M1ADI OB KRKI
glasilo pionirskega odreda in mladinskega ak
tiva gorjanskega bataljona osnovne šole grm
novo mesto
leto VII.1977-78
UVODNE BS3EDE
S strahom smo izdali glasilo tega solslioga leta. Sc sprašujete sa.uaj? Edino je v letu 1970, 1~aialu bo generacija osnih razredov odšla in glasilo bo znova izhajalo v prihodnjem solshem lotu. Toliko bolj nas skrbi, kor se, pred' vsem osmi razredi niste najbolje odzvali sodelovanju. Pohvale vredni ste učenci nižjih razredov. Izgloda., da ostali niste navdušeni nad sodelovanjem v glasilu. Nemara pa vas. bran j,o veseli, le odločili so niste, da bi nam dali svojo izdelke. Upamo, da boste kljub temu segli po glasilu in se seznanili z “bodočimi mladimi pisatelji."
Vsi, ki ste. vneto pisali, no bodite jezni, če vaši prispevki niso objavljeni. Vedeti morate, da je nase delo zelo odgovorno. Izbrati smo morali najboljše tekste in tiste, ki so odgovarjali okvirnim temam# Še tako nam glasilo izzveni preveč šolsko, morda tu in tam razvlečeno. Toda na napakah se učimo* Zato sodelujte z nami še prihodnje loto. Naj bo glasilo delo vseh nas in sato spomin na naše mlado ustvarjanje*
Irena G-r ah e k
Irvtcrvju s to vari sem ravnat' el j oa
OHPtMITI IKOILimO UGLJD 03IT0VNE SOLE G??J5
-Tovariš ravnatelj, la: de o se počutite pri opravljanju nove delovne dolžnosti?
-Delovno mesto ravnatelja je precej zahtevno. Predvsem zaradi širine delovnih opravil ter odgovornosti do šole hot celote. daradi doseženih uspehov na vseh področjih dela si je osnovna šola Grm pridobila v preteklih letih velik ugled, ne le v občinskem, temveč tudi v republiškem nerilu. Prav to dejstvo pa obvezuje vse delavce na -ioli, da žrtvujejo tudi precej svojega, prostega Časa, da bi težko pridobljen ugled ohranili.
-S katerimi problemi se najpogosteje srečujemo na naši šoli?
-Nasa šola jo bila zgrajena iz samoprispevka občanov leta. 1971. Po vel javnih normativih naj bi imela najv č 730 učencev. Toliko učencev je tudi obiskovalo šolo v prvem šolskem letu. Iz tega je moč sklepati, da je danes, ko ima šola ze 1027 učencev, najbolj prisoten prostorski problem. V letih, ko smo povečevali število oddelkov, smo vse primerne prostore spreminjali v učilnico. Tako bi sedaj nujno potrebovali pionirsko sobo in vsaj še eno telovadnico. Povečati bi morali tudi kuhinjo in jedilnico, dobiti sobo za šolsko televizijo tor večje število večnamenskih prostolorv, predvsem za samostojno učenje, dopolnilni pouk in interesne dejavnosti.
:rJ.co gl:;dal;o nr. na:i učni unpeh?
-Co bi •••odili učni uupcli na n.*-.si ioli po tistih uccncih, Izi nadaljujo.io šolanje na srednjih uolah in po u:;pchih, hi jih do s o.ga jo, bi bili lahko zadovoljni«, O nasprotnem pa -overi dejstvo, d ' imamo preveč tistih uconcov, ki razreda no iz-delo,jo. lem učencem bo potrebno v prihodnje posvetiti ie posobno krb tor poiskati take obliko doln in pomoči, da. bo ;tovilo ne ; livnih kar najmanj ie.
-Kako pa ste zadovoljni z našo izven-iol ‘ko dejavno tjo?
-O njih bi lahko povedal precej pohvalne -'-t,. 7 sodiiiih Istih dol . iols jo bilo do -.e s enih voliko is j ..'min. uspo.hov na raznih področjih, knr je zasluga prizadevnih mentorjev in uc • -ncov.
V 34 krotkih, ki delujejo na soli, jo vključenih preko 3000 uconcov. deknteri uu nci delajo torej v ved d javnostih, zal pa je tudi precej t klinih, ki ne sodelujejo nikjer, čeprav .so sposobni. Kritizirati morem tudi o- nos nekaterih učencev do rasnih akcij, s .katerimi dvigamo ugled na ',i joli.
-i? kline srovosti prodvidovate za naslednjo solirlro loto?
-Za. eolsko leto 1378/70 bo na j lomombns jši prehod na colo-dnevno osnovno solo z v 'orni oddelki od 1. do 4. r azreda.
3 tem v zvezi smo se lotili izdelavo programa za reževa i. j o prostorske a pr obl o la ter problema prehrano za. vsaj 300 o ob.
-ali im ao dovolj učiteljev?
-Ha razredni stopnii n . :i ne primanjkuj o ud it el j ov, primanjkuje pa, najin jili na predmetni stopnji. ..ujno bi potrebovali dva učitelja za telesno vs o jo in o.'.o.pa za likovno vzpojo.
-koli1:o pa bomo lab. .:o pro jeli uconcov na lejnjo eolsko leto?
-v-a novo dolako loto je vpin anih n . n ko iolo kar 173 novincev, nprejmoao p ji'.'. leJiko največ 3-22. Kan z ostalimi otroki, jc problem v en n o v v monta. Ocitn.o je, d . r;o ve o aole pronatrpa.no in. bi ao d no ; potrebovali v ovca m atu novo osnovno dol o. Solnki ol:oli.i o-n ovne :o3.o krm bi ailo treba n nanj d ti tor uevnce iz n t .rih. aorjoek prousvacriti na o ."».ov?.© delo Katja :up -.aa.
-Cnj i vi o o ob-io elito ■ ■	?.ael o "nje nolrko leto on ir o-
•a, na kon.oc lc>;o jn jopa, dol .okopa lota?
-Prizadevamo si za odobritev prodre. ..a za pridobitev notranjih in zunanji!', pro. torov, ;:i- -o nujn.o potrebni za uspemo delo viole.
zka kon.oc solukepa lota dolin, da bi dole. do-^o--la uimboljoi udni u pob. ter ne po done ne ..'.on uspehu uvrstila mod boljše dole v občini. Ucencom 0. rozroda, ki n n zrpudcajo in odhajajo v življenje, pa nolim veliko u pobov in. prijetnih spominov na leta, ki •mo jih pro .j.veli na broiu.
-5-
:c	.:vju 3 Tovju-JBisnuiKOVO,	po
Zbrala som vos po^io in potrkala na vrata kabineta, kilo ii je kar malo nerodno, kajti prvič naj M intervjujala.
' ljub te.iu som kar hitro macola:
'oliko lot ste te mo ..torica PO?”
"Pet let. Eno loto som bila mentorica na. Štajerskem, na zelo oddaljeni soli Sveti katon, sedaj Gornji Leskovec pod Pohorjem, l’o jo poč od Senovega kaJci dve uri, Hat o sem bila mentorica še eno loto na bljični Katji kupona in sedaj sem tretje leto na. tej, to je grmski osnovni šoli." "Zakaj delate s pionirji, oziroma zakaj sto sprejeli ravno to delo? Vas veseli?”
"Predvsem om morala, nekdo je moral. 5 a Katji k. up ona je prišla vrsta ravno na. meno, Grmu me je predlagala tovarišica Jerebova, v Gornjem Leskovcu pa sem bila "nova" tovarišica in sem morala sprejeti, Sicer pa mo to delo veseli, rada. d lam s pionirji, čeprav sem se sprva nekoliko bala,"
Po c?veh vprašanji mo je minila vsa trema. 3 tovarišico sva so pogovarjali sproščeno in prijetno.
"Povejte kaj o dolu in uspehih$ ali ste zadovoljni?"
* oje delo je precej zahtevno. Kor pa rada delam z učenci, niti ni t dav. Z uspehi pa je takole: ti niso odvisni od mene , temveč od pionirjev somih in od drugih monterjev, kajti jaz predvsem usmerjan delo. ;
"Ali se srečujete tudi s kakimi te mnami? 3 katerimi?"
"Kot sem ze povedala, večjih težav ni . Zatakne sc le pri-akcijah, ki so obvozno z a colo .šolo. 'Čudi samoprispevke si jo treba "priboriti". Za delovne akcije pa* ni problemov, kalo tono jo pri zbiranju papirja, kajti učenci 7. in 3. razredov toga dola ne vzamejo ravnic. Pri očišdov 1''.ih at-cijak pa je udeležba kar dobra, 50 odstotna, seveda pa sodelujejo predvsem mlaj A, 3eveda pa jo uspeh vsako akcije
—6—
o d vi ne:.), od razrednikov in r ■.zrodnih prodoodnikov.
"Ali pionirji dobro opravljajo :,vojo dol .nost?”
c' bro.!!
"Ali sa srečujejo pionirji tudi ‘ :rur-i d pionirji ali z dr ur-;i nii •• j o 1 am ? "
‘Ida, tudi z dru ini šol ani. :o pa t: t, iin d.r jo . :nkdno • 'racatije li vocje tckomovrnjo. or-nuli r:no oe na Lisci, na 'Z Lipane id oven t okno vanju, na oportnin. nr jan jih, na pio-nirnhih konf orencaJ::., lutkovnih • -.rc Jan jih itd. Voc jo’to iko n-:..Iteti, kajti stikov je izredno veliko. Pri ton p oo najdejo t o'/; .vi co pri prenočevanju pionirjev iz oddal jenih krajev oli drupih ropuhlik oh :;.'d:e.i tekmovanju. Pri nekaterih pionir jih. 'o ni tosava, orno; jo p . jo. Lokat or i star- ii no pusto, coo, kaj hi rjo do s ten obremenjevali, drurim so no da, kor o proloni... .ljub tenu pr no bila doni ej v«a prenočišča pravočasno zbrana in tudi dovolj jih jo Pilo volno. Kljub malin problemom jo. troha na 'c pionirje pohvaliti. “
"Ali rito s pionirji nodelov li na v.-eh JPI?"
"Ja.PoovBod ono opravili tudi vse n Ion;o. kljub temu urno dobili lalo naprad."
"hazl.o it o aan, prosim, n • men teli ineri "
"lijihov n.anon je prodvno.-:i obujanje tradicij AOh, polen topa pa no vključene v te i r okupinske znanstvene r i .vc, zbiralne koije, litoras ni prispevki, čuvanje okolja itd.
Z JPI ne niri splošno učenčevo ob-, or jo, ikre pa navajajo pionirje na kolektivno delo."
"h :..d aii so va ;i načrti z -l priho'nost?"
" 'Jen še utrujena, zato ni . .lin, da bi mentorstvo sprejele tovarišice mlnjš od ne ne. Vovlar pa hi jim z vo nljom po-na-n- la in sodelovala, kjer bo potrebno."
Zahvalila en se ji za porover, is katorora smo zvedeli mno-r:o z ni nivo st i.
Lrho.ro, JjuIc , 7. c
-7-
TCviisio,; SLI J. ;P(j:.';VICEV,. HI J,; PS.IPOVLDOV ,LA. . .
Popoldne oedim za pisalno m?so in pisem domačo nalogo, loma 3 c a’-ram, da bo ura 17? 1co 'bova. s prijateljico odšli iranas'bibi. Sada bi slišala ne.Laj zanimivosti o nastanku in razvoju tega -športa odnaše mentorice tov. Slijopcie-viceve.
l,.'7daj so je uveljavila gininastika?”
:!divanastila se je pojavila z uvedbo Sokola, potem ko no na Cešlcem zaceli ustanavljati šole za lepo gibanje. 'l’o jo bilo lota le61. že lest lot pozneje pa je bilo tudi v "Tovom mestu ustanovljeno telovadno društvo S o kol. 0? <5 ni bila prava piimaastika, ampak bolj grobo oblikovana telovadba. Pozneje no se uvel jovile še druge zvrsti gimnastike, ki jih mladina pozna. Te so : športna gimnastika, moderna ritmična gimnastika, gimnastika ob glasbi z majhnimi orodji kot so : trakovi, žoge, obroči, kiji, kolebnice.. .in .gimnastika za pridobivanje telesne kondicije tekmovalcev,” navdušeno pripovedu je tovarišica Sl jijepčoviceva.
"Kdaj ste -se vi odločili za ta poklic?"
:i od vojno ni bilo možnosti za šolanje. Ko som končala četrti razred, smo vsi skupaj odšli na osvobojeno ozemlje, kjer som dokončala še pet razredov. V prvih letih po vojni jo bj.lo ustanovi j eno no :olsko društvo Partizan v '"oven mestu. Tovariš, profesor .Dobovšek nas je vključil v redno de lo, ki je bilo p. vozano s srednjo solo v Ljubljani, pripoveduje mentorica, "nastopila sova na zletu, ki so bili prej pogosti in juro zidni. 1948. lota suo vadili za sokolski zlot v Pragi, ko da so opisati,” se smo je od -reče tovarišica, "kako lep ob jutek imaš, cev tujini predstavljaš svojo drža vo. ka repuhli 'kem prvenstvu sem zasedla 2. mesto, vajo pa so bile manj zahtevno in la ,je, tako da večjega uspeha ni
bilo uo ,1:o doseči,iJ od ovarja tovarišica.
- Ali vas veseli delo s ml.'.dimi ^olovadkani?®'
"Vselcakor! Že sam poAlic mi "• '.ro';:o.io veselje do dela. E temu pripomore tudi vztrajnost deVJLot pri urah. gimnastike. Us pešnost na eaa dola izpričuje trikratno prvo mesto na repu! 1 iškem prvenstvu, :: z nasmehom pripoveduje tovarišica.
"Ali jo v:, .-o delo z mladini to-,ko, naporno?"
"Včasih je tudi fizično te .ko, kor so n-šotora dekleta precej tos ja in manj sprotna, jih je treba dvigovati in jim po in/ati, da. vsaj delno ob vi .d s j o prvino. Sicer pa.. .vsako de lo jo lopo, de 'vi. opravljaš z vesoljem, in de si si ga sam izbral,” pravi mentorica.
"Kateri so bili znani po'; nosniki in vr: te?51 "Uovo mesto je bilo zastopano dobro v vseh športih. Preteki je veliko let od tokrat, zato se por; .seznikov ne spominjam, ved dobro. Prvi je 11 Leon Stakel j, kot z c ve ,, pa 'Iliča. Kožman in dr url.."
"Ali je bilo tlkrat za. telovadbo ■ osti zoni.a nje.?-"Da, veliko jih jo bilo pri Sokolu. Zavzemali so sc za Simbol j šo uvrstitev. Učili -m.o se predvsem za nastope na .ka-demijah, pror l vab. in na zlotih bratstva in onotnooti."
"Ali so takrat telovadili tudi moški?"
"Pilo jo kora j vod modrih .kakor žensk. Vzrok, da noskih ved ne najde io na bradi j j. ali kje drugje, lahko najdemo," pripoveduje tovarišica. "Prej je bila samo- telovadnica, danes pa si se vsak posameznik lahko nabavi katerikoli športni rekvizit."
"ta kakšnih orodjih ste vadili nekod?"
"Kor jo bila novomeška gimnazija poškodovana, smo vadili v šoli Katja kupona. Orodja so bila zelo slaba. Imeli smo moško bradljo, odrivno desko in nekaj starih, usnjenih blazin."
Vsg, kar mi je povedal- tovarišica, ms jo tako zanimalo, da M najraje se ostala in poslušala, a kaj, ko me jo
cas preganjal, pa tudi vprašanj nisem imela veš.
\
Sonja Nemanič
6.d
Intervju s tov. Darinko GO DODIČ L JUG II''0 LUPO SLVDNSKO D D S KDO
Prerivam se skozi .-jneco v avli, in ko se prerinem do stopnic, stečem v tretje razrede, kjer me že čaka tov, Golobičeva, vodja literarnega krožka nižje skupine. Odideva v kabinet in začneva najin pogovor;
"Kdaj in zakaj ste zaceli z dolom z mladimi literati?" "Literarni krožek sem začela voditi v šolskem letu 1976-77, predvsem zaradi ravnateljeve prošnjo, pa. tudi zato, ker ljubim lepo slovensko besedo. Literarni krožek obiskujejo predvsem učenci tretjih razredov."
"Kaj delate na svojih sestankih?"
"Ua sestankih imamo vaje za bogatenje besednega zaklada, .poslušamo kasete in plošče, člane pa tudi odvračam, od slabe literature. Skupno popravljamo prispevke in rešujemo razne dopolnj enke."
"V katerih revijah in časopisih lahko zasledimo članke mladih 1ite ratov?"
"Naše prispevke objavljajo; Dolenjski list, Nedeljski dnevnik, Kurirček, Ciciban, naše plašilo Mladi ob Krki ter revija Otrok in družina."
"Nameravate še naprej voditi mlade literate?"
"Da, dokler bo interes."
H at al i j a Pet ako vi c 6. c

/ / /
/ /
/ / /
j JiITKlAIMI KROŽEK - višja skupina
l i/\ Literarni krožek višje skupine deluje
te od začetka šolskega leta. in ima red-Cxs ne sestanke ob torkih. Krožek obiskuje
0	deklet in le dva fanta. V prvem pol-
1	'tju je krožek vodila tov. kestnikova, sedaj pa je delo z njim prevzel tovariš
Gutman, medtem ko je mentorstvo glasila prevzela tov. Simčičeva. Konec maja nameravamo izdati prvo številko sol. glasila, v katerem bo sodelovala večina naših elanov.
Člani lit. krotka smo sklenili, da bomo pripravili recite! moderne slovenske poezije, ki si ga bodo lahko ogledali vsi učenci in učitelji.
:3ic;-:r pa. se člani lit. krožka odzivamo ne rasne natečaje slovenskih. Časopisov in pišemo spise tor pesmi na svobodno temo.
P V SKI Z ;Ok-višja skupina
Preden jo pevski zbor višje skupine dobil pravo obliko, se je zvrstilo preizkušanje glasov vseli, ki so se tudi lotos odločili za petje. Vsakdo je moral ob tem pomisliti na »trdo delo::. Zakaj? Zato, ker se le z veliko vajami doseže uspeh* In mi jih imamo res redno, tovariš ■auch žrtvuje veliko časa za nas, saj nadomestimo vse odpadlo vaje. Vedno znova utrjujemo naučeno pesmi, so učimo novih in se priprav 1 jamo na nastope, ke smo imeli ob vseh praznikih, saj sol j•
Darja bradač
orao se trudili za Revijo pevskih zoorov, ki je bila 20. aprila v ITovem mestu. Izmed mnovih zborov smo bili izbrani, da sodelujemo tudi v Zavorju, kar je tudi velika nagrada za nas vse.
KROŽEK OZN
Na naši soli že tretje leto deluje krožek OZN. Prvo loto ga je vodil tovariš Poredoš; to jo bilo za nas velika novost in navdušeno smo sprejemali njegove razlage. Naslednje leto ga je zamenjala tovarišica Darja Kastelic, letos pa ga vodi Joži Šušteršič, ki je predsednica klubov OZN v novomeški občini. Na tokovanju klubov OZN smo bili med sedmimi udeleženci drugi. Našo ekipo so sestavljali Andrej Stih, Irena Levičar, Nevenka Turk. Se naprej se bomo trudili za cimboj-še uspehe.
Irena Grahek
8. a
Irena Levičar
u. c
S FOLKLORNI KlOZNK
folklornemu krožku kodi 34 učenčev. Raz-
j
! deljeni smo v dve skupini. Krožek vodi
tovarišica Olga Golob. Vaje imuno enkrat
prirortitvaji, na prireditvah za delovne organizacije s IMV, • -'ovo.trad ter za jJoa.inve.ot. V višji shunini nam primanj-::u.;;c lan';ov, zato ob to j priloš looti po šivam fante is viz jih. r ar. rodov, naj se vključijo v našo vrat e.
■ iajz:o brjavoc 6. a
'T A a o n N I K I
/O
s
! I > \
1 Ih
it ; / !
li
\
A
■ v
<	; r i
h !• fr,- }

i tar kroselc je pričel z delom se v začetka
[ šolakoga leta. P rdel j .ni rimo v ved vodov.
! VnaJc vod ima svojcev, vodnika in name at ni-i
• ko-, 'as vod ne imenuje oohdnica. Vodi nas i ojca Prali, njena namestnica je Pat asa | Pavlin. Skupaj nas je dvanajst. Ha ses-j tankih, ki jih imamo ob lepem vremenu j tudi zunaj se učimo taborniške pesmi, Morij sejovo abecedo, nv.einc postavljanja ognja \ topografske in. potno znake itd. 'Čudi na
! pohodu smo rili. O hi vrli rimo Lisco. Znan-
;
jo pridobi jene pri tabornikih nam bo kori-i stilo vse življenje.
barbara bule
7. c
h I O L O S K I K P O Z E K
Ha na i šoli poleg o -i; lili krožkov deluje tudi biološki, Obi kuje gr. 13' učenčev. Vo li ga tovarišica Zlata JJobov-jek. V z .petku leta smo spre jeli program za loto 1977/73.
Izvolili .orno tudi predsednica, tajnika ter blagajnika. Program je zelo pester. .Do soda j "-mo uredili stene as v učilnici za biologijo,, mikroskopirali, gledali filme o naravi ter prebirali knjige z naravo"lovno tematiko. V programu imamo se sprehod v naravo in obisk naravoslovnega muzeja v Ljuoljani. Krožek radi obiskujemo, saj se pri njem veliko koris^110^®- naučimo.
je tov. Petričeva. Pred vsakim pohodom ali izletom se sestanemo in domenimo za izlet. ..takrat letno sesoavimo tudi program o celoletnem dolu. .ledno se udeležujemo predavanj planincev.
Planinski krožek je kori iten, zdrav in poučen.
Ljiljana Luzar
7. b
P L A H INSKI KROŽEK
-S
A .
Planinec lahko postano vsak. Dobiti mora planinsko izkaznico in plačati članarino za, tekoče loto. Na drugi strani izkaznice mora biti prilepljena znamkica, na kateri je upodobljen Triglav
*
in letnica z odtisom pečata planinskega društva Novo mesto. Kentorica krožka
Sonja Romanič 6. d
, 5 T 11 E L S K I It R OZEK
a'udi lotos delaje na narii soli strelski krotek. ?odi ga tov. Joto Šeremet, OR torkih prihaja no. strelsko vaje priblitno 30 učenčev. Na žalost nam m v.i il-:a deklet, saj jih ni niti toliko, da hi sestavili eolsko ekipo. Dobili e,io tudi nove puške.
Voi oni .-.kaj orno krotek s veseljem, .e.j v.mo, dr. jo obramba domovine v e dr. o p o t r e bna.
barbara •‘■ulc 7. c
R E O I 'X a T O R 3 K I	K R O Z E K
Vsak petek ob 12.30 imamo sestanek recitatorskega krotka, ki ga vodi tov. Šulnova. Obiskuje ga 12 uoonk. Za delo smo dobro prijeli, kajti nastopov ni malo.
3odelovali smo na Joštih proslavah na naši soli in na o smili proslavah, izven šolo s za IKV, krajevno skupnost, starostnike, kovograd...
Zo na prvem sestanku smo izvolili odbor. Žalostno pa jo, da na vaje no hodimo rodno.
Želimo, da bi se nam priključil so .kak-ion fant, in ri ■ 'ji vas ie navore j razveseljevali na proslavah.
barbara Dule
7. c
K O 3 A R K A
la naoii soli deluje med drugim tudi košarkaški krožek, ki obiskuje 14 deklet. Med njimi so take, ki so že
končale osnovno šolo, pa o vedno redno obiskujejo treninge. Maš vodja je Miha Godnik. Treninge imamo vsak torek
zvečer in traja 90 minut. Prvih trideset minut se ogrevamo, ostali eas pa igramo košarko.
Ha občinskem tekmovanju smo bile četrte, kar pa ni ravno dober rezultat.
H krožku hodimo zato, ker radi igramo košarko, obenem pa nam je prijetno in koristno razvedrilo.
letos praznujemo 10 - letnico obstoja veselo šole. Ha naši šoli jo že vsa leta vodi tov. Dularjeva. Imeli smo že republiškega prvaka za tretji razred, letos pa imamo občinskega prvaka za šesti razred Petra ICapša.
Ireno. Hitric
7- c
V D 3 E L A
,3 0 L /v
Helena Janžekovič
7 o c
-17-
/.
■'	■	s
! )
H'
r
!

-U •'v v
M
J ■!
t > '	* >■	-1
i ! t ’• ■
■/ ' - : ■	■' "N \ -t
p(. ''I I _:.1 A,W -I > : ^
'v\ ■ ni
1 _■ ■
■ /t a i
i *	v./'--' if L
■ 1 / VTi P?i ', rySt AA (n , >
{
. li . ..
V Vi , /in V !
M
r / 'nOiji / A/i *! r/t

v ,/i
j i /v vi u/ /r ; 1 M
r ' J (
! I ) )
~1.
'i i •<: a
i * L
t {
• v.-'
.....^
r v j
/v,—
/ 'v
/	i
/i	i
\ A
W\\^XTiO^
L-'
t i; i vy
• i l-U^
r
\
'T
l l n
s
l / i
'"V
...i
i A'	/	,
'!,A i JA.
t
/ i
/ i . V i ) I, ,
: v
' x- V/
i
I i
7
/v n
A i i v1 'i '
<; \................../' i i
/
l ; v i l
A •'fi A
V _ ••	• v
j	N ; ,yN :/
l	i [ ■ /
■ "\ <
!
'i
-—^	; - i.
i ■ i' i
1 v

1 n	■v i	i'	i i
C/ \	O J	* l •
/U	— r-' ;I	i V..... ,	vi 0
/A ..	i ! ■') ■ \A/ i'	id
VA J■' J J > 1 v
;)!
AA/jN vi/n A
f-
\ i
i i i / 11
mvAivuit. u/n1 //L u-- -
/■ n	i i
);	l/\
Vi mvi.AiOAi iA/iA■ ^'VC/
i /uOAl Aa . i V vi-'n
A Cii	1//i ,i Va m i
.i
‘U.. v i v v i (mocn
A /Unnvt A\A i
iA ■
„u. m	h'''
-v
'A. /, -t-
i
4
A
r , J
J M: /V\
A	i-MOlT "Vm'A MO A
'i L vyl IV Oi:1. AJ j n JA A O'J
't* ■: 11	:. CJt aU h'1 tŽ-"n O^A	..{/*./>\a x_i i. O vi .< a/n'd'Jiud "v !<
Oton Zapancič je za Prešernovi nas m j ve 5 ji pesnik. Ze ko
se \ bila majhna, sem poznala njegovo pe: Mi, sedaj pa ve.n, irako jo živel, kaj in kako jo uslvarjal in kaiere no nje-:ove zbirke.
Oton Župančič ne je rodil 23. januarja 1870 na Vinici v boli krajini. Ustvarjal je ze v nladonti. •!	;.'..l jo pe-
smi in jih tudi objavljal, '"jo -ovi prijatelji no bili: Orapotin Kette, Ivan Cankar in Josip Kurn- leksendrov.
S temi tremi spada v četverico modernistov. Bil jo pesnik, dramatik, esejist in odličen prevajalec.Izdal jo pet pesniških zbirk za odraslo: Gača opojnosti, Gez plan, Samogovori, V Zarje Vidove in Zimzelen pod snopom. Spesnil je tudi 4 zbirke otročkih pesmi: Lahkih no p naokrog, Pisanice, Ciciban in se kaj tor Sto ugank, zapisal je je dramo Veronika Dori eniška in prevedel skoraj vsa dela Williama Shakespeara. Kod vojno je Zupančič ostal doma, kor je bil bolehen in ni mogel v partizane. je vseeno pisal, in to borbeno pesmi, katero so partizani peli in rocitirali na Mitingih, v borbah.
njeg ovimi pesmimi se m sc seznanila so selo spodaj. Ze ko sem bila stara dve loti, so mi prebirali njego-
ve pesmi. Čeprav jih. nisem razumela, sem jih rada poslušala. So in se sera jih zahtevala. Opomnim se, da sem vedno jokala, kadar so mi jih nehali brati. Ko sem bila malo starejša , nisem se znala brati, a njegovo pesmi sem znala na pamet. Najbolj mi jo bila vse c' njegova zbirka Mehurčki, v njej pa pesem I ozidek 'opitijacek. To pesmico sem ponavljala cele dneve.
Ce me je kdo prekinil, sem /■•:<?. jezno pogledala in to je bil tiho. Ko sem se pesmi Mozidek Kopitijacek naveličale., mi je postala najbolj vsec Zima nap;ajivka. Mamica mi jo je večkrat prebrala in kmalu sem jo znala na pamet. Kar naprej sem jo ponavljala, tako da so se me ze vsi naveličali poslušati.
Ko sem sla v vrtec, sem bila žalostna. Toda žalost jo kmalu minila, saj smo so tudi v vrtcu učili Zupančičeve pesmi. Pa se doma sem prebirala Zupančičeve knjige otroških pesmi. A imela sem eno neizpolnjeno Zeljo. Zelo sem si želela .knjigo Ciciban in še kaj.Ta zolja se mi je kmalu uresničila. Zadela sem hoditi v šolo in tudi brati sen se naučila. Nekega dne, ko sem prišla iz sole domov, me je na mizi čakala lepa knjiga; Ciciban in še kaj. Celo popoldne sen • z zanimanjem listala po njej, občudovala ilustracije, tu in tam pa som celo kaj prebrala. Najbolj mi jo postala všeč pesom Breza in hrast.Toda. tudi te knjige som so kmalu naveličala. Želela sem si novih Zupančičevih pesmi. Želja se mi je izpolnila, ko sem za rojstni dan dobila knjigo Sto uzank.Vso, ki sem jih poznala, sem spraševala te zanimive uganke. Vsi so mo prev gotovo imeli še doz mpLavo.
Tudi v drur-em, tretjem in četrtem razredu smo so učili Zupančičevih pesmi. Vedno sen so jih rada učila.
-20—
Se sedaj v višjih r .Gradih, se ucino njegovih pesmi. Samo, da sedaj ne vce saAo pesmi za otroke, marveč spoznavamo tudi pesmi za odrasle. Od teli pesmi mi je najbolj v 3eč pesom Veš, poet, svoj dola? Vsako leto tudi tekmujem za Župančičevo bralno značko. V nižjih razredih smo se morali naučiti tri pesmi iz knjižice • 'ehurcki, sedaj pa iz zbirke Zimzelen pod sne-om.
Letos se učimo o Zupančiču šo toliko bolj, saj praznujemo stoletnico njodovova rojstva. Žo vse loto sc vrstijo številne proslave, predavanja in razstave. Tudi mi smo si pri pouku slovenščine v Dolenjski vdori ji od c d sli razstavo o njovovem življenju in delu. Z zanimanjem sem gledala njegove številne knjige.
Oton Zupančič mi je všeč predvsem z to, ker je pisal pesmi v preprostem jeziku, z sto'njegovo pesmi lahko razumljive. Prav zato ga uvrščamo med najpomembnejše slovenske pesnike.
Sanda Progar 6. d
T; OJE PRVO S 'R E C A N J E Z 0 T 0 E 0 M Z U P A N Č I C E M
Oton Župančič ne je s svojim pesniškim delom uvrstil med veliko dov neke pesnike. Tudi sed mladino in odraslimi je dosegel volilo popularnost. Ko povprašaš šolarja po Otonu Zupančiču, te preseneti, kako mnog vedo o njem. Natančneje pa spoznamo pesnika v šoli.
Vecina učencev sc poleg drugih obveznosti prijavi tudi h tekmovanju za Zupančičevo bralno značko, kjer so moramo naučiti tri Zupančičeve pesmi.
Župančič je zelo priljubljen pesnik pri otrocih. Z veseljem prebiramo njegove pesmi, se jih učimo na pomet in z njimi popestrimo proslave. Hojo prvo srečanjo je bilo ob njegovi devetdeseti obletnici rojstva- Kot vsak dan smo tudi tega dne dobili časopis. Brala ga nikoli nisem, včasih pa ••■.m v njem pregled la slike. To so bilo crno-bele, zato me niso z nim .le. opomnim pa se, da mi jo nokoč padla v oči slika nekega suhljatega moža v naslonjaču* Sliko som glodala tako dolgo, da jo samica po trla pozorna in se mi je približala. Vprašala me je, ce poznam moža na sliki. Ker som odkimala, mi je povedala, d • je to Oton Zupančič. Z veseljem sem jo po lu-šala, ko mi je povedala n/:kaj njegovih najbolj znanih pesmi, ''rod njimi mi je bila najbolj všeč pesem z naslovom božiček Kopiti jaček. Vse popoldne sem ponavl jala pesmico, se posebej pa delček, ’:i se je glasil.kopitne čnko v nos.
Kmalu za tem sem nila sprejeta v vrtec. Tu rmo veliko poli, najbolj p so se mi priljubile recitacije, bed njimi som si najlažje zapomnila Zupančičeve, saj som znala vsake pesmi malo. gajBolj pa sem bila vesela, no smo poslušali radijsko igro o Otonu Zupančiču. Na koncu smo si izbrali najijubso pesem z naslovom Len .a.
Tovari šic . nam jo povedala, da bo s mo pesmijo laszo— palo pet deklic na proslavi dneva žena. Poleg pesmi smo se naučile tudi vajo, ki je bila povzana s pesmijo. Ko jo prišel čas nar stopa, smo vesele prikorakale na oder. Živahno ploskanje so 1 ■ lizalo na koncu v.očko.
'KJaHro sem Otona Župančiča spoznala v vrtcu. V soli pa jo bilo malo drugače. Ko sem že obvladala črke, nem ne navdušila tudi nad branjem. Najraje nem brala njegove Mehurčke. Všcc so mi bile slike živahnih barv, še bolj pa pesmi, brala in brala nem jih, dobesedno požirala. Tako nisem imela, pri bralni znački nobenih težav.
0 Otonu Župančiču smo se učili vsa šol- vrv leta. Najbolje pa sem ga spoznala letos, ko praznujemo njegovo stoletnico rojstva. Vse loto že potekajo proslave. Tudi na naši šoli smo jo imeli., slišali smo nekaj njegovih pesmi. Tovariš Škufca pa nam je pripovednoval o njegovem življenju in delu. Ob njegovem pripovedovanju smo-gledali diapozitive. To pa ni vse. V Dolenjski grleri ji smo si oglodali razstavo, na kateri je bilo razstavljeno veliko Župančičevih del. Poleg pobili so bile tudi knjige, ki jih je prevedel v slovenščino.
Katja Kuhar 6. d
UMKTNOST ČLOVEKU LEPŠA ŽIVLJENJE IN GA PLEMENITI
Umetnost ni potrebna, mislijo nekateri, brez umetnosti ni mogoče živeti, trdijo drugi.
Kaj jo pravzaprav umetnost? Ali so to grški terapiji, vaze? Korda je to arena v dimu? JLi pa jo to skrivnosten kotiček v srcu umetnika? Vse to jo umetnost in še mnogo več,. K umetnosti spadajo vse ustvarjalne veje: gled liska, dramska, filmska, glasbena, pisateljevanje, pesnikovanje, balet... težko bi bilo n šteti vse. Unet-
nost ??e ne strese iz rogava. Za ustvarjanje je potreben umetni’-:, Jci mora imeti mir, c as, predvsem pa talent, ki ga žene k ustvarjanju. Umetniku duša ne da miru, tene ga k novemu ustvarjanju, ki ga prevzame, narobe bi bilo, ee bi si umetnika predstavljali .kot človeka z razburjenim obrazom, vedno 'ledajoče ga na uro, z narobe zapetimi gumbi, manjkati pa ne sme razmetano stanovanje in vedno kreganje s sefom. V mnogih filmih nam umetnika pred-s t avl j a j o t b2 z dno ga.
To ni umetnik. Umetnost ni razburljiva, je le tiho nagnjenje, ki zone k ustvarjanju.
Zakaj nam je umetnost potrebna? Zamislimo si svet, svet brez različnih ljudi, brez različnih stavb, brez različno obarvanih avtomobilov. Vse,prav vse bi bilo enako. Grozno, naki obrazi, enaka mesta. Človek je ustvarjen za različne predmete'. Tudi narava se je poigrala. Ui ljudje, smo tudi različni. Drevesa, zelenje, cvetice so različne. karava ustvarja in ustvarila je človeka, ki bo ustvarjal umetnost. Že v kameni dobi so dekleta in žene nosile različne ogrlice. Ljudje so žo takrat čutili, kaj je prava umetnost. Ta privre iz srca. kino bili zadovoljni s preprostimi instrumenti iz narave, ampak so te izpopolnjevali. banjih so igr li različne tone. Učili so se in pravim umetnikom jo prava glasba vrela iz srca. Kasneje so jo Grki začeli razvijati, se kasneje pa v rimskem cesarstvu, iiazvoja umetno ati n bo o.i :oli konec, kakor ne bo nikoli konec ti'.tog glasu, ki umetnika ženo. Vendar je umetnost premalo cenjena,.
Živali ne ustvarjajo. Njihova skrb jo le ohranitev vrsto.
Niraajo misli, nimajo čustev in ne poznajo umetnosti. Zato jih imamo za niz ja litja, za manj razvita. Prav umetnost loči clove.Ica od ziva,li. Šele umetnost naredi človeka. Vendar pa jo mi danes zaradi svoje nevednosti zavračamo. Zakaj so nase Valerije prazne? Zakaj so muzeji in kulturni spomeniki neoMskani? Zakaj so ranofti slepi za lepoto umetnosti? mislijo si s s,t£o je le za izobražence, za umetnike, nas uhove plebejce pa naj pustijo na miru." To ni res. Umetnost je za vsakovar, ki Čuti potrebo po njej. Posebno žalostno pa je, da si mnogi narodi umetnosti želijo, pa do nje nimajo dostopa, tako da so mnogi talenti zavrženi in neodkriti,
Mi pa imamo vse možnosti, pa r-e .kljub temu marsikdo niti no sporane ne na umetnost, ki naredi človeško dušo bogatejšo in plemenitejšo.
Helena Janžekovič 7. c

BRATI J-ilM ZAČELA Z ODPOUOH
Jilo je v prvem razredu. Učili smo se pisati in brati. Pisala sem rada, toda brala nikakor no. Tovarišica nam je nekega dne naročilas
"Otroci, zdaj, ko smo se že naučili brati, vadite pol ure berilo Ptico selivke 1 Doma naj se vam starsi podpišejo v beležko, da. sto ros pridno brali. Jutri bom progledala podpise. Kdor bo brez, bo dobil črno piko!" "Joj, črno piko,"smo vzklikali in med sobo j tiho čebljali. "Meni se ne da brati! Uh, kako je zoprno to
bra:i jei
Doma jo priolo na vrsto tiste pol are mučnega branja« Berem pet minut, pa so že naveličam. Toda straši ne misel na črno pilo, Berem naprej, pa spet odneham.
!:r"e bom več brala, dovolj mi je tega berila!" "Barbara," pravi mama, "lepo bodi pridna in beri še petnaj st minat!"
"Ne, no bom!"sem ji odgovarjala vsa napetelinjena. Nazadnje pa sem le morala popustiti, kajti mama mi je zagrozila, da bo na govorilnih urah tovarišici povedala, da nočem brati.
Tako je bilo pri nas doma, kadar sem morala jaz brati. Počasi pa sem le prihajala k pameti in vedno raje sem brala.
-oja prva knjiga, ki sem jo prebrala, je bila Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča. Ob branju sem spoznala, da so knjige pravi magnet, da se z njimi zabavaš in iz njih mnogo naučiš.
Brala sem debelejše in debelejše knjige. Spoznavala sem nove in novo stvari.Vpisala sem se v .knjiznico. Najraje berem znanstveno fantastične in pustolovske knjige, pa tudi '.sijige, iz katerih spoznavam boj jugoslovanskih domoljubov za svobodo.
Tako sem torej spoznala, kako koristno je, da znamo 3. j ud j e brati.
Barbara Bulc 7. c
M O J A P K V A	K P J I G A
H3SKJ5JGA DEG HI J:=! Pili SLO El : TSEL, DA Gl GAP 13 AL SVOJO Plivo EFJIGO. VGLIKO mi PPG TŠLJAVAL 0 EASLOVU. PIILCGJ ČASA JS miAJALO, DA SEM SE ODLOČIL.EP'JIGl SEM DAL MASLO V "SEDAT PlillJOŽ".
v poke seji Vzel zt=:zek, napisal aslov rdi začel pisati, e ajppe j SEM ŠKRATA PREDSTAVIL.OPISAL JEM NJEGA, MJEGOVO KOČO IF NJEGOVEGA ' .JEOLJSEGA PRIJATELJA ŠKRATA PRIIM.NATO SEM JU USHUDOUA POSLAL : A IZLET.SPOTOLA STA NALETELA NA HUDO OVIRO,KI PA STA JO KMALU PREMAGALA IV M. JD AL JE V AL A STA POT. . Al) ALJEVALA STA POT IN •AEžJK VIT STA SE ZNAŠLA 3 P ST DOMA. TU STA SREČALA SVOJE PRIJATELJE.	lDVSE PRIJETNO STA PRAZNOVALA SRE-
ČANJE S STARIMI PRIJATELJI. KER ŠKRATOV NISEM ZNAL VEČ ZlNIMIVO ZAPOSLITI, J/.H JU POSLI. V ŠOLO. POSTALA STA IZUMITELJA.NA KONCU KNJIGE USTVARJATA TAKA ČUDA, DA SE SE ENI JEŽIJO LASJE. MNO ' : •N.,0 SE RAZVIJE IN KONCA MOJA PRVA KNJIGA NA SEDEMNAJSTIH STRANEH.
DRUGI NJIGI SEM DAL NASLOV “DOŽIVETJA". luSLOVA SVOJI RRITJE KNJIGE PA N •; IZDJJT, DA GOSTE SE GOL J RADOVEDNI . . JIGE GO' PISAL VSE SVOJE ŽIVLJENJE.
/ t'	y
/\- j. y'C>J ■ Gvc/
Lr.. -'Jy
lT; ■ ;T' ( j'!.'s cenim, ■::or jo ’oiti ametnik umetnost.
J l/',GAi je kot sončni zarek, ki posije in zatone.
Srečen je tisti, ki je z malim zadovoljen.
IJUrjkZjilN: je nujnost, jo duševno, hrana./Ana Pavlin/
UIT. ,lv. .'OST s mi pomeni pol zivljon ja./Katja Bricelj/
UU tCNOST s je splosno ime 'za različne vrste človekovega oblikovanja in izražanja za razne umetnosti(glasba, likovna umetnost, književnost ,
SREČA:	je v tem, koliko znaš. Cimveo boi znal,
temveč ja jo tvoja sreča. Sreča se nahaja povsod o :oli nas, le pobrati jo je treba v pravem trenutku, to pa pomeni, Cimveo znanja boš znal vzeti-ulcrntsi svojemu učitelju, temveč ja je tvoja sreča.
LJUD ;ZDNs Kaj je to? To je sreča, ki jo skušamo darovati drug drugemu. To je čudovita stvar, zato je vse, kar iz ljubezni-izvira prav tako lopo kot ljubezen sama./Tomaž 'Do bo V'i ek/
UITETkOST: mi pomeni utelešenje človeškega ideala po lepem, plemenitem in humanem. Pomeni ni
sreč-o vseli, ljudi in. zmago v loju zoper ovire in težavo, na- -katere naletimo v-življenju.
'/it-S tančic/
Ljubezen je- zame sreč?, v zivl jen ju/ Jove, 8.a/
Umetnost mi pomeni .glasba/Marico., 7»b/
Ljubezen je -globolo čustvo, ki se pogosto izrablja v koristoljubne namene./irena, 8. a/ -
.Sreča mi pomeni mirno, svobodno živi jenje./Alenka,7.d/ Sreča je nasmejan obraz iji-vesel č 1 o vek. /il enka, 6. d/ Ljubezen je liuda bolezen./Jože,7.b/
Današnji ljudje so tako neuravnovešeni, da se počutijo nesrečne že, če samo enkrat -niso srečni./Vida,0.a/ Ljubezen mi ne pomeni nič, umetnost.p colo življenje. /Karko,7•b/
Zaljubljen je tisti, ki si trikrat na dan pore sobe in dvakrat na dan lase./Davorin,7.b/
Ljubezen mi pom .ni srečo z nekom, ki mi je všeč in. ga imam rad./Robi,6.d/
Samo tiste ljubimo resnično, ki jili ljubimo colo v njihovih slabostih in bedi. Varovati, odpuščati, tolažiti, to je vsa umetnost ljubezni./Vida,8.a/ .Ljubezen-to so oslovska leta, smetana ••■lava in san j ar j en j e. /Suzana, 6. d/
Brez ljubezni ni otrok, brez otrok ni ljubezni.
/kar jan, 3. a/.
Umetnost je, če obvladaš svojo ženo. /barko,7.b/ Velike umetnine r* stojo samo iz velike radosti ali bolečine./Vida, 8.a/
Ljubezen je,, če neseš punci domov zorbo in ji piš e o sonet e. /Andr e j7 • d/
- o •	5
NAŠI
/
I ii\/|i
urin:

i
z' !
\ i
,)
\!i
M )
X
X
h''
?! Ul
Vi r
U“
U!
\/i r
d:
\
| v
K
v
C
v
V/-
C T
Nt;<!
n . \ u1 . U M iz "T i m ! KI NA S i U H t T N i K i N A sS i
POE T
ITa vsakem koraka daješ mi pesem,
pokaaeš pot do verza narave... Tu ptica s veje so skloni in srna prek jase hitit privabijo me toni, ki so kot poletni doz, mesečina, ali vetor-ta nagajivi ustvarjalec melodijo v laseh.
In poje ptica z.mano, plese bilka vsaka, sedaj vlada tu nežnost, lepota, sreča živi jenjato je trenutek, ki izgine, se vrača v človeško srce...
Le malokdo te pozna ti večno mladi poet-naš vsakdanji svet!
Ir ena Grahek,o.a
VIZIJA
Noč.
Temne s oneo b e žij o skozi mrak.
Vse viuho in nemo...
Poglej! Žarek svetlobo, toplota zavoje do trudnega koraka, zdaj sc izlušči is mraka podoba...ti?
Smeješ se mi, iztezaš rokc-a vendar bežiš, odmikaš se mojim očem... Sanjski privid.-0, vem, da še boš prihajal v samotnih nočeh, pogledal globoko v oči in nato izginil brez besed, s sabo ponesel moj mir... Veter me spremlja do doma, nato kot popotnik roma v daljavo...do tebe?
Pridi, o pridi-vizija noči!
Irena Grahek,8.a
U S P E H
Za op.rai marec smo na šoli imeli tri proslave. Avla je bila lepo okrašena, v ozadju pa je bila razstava ikeban.
Zvečer je bila zadnja proslava. Stali smo v vrsti in pričakovali začetek. Uvodno besedo je imel starejši tovariš. Srce mi je vedno močneje razbijalo.
Recitatorji so recitirali o mami. Končno smo prišli na vrsto. Uspešno smo- zapeli z o tri pesmi-. Aplavz mi je bil všeč. Čutil s em rabio veselje.
Tovariš učitelj je vstal. Lica. so mu žarela od sreče. Z obraza sem mu bral;"Zapojte doživeto, polno, zadenite toni" "Potrudil se bom!" sem si mislil. Pesem Iz zemlje gre v tr-sek je bila vesela in poskočna. Pri vsaki vaji nam je tovariš govoril;"Če boste to pesem resnično dobro zapeli, bo občinstvo želelo, da jo ponovite." S
S pesmijo je začel tretji glas. Zapele so čiste violine in dragi glas. Zares, peli smo doživeto, polno in čisto. Peli smo hitreje in hitreje. Toda glej, je to mogoče? Sredi pesmi so gledalke začele tako ploskati, da nismo slišali svojega lastnega glasu. Pesmi je bilo konec. Uspeli smo. Tovariš se je utrujen usedel in se iz vsega, srca zasmejal. Bil je ganjen..Ploskanja ni in ni dlo konec.■ 11 katere mame so jokalo, druge so bilo .glasno od navdušenja in pogled nanje je bil čudovit. Tovariš jo zopet v-"tal in stopil pred zbor. Ploskanja še :ni bilo konec. Gledalke so želelo, da bi pesem slišale še enkrat. Drugič nismo zapeli nič slabše. Doživeli smo enak aplavz. Tovarišica, ki vodi recitacijoki
kroack, jo }car žarela od smeha in veselja. Proslave jo bilo konec. Fnoge mame so nam čestitale. Bili smo jim nepopisno hvalesni.
Utrujeni tovariš, učitelj se je ponosno usedel. Poplačan jo lil nje.pov in naš trud.
PlUniTUO P03TiUU.iI.i0 NIC
Iliado st je kratka prelije se kot
rosna kaplja z lista na list, zdrkne v starost... Otroški koraki polni mehkobe,
1 j uh osni , i iskrivo si i,
postanejo težki koraki iztfzbljenega človeka... Prehitro mine
Mit ja C erovs ek, 4•d Lit erami kro z ek ni z j e skupine
mladostno zivljenje,
prebitro po st anemo-nic.
LJtl -ILA JA
LJUilLA
JA DUII PO oTAPIH LIJieiH,
po 6 ipiom,
ITLiU)OSri1I IH UR:,PEK,JI!ju.
BILA JE JA,,ONA,
CJi] Jj? PADAL DEŽ,
GE JE P IL BOB DYLAH,
IN KO JE VIDELA MALEGA OTAOEA. HEKEG.DNE
JE UIEGALA lARJEIICO,
JO POLJUBILA
IN JO VRGLA V REKO.
JOKALA JE
IN SOLZE 30 N. ulEDILE 3'EGLO IN V;JE JE BILO ŠE JOLJ PRAŽIJO j 3 AMOINO.
VEDELA JE j
DA GA NE BO VEG N,,ZAJ	|.

5 i
< / /
MIA
": r. ~ r" " ~ ~ ~	~
TJ Z A L I L I 3 0 I ' E
Užališ lahko z grdo besedo, z .^rclim vzdevkom, z nedolžnim obso jan jem. 2 udi mene so že užalili. In fco t-iko. Prisluhnile.
Prebudila sem se malo prej kot običajno. Vstala sem, da so oblečem in pripravim za solo. To sem opravila zelo hitro. Potem pa sem se spomnila na punčko, ki je ležala v košku.
Vaola sem 1o in se pričela igrati. Pozvonilo je. Prišla je sosolka, da odideva skupaj v solo. Bila sem je zelo vesela. Povesila sen jo v solo, kjer naj bi mo počakala, da se umijem. Simona si je ogledovala sobo in oči so se ji ustavile na punčki, s katero sem ne malo prej igrala. ' onda ji je bila všeč. se vem. Ko sem ie vrnila, Simono ni silo voč v sobi. alo sem ne začudila., a na to nisem postala pozorna. Ker jo bil rio čas za odkod, sva zdirjali v solo. Ko sva prispeli, so bila vrata ze odprta. Preobuli sva so, nato pa odšli v r zred. Pripraviti sera se hotela na prvo uro pouka. Iz torbo som potegnila loijiro, poleg nje pa začutila nekaj nenavadnega. Pirbec, kakršen sem, sem ta predmet potegnila na dan. In pomislite, kaj sem našlas punčko, mojo punčko.
Ko jo jo sošolec zagledal, sc je pričel na vos glas krohotati. Vsi so zazrli v naju. Vladimir pa jo prijel punčko in jo vrgel po razredu. Spraševala sem se, od kod naj bi so vzela. Ker sem vedela, da je zlahka ne bom dobila, sem se pognala z. njo. Vsi so smejali, hokateri ".o celo kričali s ”Igr- oka, igračka, kje imaš pa dudo?" Ravno sem se pognala na prvo klop, ko je v razred vstopila tovarišica. Začudila se jo smehu, potom pa me vsa jezna poklicala k tabli. Ko som računala, je naenkrat na kateder priletela moja punčka. Tovarišica jo jo pobrala in vprašala, čigava jo. dovoda sem morala priznati. Kako se jo to zgodilo, pa nisem vedela. Imeli mo io tri uro pouka, potem pa smo odšli domov, 'mod potjo o za mano kar naprej krio. li: "Igračka...!fl Bilo mi je nerodno. Prišla sera o nov in premišljevala, kako jo punčka. prišla v torbo. Očku in m. lici o tem nisem nič povedala. Popoldne pa jo prišla Simona, k meni in mi povedala, d 1 je punčko podtaknila ona. Čeprav sem bila užaljena, mera ji vse oprostila. Drugi dan je povedala vsem, kako so jo to zgodilo in nehali so mo zmerjati a "igračko”.
Ta?crat, verjemite mi, so me zelo užalili. Svetujem pa vam, da vsako jutro pogledate v torbo, da :ie boste tudi vi kdaj prišli v šolo s podtaknjeno igračko.
.	Tanja Muhič
7. d
0 E S E 0 V 3'C S U
"Reno!"sem zaklicala. K meni je prisopihal črno-bel kuža z dolgo dlako, vlažnim smrčkom, ki so ga ob vsaki strani obdajale črne brčice in z dolgimi, prisrčnimi uhlji, njegove kot oglje črne oči so se svetile v toplem poletnem soncu in pametno pogledovale v svet,.
Renč je bil čisto.krven kokcr-španjel,
"Priden! Ja priden si! Daj taco! Ho?"
"Iv, hov!“je zalajal, kot bi se zasmejal. Dvignil je tačko, pomahal z ja jo po zraku in jo položil na mojo dlan. Živahno je pomigal s kratkim repkom.
"Tako, ja!" sem dejala.
"Hov!"
"Veš, zdaj bova šla v gozd. 3o ' videl, kako se bova igrala!" Reno jo tokel pred menoj in stikal za vsskim grmom, podil ptice in metulje, jaz p nem hodila za njim. Včasih sva se ustavila, in se malo poigrala.
Ha neki jasi sem se ulegla v visoko travo in s kislico v ustih občudovala lepoto okoli sebe. Čebele s0 nabirale med, čmrlji so leno brenčali, metulji so se poigravali z zračnimi tokovi, pikapolonice so lezle po listih, ko jo za/pihal veter so se cvetoče trave in travniške cvetice zazibale in z njih je padel rumen cvetni prah.
Tudi Heno a e je ulegel poleg mene in s taco lovil dooolo muho. TaJco sva uživala v poletnem dnevu, no da 'bi vedela, da se lova ze zvečer ločila.
Bila sva neločljiva, res prava prijatelja. On se je navezal name in jaz nanj. Vedno sva bila skupaj. Kadar sem bila žalostna, ne ni je zdelo, da je.žalosten tudi on. Vedno me je.ubogal in. mi po svojih močeh pomagal. Čeprav jo bil le žival, sem ga imela rada kot človeka.
Zvečerilo se je. Na zemljo je padel mrak. Na travniku ni bilo voč slišati brenčanja žuželk. Morala sva oditi domov.
'Večerja je na mizi!" sem slišala staro mamo iz kuhinje.
"Ali si spokal vse svoje stvari?" je mami spraševala očija v spalnici.
"Kaj? Zakaj spokal?" sem pomislila."Seveda,morje!"
Pogledala sem v tla.
"Kaj pa lično? 0, saj vem, ostal bo pri stari mami. Ampak, kaj bom jaz brez njega? Saj imam bratca, to vem in zelo rada ga imam,"
Dvignila sem .glavo.
"leno!" som šepnila.
"Cap, cap, cap..."
Bilo je popolnoma tiho. Luč v predsobi je bila ugasnjena, leno pa se je sklonil name, me pogledal in. igrivo pomigal z repkom.
:;Vo.i, zdaj se dolgo ne bova videla, na morje gr en. •'
Tišina. Prenehal je mahati z repkom in so so bolj stisnil k meni.
"daj bi te vzela s s-'bo, a ne smem, nimaš kjo biti."
Postrani jo nami! glavieo. Razumel me je. Tiho jo zacvilil. Gladila sem ga po hrbtu.
"Priden...daj se 'bova še videla..." nem tolažila bolj sebe kot njega. Zopet jo zacvilil. Tokrat še bolj milo.
!,Kaj mi hoče povedati?” rjem pomi,ulila, "morda je mi ulil, da ne Mtaom iti, morda me je poljubil, morda je prešinila slutnja, pa se je vznemiril. ”
Tišino je zmotila nami.
"No!? Večerja se bo ohladila!”
Počasi sem vstala in. odšla proti mizi. Vsi so me začudeno fO. e dal i. Le z a’ ;a j ?
"Ha, ha. Barbari pa .niz.-., teče, ha, ha. ..!me jo zafrkaval brat.
Ites. Čutila sem, dr. mi po licu toče solza. Dna sama, veliha, slana solza.
Postala sem rdeča, bilo mi je nerodno.
"Hu-mu-.čica mi je padla v oho," o on .komaj izdavila in požrla penasto r.lino. Zvečer smo sc odpeljali. ! ono jr nehaj Časa. tekel za nami, a sc jo kmalu upehal, saj nas ni movdl dohajati. Skozi zadnjo sipo sem ga glodala, dokler mi ni izginil izpred oči.
Bilo mi je hudo. A kaj sem hotela?
Ko smo se vrnili s počitnic, sem zvedela, da jo lena povozil avto. Čeprav sem izgubila samo psa, mo jo zabolelo srce in zdelo se mi jo, da se mi bo razpodilo od žalosti..
Sele takrat sem spoznala, zakaj jo bilo tisto slovo tako grenko.
barbara bule
Z A K A J 32 H O J I M BOLNIŠNICE
Imela sera pljučnico- Zdravnik mi je napisal napotnico za v bolnišnico. Prišel je rešilni avto im ?ie odpeljal v interni oddelek.
Voznik je ustavil avto.
"Lahko izstopiš," je dejal in odšel v bolnico.
Toda jaz se nisem •notfla /raniti. Kot prikovana sem sedela no sedežu avtomobila. Ce pa sem pogledala bolnišnico, mi je šlo na bruhanje.
Odprla so ne vrata in is bolnice jo stopil zdravnik v boli halji.
"No, punčka, pojdi z mano, dali ti bomo nekaj zdravil, pa temperaturo ti bomo zmerili. No, pridi, nič ti ne bo hudega," me jo pregovarjal zdravnik in mo prijel za roko. Jaz p m, s era ga, vi e ki a na z a j.
"Ne, ne grem noter. Tam je tako grozno," sem začela vpiti. "Zakaj?"
"He vera, no vem..Vsem mu odgovarjala.
Nenadoma, sera se pomnila dogodkov, ko sem obiskovala staro mamo in nrav tako strica, ki sta bila hudo bolna. Kor sem bila takrat majhna,se mi jo zdela ta stavba grozna. Bala sem so tistih bledih obrazov, ječanja in zdelo se mi je, da od tara ne bora prišla nikoli več živa, s j no me obdajale visoko, mrtve tene, neštete ' top.vice ir. ropotanje vozičkov, odsevi korakov...Vse to se mi je globoko vtisnilo v spomin, zato sera se izvila iz zdravnikovih rok in zbezala domov.
hira Bartol j o. a
/p.'
„/fX
//.
z-
-''P-7
v :7


DOMOVINA praznuje
Do lovina ima ovoj rojotni elan, na praznik vsi hitimo,' vnepovsod vise za.stave', vsi se veselimo.
Vsak ponosen jo na domovino, sovraga vanjo ne spustimo, tujec le slabo ji hoče.
Vsak od nas svobodo hoče.
Doaovi.no vodi TITO, ki se dolgo naj živi!
Pravi s"Pridno se učite, domovino vsi ljubite!"
Irena Guštin,3.d Lit erami krc s ek nižja skupina
?T0J OČKA J ' SREČAL TOV RISA TITA
OČKA SE JE oRECAl Z ILVRS,:,.LOM TITOM NA BUDU, V ZAGREBU, LJUBLJANI, MOKRONOGU IN SKOPJU. NAJBOLJ 1TJ JE OBT ,LO V SPONI.TU P'.VO SREČ ,NJE LETA 1963 V SKOPJE. TAKRAT J] BIL V SKOPJU BUD POTRES. CELO MESTO JE BILO PORUŠENO. OČKI JE ŽE PRVI DAN ODŠEL ODSTUN J N T JiUSEVINE. TOV, J E! Š TITO J P ISEL V SKOPJE.OGLEDAL SI J S PORUŠENO ESTO IN OBISKAL TUDI B.UGADIRJA PRIŠEL J:! TUDI V ŠOTOR, KJJŽR JE OČKA SP AL * POGOV iJ L SE JE Z NJIM IH Z NJE A; VIII TOV .RIŠI.
VP-: .SSL JI . J,J, 0 0 KOD SO, ČE IMAJO KAJ ŽULJEV, IN ČE SO SE Z •• B VADILI NA LOP -.TO IN KRAMP. BILI JO PR !S. INEČENI,
K,:;R BE J,; Z J JI U .KO P : PROSTO POGOV EJAL. BILI BO - SR 01, D.A SO L TIKO SPREGOVORILI Z NJI N. NCaJ BESED IB U iTI.JBILI ROKO. NATO SO P ELI P ‘OSL VO. HA UJEJ SO P.-iLI TUDI PESEM,
KI SO JO SAMI SEST.VILI:
GRADILI SMO AUTOPUT,
A NAM NIJE COSTA,
GRB.DIT OSMO SKOPJE,
DA BUDE KO MOSKVA.
PESEM BO »E ST -.VILI TAKO ZATO, KBR J; EIL S TOV .RIŠEM TITOM TUDI PRED.BRDNIK iOVJETSKE ZVEZE TOVARIŠ IIRUŠČOV.
PO TEM SRiCMIJU SO D. 1LALI SE Z VEČJO VOLJO, K JR BO OBLJUBILI TOV RISU TITU, D/A SODO ZGR DILI NOVO SKOPJE,
ROBERT SKOBE, 3. c
-s soncem in z ."ozdom in z metuljem, ki razpel je krila in z jutranjo zarjo,
ki se je pravkar umila. /Damijana, 3° d/
-z zgodovino, ki je slavna
in z mladino, ki je delavna,. /Jerneja, 3. d/
-s mno,"o slavnimi možmi, ki branili so svobodo, in z drugimi ljudmi, ki čuvajo svobodo.
/Alos, 3• d/
-z zdravo našo nočjo.
In materi, ki čaka na sina, srce bije močno. /Peter, 3* d/
-s topovi in tanki in s streli iz pušk. In s pismom v torbi
in s sporočilom iz votlih, starih hrušk.
/Alo š, 3• d/
-s pionirji, mladinci, cicibani,
z orožjem in s pogumnimi kurirji. /Polona, 3* d/
M OJ S T A El O Č E
Svojega starega očeta nisem poznal. Tudi moja mamica ga ni poznala, lila jo stara lomaj eno leto, ko je bil kot talec ustreljen v ©ramozni jami v Ljubljani. Vseeno pa sem o svojem starem očetu veliko slišal od svoje stare mame.
Povedala mi je, da je bil zelo močan, dober in pošten. Vedno je pomagal revnejšim. Zelo rad jo imel živali. Pikoli ni dovolil, da bi jih. ljudje mučili, .• ek k:o.ot se je nekoč peljal na vozu. Konja jo vseskozi priganjal in tepel s palico. Stari oče je to videl. Jezen jo skočil na voz in se vsed 1 polog Ione ta. Iz rok mu je strgal bič in z njim udaril Janeta. 'Pa je začel kričati; »ne, boli, boli!" Stari oče pa mu je rekel; :,Vi-diš, ti znaš prositi in so braniti, konj po. tega ne znal"
lil je zaveden Slovenec. Ko se- začela vojna, je takoj začel pomagati partizanom. Partizani so želeli, da ostane doma, in da ji ^ od tam pomaga s .Hrano, orožjem, da lira prinaša pomembno pošto. Tod", za vse to so kmalu zvedeli Italijani. Ujeli so ga in go. odpeljali v taborišče v Italijo. Iz Italijo so ga prepeljali v ljubi jonske zapore. Tu so ga mučili in nato obsodili na smrt. ki se bal umreti, toda bil je žalosten, ker je vedel, da nikoli ne bo’mogel skrbeti za svoji m. jhni deklici in za zono. Sovražnikovi vojaki so vanj izstrelili sest strelov, pa jo bil je vedno živ. To vso jo videl njegov brat, k j/'bil takrat tudi zaprt v Ljubljani.
Se veliko lepega bi lahko napisal o svojem starem očetu. Kolikokrat se doma po govarjamo o njem! Hamica pravi, da bi ga rada poznala. Tudi jaz bi bil zelo srečen, če bi še sivel.
Igo r C oInar (3• a)
K U II I R C E K
Kurirček &re na pot, novražni-c zasledil j o, nevarnon t je p o vs o d, kurirček oprezuje.
K U R I E OKOVA TORBA Kurirčkova torba biti, hiti, da praznika ne zamudi.
Kurirčkova torba hiti, hiti, da, Tita razve n el i.
Kurir ustavi se na jasi, kjer borba je bila,
"Bili so hudi časi,” tako si šepeta,.
Andreja Doslor 5, a
Kurirčkova torba hiti, hiti, nu nas c zelje izroči.
Renata Jakopin 4. a

KAD- H PREK E.: KIL JE RJOVEJO VI: .RJI, DREVESA SE SVOJIH
KOREHIH ZAVEDO
lian jo s priprtimi očmi strnel v daljave. Kdo ve, kaj je iskal. Domačo vas z zvonikom, razposajenimi otroki, pasjim laježem? Izbo, po k .teri se siri. vonj domačega, svoževa k.rulia? Se sam ni vedel. novo sel ja jo vzklilo v njem, a potlačilo jih jo zamolklo streljanje za gozdovi. L o to "a je spomin j a.lo na vojni sas.
Ozrl se je po spečih tov ,risih. Utrujeni obrazi, roko oprto na. orožje, pritajen pogovor mladeničev. Ob pogledu na mladova kurirja so jo spomnil na svoj prihod v partizane... bil je ves plula, otrok sredi na videz robatih, v srcu nek-aih. nož.
oilna vojsko, se jo utaborila v njihovi vasi. Ljudje so tekali sem ter tja kot ob praznikih. Rosili so hrano,
pijačo, zdravili ranjence... oh, koliho veselja je Mio ob zmagi. Sasi pa je sedel ob steni in. strmel v preprost oder. Začel se je partizanski miting. Brez tega res ni slo, Slišal je žo za njih, zato jo z navdušenjem poslušal program. Borbena pesem, program in ples. Prepoznal je mnoge ljudske pesni, pomagal jo s petjem .
Ljudje so se umirili, govornik jim je orisal boj in vzpodbujal mlade, naj vstopijo na njihovo stran. Milanovo srce se je ze odločilo... Majhni smo, toda majhnih je mnogo.
"Samo milijon nas jo, lilijon umirajočih, milijon, ki pijejo mu kri biriči...”
In 1-to bo nase in naša bo letos pomlad...1'
Milan se je potuhnil, d no bi kdo opazil solz na njegovih licih. Verino je rad prebiral pesmi in tudi sam jih je pisal, a še nikdar mu niso prodrle besedo v vsak dsl teles ...Kako lepo jo, co lahko zapišeš misli, zelje, vse, o vse, kar to tezi, na list... pesem. Vedno jc želel, da bi drugi brali njegove pesmi, da bi bil pesni’::, partizanski... Lo po imenu je poznal bora, Kajuha. 3 pesmimi sta bodrila partizane, narodom prikazala trpljenje, bolečino, ;el je. .. ustvarjala sta med boji, ko jim.’, je sovražni”: stregel po življenju, .•'ista. hlepela po slavi, zato sta bila. povsod priljubljena. Pa. on? srečen jo ish-ko, da ima njuni knjižici, kajti tiskali'so jih zelo malo.Pesmi so so v glavnem sirile po ustnem izročilu.
"Gazimo,gazimo. '4-jakaj čez 'Javo drevi hudič nas vabi na ples." Vedno se je spomnil verzov na pohodu v borbo...
Da, bil jo partizan. Vsakdo, ki je ljubil domovino, svobodo , jo postal partizan. Takrat so se zavedli pomena svobodo, življenja.,.
.'il.-n (je na/^lo vstal, -e oprl no. drevo in. jr ni, Tudi njegovi prijatelji so pisali pesmi. Skrivne verz o, tudi ljubezenske. .. Za to je bil so cas-med odmorom ob pohodu ali k r med njim..., a tez So jo bilo s spini - ne, to jo bilo nemo-poce. Silan jc posko/kl opisati boj, toda ni imel lo-vol j dana, miru, počit1,: ... . Se dnevni1;: jo bil zelo pomanjkljiv, pust. Kdor jo ustvarjal, jo le pesmi, co ne drugače, pa le zase...
; lian jo oklenil 2 oe bo preživel vojno, bo pisal spomine
in morda bodo tudi njegove pesmi iskane... In če pade?
Spomnil so jc verzov
"Lepo je, ves, nnm, lepo je živeti,
toda za kar sera umrl, bi hotel so enkrat umreti!"
II : : , Gk nHkK
o. a

B 0 R G U
Padel n m je borec, ki boril se za svobodo, da živeli bi lepo.
Pionirji, brž hitite, s sabo svečke prinesite! Tudi šopke padlemu junaku
prinesite.
Ptica drobna je zapela;
"Dragi borec, vedno misli c. nate, kadar pojem, p o j cm o a no z at e.;J
kar jota, Jorelo 3- b
J ' —' E Sli C j^-VDOSa’!
Štafeta • iladooti na not ;;e krenila?
.po vno j rlo lovini zbira voj čil a, vo-id il a n . ; ili 1 j udi ,
■ i.a 3 l111 o j o d o 1 r o 7, i vi i
Ko Tito bo rojstni elan praznoval, vne bo veselo in. sredi zastav. Štafeto bo Tito nad draai sprejel,
pozdravov bo natili vos el.
bel ena dlanmi!: 6. a
M L A J
Ze je tukaj nesec maj, in postavili smo mlaj.
Vitka jelka, pisan trak,
se zastavo ^rem iskat.
Alaj postavljamo veselo, z njim slavimo naše delo.
P O M L A P Pomladi že ptice pojo. Žolna je potrkala na s uit o deblo.
Sonce sije že toplo, živali se prebujajo.
Oj, lopo sonce, sijaj že!
Al onka Dreni?'
1. d
Člani lit. ■krožka niž j a skupina
P 0 M L A D V G 0 Z D tl
D A-IAS JA PkVI POALADnHSKI P AT. PIL ’ Sik' V GOZDU. ZAČUDILA 3PM SE IN OP STALA, IZ LE-PIJE SO POGNALI kAZNOBAAVPI CVETOVI. PELI, jPODAI IN RIP-VPTI CVETOVI SO VCSELO JOJBliLI IZ POP UVELEGA LIST Ji. TUDI PPCVESOI: I:' GFJtOVJU J ■: ODG EP J., JO ITOVI LISTI. V VEJAH DNEVE S SE OGHS JO PTICE. ZELO S Eli V,I SELA,
P .v J' SPi-JT PO' LAP.
An dre ja Kramp el j 2. d
PRVOMAJSKI POZ D.1 LAV
Keseca maja je vse lepo, delavska pesem odmeva gl .ono. Kresovi gorijo in mlaji krasi jo našo zemljo.
Andrej Petakovic (3. c)
P O ?■ L A P
Zelo g era go razveselila pomladi. Zjutraj me na postelji zbudi sonce in. na poti v solo prepevajo ptičli. Jutra, so sveža in svetla in dnevi so prijetnejši.
Veselim sc prvih cvetic. Nabiram zvenele, trobentice ih nn.dico, veva, .1 je najraje rastejo. Ob potolru pri Šmihelu je na travnikih spomladi vse belo.
najbrž sem vesela jo no sebe j zato, .ter bomo začeli pri naši novi hiši urejati vrt in stanovanje. Dobila bom svojo sobo in s .ozi ohno bom lalilo opazovala, halo bosta zelenela \ozd in. travnih.
ATn vrtu bomo posadili cvetje, ra '-ir o dah bodo vzhlile lilijo, zacvetel bo sefran, za njim vijolice ir čez nehaj *osecov t udi t ulipani.
Pomlad je letni čas, ti ga imam najraje.
j: T at a g a P ad. o van
3. d
P t VI t A J
Ha praznit dela vse je lepo.
... delavci spet se skupaj zbore.
Po hribih spot se kresovi prižge.
Loke dvigajo se v nebo.
Vije s e r e lea d e 1 av c c v.
Inaj o velito rdečih nageljnov.
Haj jo prišel, vse je lopo.
A delavci spot so skupaj zbore.
Je p e s e ra preparala nebo,
\
:N/ ; ;
; ;
• ^'
-■-r - -
^ Z ^3
i. —
3lel ena Sl arini t (6. a)
-4o-
P O M L 4 1)
Ko ptički pojo in rožce cveto, je prav v::e lepo.
Citronček venel n o, c v e t ek je r, e 1,
je raodek okusil
in spot odletel.
k
Pomlad se "budi, iz zemlje dehti, Janeti c vesel, je na polje odsek
Damjana Brinovec
3. h

V GOZDU
V GOZDU 80 BILI VSI VDSSLI. VEVUGIC. JA GIOUCLJALa OD DPEVUSA DO DRDVSSA. k UDI ;DVkD .0 RUD JO J. BIL k A DAH kiKO VB SSL, DA JE KMl EAPREJ SKABUL PO GOZDU. A Tl iEUICIBk SE ZASLIŠIJO KORAKI LOVCA J STEZA. V GOZDU JE DASk. Ji PIIS-PL...H. l'EDV):JD .ORUFDO JE UlkRO POBEGNIL V SVOJ BRLOG. A
LOV.EC juga ni opazil, ko je videl, da ni nobene živali, SE JR ZAČUDIL; "KAKO, 3 UT SO BILE TU V.BJIIO ŽIVALI. K v J PA, ČE 30 PO ^ > E GNILE?” A : UJV.JD DRUTTDO JE SIL BUČO RADOVEDEN, D.T J.S IZ BRLOGA POKOLIL SVOJ SKRČEK.
A LOVEC JANEZ SE JE, KOT VSAK PAZLJIV LOVEC, RAVNO TAKRAT OZRL PROTI F AD VEDO VEITU SKRČiCU. T-vKOJ GA J. i OPAZIL IN STEKEL TJA. IIEDVSD JE SLISAL EORAIU:. ZBEŽAL JE IZ BRLOGA. LOVEC GA JR LOVIL DVE URI, A G... NI UJEL. UTRUDIL 3E JE IN ODŠEL DOKOV. V GOZDU J ; BILO SPET VS. , LEPO.
Slavko Medle
2. b
T H O B E 11 T I C A I N
Spet prišla je 1: nam pomlad, lopa in zelena, travica je pisana, t robentica rumena.
Trobentica piska in dru.^e budi, a sama skoraj še spi.
fSe zvonček jezi in na bregu zvoni.
"Sem davilo z e vstal, o, se nisem bahal."
Andrej Petakovic
3. c
¥id G E E 0
Z V 0 N C E K
xh K R K I
Sonce je zarilo za temne, sive oblake. Ha zemljo je padel mrak, zavit v vosto meglo. Stojim na bregu Krke.
Pred menoj se v mesečini svetlika voda. V njej je sedaj življenje čisto mirno. Nobena ribica se ne požene iz vode, nobena račka se ne vozi po vodni gladini. Le iz daljave je prihaja nek čoln. Zelo težko je razločiti človeka., saj se nad vodo podi gosta megla. Pripelje se k bregu in priveze čoln. Odhiti domov, v toplo stanovanje. Ha bregovih Krke stoje hiše. V njih. sc prižigajo in ugašajo luči. Ljudje hodijo iz ene sobo v drugo. Ponekod je tema, drugod jo vse osvetljeno. Ge gledaš vso to neskončno luč ob bregu, se ti zamegli pred očmi. Za hip po-
stanejo oči slepe, nevidne. Tu in tam se se kdo vrača s sprehoda po Radovem lo;pa. Po mostu pridrvi kaljen avto. Drevesa tiho sumijo v svoji samoti. V Krki se potapljajo njihove srene e. Vse 'je tako, kot da ne hi bilo nikogar na tem; svetu. Mesec se sprehaja po nebu in sveti ljudem, ki potujejo po svetu.
Zjutraj nas bo seveda zapustil. Talar at bo na nebu zasijalo toplo sonce in obudilo bo rastline in živali. Na zemlji bo spet vse živahno. Toda to veselje bo zvečer spet ugasnilo v mračni temi.
r
Suzana Doblehar 7. d ,
|P I 0 N I 1 J I:
Mi smo mladi pionirji,	V soli radi se učimo,
vsak po svoje kavalirji.	se igramo in lovimo.
Zvečer utrujeni saspimo.
Damjana Brinovec
3. b
0 L POTOKU
GOZD JR PRIJETNO ŠUMEL. OB POTOKU JE BILO VSE ZELENO. ITEKNG1 DNE SE JE NA BLIŽNJEM DREVESU NL SELILA SLAVČKOVA SAMICA. T,. KO. LEPO JE PELA, DA JE PRIVABILA VSE MEŠČANE. TI 30 BILI PAZLJIVI. VSE, KAR SO NAREDILI, 30 POSPRAVILI. TODA RJIEEn DNE JE PRIŠEL NA TISTO MESTO TONE PACEK IN STRESEL GNEZDO NA TLA. JAJČECA 30 SE RAZBILA, SL AVGIGA PA JE ODLETELA . PnCKC SE JE ZDEL TA KRAJ IMENITEN, ZATO GA JE UNIČEVAL DMJ ZA DNEH. TAKO
JE NA VS 'JEM ICOIIČIČU. NE DONIŠ VEČ I/IRITEGA KOTIČKA. MAMA UT OCE
STA KAZNOVALA POHEDNKZA IN SPAMETOViL SE JE.
Miran Starič
2.1
P O M L A D
Pomlad, je tu
vue se Nudi,
sonce se z neba smeji.
Veter pilia, dež rosi,
travica pa zeleni.
Hodim k potoku na travnik, v ":ozd, tam rožice tr^am, hval^žen sem ost.
T at j ana Ko s e c, 3 • d
PRIŠLA JE PO K L A D Pomlad je najiepsi letni cas. Narava se jo prebudila iz zimskega spanca. Preberite, kakšna jo pomlad' v okolici naso hiše.
Pred nekaj dnevi sem opazila majhna zelena stebelca, ki so pokukala iz zemlje. ''Le .kaj bo to?" sem pomislila. Kmalu se je videlo. To so bili majhni tulipani. Iz dneva v dan so bili lepši. Kmalu so zaceli tudi cveteti. Eni rumeno, dru”:i rdeče, tret ji oransno.
"It „ko so lepi!" sem vzkliknila, "kaj,ce bi jih imela
v vazi?"
"Fe, kar na vrtu naj ostanejo. Škoda M jih bilo potrgati. Prehitro bi umrli," sem razmišljala. • A poglej, tu so se vijolice in rumene trobentice. Kakor barvna preproda.
Opojni vonj vijolic sc siri daleč naokoli. Tudi narcise odpirajo svoje cvetove. Za hišo cvete sadno drevje: hruške, jabolka, slive. Drevje je veliko in staro, zato jo tudi cvetov veliko. Ka vejah so kot snežinke beli cvetovi. "To bo veliko sadja pri sosedovih," con ugotovila.
Tudi pri nas je nekaj cvetov, toda ne toliko kot pri sosedovih. Maše drevje je še premlado.
Tudi travnike je prebudila pomlad. Trava, ki je bila z čez zimo rjava, je sedaj ozelenela. Drevje v gozdu bo kmalu dobilo liste. Nad soz.dom ne bodo več kraljevale smreke in se bohotile s svojo temno zeleno obleko. Pozimi jo bil gozd pust, ni bilo cvetic, samo suho listje je šumelo pod nogami, bedaj pa na vsakem korsku šop trobentic, tu in tam tudi vijolice. Ce pogledaš šo malo po tleh, vidiš pridne mravlje, ki neutrudno tekajo sem in tja. Mogoče lahko vidiš celo vevorico, kako skače sem in tja.
Vse to bi bilo lopo, če nam ne bi nagajalo aprilsko vreme.
V soboto jo snežilo. Kdo bi ni mi lil, da. bo padal sneg sredi pomladi. Prekril jc cvetje. IT a sadnem drevju se je težko razločilo, kaj so boli cvetovi in kaj snežinke. Sneg je prekril tudi travnik, vendar ne za dolgo. V nedeljo zjutraj snega ni bilo vcc. Za' njim so ostale le luže in blato, ki ga je povsod dovolj.
Darja Kavšek 6. a
-BI IM3LA Si. MO iMiilGA 0T20KA, ŠIVALA IN HODILA NA SFl/JHOD.
(Andre ja)
-BI BODILA V JLUZBO, PRALA IN PLATLA.(Barbara)
-BI RODIL OTROKA IN OB.-S IL PARILO. (Zoran)
-BI PAKBL PALAČINKE IN PUSTIL OTROKE ZUNAJ DO VECERA<Bogdan)) -BI GLEDAL TELEVIZIJO IN RODIL OTROKA.(ROBI)
-BI SKRBELA ZA OTROICE IN ČISTOČO. (Ksenija)
-BI IMEL OTROKE I HODIL Z NJIMI NA SPREHOD.(Andrej)
-BI RODIL V SLUŽBO, GLEDAL TELEVIZIJO IN POSPRAVLJAL•(Nenad)
NEKOC 30 ElLE- ŽENE NEENAKOPRAVNE Z MOŠKIMI. 3ILE 30 DOMA, NISO HODILE V SLUŽBO. GOSPODINJSTVO I'. VZGOJA OTROK JE
BILO NJIHOVO DELO. KOZJE PA SO HODILI NA DELO IN JI DAJA-
j	r
LI DEN/m. BILI 30 GLAVNI V DRUŽINI. ŽENE" NISO SKELE NIČESAR ODLOČATI IN -^O 'ILE POPOLNOMA PDREJENE MOŠKIM. TUDI CE JE KATERA SLA V SLUŽBO, JE BILO NJENO Dj;LO MANJ PLAČANO. BILE SO HaNJ VREDNA BITJA.
Nataša Cvp,r
1.	a

RASISTI SO-NAPADLI NASO DOMOVINO 1941. LETA. V PARTIZANE 30 ODŠLE TUDI ŽENE. POST LE SO BORK M BOJEV ELE: SO SE TAKO HRABRO, DA 30 MNOGE ŽENE NARODNI HEROJI. V NOVEM MESTU SO BILE KAT J.v .'UPEHA, MAJDA SILO IH MILKA SOBiiR-NATAŠA. NJIM V SPOMIN SE IMENUJEJO ŠOLE IN ULICE.
ZA RANJENCE SO SKRBELE ..lOLliTCMOCil IN ZDRAVNICE. ILEG..LK.; SO ZBIRALE ZDRAVILA, OROŽJE, OBLEKE IN HRANO,
KUB IRKE SO NOSILE P .RTIŽANOM POŠTO* OTROKE SO NA OSVOBOJENEM OZEMLJU UČILE- PARTIZANSKE UČITELJICE. O SOLI MED VOJNO N.AM JE V SVOJI« KNJIGAH PISALA PARTIZANSKA PISATELJIC.:^ VID A BREST HRANO ITT Z VETJE 30 D JALE V SVOJCE DOIU BORCEM VT/iR-JJŠE ŽENE. P.IRTIZaNI SO JI« REKLI PARTIZANSKE lEJIlCE.
PAŠI ATI SO VELIKO ŽENE UBILI V TABO 'ISČIH ..LI KOT T LKE.
VSEH ŽENA, KI SO SE BOJEV LE Z. N .SO SVOBODO, SE EOEO VEDNO SPOETHJ -LI.
PR 10Z GOLOB, l.a
DAHKS ŽIVIJO ŽlilHE V JVO 30DNI DO OVI):II. OPDAVLJaJO o VOJ! J DiiiLO V 'ICV	ZA DELO IM : JO V POMOČ ll,:..Z2TE JTAOJE. P PlIDJO JIM
PIu.ALrTI Jl.iOJI. POl 'IVIJO POJvIV UT IIEOJI. IMAJO 'ČUDI JEoALCE ZA PJ-ulH, PLINJEjj IM UEK2.AIČNE STJlDILUIKIi! IT jJAUUil -TVOJE. ZEHE IM TO D.UES SA KE PRAVICE KOT FOŠKI.
Tomaž Žnidaršič 1. a
MOJA M IMIC,:, ME JE 'ODILA. ZATO JO li 'MS. -V0 TUDI OMA iCC IMA RADA, UJEMO UCE J.-.:! DOBRO. MOJA MUnCA. Z M KUHA, D„ MIŠEM L.D1TA. TUDI OBLEKO IM OeUTEV MI JE KUPIL,i. MOJO MAMICO E DA UBOGAM. REGE HI MAJ GREM V TRGOVIMO, ŽE JO UviGGAM.
MOJ,:, VTIČA DeL., V MUZEJU. PO POKLICU JE T JV.TCA. DO OV VCJIII PRIDE 03 PETIH ,LI 0)3 TREH. ŽELIM SI PA, DA Ji MOJA TAJKI C A BILA ŠE DOLGO ZDRAVA, IH DA El DOLGO ŽIV -LA.
Dori Injac
2. b
M .J 10 TRM ZELO RADA. Z , -E JE IHTLePSA, NASVETU. RADA IMA OTROKE. Z ICO J.O UČITELJICA. UČI NA OS GRM. RiDA KUHA IM GLEDA IT D VO. ZELO SKRBI ZA i ENE IM SESTRO. ZATO PR. UMUJ RIO-OSMI M AEG. NA T , D.AN JI VSI ČATTITUO. IMAM JO ZELO R,D. rMJTA IMA LAHKO VEČ OTROK, OTROCI IMAJO LAHKO S AD ijlNO J ETO. ZAME JE M.ATA. VSE.
Miran Starič, 2. b
1. KOLIKO JE UČENČEV 'M OSNOVNI SOLI GEK? A 2062 B 1154 C 1027
2.	KOLIKO UČENČEV J:;I /7. VIŠJI iTOPI.JI? A 601
B 522	'
C 525
3- KOLIKO JE ZAPOSLENIH NA OŠ GPJ/I?
A 68 B 33 C 42
4.	1030 JA TAK :0R PIONUMKE OAG, JTIZACIJE? A Zlata Dobovšek
B	Marija Aebernik
C	Lojzka Merzel
5.	KOLIKO ODDELKOV U'A VIŠJA STOPNJa?
A 15
B 16 C 17 6
6.	KOLIKO JE PII NAS ČISTILK?
A 11
3	8
ALI Vtj3TE?
-da Siuo na naši soli za. vodo porabili v letu. 1977 50749 >30 din -da smo za kurjavo porabili 411. 638> 55 din;
-da zdravstveno varstvo izvaja Zdravstovni dom Novo mesto, ki opravi vsako loto sistematski pregled vseh učenčev;
-da rokometni krožek pole.." mentorja vodi tudi naša učenka Nevenka Turk;
-da je letošnji najiiitrejši pionir Slovenijo Igor Sega;
-da se je na republiško prvenstvo Vesele šole uvrstil učenec 6.a razreda Peter Kapo
Suzana Zevnik, 7. b
AVFKDfPTt IZ SOLSk/N
’KLOPI
Pri zemljepisu jo bil nek ucenec vprašan, kdo so prebivalci Italije. Neka učenka mu.je prišepnila; "Noja teta Pavli, stric Stane, bratranca Lojzek in Stefan in stara mama Claudi ja."
( Saša Sepec )
Govorile vaje pri angleščini.
Tovarišica praviš
"Hitro končaj, Zvone! Marico ze komaj čaka, da bo povedal svo j e govorne! "
"Ja, ja, koma. j z e čakam!" se smeje Marko.
Tovarišica roče Janezku:" Janez, stopnjuj pridevnik "bolan". Janezek stopnjuje:
"šolan. Hudo bolan. Mrtev!"
Mojca Petretie,5.d
Pri pouku angleškega jezika tovarišica reče Jožetu:
"Jože, naštej tri samostalnike, ki se začenjajo s črko
"t". Jože pa, ki ni znal odgovoriti na vprašanje, se je odre
zal: "Katere pa?".
(Šepec Saša, 6, a)
EH, TA SOLA, SE ODIIOH JE KUKA...
Ko zvonec šestič zazvoni, se gruča v avlo zapodi; ko se do polovice umiri, pogovor vsem se razcveti.
Učenci .kroži jo po avli ,
J!
kot jetniki v kazenskem-prostoru, ne sedi sem, ne sedi tja, le hodi mirno, kot v arestu.
Pa se kdo 'utrujen na radiator nasloni, že dežurni prfoks k njemu z litanijami hiti.
"Kaj se naslanjaš kot stara ženica?
Pojdi sprehajat se, hrži
Kaj prežvekuješ kot krava samica?
Pojdi sprehajat se, brž!"
Ne preostane ti drugega,
kot da na pot se podaš, ker lahko se zgodi, da ti kakšen spominček prileti!
Ta krožiš po avli,
ko se ti ze docela trapasto zdi,
ko opaziš,
da množica proti stopnišču kiti.
In se usuje 30 lačni " ar e staliti. proti jedilnici vsakdo hiti, lačna se usta širijo vsem, vsakdo si malice dokre želi.
Ko pa se v jedilnici za mizo usedeš, tek ti pobere prav ves, kajti na mizi zagledaš...
"Ojej, to hi ne jedel še pes!!!"
Na mizi košček črnega kruha leži, na njem se prev tenko namazana pašteta suši,
ta rob ti prav udari v oci.
.Pa primes skodelico-.
skoraj je prazna, z roke ti mastna zdrsi, kava v njej izhlapi.
In se zagnusi ti vse, kar na mizi lezi in je, zalostno gledaš, naš o mal i c o ” to!
Vstaneš in greš, lačen kot prej,
proti WC-ju ■•zaviješ j a litanije ponovno zaslišiš.
Se vrneš v arest in krožiš po njem, žalostno sline cediš, ee spomin na dobre jedi obudiš.
Pa čakaš, da zvonec zazvoni, a se domisliš, da ti rešitev in sreča več ne sle di.
Včasih, nas zvonec reševal je vse, a sedaj nas vodi v težave,
t
kajti za zvenenjem, ki se ponovi, se ponovno mučimo vsi.
PO
&&&&&&&!/; b
Z A K A J i! k I) I P O S T ALI UČITELJI
ker vidim, kako jih zafrkavamo.
ker na stara leta ne bi rad ostal brez živcev.
bojim se, da ne bi prav ocenjeval.
ker bi se utopil v šolskih zvezkih.
sam vidim, kaj počnemo z njimi in ne bi rad, da bi drugi ■počeli to z mano.
ne bi imel rad "krasnih11 vzdevkov.
ker bi prehitro osivel in mi plača ne bi zadoščala za nakup barvnih preparatov.
(8. a - zapisala Irena)
P O S ji) T IT I C E
1.	Kaj je po poklica MIHI IGilN?
2.	Katero cvetico ima v stanovanju juliOA ROLE?
3.	TITA ROČNIK je velik kot...?
Rabara Rale 7. c
Besede (luč, ali, era, dum, sir, Ida, kal, Rim) vslavi v razpredelnico, da bo v prvi .koloni navpično prišel priimek slovenskega pisatelja!
T R I M S K A G
Sem Trimček vesel, na trim bom odšel, tam vadil vsak dan, no bom vec bolan.(Lorene)
Sem deček debel na trim bom odšel bom Trimcka prehitel, nagrado prejel.(Robi)
(Sasa Sepec)
E S L A
Bil sem debel, a sem ovenel.
Se hodim na trim,
da se ved ne zredim.(Vesna)
Sem r o s d o b e la, na trim bom hitela.
Rom kile zgubila, ne bom se jezila.(Mit ja)
E N I G A
Danes je žalosten dan, dežuje cez hrib in ravan.
Tudi v soli je ta, da ocene letijo z neba,
K meni priletela kot ptica, je grda, kljukasta enica.
Čeprav sem jo pošteno zasluzila sem se nanjo izredno razjezila.
C. Ti,
‘•'V' //
' - ,7
Zato sem sklenila:
potrudila se bom in je nikoli voc ne bom dobila.
Barbara Bulc 7. c
KAJ J ; SMEŠNO? (Helena Janžekovič,7.c)
-če nekdo razlaga, da je želva v vodi riba(biolog).
-tresenje trebušne predpone(zdravnik).
-smešno je, če v sendviču poješ svoje pfste-brez majoneze(kuharica) .
-če ne najdeš Zemlje v vesolju(astronavt).
-če si vprašan o ribi, pa nimaš pojma-dobis pa 5(učenec).
-če mislijo, da jih ne vidiš pri plonkanju(profesor).
-če f>c smeješ samemu sebi(Andre jček).
-če daš plonk listek za 5 čigumijcv(prijatelj vsili).
-če pri gradnji hiše zazidaš samega sebe(arhitekt).
lili’ER V JU Z JASNO DOKL
•Prav "otovo vsak izmed vas pozna Jasno. Ce no zelo dobro, pa vsaj na videz. In ce ne na videz, pa jo poznaš po njenih velikih uspehih, ki jih je dosegla v .gimnastiki. Da bi to drobno invibcno deklico vsi spoznali, sem se odločila, da vam jo predstavim. Dobili sva se in pogovor je stekel.
-Koliko časa se ukvarjaš z gimnastiko in kdo te je navdušil zanjo?
"Z "imnastiko sem ne začela ukvarjati pred približno osmimi leti-tocneje leta 1970. Zanjo pa mo je navdušila sestra Maja, ki je takrat ze trenirala, Z Majo som hodila na treninge. Giranastka mi je postala všeč in začela, sem! “
-Gimnastika, kot vsak drug šport, terja mnogo treninga in s ton tudi veliko carja.. Ali si kdaj obupovala nad tolikimi urami treninga?
"..le, nad treningom nisem nikoli obupala!"
-Koliko ur na dan ali na teden treniraš?
"da treninge moram vsak dan razen ob nedeljah. Treniram približno tri ure dnevno."
- 11 i zmoreš po treningu rie v .šoli?
"Vse šolske obveznosti zmorem, saj se zavedam, da jo šola prva."
-?Tam lahko na it o joti tvoje zadnje vodje uspehe?
"koji zadnji vodji uspehi so, da sem postala državna članska prvakinja, da sem bila druga na Balkonskih igrah, dobila sem tudi pokal <3. marca..."
-Katerega uspeha si bila v svoji karieri n.-jbolj vesela in kateri je terjal največ treninga?
"Najbolj vesela sem bila uspeha, ko sem postala državna prvakinja. Najbolj pa sem se pripravljala na Balkanske igre. Tam je bila velika konkurenca, saj so nastopile tudi Romunke
in Bolgarke.:!
-Slišali belo za tvoj velik uspeh, ko si dobila pokal 8.marca. Povej nam kaj o tem tekmovanju in pripravah nanj!
"S tem tekmovanjem se je zadela nova sezona.tekem. Nanj sem se pripravljala se od decembra; nudila sem se tudi nekaj novih elementov. Na samem telono vanju sem naredila napako -padla sem in s tem izgubila pol točke,-
-Zaupaj, nam, koliko medalj in pokalov že imaš?
Nasmehnila se je, pomislila in povedala, da ima 17 pokalov, lo6 medalj in 3 plakete.
-Kaj delaš v prostem času, kadar ne treniraš?
'Maje bi ti odgvorila, kakšen je moj delovni dan. Popoldne imam pouk, po pouku do pol šestih trening, po treningu pa pisen naloge in se učim. Za kaj ved pa ni časa.
-.tli imaš pred nastopom ali tekmovanjem tremo? Kako jo premagaš?
^Seveda imam pred vsakim tekmovanjem tremo. Ta se še poveča pred večjimi tekmovanji. Vendar me, ko pridem v telovadnico, trema mine. Spomnim ne dogodka s tekmovanja v Banja Luki.
Tik pred tekmovanjem me je tako bolel prst na nogi, da sem bila prepričana, da sploh ne bom mogla teknovati. Ko pa sera prišla v telovadnico, me prst ni več bolel. Vso je bilo verjetno od treme."
-	Kako se počutiš, ko stopiš na mo. j višjo stopničko in ti ljudje ploskajo?
“Tak občutek je vedno prijeten in veselim se tega."
-	Na .koncu bi te vprašala, če te bomo morda videli na olimpijskih igrah?
"lle ven, morda! Letos bo svetovno prvenstvo v Franciji.
Iz vsake sodelujoče države bo sodelovalo 6 najboljših telovadk. Ge ne bo Jugoslavija tega tekmovanja udeležila, bora med sodelujočimi prav •gotovo' tudi jaz. Naprej pa
je odvisno od uvrstitve - čim "boljša bo, tem večja bo možnost za nastop na olimpijskih, igrah.”
Prav gotovo Jasni vsi želimo čim uspešnejše tekmovanje v Franciji. Oe se bo njeno in naše upanje uresničilo, bomo lahko držali pesti za našo Jasno, ko bo te lemo val a na olimpijskih igrah v Moskvi.
USODA V P R A S A N I H Šest jih je!
Šest ubogih med ubogimi, šest, a vsi se tresejo, vsi trpijo, vsi ječijo!
Kar šest,
ki kot talci potrti stojijo, ki minute se jim ure zdijo, vsem se oči rosijo.
Stojijo nemirni in živčni, odgovarjajo le jeclja.je.
"Kaj bo, kaj bo?"
gre od ust do ust šepetajo.
A nastopi usodna ura., ko ocene izpod prstov letijo, izpod rok mučitelja, ki življenje z užitkom greni.
Darja Bradač 8. c

I N T E' R V J U S T E E' E T 'J A	' '
"Dober dan, dober dani O^laaam se vam v naši ekskluzivni oddaji Intervju z velikimi med majhnimi. V veliko- čast mi je, da lahko v naši sredini pozdravim in vam predstavim staro}dobro poznano znanko človeškega rodu, nado cenjeno -ostjo, spoštovano 'gospo U...u...u...usulo, ki se je skozi dolga stoletja človeškega obstoja skupaj s človekom vztrajno borila za obstanek svojega rodu.
Prosim za aplavz.
S svojo vitalnostjo, izredno marljivostjo in prizadevnostjo nam je bila in nam je sedaj svetal zgled najmarljivejšega bitja na svetu.
Za gledalce, ki nimajo kV v "coloru" in za vas, drage poslušalke in poslušalce pri radijskih sprejemnikih, naj povem de to, da je naša cenjena gostja oblečena izredno elegantno in po najnovejši modi s v čevljih z izredno tanko in visoko petko, v bluzi, ki v vsakem okolju spreminja barvo in v živo zelenih pumparicah. Torej vse v stilu. Sporočam vam še, da se jo gostja posebno zaradi naše oddaje postrigla na belin, da bi prišla do izraza njena čudovita oblika glave. Na hrbtu ima nahrbtnik roza barve, katere vsebino pa še ne poznamo.
-Dovolite mi, prosim, spoštovana, gospa Uš ul a, če nam lahko žrtvujete drobec svojega dragocenega Časa, da bi vam zastavila nekaj vprašanj. Prosim oprostite moji radovednosti. Kaj imate v nahrbtniku?
-A, v nahrbtniku? Išhm. Kot vidite sem zelo težko otovorjena. Prosim, če mi lahko pomagate sneti nahrbtnik z - mojih nežnih ramenc. No, v nahrbtniku so gnide. Saj veste, Čemu sluzijo, kajne?
-Ne zamerite, o tem res nisem poučena.
-Prav. ";ic hudoba. Gnide služijo za okrasek. Noji prijatelji in jaz jiii namreč prilepimo na svetle, rjave ali črne, pa, tudi rdečkaste vrvice. Potem...
-Ne jezite se, malo vas bom prekinila, iiada bi naredila, se malo reklame. Katero znamko lepila uporabljate pri tem delu?
-Sedaj uporabljamo kar lepilo Karbofiks, kajti raziskave so ugotovile, da je selotejp preslab, povrhu tega pa kvari se naravni videz gnid.
-Kakšen je vas delovni dan?
-Po prijetnem spancu na mehki koži, ki je najboljša pr* osnovno vicih posebne pasme, me prebudijo moji blesteči zobje, ki me začno pošteno srbeti. Ker sem zelo čista, si jih najprej umijem. Da se se bolj svetijo, uporabljam kar svetlo rdeče iztrebke od bolh, kajti temno rdeči niso uporabni, lakota me kaj hitro prežene na delo. Grizem kožo in. vsa zadovoljna prepevam pesmi 'Oeatlov. Ko so najem, si po napornem delu privoščim sprehod. Na j zanimive j s e je obiskati nos, kajti tam se včasih najde kaka slaščica iz posebnega sluzastega testa. Je pa tak sprehod precej tvegan, kajti če naletiš na prazen nos brez smrklja, te lah ko čudni veter, ki piha v enakih sunkih ven in noter, včasih tudi s hitrostjo 99 us jih boforov, colo odnese. Ob nedeljah obi tičem tudi obrvi. Moram povedati se to, da me je zadnjič moja babica povabila na alpinistično potovanje na vrh nosa, ki pa se je na srečo srečno izteklo...
Usula je govorila kar naprej in naprej. .Spoznala sem, da ima kljub svoji velikosti dolg jezik. Zanimivo pa je bilo to, d s me sploh ni gledala v oči, temveč se je kar zazrla v mojo noste lase. Malo sem se žs ustrašila, da je ne bi začeli srbeti zobje.
-Ali se pri vasem napornem delu srečujete tudi s problemi?
-Ne. Bo sedaj je šlo vse Irol po maslu. Res pa je, da mi j.e oes trin oce -babičine tete povedal,da obstaja, nek Pitroid, ki ubija moj narod. Zelo bi va rada videla, in mu priselila pošteno klofuto.
-Gospa Usula, če želite videti Pitroid, sem vam na uslugo. Sve tujem pa vam, d.:, se s Pitroidom ne šalite.
Katere glave vam. najbolj dišijo?
-Najbolj mi dišijo glave dolgolasih skuštranih pobalinov,hi mora.jo uporabljati poseben šampon, saj se na njihovih poraščenih balin-kuglah najde tudi prah od doma.
-Ali imate tudi kaj oboževalcev?
-Da vsak dan dobivam veliko pisem. A kor so mi v zavodu za nasvete svetovali, da naj pisem ne odpiram, delom po njihovem nasvetu.
-Kakšna prevozna sredstva uporabljate in .kje se najraje nastanite?
-Kot sem ze povedala, so najbolj praktični šolarji. Nar.tanim pa sc najraje na glavah, ki so na eni polovici zasajene s. umazanimi lasmi, na drugi polovici pa so lasje ze uveli in jih ni kajti taka površina je zelo prikladna za teraso.
-Kako pa ste se pripeljali sem?
-Kako si upate to vprašati? Kaj ste pozabili, da ste me sem pripeljali vi?
Gospa Usula je tedaj srdito udarila s peto po... in ze je ni bilo več...
-Dragi poslušalci, prosim oprostite,oddajo prekinjam, vsak trenutek bom morala spustiti mikrofon iz rok, da se bom lahko popraskala po lasišču,kajti tam ne je naselila naša gostja, ki nam hoče tako nazorno pokazati svoj način življenja...
B arb ara B ul c, 7 • c
M A G I C N I K V A D Ii A T
V kvadrat vpiši številke deset do dvajset tako, da bo vsota v vodoravnih vrstah 100!
					'fb
		rt			
					
	JI			/lk	
					
			J 8		
Mojca Petretič 5. d
Pu E B U S I
/vt )
-/W 3V1H3 Z

- 70-
V E 1, I E I 0 R E L
1. poglavje;
Ze dolgo smo potovali po. vodah oceana, ko Dem go po približno d ost-urnem spanju prcouelii. Saslrdal sem kridanje in živžav na krovu. K hrupu in trušču jo prispevala do ladijska sirena, ki je aačela nepopisno tuliti.. Hitro sem stekel iz kabine na krov in zgrabil nekega fanta za roko s •
1! lie o ? f-iut, ka j po. x ako kri č i j o ? u
,!Swalo se prib'.! iži .]•; Nor/ Torku!ki je odvr.il in stekel proti premcu.
Počasi nem sc odmajal proti kabini, vzel svojo malo potovalko iu so vrnil na krosu kc Je ladja pris bala, sem so moral prerivati se petnajst minut, ds. som prišel na kopno. Precej som pomislil na dele, Ha j povem, da sem se izučil ze .kovača, kljub temu, da sem imel vse. možnosti za študij. Oče je 'bil živinozdravnik, tako da so mi ni bilo treba bati pomanjkanja. Oče je želel, da bi ga nasledit v njegovem pokiLicu. doda jaz som predolgo občudoval močne nidice našega sosedu kovača, du bi se mogel odreči tej obrti. Pa kaj zato, saj sem tako iLi-.tako znal ..zdraviti nekatere pasmi ci.omaeib. živali, kot naprimor konje, kravo ipd. ioda vrnimo m n: .aj v P'ev.- lorde.	s
Hodil .-3Qp. po iicstu, a n:* sem nikjer najel dala. Vrnil som so nazaj ha obulo in pomislil že. dp z dolom n‘e bi nič, ko. sem na neki hi.či z n l.cdal napis. :,gosti.Lr.:.a,,>‘ ‘3v. premi sloka sem stopil v' iorjtiiro. ‘h)Sto.lu.Li jo bila polna aima, polpvuBa gostov je žvečilo. tobali in igrala, karve za den ir, največ poker. Ko sem bil je v Evropi, se mi so sanjalo ni., :i!„ bom pri teh ljudeh vidci
toliko orožja. Čeprav jetc ril vzhod, sem videl ororžje pri
...
vsakem mo;:;u. ' ožjo se kričal : ; le je slo rdiozi udora. Vsi so smrdeli pc uiizkiju, bili co umaza-zi in raztrgani, rasmrsenih
las in brad. Kot sem sklepal po kričanju mož, so bili to sami di^ginsi(iskalci zlata). Poznalo se jim je, da se dolgo niso prišli v stik s civilizacijo. Stopal sem torej po tej gostilni in se prerinil do nataka/rja, ki je sedel za pultom. "Hej, master! :! sem ga poklical.
"Kaj selite, gospod? Whisky, pivo, vino, mleko, kakao?" "Najprej mi, prosim, povejte, če je to vas bordliingliouse," sem mu odgovoril.
"Ge želite, zakaj pa ne," mi jo odvrnil.
"Well, zdaj pa mi prosim povejte se to, "sem takoj preusmeril pogovor na svoje interese, "če sprejmete koga na delo?"
"Hm, to bi torej radii Kaj pa sploli ste?" me je premeril od nog do glave.
"Hja," se mu odgovoril, "sicer sem se izučil za kovača, a no ročem, da se ne bi znal vrteti po tej gostilni kot natakar "WE11, pa poskusimo. Koliko bi pa radi na teden? Svojim trem natakarjem dajem po deset dolarjev na teden."
"Dobro, meni kot začetniku dajte pet, če se bom pa obnesel, boste dali pa deset na teden."
"K.. .k.. ..kaj pa mislite? Saj ste komaj pri..."
"Dobro, dobro, le pomirite se. Toliko boste dali, pa pika.
0 tem ne bom več debatiral z vami. Kje pa bom dobil obleko? Kar takoj bi začel z delom."
"Tam za tistimi vrati jel Delali pa ne boste nič drugega kot delili pijačo po bordhinghousu!"
Ko sem se preoblačil, je k meni stopil delodajalec im mi zaklical;" Hej, kako pa vam je sploh ime?"
"Marcel," sem mu odvrnil.
"Kako? Ma. . .Mar. . .Ilir c el? UH, kakšno ime. Saj si bom se jezik polomil!
"Le čuvajte ga! Da pa no boste rekli, da si zaradi mojega ime na lomite jezik, me pa kličite kar Mar.!:! Velja?"
"No, to se pa Ke lepše slisi!"
Resno sem prijel za delo in čez mesec dni sem že dobival po petnajst dolarjev tedensko.Stari je bil izredno zadovoljen z mano.
Odlomek iz daljšo povesti!	Marcel Milic
Nadaljevanje v prihod, st.	7. b
17 G A_ 1 K 1
Zraste cvet, iz nje^a sad.	Debel je, ce je razpet,
Dolgo ta zori.	ozek, ako je zaprt!
Ko pa pade spet na tla, konec je vsega.
Alenka Mat j asic 6. d

I II k E 1 V jj JJ_ ___7! IIUIIO M
Sprehajam se po mestu, naenkrat pa se spomnim na tovarno in grem proti njej, da. obiščem delavca.
-Dober dan, gospod. Kako pa to, da ne delate?
-	Malo poči vami. Pa tudi lačen sem. Bi mi rili po sendvič?
-	Nisem strežnik, oicer pa, kaj pa. najraje jeste?
-	Sendviče!
-	Zakaj pa ravno sendviče?
-	Ker je vso drugo preveč komplicirano!
-	Kako to mislite, komplicirano?
-	No, ja, julio moraš j osti 2 žlico, meso moraš razrezati in nositi z vilicami v usta. Ravno ta-co krompir. Sendvič pa lahko jes brez tega.
-	Kaj pa vas motijo žlice, vilice in nož?
-	Ja, ha, ha...to terja od. jedca dodaten napor.Pa tudi, kdo bi jih po vsaki jedi pomil in jih pospravil?
-	Pa menda ne jeste štirikrat na dan sendviče?
-	Pa, sevoda...
-	Zakaj pa?
-	Saj sem vam že povedal, da se mi nič ne ljubi.
-Kaj pa potem delate?
-Ja, sedim v naslojajaču. No, ja...Pravzaprav, saj se mi se sedeti ne ljubi.
-Kaj pa delate po službi?
-Stojimipa gledam. Vsake toliko časa se kaj popijem in pojem.
-Pa se vam za tako delo ljubi hoditi v službo?
-Seveda. Pa se kako zabavno je, Kaj ne veste, da imam višjo plačo kakor sef, ki ima mnogo višjo izobrazbo?
-Kako pa to? Saj to se ne bi smelo dogajati!
-Pa se. Za tiste besede, ki mi jih šef natrosi ob izplačilu, dobim honorar.
-Zakaj pa?
-Zakaj? Zato, ker...ja komu pa mislite, da se dandanes še ljubi poslušati ljubega šofa.
Sonja N eraanič, 6.d
BO D E C A rreZa vam odgovarja..........!!!!!!!
Kako najhitreje napišeš spis ali pesem?
Pogledari, kaj so napisali sosedi!
Kakšne so možnosti, da postaneš Prešeren?
Prešerno se smej!
Kje lahko predi ješ are špricanja?
Ge nameravaš :špricat!, je najbolje, da si v bazenu!
Zakaj se špricamo z injekcijami!?
To je nov način kopanja po pariški modi.
S
Žalca j ne smemo sedeti na radiatorja?
Zs,radi nevarnosti požara na naših zadnjicah.
Zakaj table brišemo od zgoraj navzdol?
Si že poskusil v obratni smeri? Ni prepovedano!
Kdo pa si ti v resnici?
Koža, ki povsod sveti in vsakdo se je boji!
Ne bom ti povedal, da sem Janez, kor si tudi ti anonimna!
Pa mi res ne bos povedal, Janez???
Koliko časa bomo šc pospravljali okolico šole? dokler jo ne boste nehali smetiti!!!
Zaljublejana sem v sedmošolca.,(jaz sem iz 8. razredi, ki me sploh ne opazi. Ko,j naj naredim?
Izberi si drugega!!!
Zakaj moramo delati v kuhinji?
Usmerjati se moramo tudi v gostinstvo!!!
V/v
- 5-
K R I Ž A N K A
,	.	J.	,	A	N	K	A
KRIŽ A N K A
K	R	I	Ž	A	H	K	A
	•'j n. ? JZi^C	—7	fcG/R B06	hnn	,NtTA \/fW hviO M | -vA- v'		K. a S. • eh		, Kaz z:A,iM-	oa;w a.lo	P<?rfl	ii	toy^ t-VTCH A/-.A
(->1 A'.'/.-; Z-L-A											V/TCA 9 fc iA7	
Konc NT						^-0 .'£. h<A/ '' > at : A; * • .						
		/A" 'i' Aj‘\r.						j/A '».i !>» c SI. f (•				izn: . ^
\0n <5LM'			■A	f/s,.	i . A\ Uc '-J*' < v- Av			" LOV' At: v-a'j				
tMPLČ-i VsZAk				-rje:."/ >, f> /				A 'c\		AML;:- Oj		
• VAilH-l				•v .. iMit./t- Al J o			A<K :A			r. i •■a <-a t L It		
%	#; //..AV		Al- Til-'.j TA			a!			TVaijl 'V'-'	 'i.L .'-'A			
1 :'Ok.y.t AtrSPL.	.			11F'--A v/ 'bt-Kiin						/ T /A L i-. j.<A	J		m \yy
Enil Luzar

f,



^ i
V-'
; .
. ' ;
: n ! :
—
'i
:zHJ-
"i
-'H*.

i -
-"rd
1.-1
'v :•
.1..
X
-4-
-- ?-
i
i v-'1 1 ■ -j
T43
■ i ■— -—j i' \ i
i'



•v
fA- -
{■.


■.


Oazvoda Davors 7. E Bartelj Bogdana, 6, a Kastelic Alenka., 8. b uidija Mežnar, 8. b Mitja Simič, 7. b Suzana Zevnik, 7. b
Naslovno stran izdelal Davorin Gazvoda., učenec 7. b razreda.
Literarne in likovne prispevke zbrala in uredila predmetna učiteljica Sonja Simčič.
Naklada0. 700 izvodov
Cena; 10
#
Uredniški odbor: Grahek Irena, Bradač Darja, Petakovič Natalija, Nemanič Sonja, Bulc Barbara, Janžekovič Helena, Slamnik Helena.
Odgovorni urednik : Sonja Simčič