning. The most populsr column smong the younger generation Is "Domače Vesti." In which ere recorded dslly hsppenlngs of our people from the widely scattered Slovene settlements throughout the country. , • • • 1 There to no doubt thai the ¿ally Prosvets more than any other at our papers has a long and sure future. Its record of honest reporting to well established, and It shall continue to serve its readers as s medium of exchange of Idees end Information ss well aa to propsgste the ideala and principles of ths Slovene National Benefit Society. Juvenile Circle Np. 10 Wilt Sponsor Picnic on July 97 SALEM. O—©A« Mvenlle Circle No. 10 will sponsor e picnic on July 27 at the same picnic grounds where Lodge 467 held lb picnic on June 15, which waa a huge Sueceaa. This is the first picnic they are sponsoring sines they have organised. Let's all come out and help them get a good start towards building up their Circle financially as well as numerically. More details in Ister issues of Prosvsta. FRANK HRVATIN JR.. 476, Salem Lodge 476 Will Attend SNPJ DayEvent SAI.EM, O.—Note to all members of SNPJ Lodge 476: AH who were assigned to work at the 2nd Ohio HNPJ Day at Glrard on July 4 are to report at the picnic grounds from 10 to II in the morning. All members are asked to attend the regular July meeting aa we will need more help for the Circle pa nic which will be held on July 17 pelast- come , Out and show your lodge spirit, i i I wish to add that our picnic held on June II waa a great »access, thanks to all our workers and guests More about this neat week. PRANK HRVATIN JR. 476. they shall know when they grow up that they are not only members of a fraternal inaurance but members ef s society of which they themselves sre responsible for its operstkm snd growth. You no doubt recsll the traveling liechelors that yj*u uaed to see and »»ear about not so very long ago and perhaps wonder what has become of them, No, they have not turned to hermits, but you all have heard this song "Those Wedding Hells Are Breaking Up That Old Clang of Mine " That is what haa happened to all but three of them The latest to tie the matrimonial knot is sent other than Henry Rupert, who was msrrled In Detroit, Miehlgsn, on Msy 21, 1041. It Is he who wss twice "raffled" ss the most promising young kodtelor ones on New Year's Dsy sfter the bowl-ing tournament at the dam» hsll In Carricfc; the second time at the Buckeye« denee In Berberton. Ohio, which was official. according to the Traveling Bachelor«, snd was sen-dueled by nene oOier then Frank Rovmen and a few Buckeyes and your writer The winner was none other than Miss Josephine Troyer who Is now Mrs Henry Rupert. Lest but net least the Keysteners were looking for a nice crowd to help aelebrale our 2rd Annlver sery snd we sent a eordlsl invitation to sil friend« snd neighboring lode** to some, sed they reeponded. Last Sunday the Key «loner« attended the 6th annuel Pennaylvenia SNPJ Dey In Strebene On July 6. yod will aee Keystoners st the 2nd Oblo SNPJ t)ey In Qtierd. Ohio AL CVELBAR, Sec y Lodge 7». SHARON, PA.—Last Saturday, June 21, the Keystoners, HNPJ Lodge 76ft, observed their third anniversary with s dance st the Slovene Home here, which wss s success. with Tsffy's Domovine orchestra furnishing the music Keystoners, who sre Ihey? They sre s jolly snd happy SNPJ members of the Keystoners I^odgc 755, from Shsron, Fsrrell snd surrounding small towns In the Shenango valley. They sre well known In sll surrounding cities for sometime or other you hsve seen them st your Lodge picnic or dance whenever it wea possible for them to attend such affairs. As we look back to the spring of 1026 we bed S very tough struggle getting enough new members to organise an English spesking lodge but with the help of Mr. Germ, Mr. Vslentlns. Mr. Rupert, and the writer we menaced to get enough members together to hold our first meeting In July 2. 1626. We slso had th* honor ef having Hupreme President Vincent Celnksr st this meeting; M waa he who Initiated the members inbi the Society. We only bed s very smelt number of members at the Uew but as the years grow so do the Key «ton-ers. snd they will continue to grew In the yeers to seme We slso hev* s very fine Juvenile Clrele It Is the AN Around Juvenile Clrele No 21, under the mswsgsment ef Bisler frames Norsk It Is the fev«r»fles who are the beckbone ef the coming generation for Miey ere teughi by their parents the vol*» of trctlun and by their sdalt members, News Notes from Motor City, Detroit, Mick, DETROIT, MICH.- Beverly Laser of rontana. Calif , la visiting Mr. and Mm Anton Cedilnik In Detroit Albin snd Berths Junko, members of SNPJ lodge 564. sre vscetioning in Kenton, LAnse and Calumet, Mich Calumet Is Albln's birthplera. Allen Junko, juvenile member of SNPJ lodge 121, fell from his bicycle, Sundsy, June 16, snd free-path Hnapttal, Glendale Ava., High* path Hocpitla, Glendale Ave„ Highland Perk • A MEMBER. Lodge 121. , P'ty Broadcast a hefe seseras A large crowd re «ponded to our call snd we sll had a grand time 4 < Many sames were played and K seemed that everybody was having s swell time Races were enjoyed by everyone Prlsss were wen by Ceri tJleptch. Lucy Kuo»er, Dorothy Yoger. Merle KundM. end Prsnees Kumer a race for the elder men was held, snd »He winner wss Brother Lehen Music wes tor-„*h«d by Freeh Ttse, end we slso rofeyed euraefve« by dsnaStg, Oer Juvenile Clrele meeting wW he held on Sundey July a. a« Frank-lie Ken« , et the usual Ibne All members ere urg»d to aasne 1 DOROTHY YOGER, Circle II, WEDNEstuv Performance of Prosveta Benefit Society plan oilers and help« to protect them from the unknown contingencies and hazards of the future. The Proeveta, in a large measure, is responsible for the building up of the membership of our Society. Prosveta is the chief point of contact between all our members, regarding educational, social, sports, and fraternal activities. While Prosveta is delivered to our doors daily, and it is a simple task to pick it up snd read it, we must realize the huge amount of work and labor extended in order to produce it, since it must translate the voice snd thoughts of our members. This task requires both tact and forcefulnesa. In this way Prosveta helps us to see the viewpoint of the majority of our people both in our cities and small towns and farms spread throughout our nation. In this way Prosveta becomes an arbiter on ways to winning the security for ell its members. Since my father's retirement and death in 1929, the chi^f editorship of Prosveta was taken over by Mr. Ivan Molek. Needless to ssy, Mr. Molek, performs his job well st the helm of Prosveta. If one were to pick one thing which has more than any other contributed to the success of the Slovene Nstionsl Benefit Society, it would be the wsy in which the best of the lodges, supreme executive officers, supreme board, employees of the supreme headquarters, and individual members hsve given of themselves continuously, with the encouragement of Mr. Molek and his efficient editorial staff The success of the Slovene Nstionsl Benefit Society stsnds as a monumental tribute to Prosveta which has done much to contribute toward that success. Our Society can point with pride tp its newspaper of labor and democratic principles and will be carried to greater heights of usefulness in each succeeding decade. On this, its twenty-fifth anniversary, we salute its record of accomplishment snd what it hss done for the Slovene Nstional Benefit Society toward making a greater fraternal Society. John J. Zaverlnik. M. D. The eyes of the Slovene public sre now focused with intense interest on the twenty-fifth year jubilee of the newspaper Proeveta published by the Slovene National Benefit Society. People of all walks of life of Slovene descent and even those of other nationalities, are giving a great deal of thought to the rise, success and leadership of Prosveta in this democratic country. As we already know, the United States of America has been built through having benefited by the characters and ideals of individuals and groups which labored together to mold us into one great democratic nation. The past and present editors of Prosveta, who believe in the America of the past snd hsve the courage to look to the America ot the future with Roosevelt's policy of democracy, know that while the character and spirit of the people remain unchanged, the land of Washington and Lincoln will still be country of the people, by the people, and for the people, which shelf not perish from the esrth. Let's look for s moment to the history snd rise of Prosvets which started back in 1916 as a daily newspaper, under the leadership of my father, the late Joie Zavertnik, Mr. Ivan Molek, Aasociate Editor, snd Managing Editor, Mr. Philip Godina, all men of grest principles. Prosvets through its writings has proved to be one of the grestest factors in building the Slovene National Benefit Society up to what it now is. The immense benefits which sre explained to us daily in Prosveta provided by the life and sick benefit and disability insurance, provide a margin that means security. Even today when life insurance and aick benefit and diaability in the United States enjoys almost universal acceptance, no one ahops for it as they do for food and clothing, yet it, too, is one of the vital necessities of life. This life snd sick benefit insurance is greetly encouraged to the people through our newspaper Prosveta. Gradually, the readers of Prosvets come to reslize the importance of insurance. The Slovene National "I bet this Is Ike first sari he ever got. Smugglers' News the most modern features possible,. Snd are elevated several inches in order that bowler« will be in -clear j view of all spectators. Seats accomodating approximately 100 spectators will be installed. On the 4th, fith and 6th of July the Pioneers will hold a three day affair celebrating their fifteenth anniverssry at Drenlk's Park featuring Taffy's Domovina orchestra and Jack Martincic and hia orchestra. Bro. Fred VStar will be the principal speaker with several local persons slso on the apesking program. The Pioneers cordially invite all SNPJ members and their friends to this sffsir. The next monthly meeting will be held June 39 at the SNPJ hall snd all members are requested to attend. FRANK PODBOY, Publicity Comm. JOHNSTOWN. PA.—So «many 1 save been aaking, What happened i to the Friendly City Reporters? Here we arc giving you the newa I and viewa from the Friendly City Front. First of all, we want to comment on the bowling bauquet, held June 7 at the Fort Stanwix Hotel, Johns- ( town, tinee It is the most vivid in our minda. We close our eyes, and we relieve the evening over again. Girls and fellows whirling by us; the girls In evening dresses under the soft lights reminded us of s rainbow, like ijLa beautiful rays after s shower. The boys in their Sunday best were above par also. The dinner was auperb, and the music was almost equal to that of . Guy Lombardo. At 3 a. m. when the party broke up, everybody was reluctant to leave. Friendly City is going strong in softball, as yet they have no defeats ehalked up agalnat them. We were victorious ao far over Kelso, two gsmes; Flood City, one game; South Fork, one game. The boys deserve a big hsnd on their marvelous ball playing. Under the capable management of Captain Web. Haddle, we think that they will go right up to the top of the ladder, Congratulations to you Sister Ella Deselon, now Mrs. Russell Zimmerman; they took the nuptial vows June 21. Another Friendly City tnember will say hia "I do" June SS. Congratulations to you Bro. Scarpa. We have two new Friendly City members in view, how about it? About a month ago some Friendly City members were honored with a visit from some of the Universal Comets, Frank (Peewee) Prevec. Frances and Oish Remeso, Mike Ku-mer, and Joe Bertovlc, also Frank Besek, of the Oirard (Ohio) Golden, ■ogles. We had a surprise visit the same day from Larry Cassol and i Elmer, from Verona. Pa. We heard they were looking for a golf course, i and the first one they found was in . Johnstown Al and Frank Prevec. . of the Universal Comets, left their friends June S to Join the Army tor one fear The best of luck to you. Strabane Pioneers National Sokol Slot in Chicago June 29 PRO part two 25th ANNIVERSARY JPPLEMENT drugi del SLAVNOSTNA PRILOGA , OB 25-letnici _GLASILO SLOVENSKE NAkODNE PODPORNE JEDNOTE_ x chicaoo. ilu »reda, u. junija (JUKe m mi T*» Tw» Psrt< Acceptanee for malllrig »t »i»eci>l reto of po>u«t provided for in »etion UM, Act ef Oct. t, 1SIT, suthorlsed on Jun« 14. iSU. štev. -number it) iprotnikl. V Um oiiru imelo rt-t emo, d« j« bila ProsvsU na prvem mestu med vaeml alovenakl-mi listi nt ttj strani ocesns. Poljudne isobrscbs v sntmtnju na-rsvoslevnlh, kskor socialnih, sns-nosti jt nsismsrns vrednosti n vedoieljnega dtltvct, ki nt spi ob btltm dnsvu; nt Um polju Js dntvnik Prosvsts zarezal bra-sdo globlje kot ktttri drugi alo-vtnako-tmtrlftkl list prtd njim. . Dntvnik ProsvtU jt nt vstj ¿rti ssdostil ln ftt vtdno zadoščava isljam in potrebam tvojih naročnikov ln čitatsljtv. • t • V ftlvljtnju possmssniks Jt 25 lat dolgt doba, skoro poloviot povprtčntgt iivljtnjt. To pričajo moftjti ki so kumovtll Prosveti ob nJtntm rojstvu ln ki ao It pri ftlvljtnju. Tedaj mladi ftMjt, polni Iivljtnjt in ognjt sa ntlo stvtr, so dtntt te osivsli in vtftinoms to it isgsranl lUrei, ktttrim «t ftt skoro nič nt ljubi. Lshko stfttt-JtJo artčnt oni, ki «o ftt dobro pri sdrtvju in smortjo dntvno gt-rtnjt. Tth Jt primtromt Jako malo — In-msd tsmi fritmi jih jt fttotktj, ki so po pet in dvtj-sttih lotih ftt sulno nt dtlu, nt sgiUtiJl st Prosvsto. Ti ntftl delavci so tkala, nt kstsri jt agrt-Jtnt ProsvtU. Dokltr bodo ftlvtll ti ntftl atar-ei, ki m nočtjo postsrstl, U ntftl kumi, ki so po avuil mlstlnosti ftt vtdno Ukt mladi kot ao bili prtd U leti, ti ntftl srtdlUlji, Id ss v ptt in dvajsetih ftt niso u-trudili — toliko ftttt bo ftivtl dnevnik Proiveta. To vtljt tudi u nsftt nsročnl-ks in člUUlJt, ki ao po svoJI mi-atlnoatl ftt vtdno mlodonldi, čeprav ftt imtlo ¿ta ptt krifttv nt pltčlh, ln ki as fts niso utrudili naročanja ln ¿Ittnjt dntvnikt ProsvtU. Kajti tgiUUrji nt bi lfntli tgitscijt, če bi ns bilo It-pega ftttvilt onih, ktUri nt mo-rtjo vtč ftlvttl brt« dntvnikt ProsvsU. Ti brstjs in atstrs vsdo — ¿t vt kdo drugi - koliko ao dobili od ProsvtU v atdnjlh 25 lotih; oni vodo. dt bi Jim bilo Uh 25 lot ftt dtljftlh In ttlo pustih -brts ProsvsU; oni vodo, dt nI dolgočtsjt in dnevi so topli In roftnatl, ftt imtft dobrtgt in sva-attgt prijatelja, ki U oblskujs ln informujt, stbtvt In poučujt vsak dtn. e e e Tako. Osrll smo a« M nskaj hipov ntstj ln pogltdtll nt dtlo ln uspshs dntvniat ProsvtU v ptt in dvtjsttlh lotih njtgovtgt ftlvljtnjt; pogledali smo It ns glsvns točke, ki vtfttjo celoto U dobe ln ktUrt so Uko svttls, ds nlkdsr nt uldtjo ls spomina. Ts avstlt točke uspsftosgs dtlt in bojs v pet ln dvajaetlh lotih dntvnikt Prosvsts ao Uko im-postntne, dt s lshkoto odUhU-jo vss neuspehe, ksterih se nt mtnjks nlkjsr v reslr.em tlvlje-nju Pogledali smo na vss U ln sdsj — s sadovoljstvom lshko »spremo knjigo Prosvetine pet In dvsjaatlttns zgodovine. DOBRO JE BILO! - Ničessr nss ni srsm. ničsstr ss ns kosamo! Če sgto — vsi gkupsj. ki smo dsll dnevniku Protveti tivljenje in ki U dntvnik drtlmo pri ftlvljtnju — ktj zamudili ali stnamarill. Jt bila malenkost, kstero si lshko odpustimo. Vas ono. kar je moralo biti atorjeno, js bilo Itvrftano v polni meri* Psvsa Ja končana. čas ss ne zmeni In zgodovine na čaka pred nami It drugih 28 izhodišče obeh Uh principov Jo pa jednotilo glasilo, kstero ja zadnjih 26 lat ProsvtU. • • • Demokrstični nastansk Pro-avtU Jt prvič izpričala ftttU rodni konvsncijs SNPJ, ktUrt It 90. saptambra 1915 w Pitttbur-ghu, Pa., sprajtla rtsolucijo ss ustanovitev dnevnika ProsvtU t 10? glasovi proti fttirim, drugič Jo pt izpričalo članstvo SNPJ, ki jt pri sploftntm glasovanju ftast mesecev ktsneje potrdilo u-stanovitev dnevnika ProsvsU s 64*3 glasovi proti 1107. Sala na podlagi tegs glatovs-njt Jt dntvnik ProsvtU lzftel 1. julija 1011. r - Oornje Je dokaz, da Ja člantt-vo stmo ustvarilo dnevnik Pro-sveto, ki Ja sačtl izhtjtti po volji 6403 članov SNPJ. Mod nasprotniki ProsvtU zunaj nafto Jedno-U smo v teku zadnjih 25 let večkrat slifttli očitek, da Ja "ptftči-ct socialistov utilils ProsvtU članom 8NPJ." Če bi bila U absurdna trditev rtsničnt, tedaj Jt "ptftčict socislistov" fttala MS članov, Id so sami sebi usillli dnevnik! - Kako vneti so bili člani SNPJ ss svoj dntvnik, doktzujt tudi to, da ss Jih Ja čet 1000 naročilo na Prosveto fte prodno jt iz-ftlt. Vsi ti ntročniki so priHl v devetih mesecih med 1. oktobrom 1115 in 1. Julijem 101«. Mtlo Jt primerov v zgodovini slo-vsnakega čsanikarstvs, da bi ktUri Ust imel ftt prtd svojim rojstvom toliko naročnikov kot Jih Je imela Proevets To omenjamo U mimogrede, kajti po pot In dvsjsstih letih ni Vtč potrebno pobijanja raznih lati. Id so Jih nafti načelni nasprotniki metali v Javnost na račun ProsvtU. Te lati so st sama u-bile In Prosveti niso ftkodlle niti ss las e e e Ali Je dnevnik ProsvtU zadostil let Jam In potrebam svojih ••i* ••■♦♦V,- KDAJ ČE KDAJ— nsm jo trobo edinosti in bratsko slogt sds), ko jo ivihrtlt bojns furija grozotno prok evropskih in ostalih dsljnlh pokrajin. V času tem, ko ef strupon! dih sovraštvo in strshn sajeda kakor rjo v srco ljudstev vsoti colin na svetu, ko bodočnost ni nikdar tako brosborvns bila. da tolko Jo sroti vanjo — v sivo gmoto, ki skoro niti slutnjo no doptiiia, v kaj so bo raivila — kdo v laso ton u trobo stikal M v očetu brata 7 In, te treba ni, takaj bi tlrsH besede na ostrino sU ? Namesto da bi sloftno čuvali si tolko pHborJono drobce, pa kakor da bi tipali smodnik na ftffoča tla —. Roka v roki t to naš snak Je. Kaj pomeni r Petindvajset let PROS VETA nas Imdi. od, vzpodbuja In svari ter kale — ko svetilnik ob oboli — ne le pot*, marvet tndl skale in terl... naročnikov In člUUljev skozi vss uiau? Ns vsej «rti! V četrt stoletju, kar ishsjs ProeveU. so ss tisočeri člani SNPJ udejstvovsll v mnogih gibanjih In st udeletlll mnogih velikih konfliktov ns In-dustrijsklh poljih Zgodovina Philip Godim, upravitelj Kaka Je raatla potraba ta dnevnik Ce se ozremo nazaj in pogledamo zgodovino dnevnika Proevete, tedaj se nam odpre sliks, ki kaie, kaj na« je privedlo do tega, da al je Slovenska narodna podporne jednota usUnovil« tvoj dnevnik, ¿iger 25-letnlco slavimo letos. ~ Ako poglede mo liste Glaaila, katerega smo prej izdajali tedensko, posebno v letih 1013, 1014 in 101», ko je orgtniztcijt prebolel« svojo prejinjo krizo it leta 1000, je rastla in imeli smo takrst le deset tisoč članov. Društva so prirejala veselice in vrftils se je živahna agitacija sa novo članstvo, dopisov in nsznanil je prihajalo vedno več in večt tako da urednlfttvo večkrat ni vedelo, kako ntfbi ¡k razdelilo gradivo, da se zsdovoljl člsnstvo. Prihajali so ratni spisi in povesti, vedno več in več. Possmezni člani dopisovalci so pričeli sami t agitacijo. Pisali so: "Ttko močna, organizacija kot je naia bi mor»1« izdajati list večkrat v tednu, ako žt ne dnevnik". Takoj v tačetku lata 1014 najdemo spi« br. Johna Križmtnčičt iz Dsviss, W. Va., člana drultva Slovenski gozdsr-ji ftt. 217, Kateri toplo priporoča, da se nekaj ukrene v tem pravcu. Zatem so st množili dopisi s priporočili, nsj glavni odbor nekaj stori. Na seji glavnega izvrinega odbora mesece januarja 1010 poroča med drugim urednik Jote Zavertnik, da "je nai list postal absolutno premajhen in treba ga bo povtčtU". Priporoča, naj se zbere vsa potrebno v to svrho in naj se to predloži bodoči konvenciji, ki se bo vršila v Pittsburghu, Pa. Stavljen je bU predlog in sprejet, da se to nsprsvi. Philip upravitelj p SNPJ. publikacij in tiskarne Kmalu zatem, ko Je bil priobčon zapisnik do-tične seje in je članstvo čitslo ta sklep sa pripravo načrta sa dnevnik, Je bilo vodno veš in več agitatoričnih dopisov in priporočil sa dne* vnik. Meseca februarja 1010 dobimo dopis br. Načeta žltmbtrgtrjt, ki piše naj upravni odbor isda na vsa društvs vprašalne pole, na katera se bo člsnstvo lshko prijavilo in Izreklo, koliko Jih je pri volji naročiU se ns dnevnik; nedelja prsvi, ako pa katero drufttvo vtame inici-jaUvo v to svrho, bo pa toliko boljše. Prva Iniciativa la odmevi In dne 0. aprila 1010 v 10. Štev. Olasila je bila že priobčtnt v to svrho iniciativa društva ftt. 217 is Dtvitt, W. Va. v 10. štev. s dne 10. a-prila 1010 pa Je bil priobčen sledeči dopis: "GLASILO" NAJ POSTANE DNEVNIK Philip Godina 2e precej čaaa prihajajo Is rasnih naaelbin glasovi, ki resno priporočajo, naj st list "Glasilo" poveča, osiroma, da postane dvotednik, trt-tednik ali pa dnevnik. Is teh glasov st da sklt-pati. da ljudstvo žtll lzobrszbe in vtč sUrokrtj-skih in tmtriških novic, hreptni po dobremu dntvniku, ki bi prinašal lsbrano leposlovno čti-vo, podučne članke in v modernemu duhu pi-stnt vesti o vsakdanjih Življtntklh dogodkih. Pribitt resnica Jt, dt tak list — dntvnik —' potrebuje slovensko tmeriško delavstvo. Zato sem se namenil, da spregovorim nekaj besed k temu vprašanju, ki že rttno trkt nt vrtu slovenske tmtriškt javnosti. Dt pt bo čltnttvo ttm bolj nt Jasnem, jt trabt, dt podtm nekaj pojasnil, ki bodo pripomogla k razmotrivanju sa ali proji in st bo ugltdllt prsvs pot do bodoče štete redne konvencije SNPJ, ki ntj potem reši zadevo v zadovoljstvo večine člsnstvt ntfte jednote. V prvi vrsU Je upoštevaU materijalno (finančno) in duševno stran teh vprašanj. Ntjvtž-ntjši del teh vprtštnj jt stvtdt financialno vprašanja, to pa, ktr se st obsttntk dnevnike potrebuje dobrt fintnčnt podlaga Pred vtem bo trebt ivištti naročnino To jt že samo po sebi umevno, bo odgovoril vstk ¿i ta tel j. No ven-dtr jt pt trebt nam napraviti nekakšen proračun, da smo vsaj približno na jasnem, koliko naročnikov je treba in za koliko M st mortlt povišati naročnina, da st oelgura obstanek dnevniku in ravno tako dvo- ali tri tedniku Načrt sa dntvnik Ako bi litt izhajal kot dnevnik na štirih straneh, kar bi zadostovalo, dokler bi članstvo ne uvidelo, dt st gt isds v večji obliki, tedaj bi Imeli s tednikom pokriti dve isdsjt v tednu s ©sirom ns tisk in poštnino. V tednu imamo šeet dni, oetale bi nepokrite št šttri izdaje Vzemimo, de stane ene iHaJ« na štirih strt-nth okrog $70, ktr bi sneslo na leto 022.000. Z drugimi msjhnimi potrebščinami bi se ta vsota sa nekoliko zvišala. Da bo list dobro ureje-van, bo treba najmanj tri dobre urednike. Prepričan sem, de bodo vet trije r»U dela če« glavo, ako bodo Itvrštvah «vej ¡«tel Uko. da bo dnevnik odgovarjal modem«, j rojenemu II-slu Vremimo. de «o vsi trt je dobri delavci v svoji stroki, potem bo treba stnje potrošiti najmanj 03000 na leto. SedtJ imtmo ie $20,000 letnih stroškov. Poleg urednikov Jt trebt tudi dobregt uprtviteljt, keteremu bo trebt plačati 1000 na leto in 20 proc. provizije od oglaeov, skupaj $1000. Skupni povprečni letni stroški bi znašali okrog $20,000. Kdor ima kaj pojma o upravi dnevnika, bo pt rekel, da se bodo stroški rsjše zvištli, ktkor pt znižali 4 Vsi, ki se stnimajo st spremenitev tednike v dnevnik, ntj ptsno preštudirajo navedene števUke, ki nam ktžejo stroške, ki bodo ntsU-11 pri dnevniku. Sodtj nastane vprašanje, kjt ntj dobimo dt-ntr, «ko st člsnstvo naša jednote sogltšt, da dobimo svoj dnevnik. Gotove bi mortli povišati naročnino na |2.90. To bi povzročilo, dt bi mortli zvištti prispevek sa upravni sklad naj-manj za lšc mesečno. Naročnine za naročnike izven Združenih drfttv bi sntštlt $4.50 nt leto in ravhOUko st ntročnlkt nečltnt v mestu, v katerem st isdsjs litt večkrtt v ttdnu. Tu-ktj moramo navesti nekaj stroškovnih podtt-kov in ti bi bili približno ntktko takole: tisksr-ni st tisk, ptpirin stvijtnjt ttr rtspošUJtnje lista tt vstko izdajo dnevno $00, tedeneko $300. Poštnint "Seeond clsss mtll" dntvno $0, tedensko $30. Poštnint st mttto Chictgo in So. Chi-ctgo dntvno $4, tedensko $24. Plače sa tri urtd-nlke in tnegt uprtvnlkt $100 ttdtntko. Tortj imtmo stroškov st en teden okrog $020. Is te-gt Jt rtsvidno, dt bi blU letni stroški okrog 20 do 27 tisoč dolsrjev. To veljt za dntvnik. Ako bi list Izhajal trikrat tedeneko in sieer Kot le nt ŠUrjh strsnsh, to Jt s drugo besedo, dt bi st littprtUČtl le zt Itiri «tr«ni, bi «e mortli vlštti mesečni prispevki st list Oc ns čltnt. Je rtsvidno, nam stdtj preoit«J« od ttdnlkt o-krog šli približno $2000. Ako bi dodtli ftt pet centov poviškt na naročnino, tedtj. imtmo st-doetno vsotft st trikrttno lzdtjo lists, to bi pomenilo, dt bi dobili čltnl SNPJ svoj list tri-krtt tedensko in lt st $1.00 lttnt ntročnlnt. Ako bi litt izšel trikrtt tedensko nt osmih mejo zt stvsr. Vendar ttm pt prepričtn, dt bo naše podporna organizacija ,prej tli slej imelt svoj dnevnik. Do tags nts silijo rtzmere, v ktterih živima Vstkdo, ki st zanima sa dnevnik, naj agitira sanj, naj stori vsa, kaj Je v njegovih močeh, dt pridemo čim preje do dljt Vstk cent čistega prebitke bo o-stal v blagajni, ki Jt lastnina naša podporno or-— torej vseh članov in članic in ne ffl v žep oeebem, ki nito v nejmtpjšem stiku t našo orgtnittdjo, k večjem še ovirajo razvoj naše podporne organizacije. Važno Je tudi to, da bi se morali v posameznih naaelbinah, mestih, v ktterih Je večje število naših članov, ki kupujejo svoja vstkdtnje potrebščine pri rttnlh bogtUJŠih podjetnikih ln trgovcih« zavzemati tt, dt bi pridobili kolikor največ mogoče oglssov ss list, tako da bi list imel povprečno nt vstko isdtjo vstj do štiri stopce (kolone) oglttov: štiri stopet ntjmtnj, raje vtč, tko bi jih bilo lt mogoče dobiti. Ti o-gltsi, ki Jih imtmo danes, nt bodo potom ostali dntvno, temveč tedensko kot do stdtj. Ktr Je zelo težko ogltst dobiti, naj bi st dovolila mala odškodnina oziroma provizija članu, Id bi tt trudil st to. Nt u način bi se napravila nektkt prijateljska vez med trgovci in ntšim narodom v Ameriki. Obenem bi «e veliko pripomoglo st vzdrževanj« lists. Ako bi bili stroftki visoki, bi se jih lažje pokrivalo ali naobratno. Ce bi imeli dobičtk, bi list lahko št isboljštll. Nt vtak način bi bila to našt korist. « l D« bi bili stroški zt dntvnik Uko vitoki, je krivo, ker moremo tiskati list v tisksrni, ki ni lsstnlnt JednoU. Ako bi JednoU imtlt svojo ti-sktrno, bi lahko otttl ves dobiček Jednotl. Dobiček bi tt ttm koncontrlrtl pri ntkupih v velikih mnolinth rtsntgt maUriala, nt prlmtr papir j t itd. Tudi pri svojih tlskovinsh bi st nt-ktj prihrtnilo, ntktj pri podjetju stmtm in U-ko bi st ntbrtlo precej. Zntno jt, dt brez dobičke nobene tislursks tvrdks nt prejemt ln nt itdeluje delt. Dobro bi bilo, tko bi se tudi o ti točki rtsprtvljtlo med čltnl in bi delegati >o- «o se potrebne listine in pole nt vtt društvs in stčelt «e je ktmptnjt zt pridobivtnje v naprej plačanih naročnikov. Kakor Izkazuje knjiga v arhivu, Je bUo prvi mesec prejetih 132 naročnin. Prvo pošUJattv smo prejeli 1. novembre 1010 od br. J. Mejnari-č«, čltnt društvt št. 76 SNPJ ix Rotlynt, Wash. Potiti ntm je prvtgt novembre 13 in 22. novembra 10, skupaj 30 naročnin in denarno vsoto 101.00. Drugi, ki je poslal v mceeeu novembru 21 ntročnin in dentr, Jt bil br. Hu\ Berger, član št. 2 ttfPJ is U Salla, I1L, tretji Je pt bU br. J. Struts, član društva št. 230 8NPJ is Wee-letka, Okla. Poelal je 11 naročnin in denar. Ti trije so bUl najvišji Vsegs skuptj jt bilo poslanih ntm od 10 dru* štev 132 ntročnin v vsoti $200.00. Mesece decembre 1010 to poslttt nt j več br. J. Gantar, član št. 14 SNPJ is Waukegana, 111., kateri je potiti 42 naročnin, br. frank Žerovetz, št. 30 SNPJ U Kenoshe, Wis., pt 36 ntročnin. Br. Fr. Homtr, član št. 200 SNPJ, Mulberry, Kant., Jo posltl 20 ntročnin. V Um mesecu je bUo prejetih vsegs skuptj 1100 naročnin, tako, da smo imeli že prve dvs mesece vsega skupaj 1297 naročnin ln dt-nar. Agitacija jt po novtin letu št veliko bolj oživela ln rtzvilt, uko dt smo imttt ob koncu januarja laU 1910 1782, mesece ftbrutrjt 1010 ln ob koncu mestet mtret 1010 žt vsegs skuptj 2870 ntročnin. V mesecu marcu 1010 se jt ntj-bolj odlikovtl br. John Terčelj od ftt. 200, Her-minie, Pt., ki tttm Je potiti 83 ntročnin. S Um jt bllt zaključena ntša prva kampanja. Ktr pt ftttvilo dobljenih naročnikov fte od daleč nI bilo dovolj visoko, sU nt seji dnt 20. mtret 1010 glavni uprtvnl odbor in gl. ntdtorni odbor vsled pritiska od rtsnih društev inicUtlrtlt glede dnevnika sledeči prtdlog: Ali sms gl. uprtvnl odbor stčetl s isdtjtnjtm dntvnikt ProsveU brts ozirt nt število v ntprtj dobljenih ntroč-nikov ukoj čim bo tO gkiovtnjt končtno, tko M^stvo sprejme U predlog? — Zt predlo« Jt oddtnih 0403 gltsov, proti pt 1307 glttov. tvo je s splošnim glttovtnjem odobrilo, dt dnevnik isid* in Uko «mo potem ntdtljtvtli brts posebnt ktmptnjt J ntbirtnjem ntročni-kov. Ob koncu mettet aprila smo lmtli 2936, mtjt 2053 ln ob koncu mesect Junijt Je bilo vsegs skuptj 310« v ntprtj pltčtnih ntročnlkov in $5,004.18 v to svrho. I^Ao^rAlk Jo IÄ^OI Ko sem Amtriik» ci? ntk PetdtM čttnlktrstvi. pustU vsžeo <*ko jesen pt •ž maki koledu etnica sloven v Ameriki, člen, todi ne i jo trgoi kaj ust LtU Prva številka Proevete ie Isšls prvtgt Jttll 101«. Seja gl. odbort jt tudi določila, dt se sme izpUčaU po 20% provizijo vttm UJnikom in st-stopnikom, ki so do tedsj potltU ntročnino in isto.tako ntj veljt iudl.st v be 107 deltgttov, u tednik tn glts ln si nlk trije glaaovi. S ttm se Je sačelo positivno delo st ntš dntvnik. Določila te Je ntročnlnt n čltnt $100 ln st ntčltnt $3.00 lttno. Vts poalan denar naj se neloti na Kaeptr btnki tn st vttk «lučtj, tko bi st dntvnik ne obnese!, tt vrnt ves vpotUni denar onim, ki to plačali st ntročnino. Razposlale M«ry« Omthtn, nameščenka ln telefonlttkt. '^Pfvjv'« v " • > ''S- ''''•' -.''V s datumom "prvtgt julija". OsUli smo pri tnt-ktm fttevilu ntročnlkov do konot leU 101«. Ntročnlnt je bllt od ztčetkt pt do konca ltU 1010 za nečltnt $3.00 in za člana lt $2.00 letno. Bilo Je rtvno v vojnem času ln vse st Jt nt-izmtrno podražilo, uko da smo bili prisilJtnl ntročnino listu povlštti, in sictr zt nečltnt $4.00 letno, za člane pa $2.00. Litt Jt bil ves U čts nt štet kolon ln po štstkrat v tednu. Z oglasi Jt bilo tedtj št prillčno dobro in st jih Je še preeej lshko dobilo. TI so veliko pomogli kriti strolkt dntvnikt. Zt oglttt smo preJtU v prvi polovici ltU 1010 $1,007.20. V letu 1017 u vtt ltU skupaj smo dobili $3,501.00, % letu 1018 pt zt vtt leto $1000.13. TisU ltU so trgovci prtetj upošUvtll tujejesične UtU, kar žal dtnts t^a ni vtč. Upošttvtli so Jih, ktr so imeli dobiček od njih, ker tedanji ntseljend po večini nito sntU angleškega Jttikt ln smo se potluževtll trgovin, Id to ogltštlt v našem jesiku. Dandanes tega ni vtč, ljudje so ss priučili jezika ln otrod to dorasli ttr tolmtčili kolikor Jt bUo v gltvntm potrebno pri vsth večjih ntkupovtnjih naših potrebščin Sictr so pt bili oglasi velika in glavna pomoč vttm tujejetičnim liatom. dt to ltžje ishajali a nižjo naročnino kakor pa leU noma, mat ^eč zsrtdi poni nja informacij, i* onegi q članka je čiiatelj dobil vt kor da je bil Anton Murnik nlk in obenem lastnik i slovenskega list« v Amtrj merikantke^a Slovene», ki čel Uhajati v septembru Chicagu. Kasneje, ko jt i nek že izšel, sem pi dobila nje podatke, k«kor tudi Franka Zaloktrj«, ki je tu tn«. Nij bodo torej «tiče dopolnilo k mojtmui v ADK zt leto 1941, Prvi in pr«vi lastnik p slovenskega list« v Amtri jt izhsjsl okrog tri mesect ctgu, to je v jeseni 1801, Frank Zslok«r, usnjarski vec po poklicu. Zalokar rojen leU 1835. Njegov i kraj ml ni natančno man, dtr Jt fte ml«d bival v Ti potem j« prišel v Metliko, Krajin«, kjer tt jt oženil i trgovca Premarja ln ti Jt " usUnovil stalni dom. 1884 j« Zalokar« Ameriko, in sicer naravi Chictgo. Z njim sU ili i sttrtjfti hčeri Tona in Marj mlsjfts hči in ain sta pa ktsntje u njimi, Uko da j tu vst družin«. Zalokarji sUnovsll ns stari Centre (danM Racine «ve.) bliiu l najsU ulice — ln v tem Zal Je vem sUnovsnju se je rod vi slovenski list v Ameriki Antonij« Leur, Zalob nsjsttrejfti hči, kater» k živi pri' tvoji hitri v Rin pripoveduj«, kako to sedeH mize poleg njenega očeU, Murnik, Orilec in nekaj i rojtkov in te pogovarjali, no lmt bodo dnli novemu n« mizi Je pt sulsta (sodček) pivs. Zalokar je I denar ln poitk«l tiakarno, nikinGrilecatapapii^i nik. j Navdušenje v začetku)( veliko, tli to j« bilo do " vst, ktr to imeli. Suomai dobiti dovolj naroi je hotela imeti pUčtnt račune in Zsloksr kmtlu naveličal mtštti prt kljtj. List bi bil po i cih propadel, č« n« bi » nik pit«l misijot^l « Minnesoto in g« prodlf Misijonar Buh je pomagal^ dt jt ponudil neko "good will" m revno lidtl nikov in list je odielv Frank Zalokar J« umri brusrjs leoo m pokopan r češkem N dn«m P"^ Njegov tin Frank j« ^^ •^^Ciceru. Nj ntktj ncere leti Si mta tht rtjftt Tona ld J« št< Dtltli smo po deeet ur nt dan ln ftest dni v tednu m marsikateri večer ter tudi ob nede-ljth, če je bile potrebe tu pt Um, dt smo ditlo izvršili. Do konce leU 1010 «o bili vsi računi Izplačani direktno i? glavnega urada Ujnlka V letu 1010 (Dalje na II. strani) „ let vdova ■nos; P! sU žena I d«l«kcm ' V«ršč«jB bleu in ' tt priču Frank in de|a% Istih prt/ Je pom-« glover" tem je ; ktjšnjt Ob p kB Pr< aporr-vseh n dtžei še vedno tako ostali * ,a SkuWci»M ktuln**-1^ eru. I**] vi letu P* \ 'otrW nar, vnaši,^ -lunovltvipj tavAs-^ emrij iknrdvn ^tWsW A 1149 W Arba NT* Mol*- rr—---" ■■■ a dnevnika Prosvete ob 25-letnici je z 10. strani) i dna konvencija v Spring-. vo lista loči v samostojni Na tej konvenciji aem bil g avni odbor; do tedaj tem Lot iglužbenec ln vaako leto ponovno izvolil za upravi-mji sistem za vae ualužben-J. ; bilo, da se vodi skozi vse nabiranje novih naročnikov , kakor sem fta prej omenil, sicer tako, da ao val člani, I naročili Proaveto, doplačali | k je mesečno izročil za vseli atero je prejel pri aaeemen-a glasilo, upravniltvu. Bla-GR je bila odslej samostojno u, popolnoma ločena od upravnega ,vPJ Upravitelj je bil pod varščino in SSmdeve so se vodile Is upravništva i^kaü»* LDL,»* n fCttovo jp glavni te ßgot vso 10C od čla na naročnike gontettl sa se tekme, kontasti, skosi vae leto, druge s slabšim uspehom. magala kriti stroške za vzdrževanje dnevnika. Do tedaj se je tiskal dnevnik v češki Narodni tiskarni. Imeli smo v teh letih rasne tekme za nove naročnike, ki pa niao uspele. V letu 1926 do konca leta 1932 smo list tiskali na sedmih kolonah in po šeat dni v tednu. Naročnina od leta 1920 pa do konca leta 1921 ja bila $4 00 za nečlane in po $2.60 za člane jednote. Od leta 1922 pa do leta 1927 je bila naročnina po $5.00 za nečlana in po $3.80 za člane jednote. V letih 1926 pa do leta 1926 ae ja ia pričela precej hudo poznati tiata povojna kriza, nastalo je brezdelje in vsled tega je trpela tudi Proaveta s izgubo v naročnikih in oglaaih; na naročnikih smo padli na 6000. Naročnikov ja bilo vedno manj in nastalo ja vprašanje, kako nadaljujemo s dnevnikom. Sicer ja bilo amo imeli precejšnjo rezervo, is katere smo črpali in zalagali računa. Naročniki ao nam dolgovali na tisoče dolarjev na naročnini, toda mi amo zalagali in tako smo vseeno izvozili srečno do leta 1929. Po akiepu devete redne konvencija, ki ae ja vršila meeeca maja 1929, smo od prvega julija dalje lahko priitali po tri člane iz ena družina, to je tri tednika sa en družinaki dnevnik in to je oatalo v veljavi do konca leta 1933. Od tedaj naprej — po sklepu 10. redna konven-— amo pa lahko pripisali k enemu druiin-dnevniku do pat ČU^tMh tednikov Is nai nadal dobro, da irskih delavcev so ae višala, vsa se ja dra-in tako imo bili prisiljsni zvišati naročnica primer, ko smo prič ~......... kot dnevnik v letu 19}6, ao od $25.00 do $28.00 na teden za Sedaj so povprečno za 40 ur ln manj dela »4.00 do $60.00 tedensko. S Km ie omenil, amo bili v letu 1919 pa do 1121 hudo prizadeti radi draginja, a ia naj-ndi naših "ljubih prijateljev", Id so bili ss vojne zelo agilnl in skušali I na doli na 4850 pri dnevniku. Liat ao obdržali ta-korekoČ W oni, ki ao finančno zmogli in pa oni, ki ao al od ust pri trgali, da ao zmogli sa nap ročnine. Raja so malo manj jedli, da ao lahko čitali liat, kateri jim ja bil salo priljubljen. Na primer sprememba, da amo znižali liat s sedem na šeat kolon In prenehali s sobotno lsdajo, nI ugajala naročnikom, ampak to ja bila edina pomoč, kar sa dohodka, katere amo dobivali sa dnevnik, ni niti od daleč sadoatovalo. S tam amo prihranili na atrošklh okrog $6,000 letno. In lato velja fta danea. Prvič, kar ja fttevilo naročnikov prenizko in dohodki od ogliaov ao postali ničevi. Ako bl šli naprej ln na bl prenehali a sobotno številko, bi bila nafta reservna blagajna ia davno suha ln morali bl prenehati na la aamo s sobotno lsdajo, marveč i dnevnikom popolnoma. Ob tej priliki naj omenim fta to, kar niaem fta nikdar prej povedal v javnosti, da precejšnja število naših naročnikov, ki so ta naročili ob začetku izdajanja Prosveta, ae js naročilo ln potem tudi pustilo list, kar so si napačno tolmačili Ime lista. Vsaj tako ao ae posnaja israiali, da so mislili, di bo to Ust "PRISVBTA", pa Ja "Prekleta" ln na "Presvete"!-- Prva leta, lahko rečem, skosi kakih 16 let smo imeli redno od 800 do 1600 naročnikov, ki niao bili člani Jednote In od katerih Jih ja pretežna večina postáis skosi redno čitanja Proaveta in uradnih nasnanil in računov v sredini izdaji Prosvete. Z lahkoto trdim, da Jih Je letno postalo 70% članov SNPJ, kakor tudi njih družina. Prosvets Je bila ves čas glavni sgi- itika v slovenskem jeziku. Mladina, katera r# ste tukaj y Ameriki, pa naj al bodo oni, ki so prišli aem v to deželo kot malčki ali pa tukaj rojeni, prev gotovo ne bo ssinteresirsns za liat v slovanskem jesiku. V angleškem jesiku izda Jati dnevnik ln prlobčati kakršnakoli veeti ln novice, bodla! avetovne ali domače ameriške, bodo bres pomena, ker mladina dobi, pa naj iivi kjerkoli, svoje domače llate, is kstsrih dobi vse to vsliko hitreje, kskor pa bi to dobila is Prosvete. v Izdajanje dnevnika za vaine razprava ln članke je polje precej ozko, da bi se lsplačslo. Izdajali pa bomo mogoče svoje glaailo v angleškem jesiku, mogoče tudi dvo-tedensko, v katerem bodo, kakor zadaj, imeli poleg uradnega gradiva In računov svoja atletsko In veeellčnn dopisovanje itd. To je moje mnenje. Na smernice in principe bodo pa najhitreje pozabili, is-vsemši tu ps tem kak posameznik se bo spomnil na nafto sgodpvino ln tu ps tam oplaal razlike is nafte dobe ln njih časa. Pri upravništvu so pomagali od čaaa do čaaa ob začetku po par tednov, ali kolikor je bilo potrebno,-*r. Udovič in ssdaj ie pokojni Fr. Sava. Pozneje je bil nastsvljen sedaj ia pokojni Slavko Sterls, sa nJim pa Mary Klančnik, Frank Smith (Göttlicher) in Frank Sodnik. Se- m Prijatelj Prosvete Gornja slika predatavlja «lekarne INPJi Na prvih dveh Slikah zgorsj so atroji v tiskarni, kjer ae tlaka Proaveta, tretja «lika zgoraj na desni so stavci, druga vrata spodaj, prva slika, je stroj ss tiskanje naslovov za liste, druga sllks spodsj kaže Antona Trojerjs, hišnika, in odpošiljatelje Prosvete in zadnja zlika na desni ao ročni stsvci In vlagatelji. too bi gp.a * v Jato I vladnih or¿ toHh IT\ c. Nje » .k, •»li No, i šelom unin! '**v*ta Jf Mu> Ja. velik- 'ktu DJ- ftarrrw. H» v, fcsll fiV/ 1 * » n» «irv. w ** ietih »Har- TJ* l»v ' urednike m upravnika Pro-smo številne visite od raz-v V uradu SNPJ in na naših "oči, ko smo spali, so nas /vezdami obiskovali in za-bili vseskozi pošteni z na-t istim, ki so se trudili, da [ •►srečilo njihovo umazano «jo pot naprej ln nadalje-«torično delo za članatvo In tej deželi, kar je služilo st. 1 rŠila združitvena konven-še vedno prilično dobra " delali, tako da amo še ve-nlkov. V tem letu ee je v'Wa. namreč na $4.00 za ^ člane Jednote. Tako Je o-Imeli amo redne okrog " "d leta 1922 pa o* leta 'na tlakama udi razvila agitacija za la-" ncu leta amo le naboje in prve dni meeeca 'čeli tiskati Prosveto v svo-,fn )" pornej* vae skorl po- To js tudi tskorskoč ohranilo lsdsjsnjs nsše-gs dnsvniks. Torej, kakor že rečeno, izgubili smo nsd 2000 naročnikov. Poskusili amo ns vss nsčine in agitirali, kar je bilo v naši moči, da smo obdržali naročnike akoro največ na kredit, nekatere celo za dve ali tri leta, ker ao o-bljubill, da bodo plačali kakor hitro se razmere izboljšajo. Ker pa se rasmere niao hotele izboljšati, ni bilo drugega kakor se udatl ueodi. V teh letih amo Izgubili težke tisočake ns na-ročninah In oglssov tudi ni bilo vsč mogoče dobiti, tako ds smo bUl udsrjenl od vseh strs-nl. Nsročnino smo poviftaU ns $6.00 is nečlane in $480 za člane, da smo Užje vzdržali. Po-msgslo nam js pa tudi to, ker smo imeli svojo tiskarno, od katera prebitek je šel v podporo listu, drugsČe bl bili morali s dnevnikom prenehati. Pa tudi akozi vso to krizo smo e akle-dom lz tlakama vsdriaU IA Jednotl nI bila treba nič zalagati Iz upravnega oziroma nobenega aklada. Prosvete kot dnevnik, odkar Izhaja, as vedno vzdržuje sporazumno s tiskamo aamo. Pritisnila |e krtee V letih 1933 In akosl do 1934 smo list tiskali •amo ns šestih kolonah In vsled prehude krize smo opustiti sobotno lsdajo. Vodili amo kam- rijo za tieoč novih naročnikov, a tega števi-nlamo dosegli, vseeno pe amo dobili dobro število novih naročnikov In teko amo 3. januarja 1935 list sopet povečali nazaj na eedem kolon ali stopcev. S tem amo Prosveto pove-čsll ravno toliko, kakor čs M list izhajal po šestkrat v tednu In na ftsstih kolonah List je bU povečan ss 28 kolon gradiva akozi vse teden in kot tak je fte danea. V tel dobi smo tudi padli s 6000 naročnikov . <► - tator, da amo dobili tisoče in tisoče novih členov v nafto Jednoto s svojim dnevnikom. Od lete 1937 dalje se Je malo Isboljšslo, kar se naročnikov tiče; narasli amo nazaj od 4860 do 5200 naročnikov. V tej'dobi ss je veliko število družinskih članov združilo ln eo dali svoja glaaila prišteti k dnevniku. Za prvih par let ae je teko pridružilo aH bilo oddanih 12,661 tednikov k dnevniku, da so družine prejemale dnevnik mesto tednikov. Situacija ss ja nekoliko Izboljšala ln maratkateri eter dolžnik Je poravnal svoj stari dolg, ako na vsega, pa vsaj deloma. Imeli smo tudi še nadaljnje kampanje, ki pa ee niao več obnesle in vss izglede. ds je določeno fttevilo ljudi, ki se zanimajo ss dnevnik, pe magari napraviš karkoli hočeš. Take Ikko Je šla stvar nsprej v letih 1937 pe vse do konca leta 1940, kjer stojimo še denos in salo malo upanja Imam, da ss bo dalo kaj velike-ge izboljšati. Polje za naročnike je izčrpano tvrdke nočejo vo* oglašati v tujejezlčnlh listih Ljube fteljs, ds se vrne dnevnik e sobotno lsdajo, Jo nevzdržljlva, raaeir ako se nejdejo pote ln aredstva, kako In kje dobiti denar sa to evr» ho. Mladina doraftče ln vsek čee, ko potefte naročnina komurkoli Is družine, ge prifttejejo navadno k dnevniku In s tem dobtvs uprevnlštvo Prosvete vodno manj In manj dohodkov. Kot rae kaže aedaj. po 26 letih svojega obstanka, bo živel naš dnevnik fte kakih 10 do 16 lot, ako bomo strogo pazili In ekrbeli na vzdrževalna ared-stvs V tem čaau — ker priznajmo radi ali neradi — bomo starejši priseljenci Izumrli fttevilo naročnikov ae bo znižalo teko nizko, da ae potem ne bo več izplačalo izdajati dnev bil Rev. J. C. naročnik i Ja lat Vinko Ločidftkar, Oskar Oodlns ln {To so v glavnem nsfts dobrote in teisvs, akozi katera smo morali iti, d« smo preftli dobo 25 let isdsjsnji dnevnika Prosvete. Nafti listopniki eo bUl VSI društveni tajniki In tajnice, nekateri sslo agilni, točni ln vestni, drugi manj, nekateri se pa sploh niso sani-maii sa dnevnik. Glavni potovalni saatopnlki ao bili: Tono Jen-kevtek is Clsvslanda. O., akoro skosi vso dobo 36 let. Potem pokojni Tone Zldsnšek ls Sha-rona, Ps., akozi dolgs lete do tvoje smrti. Nekaj čass Loj so Zakrajftek ls Indlsnspollss, Ind., Jaka Burja ls Burgettstowna, Pa., Lejae K veder is Conemaugha, Ps., Joka Kvslns is John-stowna, Ps., Frank AkUn tudi U Johnstowna, Pa., Frank Msrfele Ig Cioers, 111. ln Andrew Ipssfsr is Llnoolna, DI. Sedaj fte vedno aktivni na delu so Tone Jsnkovich ss Clevsland in okolico, Tons Zornlk is Herminlejt, Pa., Louls Ba» borieh ss Mllwsukee, Wls. in okolico ter Frank Cvetan iz Tire Hllla, Pa., za vzhodno Panno. Med naročniki amo Imeli dolgo let vedno tudi nekaj slovenskih duhovnikov, ki ps ao večinoma že val pomrli, in sicer Rev. Tone Bo-jar, Rev. Cerne, Rev. John Mertel in pokojni Rov, Smoley, kateri je tudi veliko pieel u Proaveto, seveda pod drugim Imenom. In čigar slika je v tem listu. Dsl as js slikati s listom Prosvete št 1. e e a ' Mogoče sem tu pe tem kaj Izpustil, v glavnem pa mislim, kolikor sem se mogel domisliti, ds sem opissl zgodovino dnevnike, kolikor se to tiče uprsvnlštvs In goepodsrske strani, kar bo mogoče lshko kdaj sluillo našim potomcem v zgodovinski spomin. Upam, de nisem nikogar žalil s tem, da niso prtobčens vss Imens rasnih agitatorjev In zastopnikov. Bilo jih je v vaej dobi na stotine, de, lahko r«6em ne tleoče, v vseh teh 25 letih. Mnogo jih ie krije črne sem-lja, na stotine jih Je šlo v staro domovino, onim pa. ki še žive in ako so še danea aktivni ali pa ne. isrekam ns tem mestu nsj lepšo zahvalo ss njihov trud ln požrtvovslnost zs delo, ki amo ge ekupno vršili s našim dnevnikom In s tem ustvarili najmočnejšo ln največjo slovensko podporno organizacijo ne le v tej deželi, temveč na vsem svetu, kolikor se nas Slovencev tifa fclvell bratje In seatre (n SNPJ» Župnik J, C. Imele) e prvo številke Preevete v reki Med onimi aotrudnikl ln zvestimi prijatelji Prosveta, ki se' jih spominjsmo v tej številki, je tudi slovenski ketollškt iupnlk J. C. Smolej, ki je ie med pokojniki. Smolej je bil nsročnlk nsftsgs dnsvniks od sačstks in potem dolgo let ps tudi naft redni dopisnik je bil. Včssi je celo ; polemiziral s A. fc. in s patrom Kazimirom in takrat ss js ns-kaj krat podpisal a pravim Imenom, drugačs je ps plssl pod psevdonimom. Pričujoča sllks, ki ksis župnika Bmolsjs 6 prvo fttevilko Proaveta v roki, js isdelans v ob-iki razglednice, katero je Smolej sam poslal upravniku Oodinl In fts dsnss se nshsjs v posesti. Takrat je bil ~ slovaški fari. v r obenem je pe sečasno urajevsl Narodnega vsstnika v Duluthu. I Kakšnega mišljenja Js bil Smolej, dokssujs nekaj stavkov ls pisma, ki gs je piaal 17. maja 1915 upravitelju Olasils SNPJ: Jas aem sedaj med Slovaki, ker govorim njihov jssik ravno tako dobro kot češko sil slovensko. Nlssm bU med svojim narodom od indlsnspollss In si na isllm. Svojega dobička nisem nikoli Iskal, sato p« tudi nič ni* mam. V rasred dervtšev, lcojlh prve in glavns reč Je pa lep, pe nlssm nikoli spadal in ns bom." V pismu s dna 10. meja 1916 je pe Smolej saupel br, Oodinl, da nskl Ivsn Blatnik v Seettlu, Wash., ki js takrat v Olssu ns-rods sgltlrsl sa znano Slovensko Ugo, js bil bivši Rev. Franeis Karta U Clevelenda, ustanovitelj ln ursdnik Nove Domovine, ki T« Pestil duhovnlštvo in potem iivsl s ženo svojege brste, kstart Js bil v norišnici . . . časten spomin prijstelju Smo-leju! • Všaslk le kUe drugače Prof.: To je prsvl škandal, da dsnss vss sili v šolo! Včaeih je bilo čisto drugsčs. Ko sem jas študiral, nI noben tepec študiral — Jas sem bU edini is cele fare. "Zakaj si vendar ssigsl svojs stara šolska spričevalaTN "Ds ne bi prišla v roke mojemu malemu. Ah ne vldlft, de se ie uči brati?" a Med prijateljicami v — Ne morem ti povedetl, kako me ima France rad, Včeraj ss niti posloviti nI mogsl od mene ,., — Ksj se mu js tako mudilo? — Tskšna žene, kakršna aem Jez, niti ne sealužlš ... ti, ti ... - Prav prevlft, zaslužil bl bolj- fto Mestni svat v Llensu ns Ttrol- ___je razpiael prostovoljno dražbo neke vojsftnlee ln drugih stenovsnjsklh hiš MeCto Jo mo» rslo napraviti te žrtev, ker sicer nI vedelo, kako M poplačalo dolgove v A ?£AJ5 svojem delu za Pre ;vet Joka TerčelJ J* brusil pete v Penney Ivani Ji Sirabane, Pa. — Moji spomini na dalo, ki smo ga izvršili sa zgraditev dnevnika Proavete, žagajo fte bolj nazaj, ko smo st borili le v tedniku Glasilu SNPJ proti nasprotnikom naie Jed note. Kajti jas sem se pridruiil Glasilu tako), ko sem prvič dobil • v roke ta list, ki js pisal take iskreno zs koristi dslsveev. V začetku leta 1016 js bil ras-pisan kontest Ss nove naročnike dnevnika Prosvste, U tskrst Is ni ishsjsl. Tskoj sem stopil te kontest, Drultvo 200 SNPJ v teku te dobe v Pennsylvsnijl, in ns policijski teror (coel and iron police), se moram takoj spomniti tudi ns nsio Prosveto, k nss js bodrils in hrabrila v teH bojih. Tako je Prosvets vsdno vrll-ls svojo nslogo, ss kstero smo jo ustenovili; vrU jo le danes in prepričan sem, ds jo bo vršila tudi v bodoče. . I Glede dsnslnjs velike krize je zopet veliko plssnja «v Prosveti Dve tabora sta si v laseh glede dsnslnjs vojns v Evropi. Nekateri dopisovslci, katerih dopisi so pod kritiko, zloiabljsjo našo Prosveto in si mends mislijo, ds imajo oni prav, ker nas js mnogo, ki molčimo «*> ps mislijo, da sme g njimi. Grdo ss motijo! ittMtem Prosveti ob njenem srebrnem jubileju: Le teko na-prsj po poti, kstero so začrtali njeni ustanovitelji in sgitatorji pred 26 leti! Le tako nsprsj po poti uspshov, da bol slsvils le 80-lctnico, čeprav ss takrat mor-dl ns bol vsč tiskala v ilovenš-Čini!—John TeršelJ, 188. ds objsvil mojo grožnjo in to js podktlrilo drUgs agitatorje, ds so podvojili svoj s nspors, ker nih^e ni hotel isosteti. Tskrst smo hodili is naselbine v naselbino psi. Mojs sreča js bila. da ae& in brusil sem je bU kontest ¿sključen in resul-tst obisvljen, sem se —• namrdnil Jsz ssm dobil 84 naročni-kov, toda Psul Berger is La 8sl-ls — ki ims dsnss gostilno traven jsdnotinsgs urada v Chics-gu — js tudi lmsl 84 nsročnikov! Ksi ps bo «dsj? sem se vpra-Isl. Trabe bo solomonsks rstsod-bs, kqmu nsj pripsds prvs ns-grsds, katera js zame itsk bils postrsnska stvar. Gl. odbor js ps določil obema nagrado ettaks vrednosti in čsst obeh je bila ra-lena Dobil Ssm tspno uro, ki it bllt gsrantirsns it 28 let — in rat ml dants po 28 letih Ig vedno dobro služi kakor nam vtem sluti Prosvtta tudi 28 let Ttko smo si priborili dnevnik. Slučajno sem bU v Chictgu, ko jt izšla prva številka Proeveto in br. Godint, ki jt bU fte tekp v rat upravnik kot Jt It danes, ml jo jt printttl v dvorano v Osem-najsti uliti kjer se js vriil tbor JSZ Bil sem torej med prvtmt, < ki smo imeli v rokth prvo žte-vtlko Prttvtte. Ns tistem sboru JSZ so bllt burnt rssprsvs glsds taktlkt v socialistični stranki. V Evropi jt ftt dve leti divjale vojna In posledice je trpele tudi Amerika Ttkrat smo Is bili skupaj t Hrvati pri JSZ in Hrvatjs so nam očitali, ds smo slabi soclslisti ker smo ustsnovill dnevnik Prosveto, nsmesto ds bi bili Prole-taret isnremenili v dnevnik, še st spominjsm, kako jt KrVsts safrknil Etbin Kristsn, Isdanji uradnik Proletarct, ko je rekel, ds dnevnik mora imtti ss seboj večjo blagajno, kakršno jt pt i-mele JSZ. De je imel prav, jt doku v tem, ker smo si skoil 28 let do dsnss ohranili dnevnik Prosveto in tednik Prolctarec — d očim so hrvslkl socialisti, ki so nes takrat tmerjell t šovinisti, v tem čssu izgubili vss, kar so tsk rat imsli. Prosveta je v teh 28 letih dete alt — g drugimi delevtldmi listi In organizacijami vred — ogromne uspehe ns polju lsot>resbe In soeialncgs irboljšanjs med de-lsvd. Pred 28 leti le nismo poznali odškodninskih sekonov In - soeltlntgt ttvarovtnje. danes pt Imamo ves to In kos tssluge te pridobitve gre tudi Proevotl In le se spomnim ns delavske boje. ne etsvke ki smo jih Imeli HmMHMHp JH r - "Stari sgltstorji, s- lali ss dnevnik Prosveto ob njegovi ustanovitvi?" jt stptetl br. uradnik prtd ntkaj tedni. Dt, jas ss spominjsm! Tudi Joka TerčelJ, gl. porotnik SNPJ h kiteramu sem Ukrat spadal, sem vprašal zs kooperacijo in jollu stm st pridruilla razpravi, tudi dobil. Louis Britz — kdo v|Če tednik Olssllo SNPJ postane zapadni Penni gt nt potne? r-ki denes šivi ha Lswrsntu, mi je Osebno pomagal pri agitaciji. Joletu Zavertniku, uradniku Glasils SNPJ, ssm ps pistl, da ml grs agitscija teko dobro it-pod rok, ds ms nt bo nihČt po* stktl v kontsstu. Jo is js s spomlniai pridružila dnevnik ali ne, ki je trtjsla od idi 1616. Ko se jt bliiala rtdnt konvsncljs, stm tgi-pri ntltm Ionskem društvu, nsj podprs rttolucijo st dnevnik. Govorili stm ss dnevnik pomlsdi *ttta rst tirala pi Isti, ko js Prosvste sUvila 20-letnico, je noročale, da Je br. Berger dobil prvo nagrado, v resnici sem jo pe dobile jsz. Ttko js bilo In nič drugsČc, br. Borger' Nsj povem, ksko sem brusila jezik in pete, da sem »Itssls La Selit .to druge naeelbjnc v onem kontsstu. Prvs nsročniks dobila v fsri sv. Štcfini ali, kakor pravijo, v stari Avstriji. V prvi hüi, kamor stm stopila; jt bils Mary Slugi, kstero Is dumo krije smtrllkt zemlje; one ml Jt pri poročilo več stanovsnj, kjer so bili rojaki. Res sem dobile sedem nsročnikov. Seveda ssm obenem dobile tudi večjo koraj žo. Obiskala sem druge in spet je bilo osem nsročnikov. Ob večerih sem lis v ssluns in na vs-sslics in prišlo Js v "bunčih" kar po 10, 12 In 16 nsročnikov. Ko je JoSe Zavirtnlk videl moj uspeh — seveds sem ss pred je napol Šaljivo in napol resno dsjtl: Mery, koraj le ps nimsl, dt bi lis k fsjmottru Sojsrju po naročnino, ali Intel? Botel le staviti z menoj in Jm sem bila pripravljeni, Ssdsj jt asstals uganka, kako M: 4M U st It spominjate, kako ste da- v firovžu, /Hitro ss domislim In doktžem, ul /Hitro a bils na drultvtni ggjj, konte debate t ps bil, dt tt Jt vtčint članic trtkla proti dnevniku, čel ds gs nI tfgbsl —: •- Itstct mtjt 1616 smo volila delsgstlnjo tt pittsburlko konvencijo In ju stm kandidirala, sli kar stm vodila Jtvno In pri» imel krtpkt nogs vatno »fltscijo za dnsvnik, ssm oste kot strslt. Ko *"" ®titno- poražena. Prsd dvorano, v kateri js bils seja s volitvami vred, sta šteli dvs članici in govorili vitki, Id Jt prllla ns sojo, nsj glttujt proti mani, kajti jsz stm bllt it dntvnik In čs pridt dntvnik, bo trtbt svlla-ti asasmsnt! — Tlako to bile članict nsplahte-ns. ♦ Ens od tiste dvojice It It mrtva, drugt pt It tivi ntkjt So. Chitsgtt. Za dtltgttinjo J4 bllt Izvoljsns takratna tajnici, ki jt bllt proti dntvniku — in ko ss jt vrnili t konvencije, jt tikolt poročala drultvu: Ns Že-lost vam moram poročati, dt dnevnik po imtnu Prosvets Uide čim it priglui 8000 nsročnikov; ju som glssovsls proti, todi vtčint dtltgttov jt glssovsls it dntvnik ,.. V Januarju 1016 Jt gl. odbor SNPJ rupiul prvi kontett is pridobivsnjs nsročnikov novemu dntvniku, vil mu dntvnll Ršzpissnih jt bilo ki gt It ni bilo. iih Jt bilo 10 ntgrad za onih 1Q sgitstorjtv, ki flobt vrsti nsjvsč nsročnikov. Tskoj stm it vrgli v kontett. Rtkla stm, da v Chictgu moram biti prvs v tej tekmi. Toliko ssm stupalt vtis in kortjlt ssm imela (kakor le dsnss) dovolj. Is Ls Stili Jt pt padla predme roki vin; klicali so me ni koral-to, naj potkutim "#tedM U Sal-le Sprsjslt sem boj in odgovorile stm, dt M bom luels s njimi do udnjagi litu nt svoji glavi in drugjt, čs bo treba Sami pri stbi stm se pe le nekoliko btlt. kajti dntvnik Jt bil v Chictgu dražji kot kje sunsj In La Salle js imel močnega tekmovalca. Bilo js veliko zabave. Ko ssm brusils podplate od hiše do hüe, so mi rekli: "Ne bo nič. Msry, kij ti v Ls Ssllu imajo močnsas 'čenpins'!N Drugi so pa rekli: "Ls ne daj u, Mary! Drli se, pe gt boli telimo ti, de gt ibijtl teko, ds d ns bo nikdar več upel Iti s teboj v mo!N Take Je pedala neme mr-sls in tople vods i vseh strani in padali so tudi nsročniki nt mojo listo. MoJ Isssllski tekmec Je bil ot-danji člkaški hotelir gor. Še danet svs si v radi tiste tekme, emp po »letih ml Je obljubil, de po bo te ve in on popravi, kir Jt bilo takrat narobe, kajti on dobro ve, de ssm Jsi bils tskrst prvs v tistem kontoetu. Pred petimi naprosim prijsteljioo L ojsko Hrenovo, ni j gre i mino v Is* rovi Ree je lla in primarširtli k fajmoltru. NoslU ssm s seboj majhen kovčeg» Župnik jo name prijetno ponudil stol in pene je prvo ogovoril: "Če ss ns motim, ste vi porodns babica It So. Chitsgt, nt?" Obe svs st tmtjtll in Ju sem rekli, dt sem le premltda za babico, Lojsks js pristsvils, dt bi rtdt bils babica, a ns moram dobiti diplomo. 8o-jtr jt rsksl Lojzki, ds se mu tdi mani. oni mu ps odvrns: Seveds, sej svs obs is Šilks in potnt-llttm vult v starem kraju. On nikoli nt vidim v'niši cerkvi? Ju m pt hitro odretem: Kako morate vi vidtti vw ljudi v ctr- lfi>{ Ua (In, h. nam^HA V.rV>fct ovi, ko jim pe navaano nroei ktitte? Ttko smo se Itllli do pozntgt večera. Ttdtj it priltl busintts. Lojsks ms praattevi In pove, po- R^tteli bo, ssm nelle nsmesto srebrnine — ploh. Vsi kosi so bili že rjavi. Škoda, da nisem ohranila tegs, bi danes lahko oddala v muzej v Clevelandu. Res mi js isl, da nimam več niti trohice spomina ns svoje neumorno delo. Ker je bel letos po 26 letih v istem msstM konvencije SNPJ in obenem Je letos srebrni jubilej dnevnike Prtgvete, se nss bo morda Ittošnji konvencije spomnila in nun poklonili boljši spominski Leta IM je bil spet kdntest ss Prosvsto, katerega sem se u-deleilla in odnesla manjšo nagrado. Potem sem kot društvena tajnica vedno pošiljali Prosveti obnovljene In nove naročnine. Te spomine sem nspisala po fsktlh, ki u ne dsjo izpremeniti. V preteklosti m mi Js delaU krivice uradi nepravilnih podatkov. Nt primer, poročtno jt bilo, da stm bils ns springfleld-ski konvsnciji lata 1618 isvolje-na u namestnico v sdrutevalni odbor. V ranici ssm bila Isvo-ljsna direktno v te odbor in n priče imun št iivtčt tvoja so-odborniks, sksterlmi semjiettla nje. Moji Jttliktv m pt — --------- ----- ssto, ksr stm ftniks. To lom ntplult, ker me js br. urednik sam ossbno vprašal, nsj kaj napišem u jubilejno številko, kajti on ve, ds um bili nt-koč tktlvna u .Prosvsto. Želim Prosveti, ngj nsprtduje in u rszširi tudi med mltdino, čeprsv u bo enkrat morala ti-skstl v angleščini. Naj u ru-ftiri do zidnie slovtnikt hiše v Ameriki! ŽIvtU Prosvste, ti-vsls SNPJ! Muy Udovlč. 102. (tisoč tristo in šestdeset) dopisov. Vu te številne dopiss um spravil v Javnost ns lsstns stroške. Agitacijsko potovanje ime dobre in slsbs strani. Dobra stran Je, ker vedno vtdH nove, lepe in sanimive kraje ter neštete zgodovinake monumente; prideš v dotike s dobrimi ljudmi, rojaki in tujci, ld ti prijazno poetre-lejo, teko de m jih spominjaš Še dolge lete. Dobri ljudje te spodbujtjo, da it nikoli nt nave-ličeš potovanje. Sploh u ni MveČnemH potu veliko naučiš In izobraziš. je, ker prideš P* ke" ns bo, pe je odšel domov spat. Človeku, ki vedno vandra po svetu u vse primeri. Te sli oni mi Js tudi ls rakel, ds ns agitacijskem potovanju bi moral biti kdo drugi, ki je telesno poškddovsn, Id nima ns primer roke sli noge. To ¡e velike zmote. Še sdrsvemu Človeku obeme rokama in nogams je tsi-ko potovati, ksj bo ps hromeč opravil? Vlačiti u moral po u ličnih vozovih in busih, romati po klancih in hribih psŠ in ns vse nsčins iskati bližnjice, da obiščeš čim več rojgkov — in še u ponesrečiš. Nekateri so me tudi vprašali, kje In kako um dobil nsziv "večni popotnik", ki u ms drži le dolgo let in po^os-IS fit- tftttoTfc H lot v ssdnJIk »6 letih )e Mary Udeviš kij ivt prišli, ju pa pristavim, da mi grado njegovi fartni salo na roke in Jako bi mt vtttlllo, št bi u še gospod fajmoštsr nt-ročil nt novi dnevnik. Soju Je el se js ote-zaradl i pati. Nemogoče le uradi ftrt-nov! Kij bi pt fsrani rakli? Župnik It hltptc! Nt mora storiti, ku bi hotel . . . Mu Jt ulo Iti — rad bi ustregel, sli teko jt. . . Rušil smo u i dobro voljo kot prijiteljl. Ju pt um ntdtljt-vtla agitacijo, dokler je trajali tekma. VeHko ml je pomaga) tudi br. John Grilc, W Je bil btš tskrst v Coloradu. Poslal ml v Coloradu. Poslsl ml le 11 naročnin, u kar mu um št dsnss hvtltlnt. Grilc st ftt več let nahaje v Clevelandu. Oo-dlna ml Js tudi spotočil, ds Je od nekod prejel dve naročnini nt moj račun. Zal ml jt, dt št dt-nes ne vem, kdo Je to bil. Ako še šivi, naj prejme mojo sthvt-lo. M togi Vontesta je bil objavljen v Glasilu SNPJ 21. marca 1616 In meni jt bile kreditiranih 66 naročnikov — največ, br. Berger v La Sallu je pe Imel 48 naročnikov. (Pred petimi leti, ho je Prosvets sls vile svojo 20-let-nlco, le br. Berger nosil mojo čast. ds Je bil on tleti, Id je dobil največ naročnikov v tleti tekmi.) Dobila sem prvo nagrado v o-bliki 12 noltv in vilic. U ml Jih jt peinaoal na dom br. Tsrbovee in rekel mi je. ds Je bile srebrne robe. Seveds ssm bllt veoeie In shranile ssm tiste noše In vilice se spomin — ko pe enkrat čce kit mesecev pogledom v shram- ■■■■■I Cleveltnd* O. šd Tu ju nekaj jubilejno Itevilko i mojtgt "večnega potovanji" kril-kral po Ameriki u rune nale liste, ld Jt tudi It itiro 28 lit. Zt dntvnik Protvtte It sgitiram 24 ltt in ravno toliko čut .um It član naše vt-likt in dobre 8MPJ; ves te ču ttm tudi društvtni odbornik. MoJi Itljt, dt bi vtliko poto-po svitu, po ruličnih deio-mu. in med ruličnimi ljudmi, izvira It is mltdlh ltt in itpolni-lt se ml je med svttovno vojno, ko ttm u lotil igittcijt u nsše Tskrst so bili dobri čssi; povsod Jt bilo dosti zasluiks in nihčs ni msrsl biti u sgitetorjs sil potovalnega uitopniki u časopise. Le potovalni sliterjl tli po domtčt "plshsrji" u takrat mimogrede pobirali naročnino. Po depresiji U js ps pojavilo mnogo naših agitatorjev.- Začel sem v Berbertonu, 01-rardu in Lorainu, O. Rojski v teh nsulbinah u ml šli ns roke in sem dobro napravil. To ms Js okorajUlo, de sem šel dalje — teko daleč, da sem od takrat pre-dritv ameriške Unl- od New Yorks do Montent; v nekaterih drle veh sem bil ramo enkrat, v drugih dvakrat t-R trikrat, v nekaterih pe celo o-semkrst sli dosstkrst. Nisem pe egitiral ssmo u liste, ssm prodajal tudi knjlgs ln obenem ssm bil propagator naše SNPJ; marsikaterega rojaka sem pregovoril, ds js pristopil k bližnjemu društvu. Poleg togi um po navodilu rtštvtl razne spore med člani i, že v začetku svojega potovsl-sm sposnsl, dt tgltator mora btU tudi dopMk. Jas sem u tekoj lotU dopteovanje n listo, ki aem jih ssstopal. V prvih pttih letih Je kdo objavijo nlh okoli 66 mojih polopštov, v katerih sem opšttl vu mogočo zanimivosti, ki ttm Jih videl ne svojem potu od nebotičnikov v New Yorku do templa v Salt Lake Dtyju, I teh; opteel sem tudi celotne drle ve, kakor n. pr Coloredo. V vseh 28 lcttti ssm spisal In objsvil v Prosveti. Olssu Svobode. Proletarcu In Enakopravno^ i vsega skupaj okrog 1960 Anton finksill tudi k čudnim, prepirljivim ljudem, kiterim je vu Črno in ki jim nt noben nsčin nt üitrtitl. V. fei mnogo rojtkov ii Metropoli — me sploh ne kliče drugsčs. To ims mi js dsl prsd 28 Isti brst Jsnko N. Rogelj, sedenji gl. pred-sednik ABZ. Takrat Je bil še v Eut Heleni, Mont., in pod svojimi dopisi v listih u Je podpi-uvel "Večni popotnik." In ko sem ju začel potovati, mi je rekel; "Zdaj pa ti vzemi 'Večnsgs popotnike', se ti bolj pristojs ks-kor meni." — Tako u me je "večni popotnik" prijel in držal u me bo, dokler ne odidem po [gobe. Zaradi tegs ps nisem ni-jkdar bil hud. Ravno nsrobs: zadovoljen sem. Tri nsjlspts ameriška, mesta, ki um jih obUkal, so po mojem okusu Salt Leke Citv, Coloredo Springt In Denver. Najlepše slo-Waukegan, venske ntulbine so: Wiukegtn North Chicago, U Salle, Sheboygan, Girard (Ohio) In Csnon City, Colo. Nsjvišjt nutlbini js LudviUt, Colo. Po dritvi Colorsdo je nsj bolj romintično potovtnjt, t tudi po Mlnnssotl v poletnem čssu. Nsjvišjs gora v Ameriki, nt ktteri sem bil, Je Pike's Potk v Coloradu; nijltpih perk je Yellowstone Puk. In nijltpšt Ionske V Ameriki u menda tudi v Coloradu! (Kjt so najgrše, ne vem, in če bi tudi vedel, ne bi povedali) u "truble", ki jih imajo zaradi čuopisov, društva ali jedno-te, tebi očitajo, kakor ds si U kriv. Nekdo drugi Jim Je Skuhal ksšo, potem u pa i*traujo ns tebe, Čeprav ti popolnoma ntdoU Šon. Ni gt človtki nt tem pu-kluttm svetu, ki ne bi storil ktkšnt nspake ln pošten človek to tudi prisne, smpsk, dt u m» menoms ofiitsjo človtku grthi, ki Jih ni itpril, jt pa Ipivitf Ravno ti "krinki" grenijo sgitetor-ju Življenje in mu jemljejo ve-t^jtdo d4b. Todt čim spet srečaš dobre in PIHHH ke." Ttko u btlancirajo dobre in tltbt strani igitetontvi. Po vsakem dežju pride solnce Nejtežje Je igitetorju v ztčet-ku, dokler u nt prividi in nt potna mtst in ljudi. Ntjtlabše jt u vukogar dolgo potovtnjt, ko ni redi v hrani, nt v prenočišču in ne v podnebju^ Spremembi Je vuk dsn. Dokler u torej tvoj sistem dobro ne pri« vidi, je težko, poubno onemu, ki ni popolnoms sdrsv nt želod-Mnogo u Jih kmtlu nivtli-fljenjs. Ukrsjin-iem. Več- 61». čl tegg živi Nerodnost občutiš tudi V tem, kldtr prideš prvič v in nikogsr ns poensš ps ne veš, ktm bi se obrnil ln nt vtš, kjt §o naši ljudjt. Slovenci nevedno stanujejo deleč proč od postaja In w mod seboj oddaljeni. Poubno pred 20 ali 28 led si težko našel rojake, ker Jih domači« ni niso poznali pod imsnom "Slo-venes", peč ps so jhn rekli "Au-strians", drugod "Krsinish" sli "Oranish" in drugsčs. Spominjsm u, ko w ms napotili k Slovakom, Poljskom sli Ul cem nsmesto k Slovencem, krat u ml js pripetilo — in ns ssmo meni — ds so mi AmeriČt-ni pokazali ravno nasprotno smer od nsšs naselbine, nakar aem tevsl naokoli po cele ura s težko prtljago, i knjigami ln o-blsko, končno um se pi moral vrniti ns prvotno mesto in snovi povprsševsti. Kasneje aem ae naučil, de aem vprašal dve t-II tri ottbe In unesel ssm u šele potem. Če ste ml dvs povode-le eneko. Izkušnja uči človeks. Spominjam te, ko sem prvič prišel v majhno netelbino ponoči, ktdu u Že vet spali. Ni bilo hotele In nobenega javnege prostora u prenočišče. Posnel nisem tamkaj nikogar. TrkeU nt vrati ob potni uri jt nevarno. Vrhutegs je šk deževelo. Ju v vaški roki po en težek kov- r«v V tekem slučeju nevedno pš-šem jcakšnemvj rojaku predsedniku društvo ali komur že. člger ime vssmcm Is Imenike Piusve-tinih neročnikov. To sem storil tudi v tem primeru In rojek me Je ras čekal ne pootejl. sR vlak je Imel dve uri zamude In rojak le mislil. da "večnega p^p^tni Msd agitlrsnjsm u lists pred 28 leti in v teku udnjih 18 let prej Prvič u bili o boljši četi in bili ljudjt vuh nerodnosti teko konfusnl kot so danes. ■ , tfo. ' m Ko sem pred led igitirtl u Prosveto in druge nepredne liste, imel opozicija fftttn tU pt temi med ktkšnimi fsnstičnimi verniki. Amptk v udnjih tih letih je postilo vu zmešano in vsi ubsvljsjo. Največji sme-šsnei in ubsvljsčl so pt komunisti, ki se ns vsdno potuhnsjo in pravijo, ds so vse nsksj drugsgs kot to, ksr so. Tods ts tiče po-znsmo po perju. H koncu pozdravljam vu tvoje kolege sgitetorjs, ki so. šs na delu u Prosveto, Proltterct in Ctnktrjsv glasnik. Mtndt ni vam Iti, dt tte delili u tak liit kot je Prosveta in njeni organi-raciji SNPJ. Onim mnogim tgi-tstorjsm, ld u med tem Že trudni legli v grob—kot ubni Tone ZidsnŠek — pt spomin. Kolikor nu Je pa Še živih sgi-tstorjev u Prosvsto—kakor To- ŽZornik, Frank Cveten, frank un, Louis Bsrborič, Andrej Pire, John Zornik v Detroitu Jos. Peternel Itd.—želim, da gremo s podvojeno silo na delo u naš delavski list, tekodegeras-širimo in dvignsmo, ds u nsm Čim prej vrne sobotni štsvilks Prosvets. Končno ltp pozdrsv "stricu" Matiji Pogoralcu tem v Minnsso-tl, ki jo ns svojih potovsnjih dostikrat izrekel dobro beoodo za Prosveto in je tudi njen naročnik od prvega dneve. De bi še dolgo živel! — Najlepše hvala vsem onim, ld u mi na kskršen koli nečin pomagali pri mojem 24-letnem sgi-tiranju ss dnevnik Prosveto. Priporočam u jim še u v bodo-če. večni popotnik . ......T. ss le tmdll as 1910 u nahajal v neki srodnjotepednl državi Tskrst u bils vrste ns široko odprte nsseljsncem, Id u prihajali v Združene drže ve it veeh delov svete In drultvs SNPJ so ss ustanavljala po veeh naselbinah kot rs stavo Agita. la lahka bil nevou ljencev slučtjioli lu; •'bosrd msd ssboj nikogsr k hrano, če drultvu. 1 bilo lahko Sodslist' sospsli. V ls vsčina tudi pri so*; tali smo re lo SNPJ i: nov. eU^g i novodflgjjf d sUr*jkh i otreb.drv^ 5,1 Kam na »tsnov^ >U zavtrovj ve ^ntjt agitatorji tti P1 na«elbini JV društvi tičhem kluL Prolettici, i ■; as Svobodi hrnč^ dO bi bilo bro dobiti v aselbino kaUta govorniks k bi lahko»** novodošlec. članejedn^i ne kluba. Re,glJdobi^® ko popoldne Ka gremo čak* postajo. Vbk se ustavi bn nas isstopi n.oi srednje p in s kozjo brado, mi smo Wi: "Ti, U bo pravi! An*, ci niso uraičeni i bndo" js bU prsvi in odpeljemo dvorano, kjer Je bil ikUcsm Rsdovsdni «no bili, ksj boi vornik povedal. Kajti malo vornikov smo prej »m^ stsrsgs kraja smo vedi prišli prsieti i katoliško Govornik je rsi ustregel Začel je s primitivnim ilov„ ld Jt Opazoval, odkod Je w pihtl in si js domišllil, da u hribom mors biti n teko pihs; videl js n« blak, iz ksteregs m je l lo in zagrmelo in spet Je. čil, ds Je v oblaku nekdo, i ska in ropoče. Tako ao i vera, nsm js raztolmičll 4 nik. Potem nam js orisal' to vojne. Rekel Je, da js i vsake držsvsoni, ki muc sti in prelivati kri, bogati , ostani v uvstju. Prtvuki navadno grs ca trge in ko i ona država izgubi vojne, s spet dsiavec plačati strolkei bilki dsvkov. Zsto so sodsl proti vojni. Končno nam Ji vedli, ksko velikega pomeni podporna društva in jednote delsves v Ameriki. Tiko nas vsem ustregli- Nekaj let js preteklo. SI je rapldno rsstls ln tednik ( silo SNPJ nsm ni ve* sada vel. Članstvo je sačelo tahu U dnevnik in Šssts redna i vendjs je ugodUs večini čla in ustanovila dnsvnik Id j« 1 1. julija 191« pod Imsnom 1 svete. Od tistega čin j« l prsteklo 25 let. J Tudi zs dnsvnik Pron* bils sgltscijs lahka. Dnevni tiste čsu ni bil drsi, ddiH js prilično dobro in pijačs ji ls poceni. Vslikglsiplvik pet centov in "šiles" tudi bilo pet centov, smo seveds nsjveč po vssslicsh in piknildA. ljs si povtbil, nsj Ispijt, vi in ko js pil. si mu. Prosveto in mu prsvMIU It vuk dan dobre novi* * iUregs tetfr " j _rjj"a kmsBi luscj» Všesi si seveds naktelkj vročekrvne^ vernito, " tel nič slišati o PtgMJ jednoti. ToaejipripHilo" ko sem naročil Proiveto m sorodnikom v nsrs» I^ slsč, ds jim bomitlouftj prsjsl sem odgov« «J* "Vi tem v AmerlldJ*J^ tejte tisto va«o ■k— bils Prosveta lirjila od bi je pa Ame listu je pr Ntkegs dn» "Pomsg«in liktrtiborc vtč neka' li liit- V trpel nal Je bil m vojne so Je bil za« stranke Agiteci moteno d minils ir neresrm novo Mi^ 1 vi dopi»n njo kolor li O»* dopisni več gl»«1 (Dsl)' „ bliskovito J io hiše. Lstsl ¿Is v vojDoln r ajhso prej „ledsiso r" .msrtki.^ Tojsbdsl n tskoj •• PJ stični m oda istmi ¿ni ionu ***** spjkH^ vet**« io prift* • •vetsjt« interA tai 2a|ts .-sel Voesl tnici dnevnika Vider, gl. Ujnlk a Prosvete ta rezvltje in pro-rcdne podporna Jednote to h® se g« »memo ob njegovi ati vii ¿lani in članice nale '«niracije, ki amo ji na en ali nogli do številnega članstva, L podlag« ln do ugleda, ki ja a te vnte organizacijo, o bili tedaj, ko je članstvo na-splošnim gjaeovanjem odlo-j „ Dr izdajati dnevnik, mnogo bolj L !Lz. 'obivanje novega članatva ca ftl organizacije kot ao n. pri-,u;aeJaT Tr člcVek ne ve, kaj prinese ju-bi£Tkl temu je dvomljivo, če bi blU |JL uko C e uspehe, ako bi na bilo na-"dnevnika svete, ki je dnevno oglašal in ¡¡I vsin. m potrebo žlvljenskega zava-vtnja v nai ¿noti. v letu 1916 oseca julija, ko je pričel izha-1 dnevnik P. »veta, je naia jednote «tele m članov oeh oddelkih, njeno premože-li it zna $282,894.30. Oni člani, ki ao atvdušem zagovorniki dnevnika, ao po ve-„tudi dobr agitirali m organizacijO in ko fli na agitac o za novimi naročniki dnevnima nikdai pozabili priporočati rojakom 1 naio podporno jednoto. Isto tako, kot agl-pni dnevnika, so tudi nešteti njegovi domski v svojih dopisih priporočali valhoat zava-«nja proti bolezni, nesreči ali smrti in kje prodor delavca ta tako tavarovanje. ¿evnik je pa tudi vedno branil jednoto pred tsiovanlmi napadi» katerih je bilo mnogo t čase in dajal je ljudem spodbudo se pri-op V jednoto, ki je bila ustanovljena od na- juluge dne rit SU»"«* ^pomenU 4etnici ipo' Wpodporr -i paéin p' ,dne vsino eanice jc. c H iii- no premoženje tnala blizu devet milijonov dolarjev. Dnevnik Proaveta je izvriil svojo nalogo v-petindvajaetih letih, bodisi za organizacijo ali ta alovenako delavstvo v tej deželi na aploino in je bil potreben, kakor ja Ae potreben, teto je priporočljivo, da ga delavstvo podpira. Ljud-atvo potrebuje poduka, ljudatvo potrebuje itobratba in učitelja, ki naj bo naiim rojakom ter članom dnevnik Proaveta! — K 25-letnici dnevnika Prosvete L. Oradlšek. gl. pom. tajnik Pri Slovenski narodni podporni jednoti—njenih ustanovah—smo slavili že več obletnic. In letoe je prišlo na Vrsto srebrno slavje dnevnike Proaveta. Četrt stoletja je kratke doba, claai je najvažnejša v fitičnem in duševnem raavoju človeka. V večnoati ali vaemirju naravnega atvarjertja pa pomeni toliko kot bliak v zraku. Dalekosežnega in važnega pomena pa je ta naš delavaki list Proaveto, ki ja v tej kratki dobi svojega obstanka izvriil mnogo koristnega in potrebnaga dela aa članstvo naše jednote in naš narod vobče. Navadno aa ob takih prilikah apomnimo na začetek, uapehe tn zaaluge, kakor tudi na potež-koče, s katerimi ae mora boriti vsako podjetja, poaebno pa Hat, ki ae je porodil iz potrebe, da uči in liri svobodomiselne ideje in zagovarja delavske pravice. In vsled tega je toliko bolj potrebno, da tudi srebrni jubilej dnevnika Prosvete primarno in ^oetojno proalavimo. Pravilno je tudi, , k)er , •^•niCf; k * «kv.r * » u/ k nai, , »šeaij/ V) p. I POVt'i lih > noat zavarovanja za delevce, ki ga nudi jadnota. In če bi bilo to vse, zaaluži največje pri-tnanje. Ampak zasluge lista ae vratijo dalje. Vedno je zagovarjal delavake pravice v stavkovnih 1U ««■illo« 1 mm im i Ia in ArlnratfA me«/4t\A aii4 VUjlilf i|ivu8i S8 esssaJV iti UliprfiVv MieSQi>« nosti. Ravnotako je list veliko pripomogel k razvoju ki napredki naših kulturnih ustanov. Najbrž je tudi raanica, da llat kot tak tu ln Um komu ni bil po volji. Ampak kdo naj v vaah ozirih uatreža čitateljem? Zgodovino tega pomembnega lista bodo opisali drugi. Jas aa spominjam le toliko, da se nas je ob uatanovitvl liste zbrala mala akuplna Slovencev v Cest Molinu, 111., in amo Um organizirali društvo št. 286 ter ae val naročili na dnevnik Proaveto. Preevete le In mere astsft evefctdlPtselal llat v najširšem enlelu. In naj še nepre! peduftule llenatve duševno, kulturne. Ia •e "Potrebujemo dnevnik frsnk Zatts. pradaednlk nadaornege odseka SNPJ. "Slovensko ns predno delavstvo potrebuje dnevnik,** je bil klic, ki ae je retlegal po deželi več let. Jugoalovanake socialistična tvets je bila one leU ne višku aktivnosti in števila svojih članov. Imela je somišljenika vsepovsod Gradili ao društva Slovenske narodne podporne Jednote Uko nevdulano. ks-kor svoje klube Sploh je tedaj Mlo aamo ob( sebi umevno, de je to prev ss prsv eno gibsnje V odboru JSZ. oelroms njene slovenske sekcije, ss )e v onih dneh—poaebno neuredno-dostlkret razpravljalo, kej «toHtl. de ae Itpopel-ni vrzel v nešem tlaku JSZ je Imele Proleter- ki so jo dobivali In plačevali vsi člsnl, in posebej sa ona številke, ki so jih prejemali samo naročniki dnevnika. Na marsikakftn! seji glavnega odbora v onih letih, otiroma na vseh, in na par konvencijah se je govorile e dnevnikov! izgubi m kako jo morajo kriti 4§i člani, torej Mi tisti, ki na dnev-nik niso bili naročeni. Smatrali so, da se dela s tem krivica slednjim. To kajpada nI bik) edino nasprotovanja dnevniku. fte vsa hujše je bilo ono, ki so ga sipali nanj pristaši naeprotnih nazorov. Prosveto ja namreč od svojegs prvega dne stala prav Uko odločno na temelju svojih smernic, kakor pred njo tedensko glaeilo SNPJ. U da je kot dnevnik imele sa U svoje naloga toliko več proetora In s tem v širjenju naših idej toliko večji uspeh. V času prejšnje svetovne vojne ln tudi po vojni je romala proti nji marsikaka denuneia-dja, bodisi k zavarovalniškemu komisarju v IUlnoisu, pa tudi k drugim, ln doaagto ao vlad-tudi v Waahingtonu tm * ps seatopnik dnevnike To sovraštvo Je imelo svoje Incidente tudi v j neielblneh. Msrslksk naročnik aU je Ml tožen boeeom ali deluje aa "uporniški** llat, da je sodakst, ali da kleti vero! Slednje je posebno pomagalo v tekih krajih, kjer je bil tupnik v uradih delodejeleev najbolj dobrodošle osebe Pokojni Jeie Zevertnlk. ki je bil glavni urednik Preevete, je imel v histeriji, ki se je naeallie v nale deUvaks vrste po vojni—vsled razkolov nju In. s reakcionerjl vseh Nasprotniki ao posebno pod P1 gigalsH v napredna ele-Ijudstvs veliko nesoglealj ki strupe. Vzelo je več let. predno ao uvideti, da ne bodo utpeli i Tudi Ivan Molek, Id je prevzel službo glavnega urednike ne konvenatjl lete IMi, nI debli nič legije naloge kot jo je Imel njegov prednik. Ako so Izginiti steii problemi, s kakršnimi je vrst, veliko boja. Naš dnevnik Prosvete ae je porodil med prvo svetovno vojno ln že njegova prva leta ao bila izredno burna. Vojna je rasburkala ameriške rojaka in jih rasdellla na dva tabora: sa ln proti Avstriji. Ts rasdvojanoet, ki je trajala do vstopa Združenih drŽav v vojno, ja odeevala tudi lt alovenaklh liatov. Tabor priatašev Avstrije ali "avstrijakov" ja bil prva leU vojne veliko večji kot onih, ki ao odprto simpatisirall t zavezniki, (n delal je precej zgage. "Avatrijakr so bili;toliko na-bo-ljem, ker so bili enotni, dočim so bili nasprotniki Avstrije razcepljeni na "krkljevate* Pionirji agitatorji imajo besedo Pavel larger le erel ledine v Le Sallu Ckloego. 111.—Upam, da aa bo našel v jubilejni številki Prosvete prostor sa naslednji moj 'sptsH, v katerem šelim nekoliko obuditi spomina na "njega dni",, ko smo kumovsli ob rojstvu dnevnika Proevete. , V spominu mi je trajno oetela konvencija SNPJ eeptembra 1118 v Pittaburghu, Pa., na kateri je bila s ogromno večino sprejete reeolucija, da SNPJ prične isdajati svoj dnevnik; v tej reaotueljl je pa bila določba, da dnevnik prične Izhajati, ko aa prijavi 8000 predplečanih celoletnih naročnikov. Takrat ja bil član gl. odbora tudi zapisnikar in to "šarfto" je imel br. Ivan Molek, aedanjl gl, urednik Pro* svete, ln on je lsbral to ima no* vemu dnevniku, ki naj bo lastnina SNPJ. Ko je bilo to ime takorekoč soglasno sprejeto od delegatov (nsvsočlh jih je bilo, ako se še dobro spominjam, ISO) e razumljivo, da ao nekateri razumeli s tem Imenom "prssve-oH ln so as že tudi musali, šaš Molek ln "Presveta", to pa na gre skupaj! Poteklo pe je zalo P. A. Vider, glavni tajnik SNPJ. "rapubllčane"; prvi so bili pristali Londonske* ga odbora, ki je deloval sa pridružitev Slove-nlje ln Hrvaška k arbaki kraljevini, drugi ae se pa Isrekll sa jugoalovansko federativno republiko in v te namen ao erganislrsli Slovensko republikansko združenja. Kraljevaše so vodili brstja Troštl, dr, Voš-njak, ki je prišel is Londona, in Louis Plro, u rednik Clevelsndsks Amerika, katera ja bila glavno glasilo kraljevaške stranke, na čelu re-publičsnske organltacije ja pa bil Etbilv Kri* sten. Prosvete se je takoj prklružlU republi čanakamu gibanju. Drugi slovenski Usti, ki podplraU SRZ, so bUi Proletarec de, Enskoprsvnost, Olas Naroda ka Slovenija, OlasUi "svstrijskov" ste bili jo« .....■ '.« .v . J*-^ ■ t ■ ' ■ Olas Svobo-in milwaul- i pa je zelo ln malo voda1 po raki Mtsdsstppl, ko so sposnali ln razumeli, da lioljlega imena kot Kosvete bi sploh n« bilo mogoče Ubrati, Na-dtaljrse tudi š« prav dobro soo-1 minjam, ko sem kot konvenčnl sapisnikar čltal dotlčno reeolu* cijo sa izdajanjs dnevnika,- da r sem litel "revolucija" namesto _ (Resolucija; komaj satk besedo ta-pregovorll, so delegati praanill v ameh, nekateri so pa bili jezni in so grozili, da Ia lahko pride rt»; volucijs, ako ne bom pasU. No, | hvala bogu, doaedaj je Še ni bUo, Velika velina delavcev sa ja takoj po konvenolji podala rasno na dalo sa naročnika na dnev- mJL SttMiUi^A IM Lmui L.LMA .Ma*. niK rrosveto tn ore» KSKegs vec-truda ln bres vsakih na* le kile v par maaaslh na- eiav v •vvevevtfv ranih nekaj nad tisoč petsto celoletnih narednikov: Izredni optimisti so pričakovali, da pride do 1, januarja zahtevano število narofoikov, toda ostali smo biH bolj in bolj skeptiini. V La Sallu, 111., kjer sem takrat bival IA ujnlkoval društvu " št. 8, sva se reano podala na dalo s br. Johnom Vogrlchem, ki jf bil na konvtneiji v Pittsburghtt . izvoljen sa gl, predsednika, jas |1. nadzornega odbo- nia r )•«• grad brani sa ja takrat Ukoj odzvala; isto je bilo tudi v drugih naselbinah, toda kljub temu Mišljenega števila ni bilo mogole dobiti. Na konvenatjl sem bil skoro popolnoma na strani onih, ki so trdUi, da bo i lahkoto dobiti v par me» eeelh pat tisoč celoletnih naročnikov, ko sem pa pričel nabirati naročnilto, sam pa pri marsikomu naletel, da je bil is Mla* Joha Vegrlek, glevni blagajnik SNPJ. vojno rliaki" i letak i Amerikanskl Slovenec ln newyorški Slovenski Nerod. Ko so Zdrulens držsvs napovedale Nemčiji v aprilu 1117, ao ss naši Mevstrij potuhnili ln rovsrill na skrivaj, toliko bo je pa rasvnela propaganda sopar Avstro^ sko ln toliko večji je boj med kraljevali in republičanl ss vladno obliko nove Jugoelavije. Kraljevali ao bili meetoma teko fanatični In predrzni, de so pnstals SRZ jsvno nazlvaU s "avstrijski" vred se svstrljske špione. Kdor nI hotel z njimi, je bil avitrljeki šplon' Ts abeurd- _ ne doltitve ao msrslkogs sprevlle v sitnoeti, gaeija na konvenciji sprejeto re-kajti amerlškb obtoeU ao takrat _ _ „ _ _ J Nk MM in MšploneM na veeh koncih ln krajih - In nl| nI bilo lažjege kot nssnsnitl policiji šplons, če je bU ali M. Takšne ao bile razmere med ameriškimi Slo. venci ob vetopu Združenih držav v prvo eve* tovno vojno. V tem čeau je kar mrgolelo denuncijeeij ln anonimnih letakov z vsemi mogočimi greinkfl ml. Nekaj teh letakov aa je ohranilo — ln da-nee ao to zgodovinski dokumenti naše ožje devlne v Ameriki v predvojni In medvojni V naslednjih vretteeh objavljsmo snega letekov. ki je bil iadan v sprilu 1011 v ~ Mlnn, ln kateri nesomo kaže etreetne boje, so ss tskret vršili med alovenaklml skuj - "svstrijskiml**, kraljevešklml in republlčen. „ (Delje ne II. atranl) pa sa liana (1 ra, Veline članov društva št 8 re- hitro list Izide. Hoteli so vedeti, ksj bo. In teka poročila so prihajala od vsepovsod. Oni, ki pa so se la naroČili, so postejsli nestrpni, bar jim tudi ni bilo sa-merltl. Torej kaj ja bUo treba ukreniti, da sa zadosti vsem: konvenčnemu sakljulku, zahtevi že prijavljenih naročnikov ln onim, ki so rekli: "Mačka v led-(ju ne kupim"? Ol. odbor, ki je bil isvoljen na pittsburški konvenatjl, je tekoj ne prvi seji rešil te gordljaki vozel. Enostavno je sprejel reeolu-eijo in jo pred loti I na splošno glaeovanje. Kakor je prej dele* lisi solucijo sa ladaJanje dnevnika, teko je tudi Članstvo s ogromno večino izjavilo: "Prosveto hočemo imeti ne ostreje se koUko predplečanih naročnikov jel Agitirali bomo aa dnevnik, ko ca bomo imeU v rokah in bomo lahko pokaaali, kakšna je Proeve-te.** % ' Dolgoletne šelja vaah napred-nomlalečih rojakov pod okriljem SNPJ ea je torej ureenlllla m Ra številka Prosvete je laŠla jillja 191« laj nekoliko krenem na etran-pot . , . Smelo lahko trdim, je bila pretežna večine si» (Dslje ns strani 14. sedma , , kolona) "Sanjaštvo"-dinamo napredka Anten Garden Človek Je ras čudno stvsratvo. Nikdar ni zadovoljen. Vedno hrepeni po nečem, kar Je nedosegljivo, kar Je že bilo predno Je on priiel *na pozoriiče, aH kar naj bl po njegovih željah nastalo v bodoče. 8 sedanjostjo, pa naj se tiče njega samegs ali človeitva vobče, Je kaj malo in redkokdaj zadovoljen. 2elt «i vse nekaj bolj vzdržljivega In blagodejnega za vse, nekaj s čimer M si rszHril znanj« — časa, da bi čital I in čital, čass in srsdstev, ds bi potoval ln uži-vsi nove kraje. Sploh so nsie želje brezmejne. ' Temu pravimo — "sanjaštvo", katerega sicer "praktični" ljudje zametujejo in imajo zelo cinično mnenje o nJem. Sicer tudi sami ssnjsjo svoje sanje, ki pa se sučejo le okrog njih samih: kako bi prišli do čim večjega poevetnegs bogsstvs, do čim večjegs vpliva njihovegs "jaza", do čim večje moči, s katero bi postsli mali sli vsllkl nekronani vlsdsrjl svoje okolice, "svoje" organizacijo, svojo dežele. Smo psč dvojne ozlroms trojne vrste ljudje ns svetu: Nekateri smo socislni "sanjači", drugi so "praktični" ljtglj«, v tretjo vrsto pa sps-dsjo oni, ki so z mslim zadovoljni, ki se ne zanimajo za drugega kot za svoje delo — če ga imajo — zs svoj "Jard," za svojs krave in teličke in mogoče tudi za — "oni svet". S svojegs ozkega stslišča so tudi "praktični", vendar ps jih Bog ni obdaril, ds bi sanjali velike sanje, ki človeks tirajo, da se vrže v akcijo za nečem, kar Je "nepraktično", kar Je "sanjaštvo", mogoče tudi "rdafie", "boljševlško", "prakucu-ftko", "neameriško" etc. «tc„ proti čemer st bor« vsi solidni fti "pametni" ljudje. Vendsr pa Imajo tudi "sanjači" čsftokrat za- Ivan Molek. uradnik publikacij SNPJ, ki le 1. junija dopolnil II le! svojega dala pH Prosveti. ___________ *„------------------------------ -—»-----—.——- f. 1 doščenje, ln sicer v tem, da s« je msrslkakino njihovo "sanjaštvo" uresničilo. Svet se danes namreč tako hitro suče, da radi potreba pretežna večina spreminja včerajšnje "sanje" in "utopije" posameznikov aH majhnih skupin v realnost. Vsi se lahko še spominjamo, kako "sanjalka", "nepraktične", "neameriške", "lmportlrane", "rdočkarsks" ln "frdamana" so bilo ie nedavno, prod desetimi, dvajaetimi lati — ds ns gremo dalj v preteklost — neks tore Idej« "minimal« nogs" socialističnega programa, ki ga je is dneva v dan, it lata v leto osnanjala razmeroma mala poičlca "nevarnih rdačkarjev." Prod 20 leti J« na primer i« Ameriika dalavsks federacija obsojala ln odločno odklanjala socialistični program socialne ln dalavsks saičite. Prlila pa Je velika gospodarska kriza lets 1020 ln veliki bančni polom leta 1012, kl sta prisilila najbolj "praktično" ljudi, da so M oklenili nekdanjih socialističnih "sanj" ln pod "novim daa-lom" uzakonili širokopoteten program socialne in delavsks zaščit«. ' Tako so nskstera včsrsjinjs "utopijo ssnjs-čev" posula meso ln krt tudi v "God's country," v deželi največjih kontrastov, v deželi najbolj "robustnih" izkorličevaletv In "praktična" politika. Mod velikimi socialnimi "sanjači" so bih tudi graditelji SNPJ ln dnevnika Prowete. Yes, bill so tsko vsllkl sanjači In Idaalistl, da ss niso zmeniU, čeprav so bill "frdamani" prl sajtrku, zs kosilo ln večerjo In stokrat po večerji. Sploh čim bolj so bill "frdamani" In prokleti od nevednih ln Idejnih nasprotnikov, Um vsč odporno sila in energija so imeli. Zato so tudi premsgsll vsa težkoče In dosegli uspehe, ki tvorijo nsjbolj časten del naie sgodovint v Ameriki. Pisec Uh vrstic Ja priiel počnejo ns posornl-co, ko Ja bil led ia prebit In ko Js sasUvs SNPJ in tudi JSZ ia visoko vihraU po nailh naaelbl-nah. Čestokrat si ielim, da bl bil sa kakinlh 15 1st starejši (!) in ss prej snaiel v Ameriki, ds bi bil pričs delu nailh pionirjev — yea. tudi "aj-/enponarsklh"! To se najbrie čudno glasi, kar ilovek si navadno vodno teli, da bl bil mlajši. Ampak naU pionirji Imajo to prednost napram nam "posnejcem", da so ill ssml skoti tisto ftllsvo, burno In Idealistično dobo v življenju SNPJ ln nalaga socialistično orientlrsnegs dela vskoga gibanja, katero si mors na primer U pisec le v duhu prodsUvljsti ns podlagi ust menih in pismenih tgodovlnsklh podatkov. Yss, človek bl marsikaj dal. ako bl mu bilo dano. ds bi se bil udejstvoval s nailml pionirji v forma-tivni dobi SNPJ, to Jo prvih petnajst ali isst-najst let po prelomu sadnjegs stoletja. Kar t mam v mislih. Jo tola: Mnogo druitov SNPJ. poaehno izmed onih, kl so bila ustanovljena v prvih IS letih. Ima selo pomenljivo Imena, ki jasno pričajo o delavski zavednosti, idealizmu in naprednosti njih ustanoviteljev (ftkoda. ker niso druitvs tudi v jed-notinem Imeniku otnečena s svojimi imeni! Nekoč an aioer bila, toda potem smo tudi pri nas druitva spremenili le v suhe, popolnoma izžeU številke! So kot "roboti" v tovarnah, poznani le po — številkah . . .) In koliko zgodovine povedo že sama imena Uh društev! "Naprej", "Mir", "V boj", "Kari Marx", "Roea Luxemburg", "Delavec", "Francisco Ferrer", "Delavska zavednost", "Napredek"^ "Preleren", "Vodnikov venec", "Jutranja zora", da jih navadam le nekaj. Sama imena, Id simbolizirajo borbo in hrepenenje po napredku, delavski zavssti, socialni pravičnosti, poeziji In lepoti. Mnogo imen naMh društev tudi pove, odkod so bili doms njih ustanoviUljL Nsš društveni imenik pa vsa to zakrije, vsa to naie kulturno bogastvo! Če bi kaj priporočal prihodnji konvenciji, je to, da naj za druitveni imenik (in za zgodovinarja!) reü Iz posebnosti imens naših društev. Yss, ža sama imena naših druitev predsUvljsjo lep9 poglavje zgodovine naie JednoU! Pri marsikaterem imenu si človek misli, da bl lahko napissl lep del zgodovine dotlčnegs druitvs, dasi mu Ja drugače popolnoma tuje, to je v neznanih mu krajih in ob nepoznanju poedinih članov. In kaj naj rečem o srebrnem jubileju Proeve-U? če se ne motim, je bilo prav tisU dni, ko je isils kot dnevnik, ds mi jo je priporočil v Kenmoru (Akron), O., kjer sam delal neksj tednov, neki "bečlarski bum", doms od St Lovrence ns Dolenjskem, kot tudi SNPJ. Ta "bum" (njegovs imens sa več ne spominjam) Je bil zelo sUkovit karakter, tipičen ameriiki "hobo", ki Je ie do tedaj prevozil "vso dežalo" ns tovornih vlakih. Dasi so gs v nsselbini smatrali kot nskakinegs "jokelns", kar ga je rad "lomil", vendar pa po kratkem poduku, ki ml ga Ja dal ob neki priliki, sodim, da fant ni bil noben "Jokal". Ko sva se nekoč razgovarjala, ml je dejal: "Fant, 4i si ia mlad. Naroči se na nov list sveto, pristopi v Slovansko narodno podporno jednoto ln v socialistični klub." Kmalu potem sam st vrnil v Cleveland, kamor sam bil priitl psr mesecev prej it gozda is West Vlrglnljt, takoj pristopil v jednoto in par mesecev potntjt st tudi naročil na Prosveto, ki Jt sčasoma postala moj najbolj priljubljen list. Isti čas sem st naročil tudi na Prolatarca, koža" Ja uradniku neobhodno potrebna; če jt nima, sa bo ali utrdila ali ps omehčala in bo delu dal slovo. Do neke meje (b pravilo drži pri mnogih drugih poklicih, ki zahtevajo odgovornost. časnikarski poklic je poč kakor vsako drugo dalo: če ima človek veselje do njegs, je njegovo delo znatno olajiano. Čim bolj se v svoje delo poglobi in vživi, tem lažje ga opravlja ln postane dal nJega samega Le tedaj more do-prinsisti k skupnemu delu svoj delež, le kot tak sa mora izžarevati v svojem prizadevanju, da pomaga kolektivni stvari do uspeha. Doba pat in dvajsetih let je četrt stoletja. Prosvete Ja v Uj dobi lzvriile ogromno delo. de več: brat vsakega dvoma si je Prosveta ob svoji 25 letnici ohranila ln is celo povečala svoj prestiž kot najvplivnejii ln najbolje urejevsni delavski list med nami. Saj je*danes največji in edini slovenski delavski dnevnik tu in v stari domovini, ki Ima to srečo, da izhaja v najdemo-kratičnejii državi na svatu. Po brutalni fail-stični invaziji 81ovenijt jt Prosveta postala edini i tratiti dtllvski glasnik tolikegs obsega med Slovenci. Noben slovenski Ust v Ameriki nI isvrii! toliko vzgojntga In smotrnega dela zs slovenska naseljence kakor gs ja izvriila v preteklih 25 letih Prosveta. Njene zasluge na Um polju in njen rekord kot bona fide delavski list od svoje-ga postanka do danes — so neprecenljive vrednosti za naie delovno ljudstvo. Ameriiki slovenski delavci so v Prosveti dobili rtsničntga prijstaljs, voditaljs in učiUljs. S svojim dnevnikom Prosveto so si postavili brilijanUn svetilnik, čigar luč seže v sleherno slovensko naaelbino. Prosvetirja demokratična in napredna načela so njen temelj, na katerem trdno vtlrljrvts čas in bo vztrajala v bodoča! • e « Pred petnajstimi leti, ob mojem prihodu k Prosveti, jt uradns številka Prosveta pričelo prinašati redno anglaiko sekcijo na eni strani. To j t bil prvi eksperiment U vrsU med tujs^ Jezičnimi Usti in glssUi v Ameriki.. Deveta konvencija SNPJ je snglaikl sekciji dodala dvt strani in od takrat — ža dvanajst lat — Ima Pomoinl uredniki Jednotlnlh publikaciji Louis Btnlgtr, Anton Garden ln Anton Sltbe. ktUrtga jt ttdaj urtjeval Etbin Kristan, par mtstctv prtj sem st bil pa naročil na Glaa Svoboda. In Uko so mi ti trlja listi v razmeroma kratki dobi odprli popolnoma nov svtt, o katerem doma na kmetih aU pa v West Vlrginljl v šumi nisem nikdar sllial. O pač, sam sliial, namreč, da bo vsakdo "pogubljen", kdor člU "hudičevo lisU". Prosveta jo brat vsakega dvoma storils ogro- takih kmečkih fsntov (in deklet) kot sem bil jat, pa tlaoče in tisoča slovenskih priseljencev. V svojih prvih 25 lotih jt mnogo "sanjala" o socislni pravičnosti ln žlgossla socialno krivico. Pridno Jt tudi 0-tnanjala ln širila "utopija" o Novi, boljši človt-škl družbi Ur tagovarjala tlačeno ln Itkorllča-ne. Naj tudi prihodnjih 25 let neumorno sanjs ln liri veliko socialne aanje, katere edino morejo prinesti trpečemu človeitvu novo Zsrjo svoboda! Petnajst let pri Presveti Louis Beniger ProsvoU stavi svoj srebrni jubileja Pat ln dvajset lat dola In boja j« v njeni častni sgodo-vlni. Ta jubilej Ja hkrati petnajstlotnics mojega urodnlikega dala pri Prosveti. Sedaj namreč pouka petnajst let, od kar som nastopil službo pomožnogs uradgika pri naiem dnevniku. Ta mojo obletnico Jo Ia naključja in Ja važna ss splošno Jsvnoot Ia toliko, kolikor ss tiče moje delo nrio javnosti. Znsno dcjHtvu je, da so uradniki Jsvni delavci in kot taki tmajo do javnosti gotovo odgovornosti ln dounosti, Imajo pa tudi neko pravic«, kl jim dajo koiček samostojnosti, kajti bres U bl ne mogli vršiti svojega dola. • • • Načelnik urodnlikega itaba lata 1028, ko sam pričel doleti pri Prosvsti. Jo bU pokojni Joie Zavertnlk Takoj prvi dan so J« dobroduino poialil, čel. do sem si izbral "najtežavnejil poklic." kajti uredniki morajo imeti "trdo koAo," do prenesejo žgočo kritiko, večna sbedanja In odgovornost, kajti njih delo je vodno Itpoatav-Ijeno Javni kritiki — njih delo jo odprta knjiga. Jofte ae nI motil. Njegove besede me sicer niao npUAtle. kmalu sem pa «potnal, da "trda Prosvetln angleški dol tri strani v tedniku. Urajevanjs angleškega dala Prosvsts sam prevzel v jeseni lota 1027. Od takrat, od prvotnih polzkuaov, se jo nsis angleška sekcija dokaj spremenila, ustalila, izpopolnjevanje pa mora polagoma naprej. Mnogokrat sa pripeti, da je določen prostor v Uj sekblji pretesen. Periodično se nsmroč dogsjs, ds skušajo mnogi dopisniki vriniti v svoje dopise ošabna stvari privstnega značaja, kl jih ja treba iiločtti. Paziti Ja treba, da ne pridejo v list stvari, ki bi mu škodovsls, dsljs lahkomiselne anakdoU, kl so v listu le potraU prostora in Čass. Največ dola za uradno Številko Prosveta pada na pondeljek ln torak. Obilica gradiva, kl ga je treba pripraviti do določenega časa, zahteva obilo dals, tlpksnjs, čitan J a,, korigiranja in Isksnja podatkov. To dalo sa zlasti občuti v času počitnic, ko odpada vas dslo ns rame treh uradnikov. Takfut Ja treba napeti vso silo, da gra dalo nemoteno naprej. Dopisniki anglaiko poslujočlh druitev so ss v zadnjih letih dodobra sprijaznili t dejstvom, ds lms pri njihovih dopisih končno bsssdo u-redništvo, kl je edino odgovorno za vsebino U-sts. Zavedajo sa, da uredništvo skuša ustreči vsem. Dobro bl bilo, da sa bi dopisniki dolgo-vosnlh dopisov odvadili U navada. Ko bodo spoznali, da so ob kratkem lahko bolj efektivno pove kakor t dolalm dopisom, bodo kajpak to navado opustili. Zaleti Ja, da aa list vsestransko stalno Izpopolnjuje, ošabne kapric« ps naj so umaknejo vsakdanji pameti sli common Bliža ss dvanajsta konvencija SNPJ In tbor-nlce bo razpravljala o Prosvetlnlh smernicah, zlasti političnih. Da bodo oeUle njene smernico tudi v bodočo napredno delavska, nI nobenega .dvoma. Tako bo tudi glada njenih političnih smernic. Svoboda tlaka in Izražanja bo ostala, kar Ja potrebna, uradnik pa Ima Itak moč, da črta it dopiaov vas oeebna pričkanja, kl nlao v korist nikomur. > Dnevnik ProovoU bolj kot kateri drugi slovenski list v Ameriki ima ia dolgo bodočnost. Ima tudi vm pogoj«, da ie dolgo vrsto let uči. vedri ln bodri slovenske delsvce s svojo vsebino; da Jih semenja t dejstvi In resnico kakor jih je preUklih pet in dvajaet let. Še več! Pogoje hna, da ae raziiri. Glavna opora mu morajo biti naročniki in čitaUlJi, daai se oglsie-valna stran ne sme zanemarjati. V teku 25 let si je Prosveta stakla neprecenljivih zaalug na polju 'delavskega čaanikar-stva. NjencMlelo ie daleč ni končano. Zato bo živela, bistrita in razveseljevala naie dclavce v ie v«čjl meri mnogo, mnogo let! Prvi urednik Prosvete Pionirji c ?i(fl(orjj tmajo be edo Joža Zavertnik, ki je prišel v Ameriko leta 1904 in je bU urednik Glasa Svobode eno leto in kasneje mesečnika Proletarca, je prevzel uredništvo tednika Glasila SNPJ v juniju 1911. Ko je glasilo postalo dnevnik Prosveta 1. julija 1916, je Joie obenem postal glavni urednik Prosvetei, Joie Zavertnik je vodil uredništvo Prosvete trinajst let, to je do 1. julija 192». Na deveti redni konvenciji SNPJ v maju omenjenega le ta je odložil uredništvo jednotinih publikacij hi odšel v pokoj na svojo farmo v Clarendon Hillsu pri Chicagu. Ni pa bil dolgo v pokoju. Dne*Z7. avgusta 1929 je umrl na svoji farmi v starosti VI lat in njegov pepel počiva na Češkem Narodnem pokopališču. Časten spomin Jožetu Zavertnikul 5 K- sir**) •icev v >olJ« ročsoo i ' ia I m Principov slo na časopk zelo revni. Ob srebrnem jubileju dnevnika Prosvete MUaa Medveiek Ni lahko pisati o stvari, ko človek ž« naprej ve, da bodo piaaU o njaj tudi mnogi drugi. 2e gornji naslov bo najbrž« podoben naslovom ostalih piscev. Toda potrebno je napisati nekaj besed ob priliki Uko važnega jubileja kot ga obhaja letos nai dnevnik ProsvoU "Kaj naj napiiam?" s« vpraiujem v Um momentu. O preteklosti ProsvoU? O bodočnosti? O njenih smernicah? O izobrtž«vsln«m d«lu, ki ga vrii dnevnik ProsvaU ža zadnjih 25 lat mad ameriškimi Šlovenci? O vsem UM sa bi dslo marsikaj napisati, s brez dvome bodo o omenjenih predmetih pisali mnogi drugi, jaz pa bom opiaal, kako som posUl sotrudnik Prosvete. S Prosveto sem s« seznanil že kot otrok v stari domovini Moj oč« jo j« namreč polival, kakor tudi nekatere druge časopise. Na primer Majskega glasu smo prejeU vsako leto kar po pat Izvodov. -t Ko sam leU 1027 priiel v Združeno države, sam se počutil približno ta}co kot vsak povprečen naseljenec. Sil«n kontrast med staro in novo domovino, to m pravi drug« navada in običaji, drugi ljudj«, drug j«zik in drug« tuj« fltifori oa mo Hololo ntolnocro in Poleg tega ma ja utrujalo po dnevi težko tedaj še 10-urno delo v tovarni, zveč«r pa iola. Temu se ni čuditi, kajti prišel sem v to d«ž«lo direktno iz sUrokrejsklh šol ln nlsom nikoli poprej delal v tovarni. Svojega netadovoljttva t novo domovino nisem kasal prod drugim, moj oč« p« ga j« hitro opatll in ml večkrat dejal: "Če ti no ugaja v Ameriki, pa pojdi domov. Za denar «a vožnjo ne skrbi, saj imam i« nekaj dolarjev." Razumljivo, da niaem hotel spr«j«ti nj«gov« ponudb«, kajti ta vs« ns svetu n« bl hotoL priznati, da niaem dovolj močan prilagoditi so novim okollčinam ln težavam, skozi kaUre mora iti vsak novi priselj«n«c. Toda člov«k j« ustvarjen Uko, da Ulo pra-naia svoj« zunanje težav« ln svoj« notranje konflikta, č« jih komu taupa. Jat sam jih zaupal papirju s Um, da sem začel pisati povest, v katero sam zlil vsa svoja razočaranja in vsa svoja težavo, kl sam Jih Imel v prvih letih v novi domovini. Naalikal sam trnjevo pot novega priseljenca, a previdno sem pokril vs« mak«, Id bi dali misUti, da Imam jas kaj opraviti,! junakom povssti. Ko som povest s velikim trudom skonČsl, sam premilljal, kam bi Jo poslal. Nai lokalni list v Clevelandu nI Imel nlkoU niti najmanjšega smisla ta mlade ljudi (zlasti č« nlao nič iull v naselbini), Id bi radi piaali, v Prosveto mm Jo bal podati, kar v njej ao tisU čaaa sotrudo-vali naši priznani ameriiko slovenski literatje. med njimi Katka Zupančičeva. Ana Krasns, Ivan Jon tez In nekateri drugi. Končno sem svojo skromnost premagal in po-vast poslal uradniku Ivsnu Molku s b ««sds ml: "Prosim. pračiUJU povest In č« mlsllU. d« J« kaj vrednosti v njej. Jo priobčiU. če p« nI sa-nič. Jo vrrite v koi" (Dalje na 15 strani) f (Nadaljevat venskih prist J naprednega a i radno saved r kaz Umu je S in ie vsdno i: lavsko razre J podlagi Uh n»> prekosila vse organizacije, i tmo blU tak; resnici prsva delavska cm. ■ta bila Pro le arte in S SNPJ, toda oba 3u bila tednik —... ^'as Svoboda Je pa bil bolj čudne lortifr glavnem Je bil v sporu a ii0Vi sko duhovščin obenem pi a •ilom SNPJ in Com. Ts spor je nastal tri štiri leU po ustanovitvi SNP, Imeli smo slovenski dnevn Glaa Naroda, ki p« ni ^ našim željam in težnjam; m pal je namreč nekako itarokr sko llberslno mnenje, obenem pa bil tudi glasilo drugih slov« skih podpornih organizadj k JSKJ, toraj z malimi izjem* nič kaj posebno priljubljen i Članih SNPJ. Ni čudno torej i so agilnejši člani toplo pozdi vili prihod novega dnevniki, bo prinašal tsko gradivo, kil šnega si želi razredno zived delavec. Druga sejs gl. odbori je po žgala agitacijo zs dnsvnik Pi sveto s tem, da je rizpiult ti mo aU kontast, ki je trajal k masacev. Gotovo s« še vo sm njata, kako življenje j« bUo v I Ukmi: drug drugega imo ho« prakositi. Zaključena j« bili p mladi ^1917 in prvo nigrido odnasU sestra Mary Udovk članic« ženskega druitvi Ns It. 102. Doblls je 86 novih i ročnikov v Chicagu. Drugo d grado svs doblls z br. Čufeka it Johnstowns, Ps., članom dr« tva Triglsv št. 82. Dobili vsak po 43 naročnikov; tretjo grado ps br. Joe Arh, ¿lin tva-it. 65 v Breezy Hillu, ki Ja dobil 30 naročnikov.-^ nekaj tati j« bilo v Proiveti | ročano, ds sem jsz odnesel pt nagrado v tem k on testu, ksr pa bilo napačno. Kot sem omenil, prvo nagrsdo je sestra Msry Udovich. Ni za mesto Chlcsgo je precej js kot ps zs druge krsj« v| riki, in ds je ssstrs Udovich prvem kontestu dobila tolik iUvUo novih nsročnikov, je I bolj značilno in toliko bolj j bila upravičena do prve nipi da. Kdor je že poskusil nibifl ti naročnike v Chicagu u Prt sveto, U sns ceniti igilnod I poirtvovslnost sestre Miry Udi vich. Ko bi gl. odbor njo nas« vil zs stalno zastopnico Prois U za Chicago in okolico, H prepričan, ds bi bilo itevilo si ročnikov na dnevnik Proivd i drv u, ijom Z pracej v«Čje kot je. Ko j« bila prvs tekmi na, so se že pričeli oglaiati Utorji sa nov kont«t in gl bor ga-Je rszpissl; "kljuia« ^ b U pomlsdi 1918. V toj tduni^ se posebno odlikovsli br. Trm Klun v Chisholmu, Minn., fl« in Ujnik druitva it. 110 odnesel prvo nagrado, nadij sestra Frances Mtrcim, sanj umevno sestra UdoviA. ^ popotnik" Anton JtnkovKhJ Člavslsnda Frank ?«*>, « in Ujnik druitva it waukeeju. in lenkost Pri «-ni poineji* kom sem dob, •> eno leto s«m ie p ^btl V vseh te ih, koli* rm dobil pm" lk0V >em ji« ^ ^rst pro^l J ♦o; up*1* m ¿ovifl» sličnimi P"®* mojs-« enejük « n«sr»de našemu človeku v mo zavedati, da bo 'h let zob kritična ss vss__ ¿evalnt in gotpodartkt ustano-udljo is danaa razumeti te na-«. ki skuftajo korakati vfttric g ™aU marsikaj naftega fta dolgo 'h°J. najbrie bolj dolgo kot si zapiranja posameznikov—skratka: višek medsebojnega boja. Da je bila v U boje zapletena kolikor toliko tudi SNPJ ssms, si lahko mislite. Malo Jt manjkalo, da as ni vsa skupsj podrlo, ksr js bilo sgrajtno v treh letih. Vae to podajam v boljfte razumevanja kasnejših dogodkov. SNPJ je bila leta 1007 stsrs tri Ista. Razvijala ss js dosti povoljno, smpsk škodili so Ji predvsem časopisni ln osebni boji. Bila j s usts-novljens, kskor vse druga, največ na podlagi čeških organizacij, h katerim je aptdtlo tudi ntktj naiih drufttev. V letu 1007 Je bilo v New Yorku ustanovljeno društvo Slovenija, ki Ja dobilo ftt 56 in prt-klopljeno k SNPJ. Par tednov kasneje aem stopil tudi jaz in bil kmalu Zs tem ss dalegsta najpomembnejše konvtncijt, Jih Jt bilo V zgodovini SNPJ—tretje tli ltstll skt konvencije. U videl atm it poprtj, dt j t idtja ustanovitve narodne podporne organisadjt 4obrt, četudi jt bilo vso drugo v zvozi i njo slsbo. Mod to nt fttejem ssmo tedsnjih pravil in odborov, smpsk tudi tsdsnjs Glasilo Glss Svobodo. Imeli smo mod seboj ljudi po večini s dtitlt, kstsrlm Ja bil U list daleč "prehud". Nsii ljudjs so taki: sami rsdi kaj pokritizirajo ln pozabavljajo, a kadar prida prtvsč, st jim stmtri. In Glss Svobodo js bil dtltč "preveč". Začel stm misliti, kaj bi st dtlo storiti. Dobiti drugo glttilo? Kod pt? Glss Naroda Jo bil glssilo dveh organizacij, katoliški listi Amerlkanaki Slovenec ln Nova Domovina pa nlata mogla priti v pofttev. Ostal bi bil aamo fta Proletarao, ki ae mi je zdel zopet "prehud" od drugt atrani. Socitliztm jt bilt slsbo pojmovtnt btstdt, ki Jt povzročtlt vsčkrst, ds so ntktterim stali lasje pokonci. __ Jtdnota jt potrebovala glaailo—lisU pa nobe-nega na razpolago. In začel atm mlalitl nt laat-no glasilo, četudi nisem vedel, ktko bi st to izptljtlo. Čim bolj stm mislil, toliko bolj ssm prihsjsl do prspriČsnjs, da mortmo rtftitl SNPJ ssmo a samostojnim glasilom in s dobrimi, ns Čisto drugsčno podlago poatsvljsniml pravili, Id bi odpravila temoptfttvo ln postsvils nt njt-no mesto demokracijo v jednotl. Bol sem s tem prtpričtnjtm ns konvsncijo, prifttl pol dno prtktsno, t mt jt vtttno čtktlo masto zspisniksrjs. Nikogar nisem poznal oaab-no, vendar pa atm ti it v prvih dvth dnth ae-attvll precej pravilno aliko. Bila ja akuplna avo-bodaftev, priataftev Olaaa Svobode, doatl močna ln fttavilna, a ne posebno popularna pri dslsgs tih. Drugt skupins so bili aoclaliatl in njih somiftljenikl, Če ne v vsem, pt vsaj v dtlntm Bila Jt ftibktjftt od prvo, e doatl bolj popuUr-rta, ker je pamtgala pri gradnji vaega, kar smo imeH. In blU Je ftt tretja skupina-ljudjt, ki ae nt marajo zamoriti na na dttno nt nt ltvo, ki plavajo zdaj a tem, zdaj z onim, kakor nanese prilika in kakor Je ftt dandanta na avttu Polog ztpianikaratva ml jt dtlt konvtncijt tudi nalogo, da aoatavtm nova pravila, kar ata rlh aploh ni bilo mogočo aprominjati. V nove pravila aem dal vat avoje ideje o rttničnl brat-aki organizaciji na najftbril demokratični podlagi in kar je glavno: z gotovimi kulturnimi cilji ln nameni. Krona vsega Ja bil sklep za aamo-atojno glaailo. BlU ao pomlalekl glodo pošte in drugega, pa aem kar eprtjtl pozitivno atran, četudi nlatm tedaj vtdtl, ali bo mogočo izpeljati vat to tli nt. Konec konca aem bil izvoljen tudi sa glavnega tajnika in aeveda a urednika samostojnega glasila s mesečno plačo, ki je bila nakoll ko vsčjs, kakor so danes tedenska Ns bom opisovsl konvencije aame—mogočo o kaki drugi priliki, kar bi rad poatavll nekaj apo-mlna možem, ki gs zaslužijo, a so danes do ma-lsgs vsi pozsbljsni. So pt gotovo stvsri, ki so vstk dsn mojega iivljtnjt enako iivt in ena HLiai^Blkaenfi vnlill alavnMa tainika • e>i j^e • - * ■ »i«*«■■ t st jtz branil, dt bi prtvttl. In tedtj Jt vstal pokojni 2svtrtnik m rtktl ntktko takole: Apo-liram ns br. Keržeta, da sprt j ms, ktr jt drugt-čt vss ntftt dtlo zsstonj. Zato atm aprtjtl, t pogojno, da at morem in amem do novtga leta odpovedati, ča bi moja zadeve zahtevala tako. Po tleti atji atm naletel na akupino svobo-dsfttv, ki so mt nskollko po atrani gltdali. Eden izmed njih pt at oglati: Zdtj vemo, kdo nam je naredil vae to Mi ti bomo že pokazali ■ In rta ao mi "pokazalT vat dneve mojega iivljtnjt, kjer in koder to mogli Ničsotr ss tt< mia. ^tv^k } •••eina.. o .: ^koif, t» . {^•kdr, •^•t rt «ta ima vellkansks potancial-ol« obstoj, kajti st stboj imt o podporno orgsnizacljo SN-^ 'druženjem SNPJ in S8PZ * ftt bolj nararie. ^tmi: Da bi Prtsvofta ftt •»®lt tilsisba OMOt aalais la da tadl slstl labdalf Ika |a kjer so st rrfttlo predpriprave as dntvnik in kjer Je bilo urednlfttvo Nt nifttvn Glasile SNPJ. niso bili naučili in ničesar posabill ftt ko stm bil prtd fttirimi lati na konvenciji v Clevelandu, aem ae aoftel s nekim rojakom ia tistih let. Govorila sva rasllčno. Malo prtd rasstankom pa mi pravi: I "Ta nič kaj ns maram, da vsft! TI si nsm ubil Glas Svobodo ln od tedaj nlamo ml, naprednja-ki, več tisti." Ros stm at mislil odpovsdttl tsjnlfttvu, todt začela to prihsJtU pisma v New York—nekaj prijateljskih, veliko vtč pt od svobodaftev. In altdnjl mt jt piknll nt tt tU oni način. NaJ-večkrat jt bilo: Aha, govoriti al znal, sds j, ko ja čas st dtlo, aa pa^ojlftl — Dokazal aem jim, da tt nt bojim nt tntgt nt drugtgt.in prifttl atm nt najbolj viharna tla, kar Jih jt bUo kdaj v Ameriki med nami. Boj ln nteprotatvt nt vss strani. Zvesti po-magači ao mi blU slovanski aocialiati, vse drugo st mt Jt ogibtlo in mi ntgtjtlo. koder jo moglo. Ttko smo postsviU v življenje prvo slovtn-sko glasilo v Ameriki ln smo v tem prtdnjtčlll vsem drugim. Danaa imamo šeat glaail, Id ao IdeJe- at vat porodila ia. nafte idajt-4tat vtllklh glt aH, ki doatfttjo, rekel bi, vtt ntftt ljudi. In prt-vila SNPJ ao poatala vsorec u vso prejšnje in ktsnsjfte ntftt orgtnlztcijt. Leto 1007 pt ni bilo aamo najvtčjt preporod-no loto, ktr amo jih imtU, at SNPJ aamo, ampak tudi ta mnogo drugega. Z glasili tt Jt začelo novo kulturno delo med naftim narodom Dt amo ml, Slovtnd, danaa na atopnjL kl doae-ga in tudi praaogt vat drugt naroda v Ameriki, at Imamo aahvalltl preporodu SNPJ. Ztkaj do lota 1007 jt bilo vtt akupaj sama kopija iz startga kraja. S ttm letom pt amo ztortll novo ledine, ztttjtll nova atmtnt ln delali bolj samostojno, Uko, kskor ss nam js sdslo primerno ss rssmers tuksj, kjer amo. Napredna ldsjs js prsftU is enih rok v druga, Svobodaftl so lagubiU bitko ln nskaj let kasnsjs Js saapal tudi Olaa Svoboda, ki Jt do tedaj vaaj idejno vsul nsprsdnjsks. V iivljtnjt Jt priftlo socialistično pihanja, o katerem aictr nt morem reči, dt at jt kdtj populariziralo, vendar pt Jt vpiivtlo odločilno v vatm, ktr amo stpočoU. LeU 10of jt bU Proleurtc dvt ltti star list, ttdnik, kateremu Je pt Uko sltbo ftlo, ko nlkdtr vtč kasnsjs, Ns mislim a Um rtčl, dt at mu jt kdtj dobro godilo—toda v krizi, kakor loU 1007, ni bil nikdar vtft. V tlakami dolg, večji od tedna do tedna-porast silno počaapa, bilo jt, kakor a tistim člo-vtkom: aprtdtj skala, aadaj medved, tpodaj^ brezno, agoraj skalnat atrtm. Kaj s Uatom? Ponujali ao ga pokojnamu Zavtrtnlku, a kaJ bi on i njim, ko ni bilo dtnarja? Tedanji todrug Prtfttrtn jt ponujal u liat ato dolarjev—pa ntktko nt Šlo aodrugom v glavo, da bi ga njtmu prodali. V tisti krizi atm vati ju ptr dtlnic, prifttl nt aojo in aklenlU amo, dt mortmo ntjprtj odpovedati službo uredniku Ivanu Molku, ki at Jt bil tiste čtat btft ofteniL Lepo aU grdo, ftlo-vtftko tU nt, drugt tlUrnativt nismo imeU. Nato amo ai porazdelili dalo—Zavartnik, Frank Petrič in jaz it urodnifttvo, Ivan Orilet sa uprt- 2, pt amo dtltU zastonj nekaj ntd eno loto, amo pokrili vaa dolg. Katntjt amo dobivaU vaak po tri dolarja na teden, ohranili list in i njim edino naprtdno organizacijo. MtralkaJ at jt aprtmtnUo od tedtj nt avttu, toda Pro-leUrec je še dtnta tukaj. LeU 1007 je bilo tudi drugače najbolj kritično leto u SNPJ. Velika nttrtčt Jt biU v prt-mogorovu Cherry, 111., ntdaltč od Lt Stila, ko-dtr Jt izgubilo, čt st ne motim, ftsstnsjst članov SNPJ tvoja ilvljenje. Bil Je to udareo prvo vrtu at mltdo organizacijo, udtrtt, ki jt hodil ltU sa njo. A dt jt bila kupa teitv zvrhtno polna, Jt priftU ftt toibt st blagajno. SUri bltgtjnlk ni hotei dati biagajna if rok, rekoč, ds zahteva čarter, dt se vrfte voUtvt UJno, konvtncijt Jt ps sklenlls in izvršiU jsvns volltve*^^^H Kadar st ktj piftt U sgodovtnt SNPJ, ss na-vtdno prlsuvljs, da jt trttjt konvtncijt nt-prsvila a Um "ftUlno" ntptko. To pa na odgovarja raanlei. Zakaj vatka konvtncijt tvori ntjviftjo moč, katera dtlt vaa pravila saat in pa drufttva. Zt njo nt veljajo nobent prtviU, ker I Jt ona tiaU, ki jih Izprtmlnjt, to ae pravi: prt-vila in čarter. Vti glavni odborniki amo biU iz-voljtni nt tnak način in vai amo logtlno poslovali brez ugovora od atrani dritvt tU članstva In ftt vtč: kako tt moro trditi, da Jt bila storjsns kaka napaka, ftt ni priftlt toibt nikdar do sodnljsksgt odločila? Zakaj vtt skupaj Je prenehalo t Uradno konvencijo in ne na tod-nljl. V Ameriki le Uko. da človek lahko tofti vstk ftmir, le nafte. ^ * Ker Jt bflt ieradnt konvtncijs ltU 10Oi v Ut-ni «vosi s dogodki tretje konvtnetja SNPJ, te bom nekoliko datakail tudi U In povedal stvari. ki nito nikoeMtr antnt do Bilo Je v agadnjih pomladnih Totbe ee dtnar to tt vk v lotu vlakU od htm, da trna fttU po fttstih ds ne toiime prave otebe. Ml bi bili marali toHtl aevarovalno družbo to ne blagajnika. Torej sttton j vat dala, vti stroftki In ves m Kaj pa sedaj? Mitlil atm ne dolgo In abufttl najti babe aradnjo pot, t vaak potkut je bil uMt, prodne je napravil par korakov. Jad- per koral komaj ai nsgsjelo ev je nagajalo, kakor Je vadelo la anale, atkaj avabadeftl ao Imeli avoje prijatelje to prltUftt daleč pe svatu. In vrh vaega tega ao priiU smrinine tt ubitimi čUnl e Cherrvju. denarja pt nMitiiogt Preteklo Jt imajo besedo (Ntdtljtvtnjt a 14, atrani) 16 tri maatcs termin, v katerem bi bUt morale I 0* • •• . Ji^i^'* biti amrtnlne UpUčana-fttlrl, ptt, ftaat-a od riOKir/l QgllQlOT]l nikoder nobene reftitvt. čakal atm altdnjl dtn[ kaka toibo, ki bi omenjala konec SNPJ. Naatdnje aem aa odločU, da grom ktr na avo-l jo ptat do laatnikov Olaaa 8vobode ln ikuAam,| če. bi ar dol doseči mir. Dokaj obuptn korak, t drugega ni kaaalo. Boj v' JavnoaU, boj na ce-h°. ^ vaa prigovtrjanjt ln posti, pri atjth ln v gostilni, ntvtrnoat toibt aa j jtanjtvtnjt nI pomagalo. "Ntk, smrtnlnt, konkurenca s novimi organlsscljaml ^kaj se pa na bom naročil; ako -SSPZ v Chlcagu, Slovanaka delavska podpor- Prtdti k mtni na dom, pa bova na aveta—imt, katero aom jat ntmtnll SNPJ akltnllt kupčijo," ml Jt odločno za alu4aj, čt bi blU razpuščena tU prtdtnt v povedtl v brk. rokt racal verjav-v Conemtughu, fa„ Sloga v Kar atm gt pt hottl nt vaak Mllwtukttju, ki ja odatopila od BNPJ in oano-|način dobiU, kar aom vedel, dt vala tvojo centralo—kako bi at dtlo vat to po- J« ntprtdtn, rad člU ln tudi dru-ravntti, dt ta vaa akupaj na pravrnt? *mX ®*m tt nt bo- fttl aom torej v ono tlatlh hiš na Blue Itland dl Itn, drugi dan rta ntpoUl na a ve., kjtr Jt bilo tedtj uradnlfttvo in upravni- oJo«ov dom-"bečlariJo". Spre-štvo Olaaa Svoboda in naftol aam laatnlka ln|M i* >•!<> goatoljubno. Nl-njegovaga svaka, ki Ja bil uradnik. Pradloill M ftt dobro vaedel na atol, aem Jim aledoči ntčrt: atorimo apravo, pora v-1 kattraga mi ja ponudil, ja ia pri-najmo tt. Itročl naj aa bltgajnt, da mortmo mmI aUklonito vlna-in pt dt-piačatl amrtnlne ln adruiljo ntj at novt orgt-|htr tt tololotno ntročnino Pro-nisacljt a BNPJ, dt bomo lmol! ono, t tiato žvott. Na mlal js Imel ProltUr-močno ln tdravo. Obljubil atm jimt aa to dtlo | m in Olaa Svobod« sledeče: __ --- ^ aopet Olaa Svobodo. Nlao bili aioer naaprotnll m njtm atm aa itaaj maio dalj vstmu umu, todt—bilo Jt it pradalt«, isvsn I umudll kot pri kom drugim, ktr kontrole litU in somišljenikov. MoJ poskua > nJim aa Je bUo prijttno pogoje bil taatonj Zsto gt nlatm nlkjtr omenjal varjttl. Pant Jt imtl ftiroko ob-In nikomur ttuptl, ktkor Jt molčal o Um tudi «orje, razumel Jt dtlavtki polo-Glaa Svoboda. Kaj bi bUo a tem predlogom na in čta pri njtm Jt hitro mi-nail glavni atjl, ttga nt vem. «ml Ko aem * vračal proti Preosttjtlo ni drugtga, kakor Izredna kon- *omu, aem al aam pri aebi mialil: vencija a poravnavo. Ko je SNPJ prajela bU-|Kaka razlika! Pri rojaku Buau gajno in izplsčala amrtnlnt, Jt oaUlo člitega «i bil poatraHn, lmtl Jt dobro mtnj ko titoč doltrjtv, beetdo, a nJim ai at lthko pogo- Ttkt Jt tortj slika bojtv prtporoda ln kri« voril pri čtil dobrega vina, ako vaega naftog« Jtvntga iivljanja. NI to^ie, pač pt greš na agitacijo v gostilne, pa aamo odlomki ia ntit pratokloatl, ki ao at- uprtvli nt aamo čta, tmptk tu-nimivl ftt aato, ktr amo ltU 1007 končali atfttt- dl dtntr, dtbttiraft i vatml o no dobo ln poeta vili temelje aa vta pozntjil vath mogočih atvarah, pojtanju-rssvoj. left, kaj Je ProsvsU, kaj prlnt- Leto 1007 Jt pomtnllo prtporod vttgt nafte- lt,(ktj aaatopa ln kdo Jo ladaja, ■ — —----natit- Um v cigare lt. Mtlo atm Loto 1007 it pomtnllo preporod vatga ntftt- u»«tatopa m mo jo gt Jtvntge. kullurntgt, socislnegt ln drufttve- P*1 tem pt poalufttft ratnt nega iivljtnjt. °^ak9> kot pr % Pred vatm amet HI lttom nthall dobo ale- Chlcagu pa ta naša žulja Hfi - kade." — H ptgt koplrtnjt vatga, kar tmo prlneall la aU-roga kraja. Ntftll amo Ukorakoč aamega sebe Sčttomt atm dobil vaa člana in avoje naloga Ur a Um atpočtll rranlčno, drufttvt št. S, dt ao bili naroftni-uaptftno dtlo med ntml. ki ne dntvnik Protvtto to mtd Dt abtram vao vainoat UU 1007 kolikor mo- temi Je bU tudi PoUtk, ki aa je goče na kratko, bom naftUl pogUvitno: n^roftU, nt dt bi bil praj vtdtl, 1) UaUnoviUv prvga alovonakega aamoatoj- u nega glaaUa naših podpornih organlaaolj. ^ ifg**' ™ ^ J^* m; P* 3) PreuredlUv vrah naftlh Jednot ln zvez. Vee ^ ^ "f1 ao blU do tedaj na atrogo trgovski podlagi bt ^ Skoro ».»•smar1-" "er-ssar ljavila avoja pravica mtd avojim narodom. , ' ™M7 Se w polagoma druge, Uko da ao danee V* g; •U manj vra na Um polju. dLSSfciSSZ JeTu S) Leto 1007 Je videlo konec onega vodstva ' J je pa ae in aačetok drugega. Do Udtj jt bil Olaa Bvo- y { ^ { , ^ l# bode vodiulj in pradaUvnik čtfttnt vatgt nt-LT ^ čaaopitjt ni pradn^i tltmtnu, pt vatj vtUkt večine. ^ uh^ltiii PJ VM B um lotom jt do Udtj neanatna akuplna I m0i0čs ovira; biti mora potr-socisllttičnt atrenke atoplla v Javnoet, pravra- L,^ ^ko ntprijttno btstdo U vodttvo vstgs naprednega elemenU ln |t mora| prttllfttti--pri tntm uftt-vodllt, ktkor «a vodi noprttrgtno ftt danaa. \m notrl| pri drugem ps ven— Dobili amo alctr katntjt ntktj liatov, ki ao po- moPBi pr909j ni Mmo skušali nekako orianlalratl ntprtdtn tltmtnt, I ¿tM tmptk tudi "droblftt". To-kateri ni bil v aodaliatlčni atranki. Ampak ni- dB kon^no lmi4 MVttt dA g( ao uapell. ProUUrec in i nJim socialistična ^, ^^ ^ ^ ^ ^ ko atran ka aU vtdno vodllt vae nafte napredno L^ ^ nlgl Mši. Viled glbsnjs. tegs Izrekam vsem onim. ki ao 4) Ameriftkl alovenakl liati ao začeli zajemati IM # mtni , naročili v času treh avojo snov U naroda, ki Je bU tukaj, To ae pra- tekam, in vaem onim, ki ao ml vi: začeli amo samostojno Uveti in se rasviiatl, M kakrftan koli način pomagali. Novt naloga in nova usmerjanja ao Mi MhoUl prtarčno aahvalo, Poeebna sa» prisilile, da as psčamo g nJJml. Sem prineftens (¡Viit pa ssstri Aiojsljl Vogrich, aUrokrajake razmera ln politika ao aačeU ble- ^ br, Johna Vogricha, gl. bU- (Dalje na 16. ttrani) gajntka BNPJ, ki mi Je a avojl- mi nasveti in dobrim zamlftlje-nim načrtom izredno veliko pri-j pomogla do uapeha v kontestih Ttko Jt bilo tiaU čaat v Lt Stilu, ko aem bU fta mlad, poln ftivljtnjt in tntrgijt, Todt ml | at tUrtmo in a nami at aUra tudi Proeveu. Mi ae pa hitreje tura mo In prtprlčan aem, ds bi ae |fto vedno ntftlt pot, po ktteri bi dntvnik Protvtu ftt mnogo let prihajal v alc*/ensks hlfte Mnogo bi se dalo v tem osiru sugo-stirati, kar bi ps gotovo luvslo I boj in Jas bi podlegel, ker ml primanjkuje—"splriu". j fcHMhe BB lebileli Ta ■atfsr, drufttvs ftt. 111. IPraak S. Tsatbaf se U trudil favd Aveaaae. kjer smo Imeli spradnjl sobi zgoraj ss urednlfttvo ln upravni nlfttvo od sseotks ps dokler smo ss prasellli v Ustno jsdnotlno poslopje. Cblttge* I1L—Zgodovino je vtdno In v vath ostrih sanimi-Vt; poeebno pt V sadevsh, ki to imele direktne stilu a ntftlm bodisi Jsvnlm tli pt privttnim ftlv-1 Jen jem. In ktr obhtjtmo letos srabrnl jubilej ProsvtU kar pomeni čotrt stoletje kulturnega v najemu dvs|delt nt prosvetnem polju tnae-riftklh Slovencev—tt s ponosom (Dsljs ns strani 16. sedmt kolnns) Ob petindvajsetletnici Vbcmi Ca lakar Ravnokar poteče petindvajset lat, odkar ja nala glasilo zabelo izhajati kot dnevnik Prosve- U. To je bilo 1. julija 1916. Nekaj nad fteat let predtem je izhajalo kot tednik in ie pred tem kaki dve leti kot mesečnik pod imenom Glasilo SNPJ. Petindvajset let je na polju Časnikarstva le precej lepa doba, za nas naseljence ps ie po-sebnega pomena. In nai dnevnik jo je junaiko prebrsdel ter srečno dočakal svoj srebrni jubilej. Zsto je bilo sklenjeno, da ob priliki te važne obletnice in v spomin veselega dogodka Prosvets izide v posebni slavnostni izdaji. In prav je Uko! Saj je četrtina stoletja obstoj« redkost zs vsak borbeni list, p« j« toliko bolj izrsdno za delavski dnevnik, kakršen je Pro-iveu, ki izhaja v Uko skromnih razmerah malega narod« kot smo Slovenci v Ameriki. Vincent Calnkar, glavni pr«daednili SNPJ. Odločil sem s« torej, d« tudi jaz prispevsm malo za to slavnostno itevilko in podam nekaj svojih spominov iz ča#ov, ko smo ustanavljali svoje glasilo, ko smo g« povečevali z mesečnika na tednik ln potem « tednik« na dnevnik, s kskimi potežkočsmi se j« bilo treba boriti in C kake koristi nam j« to prineslo. Pri Um mi prihaia ns r smo surejil naseljenci priili v to deitlo. Zs •ebe vem, d« sem zelo rad čiUl te v «Ursrn kraju in bil sem nepopisno vesel, ko Mm po neksj dnevih svojsg« prihod« prvikrat zagledal slovenski časopis v Ameriki. Veselilo me je, ds imamo le tudi tukaj slovenski list in od nsvdulenosti sem takoj napisal pismo in izd«-jstelju lists čestital, saeno pa ga prosil u malo informacij. Takrat sem bil ie pač toliko nai- . ven, d« sem mislil, dq list izhaja samo z« pouk In v korist nsiih priseljencev in da «e izdsjs-Ulj s tem pečs'zgolj iz ljubezni in polrtvovs-nj« do nsrods. Ksko strsino sem se motil! Poslal bi mu bil tudi naročnino, pa takrat ie za prehrano ni bilo denarja. In vzelo me je precej čas«, predno sem spregledal in prliel do zaključka, da privatni tzd«jaUlji navadno ne dajo piikavega boba sa ljudsko izobrazbo; d« izdajajo li«U 1« radi svojih koristi Ur d« s« j« U najbrž polvižgal na moje čestitke, ker ni bilo naročnine niti izgleda u kak« drug« koristi od mene ln ml zato ni niti odgovoril. .. Privatnih listov se je poj«vilo sčasom več med nami, toda ljudskim potrebam niso odgovarjali. Sčasom pa smo tudi deUvci postajali bolj dorasli In preizkuieni Ur dozoreli ss bolj resno presojanje. In mnogi smo resno čutili potrebo «a nekaj boljisg« kot nam j« nudilo tedanje časopisje; neksj, kar bi dobro posvetilo v tisti mrak, ki j« bil Ukr«t med h«-mi ter ga razblinilo In nam kazalo jasno pot v svetlejio bodočnost. Uvideli p« «mo zaeno, d« bo kaj takega mogoč« le, ako m bomo slovenski delavci združili ter začeli sami skrbeti u potrebo« publikacije. Ko je začel lzhaj«tl Prole-taree, j« bilo te nekaj, toda ne dovolj. V tako skromnih razmfijh kot j« sapočaL pač nI mo-. gel storiti več. §e le ko se Je porodila prva delavska podporna organizacija, Slovenska narodna podporna jednoU, je bolj jasno zasvetilo, dasi j« bilo nje prvo glasilo Olss Svobode tudi v privatnih rokah. Glavno j«, da imamo organizacijo s dobro gospodarako podlago najprej, drugo bo It prišlo, smo modrovali. In je priilo: Gibanje sa lastno gU«llo j« dobivalo vedno več dobrega odmeva mod članstvom pa tudi simpatična opore izven članov jednoU. čeprav so «e pri Glasu Svobode še U-ko trudili, da to preprečijo. Dobra ideja je po nekaj letih posute dejstvo—jednoU j« dobua svoja glssllo in to J« bil prvi tak predrzni poizkus med nami Nobena naših organizacij do tedaj ni ie Imela svojega glasite. Nam «o ss radi tega zaničljivo posmehoval! 1n lastniki rasnih časopisov naa gnlo napadali, trdeč poleg drugih nelaskavostl, da ns znamo, kaj delamo. Ampak morali smo le nekaj znati, kajti lastno glasilo, dasi spočetka bolj msjhno in Izhajajoče le po enkrat na mesec, ss je kmelu izkazalo kot dobro sgiUtorično sredstvo Ur koristns naprava Uko za jednoto kakor za naše deisvstvo vobče. Upravičeno rečemo, da «o se drugi od nas nekaj naučili, kajti počasi so nas začeli v tem posnemati in že precej časa sem imajo vse večje jugoelovsnske podporne organizacije v Ameriki svojs lsstns glasila. de bolj ps so privstni interesi zaropotali in naši znani nasprotniki strastno zakričali, ko smo čez per let naše glasilo spremenili iz mesečnika v tednik Ur mu dali obliko običajnega časopisa, nekaj čez šest l#t potem pa še v dnevnik. Trditvam, kako pogubno je to za jednoto, da bo pognalo organizacijo v gotovo propast in drugih takih škodljivih in nečednih izmišljotin ni bilo ne konca na kraja. Toda naie članstvo je le prej uvidelo potrebo svojega 11-su, tedaj pa tudi dobro spoznalo koristnost istegs in se ni dalo premotiti. Dobro as spomi-njsm konvencije leU 1900 v Clevelandu, kjer je padU kocka za tednik.in kakih sredstev so se nasprotniki posluževali javno in tajno, da nas od tega odvrnejo. In .tudi, kako so nas potem črnili in grdili. MsraikaUrl delegst se ja moral po vrnitvi s konvencije radi Uga zagovarjati pri svojem društvu. Ampak vse skupaj ni nič pomagalo. Nai« glasilo kot tednik j« postajalo vedno bolj priljubljeno ter splošno zaželjeno in ni vzelo dolgo, da a« j« poJaviU zahteva, da ga spremenimo v dnevnik. Slednje seveda ni bilo tako lahko, kajti izdajanje dnevnika je vse bolj komplicirana stvar Ur poleg Uga zvezana s ogromnimi stroški Vsled Uga tako nevarnega skoka navzgor nismo upali Uko kmalu narediti Sčasom pa j« dobila tudi U ideja dovolj pristašev in bolj trdna tla Ur se ja končno tudi uresničila v podobi Proevete, ki sedaj slsvi svoj srebrni jubilej. Toda ni zanimivo samo, kako lepo s« j« razvijalo naie glasilo, temveč tudi, kaj j« storilo ss jednoto in nsie ljudstvo. Sl«dnje j« nsjbolj' važno. D« j« lsstno glasilo storilo veliko dobrega sa naio organizacijo, nam najlepie priča hiUr razvoj in pora«t jednote, zlaatl v bolj zgodnji dobi. V osmih letih glssila kot mesečnika in tednika s« je število članov dvignilo od dva tisoč na približno petnajst tisoč; ln v desetih le-tih potem, ko «mo zsčeli z dnevnikom, j« skočilo ns petdeset tisoč. Veliko Ugs krasnega uspeha j« gotovo pripiMti agllnosti našega glasila. In uspeh bi bil š« večji, če ne bi bilo nato Uko strašne gospodarske krise v deželi. Naše glasilo j« seveda ves U čss—kot mesečnik, tednik in dnevnik—pridno zahajalo v vsa kote te prostrane dežele, koder živi naša delavstvo ter ga budilo k zavesti. In nikdo ne more tajiti, ds je zsneslo med nsrod mnogo miselne povzdige in nspredks ter izvršilo veliko potrebnega kulturnegs dal«. Da—naie glasilo ja kot silen larak posvetilo na tedsnje Mračnjaštvo in nasadnjaltvo, razkrinkavalo iarlatane Ur pokazalo izkoriičevalce ln zavaja lce naroda v pravi luči; j« združilo radikalna in napredno mialeče alamenU v močno borbeno «ilo sa aodalno pravičnost in sploine delavska in človečanek« pravic«. D« «o s izdajanjem delsvskege dnevnika po-težkoče, je nalim čiUUljem več ali manj sna-no. Številno Ukih poizkusov je le bilo mad ameriškimi delavci, p« ni ilo. Navadno sa povsod presgodaj pojavijo nepremagljiva finančna poUlkoče in premalo j« zanimanja mad delavci Ur pravega razumevanj« važnosti takega podjetja, čemur potem mora slediti gotova propast. Finančnih in drugih potežkoč se seveda tudi pri nas ni manjkalo in včasih ao bila prav rasne. Toda mi smo jim sneli vsalaj priti v pravem času v okom Ur nsl dnevnik ohraniti na zdravem goapodarskem in moralnem sUli-iču. Prosvata ia torat v tem oziru ana redkih in 9 *T vJ* »vi ej ▼ vn.* u vas« • v^asaait «a« častnih Izjem, č««ar smo goUvo veseli vsi Člani ln upravičeno ponosni vsi slovenski delavci v Ameriki. Nsie glasilo ps s« razlikuj« od drugih listov ln j« častna izjema tudi v tam, da se ves čss svojeg« obstanka vestno drli «nih in istih načel ln «ns idejne smeri, n« oziraj« «« na razne zunanje vplive in kljub večkratnim rasnim finančnim problemom. Zmeraj prinaša kolikor največ mogoče 1« poučno in delavstvu koristno gradivo. Naj torej nadaljuj« a svojim plodovitim delom še mnogo, mnogo lat!— Uto 1907 (Nadaljevanja « 16. strani) dati. Se ja prišel od časa do časa kak spopad, kakor pride ia dane«, a na toliko radi oseb, kakor radi principov. Grdih ln strastnih osebnih bojev, tolbs ln podobnega ni bilo kasneje več. 5) PosUvili smo v naie organizacije poleg glasil tudi trdne, povsem demokratične principa, v katerih je ljudsks večina odločevala v vseh vprašanjih Narod se je hitro oprijel vsega Uga. Obstoječe organizacije so rasti« od leU do leta« »«ven Uga s« j« ustanovilo nekaj novih, od katerih jih živi nekaj ia do danes. 6) Leto 1907 Je pomenilo največjo katastrofo v zgodovini 8NPJ. Razstreli* v Cherry, HI., bi bila kmalu uničiU jednoto. 7) Tudi enakopravnost žensk spada v to dobo, četudi sem prinesel U predlog iele leU 1«09 na cleveisndsko konvencijo. Ko sem pripravljal nova pravila, imel sem tudi to točko, « iz neznanega mi vzroka ni priila na tisto konvencijo. 8) V tistem letu smo imeli tudi drugi poskus revije ali mesečnika s tem, d« j« Kakor začel izdsjsti Izobraievslno knjižnico. Ds ni ilo, niso bile vzrok samo flnsnoe, ampak tudi vsebina, kaUra ja bila daleč pretežka zs nai« začetke. 9) 8 Um, d« s*no «a začeli pečati z našimi tukajšnjimi razmerami, smo nehoU vpeljevali tudi smeriksnbecijo nalaga naroda. 10) Tega lata je bila SNPJ inkorporirana v Illinoisu. Kakor znano, ja bila začetna inkor-poracija v državi Ohio. Poizvedovsl sem, zakaj ja bilo U in po večjih ovinkih «o mi rekli, d« zato, ker ni bilo v Chicagu dovolj ameriikih državljanov. To sa mi je zdelo verjetno. Zakaj slišal sam od rojaka sledeči zanimiv dogodek: Mi Slovenci v Chicagu nismo hoteli zsosUjsti za drugimi narodi. Pred nekimi volitvami smo tudi mi sklicali sestanek naiih ljudi in povabili par anglslklh politikov, da govore. Ti so priili. Ko js bil shod otvorjen, ja priilo nekemu govorniku na misel, da vpraša, naj vsUnejo tisti, ki so ameriški državljani. VsUl ni nihče. Politika sU brez vsake daljše besede pobrala svoje klobuka in odšla . . . e e e To bi bila ob kratkem zgodovipa leU 1907. Ni to vse—rekel bi—samo glava dogodkov, ki so se vršili. Mislil sem o Um in kasnejšem pisati bolj obširno, kar vas to tvori naio zgodovino. Pa prid« zmiraj nekaj, kar človeku prekriža računa. Mogoča se bo zdelo to marsikomu malenkostno. Zams jo nad vsa važno» kar nam živo kaže kulturni, socUlni, politični in skonomski razvoj naroda, Id ja bil vtUn iz avoje domovina v nove kraj« in razmer«. Zsksj vediU, da ja vaa nai naprddek prliel is naa samih, kar nismo imali UkorekoČ ničesar in nikogar mod nami. Sproti smo se učili in «proti vzgajali tisU stebričke, ns katerih sloni ie danes vsa naia moč. v zlk 8 milj dolg. Vi, ki sU imeli v Avstriji dve zvezde pod vratom Ur pozneje nosili žandar-ako suknjo; da Vi Janezi, Matijeti, Toneti itd., kateri točiU ob nedeljak tobak v vodi namočen v podobi žganja, ki praviU "biznis first" in kaj ti hoče zborovanje. He ti polieman, ki vozil svoj kolovrat počaai — ne da ne bi koga povozil ampak zato, da U ljudje vidijo, da imai kolovrat — od S.R.S. prste proč ln od S.N.P.J. jezik zs zobmi, ker drugače bodeš interniran. Halo sodnijsks šepava metla — tiho, drugače bode Joj, Joj. Trolt je rekel edino eno resnico in U je bila, da ja na Evelethu 99 odstotkov Avitrijakov. Avštrijaki, tukaj imata v sloveničini, ako ne t^j pomagalo, tj^^d^j služils angleščina in drugi pripomočki — ker Vi Avštrijaki nočeU drugače kakor da se Vss gsjžla. Ker ste bili že parkrat klicani, da se VdeležiU seje, ns kaUri sa bo izvolil odbor za S.R.Z., odgovorili ps sU z gori nsvedenimi bssad«ml zatorej Vaa ne prosimo nič več, ampak dam Vam znati, df sa bode vršila aeja v NEDELJO 5. MAJA v sodni j ski dvorani — hočemo videti koliko Vas bode prišlo. Ljubitelji Slovenskega Naroda. Gornje besedilo kal«, s kakšnim fanatizmom «a ja morala boriti ProsveU in kako so huj-skali proti SNPJ tisU dni. A vse smo srečno prcsUli, "avstrijakanstvo" je pa bilo takrat pokopano in danes ja pozabljeno, kakor da ga nI bilo. Jugoslovansko kraljevaitvo je seveda ostalo Upajmo, da druga svetovna vojna, ki je zdaj v teku, pokoplje za vselej tudi to jugoslovansko socialno bolezen. ^jttlDO ^«mi i, * Pričel p^ «vPtoavjp 'krap** ^pTJ jčant d iviko ProsvstTS let Itlo bilo v litičao_ 1 toteirtao,, sl»vrtosti upu ' protvtU t bo MrJ'«l* funta* Naš prvi sotrudnikJH Jože Ambrollč, nekdanji sotrudnik ProsveU in i« prejšnjega tednikeOlasila SNPJ, ne more danes pisati s starimi agitatorji vred svojih spominov, kajti on ja do malega že 20 let v grobu tam v Canonaburgu, Pa. Zato sa p« ured-ništvo ProsveU Čuti dolino, da posveti Boj s "avštrijaki" pred 24 lati (Nadaljevanje « 18. strani) sklmi. Glasi ««, kakršen ja v originalu, s vsemi slovničnimi in jazikoviml napakami vred: AvsirUaldl "Dobro Vam Ja znano, ds nas ja Trošt in Voi-njak poblatil in zapisal v črno knjigo vse Slovenca Ur nas naznanil kot špijone Avstrijska pred mestno upravo kakor tudi pred vlado ob enem nas ja hoUl priklopiti pod Srbsko kraljevino. Dobro Vam ja pa tudi znano, da s« Slovenci na Ely, Minn, bolj zavedajo položaja kakor pa Vi avštrijaki na Evelethu, ker oni «o vrgli TroiU ob tU Ur poklicali FrankKerle-U, d« jih sagovarja Ur brani naia pravice. Tudi Vam ja dobro znano, da — ko sa j« mudil Frank Krža na železnem okrožju, js priromalo pismo 00 zavednega rojaka iz Dulutha na Evalath, ka-Uro s« glasi: ' Cenjeni rojak! Ker s« mudi na ieleznem o-krolju g. Frank Karla na aglUtorskem potovanju za S. R Z. in ker sU na Evelethu n§ poblsteni, zstorej bi bilo umestno, da ga na Eveleth pokličeU. On bode govoril na Ely, Minn., v torek na Aurora, Minn., in Vi ga lahko doblU sa soboto ali nedeljo. No in Vi Avštrijaki sU videli naznanila, da se vrši zborovanja v nedsljo 21. aprila 1918 v City Auditorium, in kakisn krik «U VI zagnali. Aha tega bodemo ill poslušat, ki govori zoper Avstrijo, kaUri .naa nagovarja, da kupimo Liberty Bond, Uga bode I« kaj ser sfiksal; kdor kupi Liberty Bond, ta vrla dsnsr vstran kar to delalo bode imel kaj ser. Kdor kupi Liberty Bond, bods vstreljon v staram kraju, ko bode prišel domov. A jaz bi rad dal'$50 nagrad« vsakemu submarinu kateri potopi ameriiko ladjo. V«i pustimo S.N.PJ. ker piie sopar Avstrijo, taliti jo dajmo, kar kupuje za naš denar Liberty Bond«. Paris j« ft« sdavnaj padal, samo tajijo. Da, da, Ukine in !« oolo vrsto Ukinih govorita Vi. lutari imata usta dve milji Urok« ter je- Ambrožiču nekaj besed v spomin ob teh sUv-nostnih dneh, ko slavimo srebrni jubilej dnev nika Prosvete. Jož« AmbroŽič j« spisal prvo izvirno povest z« naš dnevnik in ta povest kršcvalcc" j« Izhajala v Prosveti v«č mesecev. Poleg t«ga j« napisal lepo število črtic in kratkih povesti z« Prosveto. Jož« j« zelo rad čital, menda že od svojih študentovskih let v Novem mestu, in to mu jj pomsgslo, da s« ja izuril za pisatelja; dobro je porabil svoje znanja, ki ai ga je nabral s čitanjem. Njegovo sUlno sotrudova-nje pri tedniku Glaailu ln dnevniku Prosveti j« trajalo dobrih lest let. Jože Ambrožič j« umrl kot mlad mol. Tragika slovenskega slovstva je, da večina njegovih udejstvovalcev umre mladih in odnass a ««boj v grob nsporojsns dels, ki jih nihče n« Kadar koli nanašajo prilike, da a« Ptoevete spominja svojih' pokojnih sot rudnikov, je Jože Ambrožič na prvim mestu. Ksjti kamenček, ki ga ja on s svojim delom vložil v stavbo nalaga dnevnika, Ia dan« stoji in bo stal. no gradivo : sili takratni > nika, drja F* landa^Ohi', higijenlčne *i Vse to je P ročniki na dr 11 in v prime' dosegU višje bilo prvotr o vendje. Za pravo < v splošnem teh petindvaj storila, dasi j zadevah njen po mnogih čl J Ob UJ jubilej in želim, da s< doče strožje ročilih in razpravah o meeta rodnih odnošajih sedani^. u tičnega časa * ** Ker je slovensko časopuje potrebno v naši novi domovi priporočam napredni javnoi naj bi se vsi do zadAjsgiB čili na Prosveto! Sploh bi koristno, da bi prihodnji | vencija osvojila sklep, naj ProaveU dnevnik, ne stmo 1 dnik, obligaten za vh člansU odraslega oddelka. S tem bi a padlo mnogo nepotrebnega di in list bi bU lahko polovico ( nejši kot pa je dan* Vsem sotrudnikom in agin torjem Prosvete iskrene pouk ve—listu ps petdeset tisoč stal nih naročnikov^H^^I Frank 8. TaSekar, 1IL John Karli js agiilral r naaotl * Reading. Pa. - Dne 15. mri 1941 je pretelo 36 let, fej iz Štorja, okraj Seitna a-Gradiščanilta nil., morskem, preko New Yorki u ravnost v Duluth in od trn1 Biwabik," Minnesota, k svojea bratu Jakobu, ki tni je pask vozni lisUk. Delati Mm nI v železnih rudnikih in mej i slulek je takrat bil $1.80 na * sat ur. V Uh rudnikih okrog K> wabika sem deUl od leu 1MB do 1917 in eno leto po moj« prihodu v Ameriko sem ie OM nil z Johano Novlja iz Male M ne na Dolenjskem, i katero fr vim v velikem zadovoljstvu k danes ln kstera tni je rodili osam otrok, ki so ie vsi živi. Jsz sem veliko sgltiral z» SN* J J in dnevnik Prosveto. Bil m lokalni zastopnik frosvetc h vedno sem hodil naokoli in iskal nove nsročnike v svojem pr» sUm čssu; obeftem sem nosil i seboj in prodsjsl knjig« Knji-žavne matice SNPJ. Nisem pt Uga delal za svojo oeebno kori«, kajti Imel sem vedno izguba Um več sem delsl it veselja k ibezni do Prosvete in nifc J* otc.~ Bil sem večletni tajnik društva 211 SNPJ in društvi it H SSPZ v Biwabiku. K SSPZ pristopil leta 1910 v Aurorl Ko sem prišel iz iUregeteji •m naj prvo pristopil h lv8W-B«sm že pozabil, to* društvo ss Je imenovalo STli nez Krstnik. Takrat je bilošs vse pobožno na zunaj, ni a* traj pa vse hinavsko; ce je ■ kaj rekel zoper cerkev, J »J gel dobiti sUnovenjs js, ko so prihajali novi^ «o se bil prvi stopil k »o^^^r jorj U rat sem še spadal h KSiuj-•O to isved.h p H iMtoUtf« društvu, so me* hotsMJK^ druitvs. vendar niso ftortU«r Po uatanovitvi oruštvs^r- ni j^rtoSTkU Pionirji agitatorji imajo besedo (Nsdsljevsnje s 18. strani) spominjsmo na ssčetek najbolj-togs slovenskega dnevnika v Ameriki. 8 posebno sadovolj-nostjo ss lshko ozirajo nazaj na leti 1915 in lil« vsi tisti bratje In sestra, ki ao Prosveto resnično udejstvili. To j« bil« vaHna da-legacije šeste redne konvancije SNPJ v septembru 1916, katera sa j« tudi vršila v Pituburghu Pa . kot ss bo letolnjs, ki ja dva najeta redna ad postanka jednote Potem so ps zs Prosveto nsj več naredili dotični člani in članice, ki «o žrtvovali čaa ln denar sa nabiranje novih naročnikov te prej kot ja dnevnik is-šel Kar sem a« pri vriitvi tag« dels tudi Jas nekoliko udsjstvo-vsl, sa prig Islam k sUvnosti Prosvetinaga srebrnega jubileja s tam kratkim zgodovinskim spi- Propaganda za resnični slovenski delavski dnevnik v Ameriki Je bila le takrat nekaj tet stara ln J« preila s Protetarca Od j« Imel ksmpsnjo ss dnevnik leta 1I1S-1» na tedsnje Glasilo SNPJ le pred Issto redno konvencijo. Naravno, ds je Imela Ideja zs ustanovitev dnevnika M a/J « a . t m IA M meo t i vedno vsllko aaslombo delegacijo. Jas i^BA^AAAAaan 1 A —- — e i » m ^ M Š ^AflMMna"" preoseoovsi sesti reoni zon ven-dji SNPJ leta 1116 v Pittbur-ghu, Pa., ki Je spre jelš rasoluatjo sa ustanovitev dimnika Prosve-ta, salo ao mi ie vse te reči dobro v spominu Sklanjano je bilo, da kakar hitro dobi nameravani dnevnik Prosveta pet tisoč naročnikov, ga naj glavni odbor prične izdajati. Takoj po konvenciji naa ja število Ilo na delo in vsak ja v svojem okrožju skulal pridobiti čtrn več nsročnikov na dnevnik. V to svrho je glsvnl odbor raa-pissl konteat a primernimi Bradami. na- V tej kampanji «mo vsi agitatorji, med katerimi ja bilo tudi precej članic, lmatt «line potežkoč« v tem, ker smo Mka j prodajali. kar I« ni obstojalo Nabrali smo komaj četrtino od po konvenciji zahtevanih p«t tisoč naročnikov na dnevnik. Povsod smo dobivali uk« In «lične odgovor«: "Ko boste tadall list. da ga bom lahko po naročilu prejemal, aa bom pa naročil.H Nekateri smo v tedniku Glasilu SNPJ pričali a dopisno propagando, naj s« v smislu pravil talciatlra predlog sa takojlnjo Izdajo dnevnika. Na sajah glavnega odbora smo b«! člani nadzornega odseka največ pritiskali na to, naj skupni glavni odbor stori vaa v svoji moči, da aa ladajanja dnevnike čimprej legalizira. V nadzornem odboru «mo takrat bili: Jože Ambrožič ta Strabana, Pa., Paul Bargar Is U Salla, IIL, ter Jas ia Ročk Sprtngaa, Wyo. Vsi trije smo bili praaaj aktivni dopisniki za glasilo SNPJ, sata smo ««v«da želeli, da aa dnevnik čim prej uresniči zaradi primanjko-vanja prostora v tedniku. Posebne ranjki Jože Ambrožič, Id j« bil eden lzm«d najplodovitejlih slovanskih piseteljev v Ameriki, j« želel več prostora sa svoje povesti. In ko je v juliju 1911 dnevnik ProsveU ras izlel. je bil naš Amhmflč skoraj redno rastopsn s prispevki v njem Oni, ki so bili naročniki od začetka, sa lahko spominjajo, da je spisal poleg mnogih kratkih tudi par daljših povesti, ki so bile zelo popularna med članstvom. Ps tudi drugi dopisniki, ki so redno poročali e stanju političnih in delavskih razmer v njih naselbinah, so snatno pripomogli k razUrjenju dnevnika. Naročniki na novi dnevni so se lalje dobivali v naselbinah, kjer ao sa nahajali dobri dopisniki Prosvete. . Ns januarski seji leta 1»17 je glsvnl odbor določil neksj nagrade sa "zunanje sotrudnike"; to je sa tiste. Id so izven uredništva prispevali V list lepnelov- » so prihajal! novi ijuaj* razmere Izboljšate. Jss SIJ rvi iz Blwabiks, ki i* P 1 k SSPZ v Aurorl to ^ wabika. Id s< društvu In t^ K. J. V Jeseni 1-vred prase lil trt z štvu25SSi" ustavil dri katerem ser kar sem sp v CornajaU In vss ta * tiral ss SNI to. IfaJIep* dnevniks F i« mnogo U 901 McKmt •mssi^ leading. P» J ■ilu t«r» 2 1 do lets i ,tof»U k It» ,in€VBik k>d - Si If vosto? K»k — C« ho. ram primi nji njen» * , „mi® v '«i aiM* ds K ' r«i