23 Notulae ad floram Sloveniae 59. Carex davalliana Sm. Nova nahajališča v zahodni Sloveniji New localities in western Slovenia 9647/3 (UTM UM83) Slovenija: Zgornje Posočje, Podčela med Žago in Bovcem, pri gostilni Žvikar, vlažni travniki na aluvijalnih nanosih (prod, pesek, deloma konglomerat), povirja na ježi ter ob potočkih in izvirih nekoliko višje, že na pobočnem grušču, okoli 340 do 360 m n. m. Leg. & det. I. D a k s k o b l e r , 1. 6. in 6. 6. 2005, delovni herbarij ZRC SAZU (fitocenološki popisi 1, 3, 4, 5, 6, in 7 v tabeli 1, mahovi na popisu 5 še niso determinirani). 9848/1 (UTM UM91) Slovenija: Zgornje Posočje, Na Dolgem, vznožje Hlevnika ob cesti Tolmin– Kobarid, pred Hlevsko skupnostjo Volarje, okoli 175 m n. m., močvirant pašnik na aluvijalnih nanosih (prod, pesek, deloma konglomerat). Leg. & det. I. D a k s k o b l e r , 10. 5. 2002, delovni herbarij ZRC SAZU (glej tudi D a k s k o b l e r 2003: 54). 9848/2 (UTM VM01) Slovenija: Baška dolina, Meli med Ljubinjem in Podmelcem, pod cesto, v povirnih krakih potoka Poljanšček, dolomit, žleb, okoli 320 m n. m. Leg. & det. I. D a k s k o b l e r & g . Po D - g o r n i k , 17. 5. 2005, delovni herbarij ZRC SAZU. 9849/1 (UTM VM11) Slovenija: Baška dolina, Grahovo ob Bači, vlažni travniki na glinavcih in peš- čenjaku ob cesti Grahovo–Spodnje Bukovo, 350 do 365 m n. m. Leg. & det. I. D a k s k o b l e r , 30. 5. 2006 in 8. 6. 2005, delovni herbarij ZRC SAZU (fitocenološki popis št. 2 v tabeli 1). 9849/3 (UTM VM10) Slovenija: Cerkljansko, Police, dolomit, povirne združbe pri nekdanjih mlinih zahodno od vasi, ob Poličnici, okoli 480 do 490 m n. m. Leg. & det. I. D a k s k o b l e r , 30. 5. 2005, delovni herbarij ZRC SAZU (fit. popisa 8 in 9 v tabeli 1, mahovi še niso determinirani). Srhki šaš (Carex davalliana, sin.: C. scabra) po Mali flori Slovenije (Ma r T i n či č 1999: 702) uspeva v močvirjih, na bregovih voda in na poplavnih travnikih po vsej Sloveniji. Že Ma y e r (1952: 343) navaja, da je ta vrsta razširjena po vsem slovenskem ozemlju (manjka le v Istri). Arealna karta v Gradivu za Atlas flore Slovenije (j o g a n & al. 2001: 84) v grobem te ugotovitve potrjuje, vendar je v njej označenih zelo malo nahajališč prav v zahodni Sloveniji, predvsem v Posočju. Iz naših izkušenj je ta šaš v Posočju dejansko redek, oziroma so zanj primerna rastišča raztresena na majhnih površinah in morda doslej tudi spregledana. Srhki šaš je ena izmed značilnih vrst združb bazičnih nizkih barij in povirij (zveza Caricion davalli- anae Klika 1934), še posebej asociacije Caricetum davallianae Dutoit 1924. V Sloveniji so to asociacijo obravnavali oz. njene sestoje preučevali i l i j a n i ć (1978, z analitsko fitocenološko tabelo na str. 194–195, v okolici Logatca), s e l i š k a r (1979, stolpec 1 v sintezni tabeli na str. 1041–1045, 1986: 12–17, Ljubljan- sko barje), Ma r T i n či č (1995: 105), l e s k o v a r š T a M C a r (1996: 19–20, 39, Bloška planota, pri Škofljici na Dolenjskem in Žejna dolina pri Hotedršici, popis A. Martinčiča iz l. 1992) in z e l n i k (2005, tabela 20, Tatinec na Kranjskem polju, Dol pri Mirni). Za ustrezno sinsistematsko uvrstitev naših popisov v tabeli 1 (nomenklaturni vir je Ma r T i n či č & al. 1999) bi bila torej potrebna podrobnejša primerjava z doslej objavljenim gradivom o tej asociaciji in njej podobnih združbah, kar presega namen in obseg te notice. Primerjava naših popisov z nemetrično ordinacijsko metodo NMDS (Non-metric Multidimensional Hladnikia 18: 23-44 (2005) 24 Notulae ad floram Sloveniae Scaling) in količnikom Goodman-Kruskal lambda, kar smo izvedli s programom SYN-TAX (Po D a n i 2001) – sl. 1, nazorno kaže, da najbrž pripadajo različnim združbam. Popisa št. 8 in 9 (mahovi še niso determinirani) nedvomno lahko uvrstimo v razred Scheuchzerio-Caricetea fuscae R. Tx. 1937 in v zvezo Caricion davallianae, sestoj na popisu št. 8 (kjer je dominantna vrsta Carex davalliana) morda celo v asociacijo Caricetum davallianae s. lat. (strokovno mnenje dr. Igorja Zelnika in prof. dr. Andreja Martinčiča, ki se jima za vse nasvete oz. pripombe pri pisanju te notice najlepše zahvaljujem). Ta sestoj uspeva na majhni zamočvirjeni uravnavi ob potočku na dolomitu in ga, vsaj v primerjavi z nizkobarjan- skimi sestoji, razlikujeta vrsti Astrantia carniolica in Valeriana saxatilis. Na podobnem rastišču uspeva sestoj na popisu št. 9, v katerem pa (v primerjavi s popisom št. 8) največjo površino zastira vrsta Schoe- nus nigricans. Začasno ga uvrščamo v posebno obliko asociacije Schoenetum nigricantis s. lat., ki jo, v primerjavi z doslej opisanimi sestoji te asociacije v Sloveniji (Ma r T i n či č 1991: 30–31), razlikujejo vrste Primula carniolica, Astrantia carniolica, Aster bellidiastrum, Valeriana saxatilis in Sesleria caerulea subsp. calcaria. Popise 5, 6 in 7 (slednjega s pomislekom, gre za travnik v zaraščanju, z »motečo« pri- mesjo »mezobrometalnih vrst«) bi po našem mnenju še vedno lahko uvrstili v zvezo Caricion davalli- anae, morda katerega od njih v asociacijo Eriophoro-Caricetum paniceae Horvat ex Trinajstić 2002, ki jo je na Cerkljanskem v diplomski nalogi ugotovil in popisal s e l j a k (1974: 30–33, v njegovih sestojih ne uspeva vrsta Carex davalliana) ali v asociacijo Molinio caeruleae-Caricetum hostianae (Horvat 1962 nom. nud.) Trinajstić 2002 (ki jo, takrat še kot provizorno Horvatovo združbo, ob opisu asociacije Eriophoro-Caricetum paniceae, omenja s e l j a k 1974: 33). Nekoliko podobne sestoje z dominantnima vrstama Carex hostiana in (ali) C. panicea je kot stadije opisala l e s k o v a r š T a M C a r (1996: 21–23, 41–42), na Hrvaškem pa jih je kot dve asociaciji tipiziral T r i n a j s T i ć (2002). Popis 4, še bolj zanesljivo pa popis 3, naredili smo ga ob robu obsežnega trstičja (Phragmitetum vulgaris = Phragmitetum australis), bi lahko uvrstili v nedavno opisano novo asociaciji Carici davallianae-Molinietum caeruleae Zelnik 2005, ki jo avtor (z e l n i k 2005) uvršča v zvezo Molinion W. Koch 1926, red Molinietalia W. Koch 1926 in v razred Molinio-Arrhenatheretea R. Tx. 1937 em. R. Tx. 1970. Razmeroma veliko »molinietalnih« vrst je tudi v popisih 1 in 2 in tudi ta dva sestoja sta bližje zvezi Molinion kot zvezi Caricion davallianae. Popis 1 smo naredili na vlažnem travniku med Žago in Bovcem, ki so ga v letu 2005 pokosili dvakrat (prvič v drugi polovici junija in drugič septembra, travnika niso gnojili), v bližini smo našli tudi razmeroma redko vrsto Campanula cervicaria, popis 2 pa na podobnem travniku pri Grahovem ob Bači, ki ga prav tako še kosijo, na njem pa pasejo tudi konje. Menimo, da so rastišča vrste Carex davalliana prav pod Spodnjim Bukovim pri Grahovem ob Bači med v tem prispevku opisanimi najbolj ogrožena (predvsem zaradi paše konj). Ob tem naj dodamo, da smo na vlažnem travniku v bližini popisa 2 pod Spodnjim Bukovim na- brali tudi dva v Sloveniji razmeroma redka in ogrožena (ranljiva) šaša, boljši šaš (Carex pulicaris) – glej D a k s k o b l e r (2005: 15) in notico v tej številki Hladnikie ter pikčastoplodni šaš (Carex punctata) – leg. I. Dakskobler, 20. 6. 2000, det I. Dakskobler 24. 11. 2005, delovni herbarij ZRC SAZU. Literatura D a k s k o b l e r , I., 2003: Floristične novosti iz Posočja in sosednjih območij v zahodni Sloveniji – III. Hladnikia (Ljubljana) 15–16: 43–71. D a k s k o b l e r , I., 2005: Rastlinstvo in rastje (flora in vegetacija) Baške doline (zahodna Slovenija). Razprave IV. razreda SAZU (Ljubljana) 46–2: 5–59. i l i j a n i ć, L., 1978: Beitrag zur Kenntnis der basiphilen Flachmoorvegetation Sloweniens. Poročila Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za preučevanje vegetacije 14: 191–198, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana. j o g a n , n ., T. b a či č, b . f r a j M a n , i . l e s k o v a r , D. n a g l i č, a . Po D o b n i k , b . r o z M a n , s . s T r g u l C - k r a j š e k & b . Tr ča k , 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp. l e s k o v a r š T a M C a r , I., 1996: Mejne združbe in smeri razvoja vegetacije reda Tofieldietalia (Scheuchzerio-Caricetea fuscae) v Sloveniji. Magistrsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška 25 Hladnikia 18: 23-44 (2005) fakulteta, Oddelek za biologijo, Ljubljana. 79 pp. Ma r T i n či č, A., 1991: Vegetacijska podoba vrst iz rodu Schoenus L. v Sloveniji. I. Schoenus nigricans L. Biološki vestnik (Ljubljana) 39 (3): 27–40. Ma r T i n či č, A., 1995: Vegetacija razreda Scheuchzerio-Caricetea fuscae (N ordh. 3 6) R. T x. 3 7 v Sloveniji. Biološki vestnik (Ljubljana) 40 (3–4): 101–111. Ma r T i n či č, A., 1999: Cyperaceae – ostričevke. In: A. Martinčič & al.: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba, Ljubljana. pp. 684–707. Ma r T i n či č, a ., T. W r a b e r , n . j o g a n , v . r a v n i k , a . Po D o b n i k , b . T u r k & b . v r e š , 1999: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 845 pp. Ma y e r , E., 1952: Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja. Dela IV. razreda SAZU 5 (Inštitut za biologijo 3), Ljubljana. 427 pp. Po D a n i , J., 2001: SYN-TAX 2000. Computer Programs for Data Analysis in Ecology and Systematics. User’s Manual, Budapest. 53 pp. s e l i š k a r , A., 1979: Traviščna vegetacija Ljubljanskega barja in njena odvisnost od nivoja talne vode. In: Dj. Rauš (ed.): Drugi kongres ekologa Jugoslavije, Zadar–Plitvice, II. Zagreb. pp. 1037–1050. s e l i š k a r , A., 1986: Vodna, močvirna in traviščna vegetacija Ljubljanskega barja (vzhodni del). Scopolia (Ljubljana) 10: 1–43. s e l j a k , g., 1974: Travniška vegetacija Porezna. Diplomska naloga. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana.102 pp. T r i n a j s T i ć, I., 2002: Fitocenološko-sintaksonomska analiza močvarnih livada Nacionalnog parka Plitvička jezera. Agronomski glasnik (Zagreb) 64 (5–6): 257–265. z e l n i k , I., 2005: Vegetacija travnikov reda Molinietalia W. Koch 1926 in kontaktnih rastišč v Sloveniji. Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Ljubljana.196 pp. + priloge. Slika 1: Dvorazsežni ordinacijski diagram sestojev z vrsto Carex davalliana v Posočju (NMDS, Goodman- Kruskal’s γ) Figure 1: Two-dimensional scatter-diagram of the stands with Carex davalliana in the Soča Valley (NMDS, Goodman-Kruskal’s γ) 26 Notulae ad floram Sloveniae Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Nadmorska višina v m (Altitude in m) 340 350 340 360 350 350 350 490 480 Lega (Aspect) - - - - S S S SW SW Nagib v stopinjah (Slope in degrees) 0 0 0 0 25 20 20 10 10 Zastiranje v % (Cover in %) Grmovna plast (Shrub layer) E2a 10 20 5 Zeliščna plast (Herb layer) E1 100 100 100 100 90 100 100 100 100 Mahovna plast (Moss layer) E0 10 20 Velikost popisne ploskve (Relevé area) m2 10 20 10 10 15 10 20 10 5 Število vaskularnih vrst (No. of vascular species) 31 28 29 23 16 18 30 21 19 Kvadrant (Quadrant) 9647/3 9849/1 9647/3 9647/3 9647/3 9647/3 9647/3 9849/3 9849/3 Scheuchzerio-Caricetea fuscae Pr. Fr. Carex davalliana E1 3 1 2 2 3 1 2 3 + 9 100 Carex hostiana E1 1 1 2 + 2 4 4 2 + 9 100 Eriophorum latifolium E1 + 1 + 3 3 3 1 . . 7 78 Tofieldia calyculata E1 . . . . 2 + + + 1 5 56 Carex flava E1 + . + 1 . . . . . 3 33 Dactylorhiza incarnata E1 + . + + . . . . . 3 33 Carex lepidocarpa E1 . + . . . . . + + 3 33 Epipactis palustris E1 . . . . + + + . . 3 33 Parnassia palustris E1 . . . . + . + . . 2 22 Schoenus nigricans E1 . . . . . . . 1 3 2 22 Pinguicula alpina E1 . . . . . . . 1 2 2 22 Taraxacum palustre E1 2 . . . . . . . . 1 11 Juncus articulatus E1 . . . + . . . . . 1 11 Molinietalia caeruleae Carex panicea E1 3 3 2 3 1 + 1 . . 7 78 Lythrum salicaria E1 + 1 1 1 + + 1 . . 7 78 Molinia caerulea agg. E1 . . 3 2 2 2 2 2 3 7 78 Equisetum palustre E1 + . + 1 + . . . . 4 44 Myosotis scorpioides E1 + . 1 + . . . . . 3 33 Cirsium oleraceum E1 . + + 1 . . . . . 3 33 Succisa pratensis E1 1 + 2 . . . . . . 3 33 Valeriana dioica E1 + . 1 . . . . . . 2 22 Lysimachia vulgaris E1 . . . 1 . . 1 . . 2 22 Gymnadenia conopsea E1 . . . . . . + r . 2 22 Gentiana asclepiadea E1 . . . . . . . + + 2 22 Carex tomentosa E1 + . . . . . . . . 1 11 Tabela 1: Sestoji z vrsto Carex davalliana v Posočju Table 1: Stands with Carex davalliana in the Soča Valley 27 Hladnikia 18: 23-44 (2005) Sanguisorba officinalis E1 . 2 . . . . . . . 1 11 Betonica officinalis E1 . 1 . . . . . . . 1 11 Scirpus sylvaticus E1 . + . . . . . . . 1 11 Filipendula ulmaria E1 . . 1 . . . . . . 1 11 Angelica sylvestris E1 . . 1 . . . . . . 1 11 Carex distans E1 . . + . . . . . . 1 11 Caltha palustris E1 . . . 1 . . . . . 1 11 Molinio-Arrhenatheretea Lotus corniculatus E1 1 1 + . + + 1 . . 6 67 Ranunculus acris E1 1 1 1 1 . . + . . 5 56 Trifolium pratense E1 1 1 . . . . . . . 2 22 Festuca pratensis E1 1 + . . . . . . . 2 22 Festuca rubra agg. E1 + + . . . . . . . 2 22 Holcus lanatus E1 + + . . . . . . . 2 22 Juncus inflexus E1 + 1 . . . . . . . 2 22 Plantago lanceolata E1 + + . . . . . . . 2 22 Ranunculus nemorosus E1 . . . . . + + . . 2 22 Rhinanthus minor E1 1 . . . . . . . . 1 11 Achillea roseoalba E1 + . . . . . . . . 1 11 Centaurea jacea E1 + . . . . . . . . 1 11 Dactylis glomerata E1 + . . . . . . . . 1 11 Leucanthemum ircutianum E1 + . . . . . . . . 1 11 Prunella vulgaris E1 . 1 . . . . . . . 1 11 Festuca arundinacea E1 . + . . . . . . . 1 11 Anthoxanthum odoratum E1 . + . . . . . . . 1 11 Lathyrus pratensis E1 . . + . . . . . . 1 11 Ranunculus repens E1 . . + . . . . . . 1 11 Vicia cracca E1 . . + . . . . . . 1 11 Mentha longifolia E1 . . . 1 . . . . . 1 11 Galium mollugo E1 . . . + . . . . . 1 11 Festuco-Brometea Carex flacca E1 . 2 . . 1 + 1 . . 4 44 Briza media E1 + 2 . . . . + . . 3 33 Galium verum E1 . . + . . . + . . 2 22 Buphthalmum salicifolium E1 . . . . . . + r . 2 22 Trifolium montanum E1 + . . . . . . . . 1 11 Vincetoxicum hirundinaria E1 . . + . . . . . . 1 11 Brachypodium rupestre E1 . . . . . . + . . 1 11 Bromopsis erecta E1 . . . . . . + . . 1 11 Cirsium pannonicum E1 . . . . . . + . . 1 11 Orchis militaris E1 . . . . . . + . . 1 11 Peucedanum oreoselinum E1 . . . . . . + . . 1 11 28 Notulae ad floram Sloveniae Silene nutans E1 . . . . . . + . . 1 11 Galium lucidum E1 . . . . . . . + . 1 11 Calluno-Ulicetea Potentilla erecta E1 . + 1 1 1 1 1 + . 7 78 Phragmiti-Magnocaricetea Eleocharis uniglumis E1 2 . . . . . . . . 1 11 Poa palustris ? E1 + . . . . . . . . 1 11 Galium palustre E1 . . 1 . . . . . . 1 11 Phragmites australis E1 . . 4 . . . . . . 1 11 Asplenietea trichomanis Valeriana saxatilis E1 . . . . . . . + 1 2 22 Primula carniolica E1 . . . . . . . . + 1 11 Elyno-Seslerietea s. lat. Astrantia carniolica E1 . . . . . . . 1 1 2 22 Aster bellidiastrum E1 . . . . . . . . 1 1 11 Betonica alopecuros E1 . . . . . . + . . 1 11 Sesleria caerulea subsp. calcaria E1 . . . . . . . . + 1 11 Mulgedio-Aconitetea Salix appendiculata E2a . . . . . + . . . 1 11 Salix glabra E2a . . . . . . . + . 1 11 Salix glabra E1 . . . . . . . . + 1 11 Querco-Fagetea Fraxinus ornus E1 . . . . . 1 + + 1 4 44 Frangula alnus E2a . . . . . + + + . 3 33 Acer pseudoplatanus E1 . + . . . + . . . 2 22 Carex umbrosa E1 . . + . . . . + . 2 22 Cruciata glabra E1 . . . + . . + . . 2 22 Fraxinus ornus E2a . . . . . + . + . 2 22 Fagus sylvatica E1 . . . . . . . . + 1 11 Frangula alnus E1 . . . . + . . . . 1 11 Melampyrum pratense E1 . . . . . + . . . 1 11 Listera ovata E1 . . . . . . + . . 1 11 Erico-Pinetea, Vaccinio-Piceetea Pinus sylvestris E1 . . . r . . . r . 2 22 Erica carnea E1 . . . . . . . + + 2 22 Rubus saxatilis E1 . . . . + . . . . 1 11 Polygala chamaebuxus E1 . . . . . . . . + 1 11 Picea abies E1 . . . . . . . . + 1 11 Druge vrste (Other species) Rubus caesius E1 . . + + . + . . . 3 33 Salix cinerea E1 + . . . . . . . . 1 11 Alnus glutinosa E1 . + . . . . . . . 1 11 29 Hladnikia 18: 23-44 (2005) Mentha sp. E1 . + . . . . . . . 1 11 Calystegia sepium E1 . . + . . . . . . 1 11 Eupatorium cannabinum E1 . . . + . . . . . 1 11 Equisetum telmateia E1 . . . + . . . . . 1 11 Equisetum arvense E1 . . . . . . . + . 1 11 Ig o r Da k s k o b l e r 60. Carex pulicaris L. Nova nahajališča ranljive vrste v Posočju New localities of vulnerable species in the Soča Valley 9548/3 (UTM VM04) Slovenija: Zgornje Posočje, Bovško, Trenta, ob majhnem potočku v povirju Limarice na Veliki planini pod Vršičem, okoli 1490 m n. m., dolomitni apnenec. Leg. i . Da k s k o b l e r , 14. 6. 2004, det. I. Da k s k o b l e r , november 2005, delovni herbarij ZRC SAZU (fitocenološki popis št. 3 v tabeli 1, mahovi in alge niso determinirani). 9849/1 (UTM VM11) Slovenija: Baška dolina, Grahovo ob Bači, vlažen in nekoliko zakisan travnik na glinavcih in peščenjaku blizu ceste Grahovo–Spodnje Bukovo, 350 m n. m. Leg. & det. I. D a k s k o - b l e r , 30. 5. 2006 in 8. 6. 2005, delovni herbarij ZRC SAZU (fitocenološki popis št. 1 v tabeli 1). 9849/2 (UTM VM11) Slovenija: Baška dolina, Zakojca, v spodnjem delu travnika pod domačijo Bajtar nad grapo Otavnik, 640 m n. m., glinavec s primesjo apnenca. Leg. I. D a k s k o b l e r 18. 5. 2000, det. I. D a k s k o b l e r , septembra 2005, delovni herbarij ZRC SAZU (fitocenološki popis št. 2 v tabeli 1). Bolšji šaš (Carex pulicaris) sta T. W r a b e r & s k o b e r n e (1989: 93–94) kot ranljivo vrsto uvrstila v Rdeči seznam praprotnic in cvetnic Slovenije. V času izida tega seznama je bil ta šaš pri nas znan le v 11 kvadrantih srednjeevropskega kartiranja flore. Že prej (npr. s e l i š k a r 1986: 15–16) so k poznavanju razširjenosti te vrste precej prispevale poglobljene fitocenološke raziskave vlažnih travnikov in nizkih barij. S tovrstnimi raziskavami v naslednjem desetletju (glej npr. Ma r T i n či č 1991, 1998, 2001, l e s k o v a r 1996, l e s k o v a r š T a M C a r 1996) in tudi z drugimi najdbami (npr. C e n či č 2001, Tr ča k & j o g a n 2001, v r e š v Č e l i k 2003: 83) se je število znanih nahajališč bolšjega šaša v Sloveniji bistveno povečalo, saj so ga v karti v Gradivu za Atlas flore Slovenije (j o g a n & al. 2001: 90) označili že v skoraj tridesetih kvadran- tih. V zadnjih letih je k vednosti o razširjenosti in rastiščih te vrste z raziskavami vlažnih travnikov v jugovzhodni Sloveniji in drugod precej prispeval z e l n i k (2003, 2005 a, b). Kljub temu vsaj v Posočju doslej skoraj ni bilo znanih nahajališč te značilnice razreda Scheuchzerio-Caricetea fuscae R. Tx. 1937, ki navadno uspeva na nizkih barjih in na močvirnih mestih ob izvirih (Ma r T i n či č 1999: 702). Pri naših raziskavah smo to vrsto našli na vlažnem in nekoliko zakisanem, še košenem travniku pri Grahovem ob Bači (blizu ceste na Spodnje Bukovo), v sestoju, ki ga verjetno lahko uvrstimo v asociacijo Junco conglomerati-Betonicetum officinalis Zelnik 2005 = Nardo-Juncetum conglomerati Zelnik 2003 (zveza Molinion W. Koch 1926) – na to nas je opozoril dr. Igor Zelnik, za kar se mu najlepše zahvaljuje- mo. Pod Zakojco smo bolšji šaš popisali na močvirnem robu travnika, ki ga ne kosijo več in ki se zarašča (kar kaže fitocenološki popis št. 2). Ti dve nahajališči smo kratko omenili že v pregledu rastlinstva in rastja Baške doline (D a k s k o b l e r 2005: 15). Na precej drugačnem rastišču in v povsem drugačni združbi (fitocenološki popis št. 3 v priloženi tabeli, nomenklaturni vir je Ma r T i n či č & al.1999), uspeva bolšji šaš