DOLENJSKE NOVICE Dolenjske Novice kLajajo Tsak potek; ako : : jo ta dan praznik, dan iioiirej. : : Cena jim jc za ccio Jeto (od aprila do aprila) K, za pol leta r.>0 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in drujje evropske države znaša îÎ'.'jO K, za. Ameriko 4:'50 K. List ill oglasi so plaťujt^jo naprej. A so dopise, naročnino in oznanila sprejema tiskarna J. Krajec nasi. Naši delegati v vojnem odseku. v seji vojnega odseka i)e(''ala sta sc oba slovenska delegata lh\ ŠiiSterSiČ iti ])r. Korošec s pritožbami slovenskega ktiicta proti iiačinu klasiiikacijo (naboj-a) konj 7,3. vojaške ])otrebc. Kakor linano, sc je za klasUikacijo konj dolofiilo samo dva inosca časa, vrbu tega pa zbralo v vsakem sodnem okraju večinoma le po en kraj /a nabor. Tako imajo oddaljeni kraji daljno pot in izgubijo veliko časa po jiepotrebnem. Dr. ňuSterŠiČ in Dr. Jiorošec sta pozivala vlado, naj sc v bodoče zanesljivo tem kričečim nedostatkom odpomore in odredi klasitikacija, kakor jasno zakon zalitcva, po možnosti v vsaki občini. Zastopnik vojaške uprave je obljubil, da se bode ravnalo po željah ktntičkega ljudstva; v kolikor že ni prepozno, se bode to že letos zgodilo. Dr. Korošec je grajal vladno posto-l)anje, ker je vojaška intendanea brez razpisa dobavo lesa za vojaške postelje lli. kora oddala neki dunajski židovski tvrdki. Opozarjal je na lesne zadi'Uge, ki ibi.gotovo 1'avno tako dobro in ceno iz.. vršile dobavo, ako bi se jim \)iki ta po' verihi. (.îledc dobave sena in slatiie je omenjal govornik, da je vojaška uprava sicer šla tozadevnim zadrugam na pomoč; * vujřiska uprava je le prevečkrat verjela lažem raznih izvenzadružnih konkui'entov, vsled kojih je vojaška uprava stavila take pogoje gh;de proveiiijence (odkod je) slame in sena, da se ti pr(;dpisi čutijo ži; kot sikana. Sjilošno pa je pozival luij v bodoče še bolj poverja dobave slovenskemu zadružništvu, ki je močjio dovolj, da zahtevam vojaške uprave primerno zadosti. Dr. ňušteršič je zahteval od vojaške U])rave čim niijnejšega odgovoi'a in 1)0- jasnila glede dogodkov pri G. kompaniji 17. pešpolka v iJelovcn. 1'ovdaija, da je K'ranjee znano izvrsten vojak, ubogljiv, inteligenten, trpežen. Da tudi prenese strogost, v kolikor je glede na disciplino potrebna, da pa ne prenese tiste pretirane strogosti, ki je istovetna s šikano, Moštvo te komjjanije je imelo zavest, da se šikanira. ^Menda je kompanija enkrat bolj slal)o sti'eljala in vsled tega je prepovedal stotnik celi kompaniji izhod po y. uri. Okoli 20 ]iiož se tega povelja ni držalo. Izostali so brez dovoljenja, deloma celo noč, in se tudi vpijanili. To jc gotovo grajati in Jioben resen človek ne bo za-liteval, da bi to ostalo brez kazni. A navedeno moštvo je zadela naravnost drako-nična kazeii od strani vojaške sodnije. Ječa od štii'ili let do dveh let! >íajlažja kazen je liiia za novinca: devet mesecev ječe! Skupaj 45 let in devet mesecev. Ta drakonična odsodba je vzbudila imično pozornost v etdi deželi, zato upravičeno zahteva takojšnjega pojasnila. Delegacije. Ravnokar zborujejo delegacije in ča-soi>isi prinašajo vsak dan ])oročila tega zasedanja. V boljše raniimevaiije poročil oglejmo si tudi mi delegacije bližje. Kakor znano obstoji Avstro-Ogrska nekako iz dveh držav. A^saka ima svoje odgovorno ministerstvo, vsaka se sama vlada in sklepa zase veljavne zakone. Zato je pa ni večje zamere, kakor 0.e se hoče vmešavati Avstrija v Ogrsko, ali i)a narobe, dasi smo najbližji sosedje. To raznierje obeh polovic avstro-ogrske države, katero imenujejo dualizem, temelji na nagodbi iz leta 1S()7. Takrat se je pa tudi od obeh državnih jiolovic v enakt) se glasečih zakonih določil obseg takozvanih skn))ni]i zadev, ki je pravzapi'av zelo ozek in pridržan sklepanju delegacij. Pjvdvsem je skupna vladarska hiša in prestolonasledstvo, ki je vsebovano v pi'agtnatični sankciji. Skupne so jia tudi zunanje zadeve, to so vse zadeve, ki se tičejo razmerja Avstro-Ogrske do drugih držav, /ato imamo sknpno znnanje ministerstvo, ki zastopa na zunaj olie (h'žavni l)olovici kot eno celoto v političnem ali diplomatičnem in trgovskem oziru. Zunanje minister-stvo ima čuvati koristi Avstro-Ogrske v tujili državah in ščititi avstro-ogrske podanike, ki žive v tujini. Zasledovati mora vsak važen političen pojav v tiijijii in takoj skrbeti, da se jjolitika naše države tem novim ])ojavoui primerno preuredi. To ministerstvo sklepa mednarodne pogodbe s tujimi državami večijioma 1)0 zakonitem odobrenju avstrijskega in ogrskega državnega zbora. Da zamore biti miiiisterstvo svoji nalogi kos, ima v tujih državah takozvane poslanike, ki zastopajo našo državo in naše koristi. Zunanji minister inui skrbeti tudi za dobre trgovske odnošaje s tujimi državami. To posredovanju tega miiiisterstva se sklepajo razne jiogodbe, ki omogoČujejo naši trgovini izvoz, tuji jia uvoz v našo državo. V to svrho razpolaga ministerstvo v tujini z lastnimi uradniki, ki se imenujejo konzuli. Druga važna skupna zadeva so vojne zadeve. Itazen domobrancev imata obe državni polovici le skujmo vojaštvo pod poveljstvom cesarja. V tem oziru dovoljuje vsaka državiui ])olovica le vojaši.vo (rekrute) in določa posameznosti o izvrševanju službe, o dislokaciji (krajneiti razvrščenjn) in pre-ski-bi vojaštva in konečno o državljanskih pravicah in dolžnostih vojaštva, ki se ne tičejo vojaške službe. Vse druge vojne zadeve, v kolikor se ne tičejo itak cesarju pridržanega itoveljstva, so skupna zadeva Avstro- Ogrske in se morajo skupno obravnavati. Znnanje in vojno ministrstvo pa potrebujeta zelo veliko denarja, in ker sta ti zadevi skupni, so skupni tudi s tem združeni stroški. Zato imamo tudi skujuio finančno ministerstvo, ki upravlja premoženje, določeno za pokritje skupnih stroškov-Sestava ))roračuna in pregledovanje računov je sanioobsebi seveda tudi skupna zadeva. tUaljo Bledi.) Gospodarstvo. Težavni položaj našega vinstva. Položaj našega vingradnika je skrajno težaven. Leto za letom se bojuje za svoj obstanek i)roti raznim sovražnikom, ki se mu množe, da ni konca ne kraja. Komaj je prestal boj s trtiio nšjo, pa se iiojavljajo v čim dalje večji meri druge sovražne moči, ki mu kvaiijo vinski pridelek in jemljejo njegovo vrednost. 1'ozeba, peronospora, jile-senj, to&\, deževje, vse to prihaja čez naše vinske gorice in uničuje dragocen pridelek. Naravna posledim so naši pičli in revni vinski pridelki. Na deset let pride komaj ena dobra letina in nič ni čudnega, če štejemo prav dobi'e vinske letine po zgodovinsko znamenitili letnicah, ki jili lahko seštejemo za celo stoletje na prstih. Naše vinstvo pa ne tr^ti samo po upiiah in naravnih nezgodah, ampak tudi po drugih sovražnih ^-phvih, A^elik nasprotnik našemu vinstvn je pivo, ki se čimdalje bolj pije po naših krajih in ki dela hudi) konkurenco domačemu pridelku. Svet raje pije v poletnem času prijetno hladilno ječmenovko in ne pra-ša veliko po pristnosti tega pridelka. Glavna iv.č mu je, da jc pijača hladna in čista, postranska pa, če ta umetni izdelek kaj škoduje domačemu pridelku in našemu denarnemu gospodarstvu ali ne. Za to se nobeden ne zmeni ! LISTEK. Materin spominek. (řígotlovioglía slika.) El Eíib, 111. Kako se je začudil Jurij (iratf, ko so mu privedli dva ujetnika mesto enega! Izprva kar verjeti ni mogel, da bi bil Peter protestant, rotem pa ga jc prijela sveta jeza. „Ti protestant'?!" je zavpil, ko mU je Martin na kratko razložil vso stvar. „In (i krivoverec, si se drznil bivati pod mojo streho!" Peter ni povesil oči pred ostrim pogledom proštovim ; ponosno zravnan je stal pred njim. „Ali sc od])oveš svojim zmotam?" „Nikdar!" jo bil odločen odgovor. „V ječo ž njim!" jo ukazal razjarjeni pi'ošt in blat)ei so ga odgnali. „Jiog te blagoslovi, moj siii!" Je,vpil za odhajajočim Vlaliovič. „Tvoje jilačilo v nebesili Ito veliko." Prošt se je obrnil k predikantu. „Torej ti si Vlaliovič?" „T>a, (Ircgor Vlaliovič, oznanjevalec prave božje btisede in razširjevalec božjega kraljestva na zemlji. (Jospod vsemogočni je mene, svojega najnevrednejŠega hlapca, j'azsvetlil in poslal, da oznanujein njegov čisti evangelij, katerega ste vi pokvarili. V svoji jirevidnosti in dobrot-Ijivosti me je poslal tudi k tebi, Jurij (iraff, da te privedeni na pravo pot resnice." IVošt je ostnnel; takega fanatizma ni pričakoval. On, luteranec, skuša njega, prošta, spreobrnili k svoji veri. Proštn so se takoj razpi-šili vsi načrti in misli, s katerimi je hotel predikanta odvrniti od njegovih zmot. Vlaliovič je prihajal vedno bolj v ogt^'M; njegova postava je rastla, oči so se mu iskrile, ko je nadaljeval: „Odpovej se torej svojim zmotam, izgubljena ovčica, in sprejmi nauke Čistega evangelija, ki jili jaz oznanujein! Kraljestvo božje je blizu! Poslušaj moj glas, dokler je čas, zakaj prišel bo dan, ko ne bo . . . „Dovolj, dovolj — nehaj!" ga je v skrajni razbiiijenosti i)rekinil prošt in poklical Martina. „V ječo!" je ukazal; „k Petru ga jiclji! Skupaj naj pričakujeta, kdaj Jima liog pošlje svojega angela, da ju reši!" Spotoma je priulikant še Martiini oznanoval svoj nank, a brez uspeha; I\lartin se mu je le smejal, „Pa bodite prokleti v dno pekla, če nočete slušati moje besede!" je s čisto drugačnim ghisoni zakričal VlahoviČ, ko so sc vrata ječe zapila za njim; zunaj mu je odgororil krohot, potem pa sta bihi predikant in iVter sama. „Zdaj sva v pasti; kaj praviš, Peter V" je dejal predikant, ko se je malo razgledal po ječi. „Nič!" „To je malo! Jaz namreč mislim, kaj ti praviš, na kak način bi se dalo priti iz te luknje'::'" „Na noben način! Skozi okenca ne morete, vrata so pa iz debelega hrastovega lesa," VlahoviČ je zaSkn])al z zobmi. „Pi'okleti Jurij!" je siknil ])olihem, da ga drugi ni slišal, glasno jja je i'ekel: „Torej morava čakati, da naju proštova milost izpusti!" Peter je molčal. „A kako je prost zvedel, da sem jaz na potu v mesto V" „S tem si tudi jaz zastonj belim giav()," je odgovoril drugi: „V torek je ])rišel veliki lilapec od {jrošta in naznanil, da ima ukaz, Vas prijeti," „Zakaj mi tega nisi sporočil?' „Nemogoče! Hlapci, ki so že poprej slutili, kako je z mojo vero, so vedno pazili name in me celo jirisilili, da sem moral ž njimi v zasedo." „Naj bi jih vragi trgali zavoljo tega na večne čiise!" „Amen!" je pristavil Peter. 1 )oleiijski — zlasti jiovonu'Ski in metliški — protestantje so kar besneli, ko so zvedeli, da je njihov pridigar zajirt. Prošt je dobival ogorčena in grozilna pisma, pa v svoji gorečnosti se ni brigal za to. „Zate, o Oospod, in za Tvojo vero vse!" je vzdihnil navadno ter vrgel pismo v ogenj. In niltče nui ni prizadejal nič žalega. Prošt je večkrat obiskal svoja jetnika hoteč ju izpreobrniti h katoliški veri, a zadel Je vselej na tak odpor, da se je kar Čudil. Potem je svoje poizkuse o])ustil. IV. Zaliajajoče solnce je pošiljalo zadnje svoje žarke v celico, v kateri sta bila za-]U'ta VlahoviČ in Peter. Ta dva pa sc jih nista razveselila, amjiak sovi'aštvo je še z večjo silo zai)lapolalo v njunih srcih. „Prokletstvo na prosta!" je klel predikant. „Zunaj sije solnce, midva pa morava tičati v tej luknji, ki je za podgane priîslaba!" „Že peti dan je danes — in kdaj 1)0 temu konec';'!" je godrnjal Peter, vznak leže na bornem ležišču, ki mu je služilo za posteljo in klo]). „Pravoverni zdihujejo po temnih ječah, krivoverei pa se gosté v svetlih dvoranah pri obloženih mizah! — Toda zahvalim Te, o Hog, da je tako. Iz tega spoznam, da se bomo mi na onem svetu veselili v Abrahamovem naročju, dočim se bodo oni pekli v peklenskem ognju." (Konoo sledi.) liojcvati se iiiiatno ^la tudi proti vinu, ki se viK'Ijiijo iz drugih krajev v našo deželo. l\o se od})re Ijckjkranjska železnica, i)0 ta litij se huji, ker Jiova ž^le/.niea odpre pot tudi lu'vaškiiu, oyrskiin in istj'skiiià ciíiieniiti vinom v naše kraje, i'o eni strani boj proti njniatii, po (Iritgi strani boj jtroti iiivu in tujenm viiui, to je položaj, v katerem se danes nahajamo z našim vinstvoui in kateri [jostaja riiudalje tcžavnejši /a obstoj našega vinogradništva. V takih razmerali moram« biti pri-liravljent, da ne propadamo dalje z našim \ iiiogradništvom iu z naŠo vinsko kupeijo. Vinograde smo obnovili in mnogo smo vtaknili vanje, da se je zagotovil nov vinski ])ridelek. Storimo sedaj tudi korak na])rej za zboljšanje našega kletarstva. Naše kletarstvo je danes doeela primitivno, to je, |)ri])rosto in kaže vse premalo tistega razvoja íei najiredka, ki ga opazujemo po drugih deželali. Za dobro letine velja to, za slabe pa ne in teh imamo več kakor dobrih. V slabili letili je tudi pri nas na vsak naéin (»otrcba, da zboljšamo naš vinski pi'idelek in ga najiravimo sjiosobnega za konknrenco in za ugoilnejšo [irodajo. Dandanes se zahtevajo v kujičiji mila bela vina, ki so ]>rijetncga okusa. Ce je bilo premalo soliiea in zaradi tega v moštu premalo sladkorja, ga povsod drugod dodajajo. 'JV sc goiii povsod po iiaprednili vinskih deželah! Tako dulajo Nemci, tako delajo iSižjcavsti'ijci, ètajej'ci in tako moramo delati tudi pi'i nas. Sladkor je najiiedolžnejše in najlivalcžnejše sredstvo za zboljšanje vina v neugodnih letih. Zakuj se ga ne bi tedaj tudi pri nas posluževali, saj smo ravno pri nas tega bolj potrebni kakor po drugih krajih. Vinski zakon, ki ga imamo od leta ]í)n7, dovoljuje sladkanje vin. In tega dovoljenja S(j prav ])riduo poslužujejo iiovsod, kjer so pi'eviilni vinogradniki indohi'i trgovci. Vitiski zakon je v tem ozirii tudi mnogo pripomogel k zboljšanji! vinskega pridelka po drugih deželah. Obžalovati pa je, da sc je začelo prav v zadnjem času delati v tem oziru našim vinogradnikom velike težkoče. Z ministrsko odredbo z d]ie 18. marca 11114 se skuša iiamrei sladkanje vin močno omejevati, i/o naredbi se delajo prvič že različne težave pri prošnjah za dovoljenje takega zboljŠe-vanja in di'ugii za sladkanje mošta samega na sebi. Najbolj nesnxno jia je določilo, da se smejo sladkati mošti Ic v tem slučaju, če imajo manj kakor lii®/o sladkoi'ja in kveČjctiMi do te stojuiije. To novo določilo jo hud udarec, ki ga občutijo vsi zavedni vinogradniki naprednih vinskih dežel. Na Štajerskem se je zaraditega že vršil vinarski sbod v Mariboru, na katei'em so nastopili i-azni govorniki in se pritoževali ju'oti novi ministrski naredbi, ki zamore veliko škodovati domači vinski kupčiji in vsR to le Ogrom na ljubo. Na Ogrskem imajo namreč ugodnejše vinske razmere in nc ]KJznajo teh določil. Tam je sladkanje viua ondotnitii vinogradnikom na prosto dano. Ako se bo pri naših maiij ugodnih razmerali sladkanje vina obtoževalo, bo to le Ogrom koristilo, ki nam že datics delajo iiudo konkurenco s svojim vinom. Zato jia juora ta najnovejša ministrska odredba roditi tudi ])i'i nas glasen odpoi'. Oe tudi nismo vajeni vina sladkati in ga s tem delati bolj sposobnega za konkurenco, vendar se moramo pi'oti takim oviram našega kletarstva upirali, ker nam lahko za bodočnost mnogo škodujejo. Naj se zaraditega tudi naši vinogradniki ganejo za svoje težnje in delajo na to, da se lahko po potrebi poslužujejo sladkaiija mošta. Koli rma[i. Gospodarske drobtine. Vinogradniški tečaj na Grmu jiriredi kmetijska šola v pondeljtik, (hie 1 5. junija in toj'ek, dno Ki. junija s sledečim sjjore-dom. V jiondeljek Iri, junija od 2. do T), ui'e iioiioludne; Najvažticjša dela v vi- nogi'adu. Trtni škodljivci. Žvepljanjo in škropljenje trt. V torek, dne K!, junija od 8. do II. ure dopoluduc: Zeleno cepljenje in ravnanje s cejdjenkami. Izbira gumijevih trakov. Praktično razkazovanje zelenega cepljenja. 1'opoludne od 2. do 5. ure: Traktične vaje v poletnih delih v šolskem vinogradu v Cei'ovcih. Razkazovanje Škropilnic in žveplalnikov. — ICdor se želi udeležiti tečaja, naj sc })riglasi po dopisnici p]'i ravinitoljstvu kmetijske šole na(intui(t)oštaKandija-Kranjsko') do 'A. junija 1.1. Oddaljenim in podpore potrebnim vinogradnikom iz Kranjskega povrne ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta in po l'r)0 K ]ia dan za prehrano. Podporo dobi pa le, kdor za njo pi'avoČasno po dopisnici prosi in se mu jo izrecno dovolila, — Vabimo naše viiiogradniko in iante k obilni udeležbi! Čebelarski teč^j na Grmu pi ircdi kmetijska šola v nedeljo, tlne 7. in itomloljek, dno B. junija s sledečim sporedom, V nedelj o, dno 7. junija od 2. do ure po-poludne: i^ivljenjc in razvoj čebel, Sovražniki in bolezni. Od i, do (j. ure: Izdelovanje domačega iu dzirzonovanega kranjskega panja ter razkazovanje raznih panjev s pniiiiakljivimi satniki, V pondeljek, dne 8. junija od 7. do I i. ure dopoluduc: Oskrbovanje Čobel, Najvažnejše čeheUirsko orodje. Cebeltia paša. Pitanje čebel. i'o-Ijoludne od 2. ilo 4. ure: Ilaziii panji. Vzgoja ]natic. lzd(;lovanjo okvirčkov. Vlivanje umetjicga satja in pritrjevanje z žico. T poraba medu in voska. Pouk bo združen s IjraktiČniiu razkazovanjem v šolskeju čebelnjaku. —■ Oddaljenim in podpore potrebnim Čebelarjem iz Kraiijskega povrne ravnateljstvo potiui stroške do Novega mesta in dovoli 1T)() K podpore lui dan za prehrano. Podporo ilobi iia le tisli, ki za njo po dopisnici do maja [)rosi in ki se nui jo izrecno dovolila. — Vabimo na.še čebelarje iji fante k obilni udeležbi! Politični pregled. Vzroki spora med Mehiko in Zjedin. državami. Zadnjega spora med Mehiko in Zjeditijenimi državami težišče je iskati v ka.])italistiČnih težnjah. V Mehiki so namreč ju'ed kakimi šestimi leti oilkrili veliko izvrstnilt i)etrolejskili vrelcev, ki nadkriljujojo po kakovosti skoro vse drugo. Zato se je zahotelo scveroameriškim miljai'derjem, takozvanomu Uockeťellerjo-vemu trustu „Standard Oil" pridobiti koncesijo do teli vrelcev. Sedanji predsednik i^Iehike JI ucrta, pa se je tej želji odloČilo uprl, ker ni luttííl tako važnih zakladov lakorekoč i>rodati na milost in isemilost Itockefellerjeveimi trustu. Zvito so začeli ti miljardei'ji rovati proti lluerti in s trustovim dcnarjcju netiti upor proti njemu. Žalibog sc je našlo precej vstaških vodij, ki so sc vdinjali zlatemu teletu in liočeji) izdati celo domovino. Iz trte zvit i)ovod Je celo zadostoval, da so soveroameriški vojaki zasedli iiiehikansko mesto Tampico. JvakŠen bo konec se še ne ve, vendar bo najbrž t rust z denarjem dosegel svoje umazano namene, Albanca brez uradništva. Uradiiiki so se bili zamo]'ilt vojnemu ministru Es.sad jiaši ; zato je ukazal, da morajo vsi takoj odkorakati proti Kpirceiii, 1'i'ailniki so zahtevali jamstva, da bodo plače tudi naprej vlekli. Vlada jim to ni mogla oidjubiti, zato so vsi uradniki izstopili iz službe. Dopisi. št. Peter. Prihodnjo nedeljo 17. t. m. bomo ustanovili podi'užnico „Slovenske St raže." Zato [iriliko pride govorit sam predsednik S. S., gosi)od proť. J are. Prav vljudno vabljeni vsi k temu važnemu zboi'ovanju! — „Nevednost ali huskaj'ija", smo si mislili večkrat zadnji; dni, ko smo čuli mi'uira-ujc mnogo davkoplačevalcev. Kaj neki je bilo V I )aveni urad je razposlal precej zgodaj večjim davkoplačevalcem ]ioložuico v svrbo vplačila zemljiškega davka. Za mnoge je bilo to ntikaj novega; ckseku-tojja bolj poznajo. In pričelo se je ugibanje, godriuuije. Glejte, to je vse za nove doklade; dà, so več, to jo nov davek poslaiu-eni v priboljšek . . . Neverjetno, a resnično! Je-li temu kriva nevediiost ali hujskanja? Obojo menda. — Tukajšiija rajfajzuovka bo imela svoj občni zboi" 24. t. m. ob 3. uri pop. (lane vabimo. Pri tej priliki opozai'janio doituu'ine, naj pismeno opozoré ' rojake v Ameriki naj se ne dadč) begati Sakserjevemu „Ghisu Naroda*", ki radi Judeževih procento\' namenoma blati našo pošteno ljudsko denarno zavode. Ďutinio in znamo, da brezvestno agentsko hujskanje ni brezuspešno. — V nedeljo 17. t. m. ob četrti uri pop. bo na licu mesta ob Krki i)omenok radi nameravanega brodu. Prizadeti vaščani onkraj Ki'ke naj se sestanka gotovo udeleže! Vabljenih bo menila tudi nekaj obe. odbornikov iz Šmihelsko, brusniškc in domače občine. — Po Trški gori in Grčevju jc Se precej vina na prodaj. Krivično je. Če nekateri ti'dijo, Češ, novoizvoljeni poslanci z novimi dokladanii so krivi, da je letos vinska kupčija bolj slaba. Vzrokov jo iskati drugod. 1'red novimi dokla-dami Že tudi letos ni bilo prave kupčije. Popravimo, kar se dá popraviti. Mnogi jadikijjcjo, ;ii Dne 19. maja 1914 dopoldno oh 10. url so iiroiia v graiiiui „HreitGuaii" na javui dvužbi 1 stÍBkaluÍ[;a isa seno. C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. 11., dna Siii. rti)ri)a 1«I4. 3i DomaČe in tuje novice. Pogreb preč. g. dekana v Trebnjem so jo vršil v soboto, dne 9. t. m. Pogreba sc je udeležilo nad 1000 vernikov, med temi 32 duhovnov. Truplo je blagoslovil mil. g. novomeški ])roŠt dr. Klbcrt. ('crkveni govor je imel dež. poslanec dekan Lavrenčič. Pohvalno moramo omeniti, da sc je pogreba udeležil tudi sam novomeški glavar in za-sto])niki trebanjske sodnijc in davkarije. Ljudstvo jo iht(! sledilo svojemu dušnemu pastirju na njegovi zadnji poti. — Ke-(piicscat in pace! Poročil se je na Dunaju gospod Kari Horvat, sin tiskarja in knjigarja g. Urbana Horvat v Novem mostu, z gospodično Vilmo W'agnerjovo, — Alladiina poročcncema obilo sreče in blagoslova! Imenovanje. G. Edmund Scholt, sluga na novomeški gimnaziji, ki je imenovan za slugo na T. drž. gimnaziji v Ljubljano, opravlja vestno svojo službo na novomeški gimnaziji že 22. leto in ne 17 let, kakor smo zadnjič pomotoma poročali. Še enkrat prisrčno čestitamo! Poročil se je dne 1L t. m, Anton Zujiančič, posestnik in trgovoc iz Doberniča z gdč. Ano Zalctelj iz Kancnja; vrlemu članu izoiiraž. društva in ])odporncinu članu „Orla" najiskrcnejo častitke. Cesto od Doberniča do Pljuske so pretekli mcsec začeli delati; delo nadzoruje deželni tehnik iz Jjjubljane. Umrl je 17. Jan. t. 1. Janez Lazar, po domače PencČ iz Artnianjo vasi pri Doberniča v stai'osti 78 let; bil je krepak mož, staro slovenske korenine. Služil jo kot, vojak leta 1859. ua Laškem in se jc udeležil leta IBGti- bitko pri Novari. Pokojni je bil dober krščanski oče ter vrl pristaš S. L. S. líil je tudi večletni občinski odbornik in porotnik pri okrožnem sodišču v Uudolťovem, in, kar še posebno pohvalno beležimo, prvi naročnik Dol. Novic v naši ftul. — N. v m. p.! Mladeniči! liakor smo že poročali, so vrši dno 17. maja mladeniški tabor na Slinovici i)n Kostanjevici. Skrbite torej, da bo udeležba Častna! Agitirajte od fanta do fanta! Govori gospod dr. Ogrizek. Železnica^ Novomesto-Brežice. Dne ll.jnaja t. 1. vršilo se jo v občinski pisarni v Kandiji na povabilo državnega poslanca g. prof. Jarca posvetovanje glede Železniške jirogc Novo mosto-lirežico. Vabljeni so bili vsi župani, občinski svetovalci iu župni uradi iz bližnje in širšc okolice, ki so 30 tudi v lepem številu odzvali. (I, drž. poslanec prof. Jarc je pred vsem poročal, koliko je vprašanje o gradnji železnice Novo mesto-Hi'ežice do sedaj na-])rodovalo. Pobija nasprotne laži, čaš, da je ta zadeva za vedno pokopana, ker se uprav sedaj za to železnico zanimajo mcrodajni ki'ogi. Seveda luorajo pa interesenti tudi od svojo strani vse storiti, da se zadeva spravi Čimpreje v tir in vladne kroge o l)otrebi prepriča, liavno ob otvoritvi belokranjske železnice naj se zainteresira Nj, ckscelcnco železniškega ministra za to zadevo in mu naj v to določena deputacija izroči posebno spomenico, 01) jcdncm naj podajo svoje prošnjo na železniško mini-stei-stvo tudi vsa županstva in župni uradi, da sc čimbolj pos])eši rešitev tega vprašanja. Na to se je sklonilo pred vsem poslati na železniško ministerstvo primerno resolucijo (prošnjo), katero naj blagovoli nas deželni odbor podpirati. Po daljšem razgovoru železniškega vprašanja po Dolenjskem sploh se je sestanek zaključil. Razglas volitev odposlancev za občni zbor okrajne bolniško blagajno za politični oki'aj Rudolfovo za dobo 4 tet. Volitve se vršijo pismeno dne 29. maja 1914 od 9. ure do 12. dopoldan v blagajni l)isarni v Uudolfoveni, Pozneje došle glasovnice so neveljavne. Vsak delodajalec dobi volilno izkaznico in v olilno glasovnico za sebe in svoje polnoletno delojemalce, ki so člani bolniške blagajne, katerim ima iste takoj po prejemu izročiti. Volitve so vršc po sodnih okrajiii, iu sicer v sodnih okrajih Rudolfovo, Trebnje in Žužemberk. V sodnem okraju liudolťovo se izvoli po delojenuxlcih 82 odposlancev, delodajalci 41 odposlancev, v sodnem okraju Trebnje izvolijo delojemalci 2 odposlanca, delodajalci 1 odposlanca, sodni okraj Žužemberk do-lojemalei 2 in delodajalci 1 odposlanca. Volilni imeniki so na vpogled v blagajniški pisarni. — Okrajna bolniška blagajna v Rudolfovcm 11. maja 1914, — Makso PetriČ, t. č. načelnik. Cestne zadeve. Deželni tehnik inženir Itallou je trasiral klanec doželne ceste od Toplic do Podturna od 4. do ti. t. m., istotako cesto Brod - Drska, Soteska - Strmolc in Mirnapeč-kolodvor. S korekturo in preložitvami teh cest se bo Šo v tekočem letu pričelo. Za pogorelce, Dne 3. maja 1.1. peljal seje g. dež. odbornik dr. Lampe v spremstvu poslanca Ziirca v Podhosto ter si ogleda] pogorišče. Žiilosttio jo l)ilo viiloti, ko so liog'oi'elci oliiiiiaiii ka/.ali g. dež. odboriiikti liogorišiS; in prosili ])onioči. Takoj di'ii<çL dan je dolo■-/! Cd C ^ "S 'A O) a o rt K» n o ci C S ■ 'P '5 ft rt — p. a rS o r/1 K O >5 ř" OJ ; Q i-i ft pH ft PH >ïS tu >u 'S i/3 rt rt CJ O P M D C 3 'o ft o rt o C (13 ^ i I .2. a N IS o OJ > C rt ^ i o a; C "o o ft X CC 'X et fM íX c' '—I Wî ^ -i! 1—I f-l F-l ^ " ^ „ "-i -O •...... ^rt "p ! : : : : ! : : Î i : : t-^ 00 X X CÍ ri o C* o o o o rHi—It—II—Ir-irH,—ir-i-MíMOIC^T^lfN m C SJ 0) S S O OJ % t> rt Srn S ICJ tu S o ■vi ex o M OJ ^ T Zfj rt ^ ÍM fS M « cn rt rt ÎJ ^ -r: ..-i a; Q O rS ti ^ a si —' OJ 'g PH OT CM m O n p>y: Namen in l'omen cepljenja je znan. Otroci, ki se imajo cepiti, uaj bodo oblečeni za cepljenje v sveža bela spodnja oblačilca (ne nova!) Bolhi otroci iii otroci stari nianjeod dveii mescev sc ne bodo cepili. Treba pa je priti oti-oke, katere se bo vsled bolezni odtegnilo cepljonju, na oeptlno postajo oi)i'aviCit. Naredba C. kr. tninisterstva za notranje zadeve z dne 2ÍI. maja 1912 in odlok c, kr. dež. vlade /a Kranjsko z dne 5. jun. lí)lá, št. 14.421, opozai'ja, da íse imajo dati osebe, ki so okužbam posebno izpostavljene, kakor strežaji iii strežnice javnib in privatnih boliiiškib zavodov, babice, zasebne strežnice bolnikov, mrliški ogledniki itd., večkrat cepiti; zadošča vsakih 10 let enki'at In pri nastojju službe. Kdor teh se bo dal tedaj zopet cepiti, naj se zglasi v ta namen na eni izmed navedenih cepihiih postaj, llinlolfovo-Kandija, meseca maja 11)14. Dr. Jos. Bub, okrožni zdravnik. Na naslov c. kr. orožniškega povelj-niŠtva. l*iiSoteski naDolenjskcm sc združita cesti iz Seniiča iu iz Novega mesta. Skupna cesta od soteškega grada proti Žnžonil)erku gre po tesni ožini med dvema gorama en kilometer po gozdu ob bregu Krke. Ivakor sjíričujcjo nameravani In izvršeni vlomi in tatvine v Soteski, na IHoru in Ajdovcu, je ta kilometer ceste gnezdo in zbirališče 1'a/hčnili potepuhov, ker imajo zavetje v obširiiiti gozdovih na obeh straneh ceste. Tukaj pod cesto je iďi veliki skali tudi brlog, kjer ostajajo ljudje sundjivc vrednosti. Ob toj ccsti Šotorijo i)ogostokrat tudi cigani in odtod nadlegujejo nemoteno vso (ikolieo. Zato bi bila ravno tukaj zelo potrebna orožniška postaja, da bi orožniki posebno po noči, pa tuili sleherni dan pre- iskovali ta kraj. Sedaj to skoro ni mogoče, ker .so orožniki na Tojdicah in v Í^tížem-l)(;rkn preveč oddaljeni. Ako se napravi «1'ožniška postaja v Soteski, bi marsikateri budodeltiik, ki sedaj iz Beloki'anjskega ali od Novega tnesta varno smukne skozi sotesko ožino (posebtio po noči), priš(d v roke [iravici. Prečenska elektrika. 23. aprila 1.1. pop. peljal se je g. dr. t.aaipe v spremstvu g. dež. iioslanea Zurca k lukensketini gradu in si ogledal elektrarno g. Seidla. Iteželni odbor lic bi iiael po izjavi g. dr. Lampeta nobenega pomisleka elektrarno kupiti po pi'imerni ceni; seveda se bi morala ta električna naprava precej izboljšati ozir. električna sila jiodvojiti tako, da bi zadoščala za razsvetljavo Novega mesta, Kandije in Prečne. Izvirek je sicer dovolj moćan, lo jez bi se moral, kakor javljajo izvedenci, dvigniti. Čistilnik za kislo zelje. V četrtek, dne 23. aprila t. 1. ogledal si je deželni odbornik g. dr. Lampe novomeški vodovod ozir. strojnico in izvirk v Stopieab. Zelo se je začudil, ko se nni je pokazal tudi čistilnik (filter), ki je bil zgrajen ob enem, ko se je gradila strojnica. Y čistilniku je našel sedaj sodček kislega zelja. Ta spa-kedrani čistihiik nima torej sedaj druge službe kakor da služi za shrambo zelja. Nevaren igralec. V soboto, dne tega meseca, sta igrala hlapca PočivavŠek in eden metliških postiljonov; prvi je precejšnjo svoto izgubil. Zato je šel za postiljoiioin v hlev — ustavljajo sc jiostiljoni pri Tu-čeku in mu zagrozil, da ga ustreli, ako mu denarja ne vrne. V tem trenutku je pa že počilo in krogla je zletela v po-stiljonovo glavo in ga smrtnonevarno ranila. Storilec jo je takoj pobrisal; roki pravice se še ni posrečilo ga spraviti v varno zavetje. Ranjenca so takoj prepeljali v kaudijsko bolnico; najbrž bo šc okreval. Osilnica pri Kočevju. Tred kratkim so zaprli našega župana Vertiiika, ker je na snm», da je izposloval potne liste v Ameriko hrvatskim podanikom. Obesit se je v gozdu pri Ijjubnem na Štajerskem Auton Ui'liančić, delavec, pristojen v Trelinje v noviniieškem okraju v starosti 30 let. Obesil se jo s trto; pred smrtjo se je pa št; z nožem nečloveško zdelal. Tatovi zopet na delu. v torek ponoči so do sedaj neznani tatovi vlomili v Dolenji vasi pri Venetu, te]' pobrali več obleke, nekaj žepnih ur, prstanov in drugih reči v vrednosti do l-^iO K. To jim pa še ni zadostovalo, ampak ao si poiskali še kaj za želodec, S!i so naprej k posestniku Kirnu in pobrali več prckajenih klobas, masti in soli, potem pa izginili neznano karn v noČ. Tatvine suitdjivi so cigani, ki so se polikali pred kratkim tam v bližini, ttmžjiištvo storilce priilno zasleduje, a dosedaj se jim še ni posrečilo dobiti tičke v pest. Vlomilec s Kranjskega aretovan v Kairu. V Ivřiini so v začetku niai'ca arc-tovali nekega moža zaradi goljufije. Izkazalo se je, da je istoveten z 29 letnim ključavničarskim pomočnikom Karlom Pod-lesnikom,ki je 1'ojeit v Zagorju na Kranjskem in ki je bil že kaznovan zaradi vloma in telesne poškodbe na Dunaju, v tiradcu in Trstu. Sumljiv je tudi, da je izvršil dne 28. oktol)ra lanskega leta vlom v grad vojvodinje Oldenburške v Erlaaju pri Dunaju in v neko cerkev. Pri njem so našli vrednostne papirje, ki so liili svoječasno ukradeni vojvodi Orleanskenm v Palermi. Grozen potres v Sicilgl. Pretekli petek je bil v Siciliji v okolici Katanije grozen potres. VeČ krajev je popoluoma porušenih. Celo brzojavne droge je potres podrl in Železniško progo v daljavi 700 m razrušil. Kraji Linera, Zerbati, Passapomo in Pentssi so poijobiojua porušeni; zelo prizadeti po potresu so ki'aji: Santa Ve-neriim, Santa Maria Amahli, Giiardia in Bongiardo, Po dosedanjih poročilih se ceni število mrtvecev Jia 800, ranjencev pa nad 1(K.)0, Samo v Lineri in v lioneiardu je bilo tddtih 150 oseb. Vojaki so pripeljali s seboj živila in šotore. Rdeči ki'iž je ])o-stavil lazaret. V okrožju Arcii'eale so malone vse hiše in mostovi poi'ušeni. Hiútili jc tudi več železniškili čuvajev in njih rodbin. V Cerbatiju se je porušila bolnišnica; 20 oseb je bilo ubitih Listi so soglasnega mneiija, da je jiotres povzročilo, ker se jo v žndu ognjenika Ktne podsulo več i)odzemeljskih plastij, kareje bil že večkrat neiio-sreden vzrok takih potresov. Prečina. Pretekli četrtek je vlak, ki vozi zvečer v I^jubljano, povozil vola jio-sestniku Alojziju Femeu, S^ol je bil vreden 140 K, Skrajni čas bi že bil, da železniška uprava napravi rampe, da se ne bo dogodilo toliko nesreč. — Zadnji mraz je tudi pri nas napravil občutno Škodo po nižavi, V novi gori se slana — livala Bogu — ne pozna. — Slišimo, da fantje pripravljajo novo igro. Nesreče pri streljanju. Josip Papež, hlapec na Mirni, jc iJOskušal streljati s samokresom. Ker se pa pri prvem sproženju ni vžgalo, je začel preiskavati sanîokres in ga držal z levo roko ])n ustju cevke. Med tem se je pa samokres sjirožil in pognal nni kroglo v dlan. Zdravi se v kan-dijski bolnici, — Franc Gorše, posestnik na Draganjih selili pri Vavti vasi je ustrelil s iiuško, in namesto naprej je odletela patrona nazaj njenni v desno oko, na katerega najbrže ne bo videl nikoli več. Občinski odbor v Turinu je daroval za spomenik Don Bosca, ustanovitelja Sa-lezijancev 2(i,00() K in utemeljuje ta dar z velikimi dobrotami, katere je Don Bosco storil revnemu ljudstvu, osobito i>a šolski iidadini. Letalni polk. Vojna uprava namerava ustanoviti letalni polk, ki naj bi imel osem stotnij. S 1. jidijem se iiremest*; v ta namen k zrakoplovnemu oddelku vsi častniki, ki so tenui oddelku trajno dodeljeni. Častniki in uradniki se bodo nazivali: poveljnik, ))oljski pilot, motorni ali zrakoplovni vodja, letalni učenec, ravnatelj zrakoplovne ali motorne delavnice, ravnatelj plinarne. Podčastniki in moštvo bo razdidjeno v zrakoplovne šoferje, zrakoplovni šoferski pomočniki, rokodelci letalnega parka, rokodele.i delavnice, prvi in drugi strojnik in pomočnik. Lepe razglednice za ustoličenje je založila Slovenska kršč. so(;. zveza za Koroško, Vsak nai'odnjak naj to leto postiže po teh razgled u icah. Neštetoki'at se bo govoi'ilo o ustoličenju koroških knezov! Si>oiiuu na nekdanjo staro pravdo koroških Slovencev sc bo Širil v zadnjo slovensko vas, in ravno razglednice bodo v to najbolj služile. (\îna 100 komadov (3 K, boljše vrste 10 IC, Slovenska ki-šč. soc. zveza v ('ehivcu. Veli-kovška cesta o. Povzročevalec kuge na gobcih in parkljih odkrit. Bernski profesor Stauf-fachej' Jticni, da je po dolgem prizadevanju odkril povzročevalca živinske kuge na gobcih in parkljih. ííivalica je tako majhna, da je niti z najfinejšimi aparati ni mogoče najti ; profesor jia jo je s posebnim načinom odkill. Ako hi se res posrečilo škodljivcu priti na sled, bi bil pač velik uspeh za živinorejce. Krvav majnik v Splitu. Dne 8, uuija so praznovali v Splitu praznik sv. Dujimi;. ta dan sc vrši tudi historična proct:sija, h kateri poživlja siditska Jiiostna (dičina. Proti lU'cpovedi mestnega sveta je korakala na čelu procesije italijanska godba in igmla sajuo izzivalne koračnice. Kadi tega je Številno zbrano ljudstvo začelo izžvižgavati godbo. V tejji hipu pa jo orožnišlvo in iinančna straža z nasajenimi bajotieti naskočila množico in vofi žen in otrok je bilo polmjisnili in ranjenih. Pred Narodnim domom jc prišlo na to do ponox iiih demonstracij ; tedaj pa je skusal župan Ivatalinić pomiriti ljudi in skoi'aj se mu jc to že posrečilo. V tem trenutku pa jiridrvi vojaštvo z ]iasajenimi bajoneti nad Ijinlstvo in na vseh koncih in krajiii so se zadirali bajoneti v ljudi. Nato je izdal glavar ukaz, da se morajo zapreti vse gostilne in kavarne, vsled česar je bilo ogronnio okoličanov brez hi'ane, llazburjenjc je nepo-l)isiio. Občinski svet je brzojavno obvestil namestnika in notranje ministerstvo ter zahteval takojšen odstop glavarja. Kip sv. Urbana na Trški gori. že od nekdaj Častijo pobožni Slovenci sv. Urbana kot varuha in zaščitnika vinskih gorie. V krasidh vinorodnih Slovenskih goricah na Spod. ŠtajrošnjamÍ za dobro vinsko letino. Tudi več iiodrnžin'c sv. Urbana je na Štajei'skeni, kakoi' j)ri sv. Martinu pri Mariboru, pri sv. Kmi, v Pernicah, v Slivnici (L 1(!06) \ii v Do-brovljah frančišk. župnije v Nazaretu ; najstarejša cerkvica sv. IJi'bana ])a je gotovo podružnica Starega trga, ki je bila zidana že 1. 1390. — Pa tudi na Kranjskem, posebno na Dolenjskem, imamo nekaj podružnic sv. Urbaim. Tako na Uor, Teški Vodi župnije Stopiče, v Orabrovcu žui)nije Metlika, na Gor. Vrlipolju župnije Št, .Jernej ; nadalje: Dane pri Ložu in Tominje (Llarije) jiri 11. Bistrici; župnija Vipava pa'^ima kapelico sv. 1'i'bana. Ni čuda, da so si zaželeli tudi vinogradniki in prijatelji goi'ic na 'i'rški gori pi'i Novem mestn, vsaj hip kip sv. Urbana, il katerenui bi se radi zaupno zatekali in ga jirosili za srečo s pridelovanjem vina; saj jc Trška gora že od nekdaj slovela in slovi ne samo po Dolenjskem, ampak tudi izven kranjske dežele vsled svojega dobrega in zdravega vinčka, Že Valvazor piše in zelo hvali Trško goro glede njenih lepih in rodovitnih goric. On pravi : Trška gora je velika gora najboljših vinogradov Jia Dolenjskem, ki dajejo dobro vinsko kapljico in razveseljujejo svoje iiosestnike s sladkim in močnim vinom. In ta dolgoletna želja vse okolice naokrog se bode letos izpolnila. Nabinkoštni pondeljek, to je 1. junija, se bode postavil krasen lesen kip sv, l'rbaïui v prijazni romarski cerkvici na Ti-škl gori. Blagoslovil ga bode velečastiti in milosfljivi gospod pro.št novomeški, dr. Seb. Elbert o!) l(h uri )iii običajni dopoludanski službi božji ter imel ob enem za to slovesnost printeren govor. Pridite tedaj na binkoStni pondeljek vsi novomeški in okoliški vinogradniki, da sc udeležite lepe cerkvene slovesnosti ter priporočite sebe. in svoje vinograde blagoslovu Jiožjemu in priprošnji sv. Urbaiui, kot varuha vinskih goric! — Kdo je bil sv. Urban? — Sv. Urban 1. je bil pai)ež in po svoji narodnosti Himljan, Za časa vladanja Aleksandra Severa (222 —225) je nniogo ljudi vsled svoje učenosti in svetosti jtildobil za sv. katoliško cerkev. Med drugimi je pokristjanil tudi Valerijana, moža sv. Oecilije in Tibureija, brata Valerijana, ki so vsi umrli mnče-niške snu'ti. Sv. Url)an jc vladal sv. cerkev šest let, sedem mesecev in štiri dni. Umrl je mučeniške smrti 25. maja leta 230 jio Kristusu, na kateri dan sc obhaja tudi njegov praznik. Obrazuje se v papeževem ornatu z grozdom v roki, ali [la s trto, ovito okolii palice. Vsled ]ijegove velike svetosl.i in vsled njegovega slovitega modrega vladanja si je za njim še sedem papežev jiridjalo njegovo ime. Zadnji papež Urbati Vili. je vladal 1(523--1 (i 14, (Konoi; pnliodnjii;,) Belokranjski - vestnik. - v Križevski vasi pri Metliki je umrl znani mlinar in jioscstnik Jure Laušin. — N. p v. m. Seml6. Preložitev klanca pod cerkvijo na deželni cesti in cesta na kolodvor se, kakor slišimo, v kratkem razpiše. Občni zbor vinarske zadruge v Metliki S(1 jc vršil v iiedelju 10. t. m. v dvorani liraniliiictí in posojilnic»^. (Ull)or in iiiidzorništvo i/volilo m jo clusediiiijr, Ijiaguj-iiifarjciii i>a ji^osi). Ignac Koren iz Metlike. Kedor želi dobro in pristno belokranjsko vino. olji ne naj se na „\'iiiarsko zadrugo v .Metliki", katera ]nii preskrbi oil svojili zadružnikov pristno in zanesljivo kapljico. Lokvica. Seja „Slov. kat. i/ol)i'ažc-valnega društva" se vrši i)riIiodnjo nedeljo t. j. 17. t. ni. ob ]ieti uri v društveni solji. liadi važnosti, se vabijo k tej seji tudi odseki. Iz Črnomlja, (b'lorijanova slavnost.) Črnomelj, starodavno in castito mesto, ki v svoji okolici brani veliko spomenikov iy, rimske dobe in je bilo za turških časov močna trdnjava s .stolpi in dvojnimi vrati, zavarovan po dveli, na vzhodni sti'aiii stekajočili se potokih, hahinji in Dobličici, na zapadni strani s prekopom, jarkom in dvigajočim se mostom, iicgar shîdovi se še zdttj i)oznajo pri kapelici mat. liožje jiad mlinom, sc je tudi letos pokazal v svoji starodavni lepoti na Florijaiiovo, ki jc od ])radavuili časov mestni praznik. Kakor Valvazor pripoveduje, so Turki juestccc sedemkrat oblegali brez uspeha. A česar ni doseglo niti ko[)ito turškega konja, niti kriva sablja, to je izvršil silni plamen ognja in jc mesto dvakrat do tal vpepelil. Od tedaj je v mestu zaobljubljen praznik sv. Florijana, ki ima na desni strani Žiijnie cerkve svoj altar in ga Čriio-maljci posebno častijo. Tudi letos mesto ni zaostalo v tekmovanju, kako bi dostojno ])oi;astili ta imendan svojega zaščitnika. Že na predvečer so ognjegasci čistili gasilno orodje in brizgalnice ter z venci in cvetkami krasili vodometne priprave, ter jih postavili v red pred „komendo" in cerkvijo. Zjutraj ob polšcsti je slovesne ňnmr-nice s i»eto sv. mašo opravil dotiiači g. župnik pri Marijinem altarju ob obilni udeležbi meščanstva. Dj-iiga sv. maša. tiha, za starčke in onemogle se je opravila ob osmi uri in tretja slovesna ob deseti uri pri altarju sv. Florijana. Slovesno pritrkavanje ubranih zvonov, liaterih največji je bil kupljen z darovi župljanov 1. 1848 v zahvalo za odpravo desetine in tlake in ki se odlikuje pri svoji pi'imeroma nizki t(;ži (24 siotov) z izredno ïuoflniin glasom, da se lahko meri po mogočnosti zvoka z dvakrat težjim semiškini zvonom — jc zvabilo v romanskem slogn zidano in okusno preslikano, do 700 let .staro ccrkev sv- l'etra, k sla^-nostni darit.vi sv. maše pred ozaljšanim altarjcm sv. Florjana, katere sc je udeležila vsa jw-žarna hramba korporativno z mestno godbo. Lepo cei'kveiio petje pod vodstvom g. organista ňilerja je slavnost povečalo. To sv. ]naši so sc vrli črnomaljski ognjc-gasci, ki so i ])o spj'etni rabi gasilnega orodja, kakor tudi po telesni čilosti in nesti-ašljivosti med-gašenjem ognja si)lošno na dobrem glasu, uvrstili v red in vrste ter z godbo na čelu korakali v obiioiJu Ijo mestu po glavnem ti'gu mimo okrašenih brizgalnic ])o dvcli stranskih ulicah tci' tako dali duška svojeiiui veselju in v veliko zadovoljstvo oduševljene črnomaljske mladine. Ta je po st.ari navadi korakala na Čehi in kazala svoje nejiritajeno veselje nad nastopajočo pomladjo ob spominu na tri mogočne zaščilnike tega mesta: Sv. 1'eira, Marije Device in sv. Florijana. Ta dan mesto jirazniije s popohiim počitkom. To popoldanskih večcrnieah se jc godba zbrala pred hotelom „Lakner" tiT pod vodstvom spretnega kapelnika zaigrala več komadov naroilnih ]>esmi in koračnic, katere je občinstvo z vidnim zanimanjem poslušalo in z odobravanjem spremljalo ter se neprisiljeno radovalo i lepega dneva i prijetne zabave na domači svetek. iz Adlešič 11. maja. V zadnjetii do-jiisu sem omenil, da se bo prikazala na dan otvoritve helokr. železnice v Črnomlju morda tudi nekdanja nevesta iz Adlešiii v stai-. nár. nošl. Naj omenim še, da bo imela razuii starinskega vcnca in nájileta na glavi, tudi še parto na čelu, in da jo bo spremljala tudi „podružnica'' ali tova-rišica. Za muzej ])a imamo samo iz Adlešič pripravljene tele predmete: zabunec, kožuh, t.]'i različne peče, štiri jalbe (avbe), tri tkanine (ženske pase), rimske naroke iz ovčje volne, Štiri pare letnili JUirokov, jopo iz ovčje volne, čemer (nsnjat moški pas), tri različne čutare, dva otirača, med temi je jjosebno zaiiimiv stari otirač zaradi ornamentike, več različnih vřeten, nekaj starih slik na steklo, in večjo zbirko „pisanič" (piruhov), ki bo prav zanimiva. Tudi iz Jîojanec imamo že več predmetov, kakor i»régačo (predpasnik), dva različna torbaka (moški torbi), tkanico ali pas, kar nosijo naši pravoslavni Hojančani in 5c več drngih predmetov. Tudi iz živalstva bi pokazali lahko nekatere belokr. zanimivosti, kakor kanjulia (kačarja), ki jc beioki. orel, srsenarja, kanjo, divjç mačke, sive čaplje i. dr. l'paino, da bodo jioslali tudi iz drugih krajev, posebno iz Metliškega okraja, kaj zbirk, da bo muzej toliko bolj zanimiv. Ameriški novičan. Žiipnik lioeckman, ki sc jc veliko trudil za ustanovitev slovenske župnije na A\'illard-u Wise., je umrl v bolnici po dolgi bolezni. Slovenci ga oliranijo v hvaležnem spominu. — A' .lolietu lil. je 18. aprila nmrl 79 letni oče znanega joliet-skega veljaka Ant. NemaniČ-a, Pokojni je bil rojen na Lokvici pri Metliki, ter iji[ poročen s Katarino roj. Škof. JVed Ki leti sta prišla v Joliet k svojim otrokom, ki so se že davno prej tam naselili. Najstarejši sin Janez sc jc vrnil, ter doma prevzel očetovo posestvo. Rajnega soproga Katarina je se Čvrsta ženica. To njem žaljuje mnogoštevilna rodbina, dalje 31 vnukov in ň pravnukov. Tudi brat Katarine, farmar Škof iz Brownsa Jowa je prišel k pogrebu; ob katerem so gin-Ijivo peli slovenske žalostinke. — Kakor je razvideti iz polemik v ameriških slovenskih časnikih, zelo škodujeta našim rojakom brezverski listi „(ilas Svobode", „rroh;t;m!(;" in „Olcvehinilska Amerika". „Iludečkarji" zelo podivjajo, zgube vero in zatajé tudi svojo Jiarodnost. Kakoi' že poroCano, so Zvezne dr-žavCdne 21, aprila zavzele v Mehiki obmorsko mesto Vera Cruz. V bitki je bilo mnogo mrivili in ranjenih. IMcd ranjenci se Čita tudi ime mornarja Slovenca d. F. ricše. — V lîroekwayu Min. je velikonočni })ondcljck mil. škof dakob Trobec v navzočnosti več slovenskih duhovnikov blagoslovil nove orgije, ki stanejo 2000 dolarjev. — Na velikonočno nedeljo je umrl v t^evelandu 31 letni fant Anton ^uliČ. liil jc don]a iz vasi Osterc pri Kostanjevici na Dolenjskem. — Dne 31. aprila je umri v (Jlevelandu Josip Jernejčič in zapustil vdovo s sednn'mi otroci. Loma je bil iz vasi (iloboko pri Zagradcu na Dolenjskem. Brezposelnost v Ameriki. Zadnje štiri mesece se je vrnilo iz Severne Amerike v razne kraje okrog 400.0()() delavcev, ali dvakrat več, kakor lansko leto. Samo v Newjorku jc 350.000, v (Jhicagu 300.000 ljudi, ki ne morejo dobiti iiol)enega dela. VeČinojiia so to ])riseljenci iz Evrope. Jako veliko število jili je šlo peš jiroti vzhodu do lukc, ker niso več imeli denarja za vožnjo! V vseh ainerikanskili listih je citati op(;tovane pozive deiav(;em, naj ne hodijo v Ameriko, ker tam ni dela zanje. Vse preveč ljudi išče sreče in denarja v Ameriki, ki se je izčrpala in ne more rediti tako ogromnega števila domačinov in priseljencev. V New-Yorku, kjer imajo Slovenci 11 raznih društev, nameravajo zidati „Slovenski dom", ki naj bo središčno zbirališče ondotnili I'ojakov, — Statistični urad v Washingtonu jc objavil število prebivalstva Združenih držav, ki znaša i)lizo 92 milijonov. Največja tiiesta so: Nc\v-Vork s 5,324.539 pretnvald, Chicago 2,393.325 1'hiladelphia l,()r)7.810. Nad pol milijona ima Sest mest. Loterijske številke. GRADEC, 14. maja G7 68 90 35 71 Posredovanje dela. 0]>ekai-ske dela\'ce išče Franc Klemen, posestnik v Čermosnicah. Brez vseh stroškov "VQ in nu ííRto jiTiproEt naCin, hí pripravi labko Tsakdo, po iiiojûm cHVOdilii, i/vrsino sredstvo /a l'uat laf=, brkov ia obrvi, toT pToti i/-padanju l(i8. Kdor je pleša«!, a iim lasne Itoreniiiice 5e niso iiopoliioiua iKumrlc, temu zraeto novi lanjo. No kuimjte dingili, a iimlovrednih iioniađ íd ni!izil, katere velljujcjo ra/ni Kleparji. Za unvoililo je poslati 12 jinauik po io vinarjev. — Franc Horvat, Kereujak, ptót.t: Juršinci pri Pliiju, Štajersko. Listnica upravništva: Vclecenjene gospode, kateri tiatii pošljejo kakepa naroĚnika, iiijudoo prosimo, (ia nam tilňgovolijo dotiř-nega naroíniku nataníen chbíov mtpieali, ker se natii dnigaéo vraíajo listi z opomlo : „Našlovljcocc, ne/.nan," U. Kr. floTVat v Kovenjakii, p. .Inrš oei pri l'litju ; Vaše naznanilo lii stalo v sodunji velikosti za petkrat 7 kron 50 vin. Na prodaj ali v najem se odda lliša, pripravna za pekovsko obrt. Hiša je pri farni cerkvi, katera sc bodo sedaj na novo zidala, in kjer do setîaj šo ni nobenega peka. — Voč pove lastnik Franc Krevs, pos. in gost. Vrhpcč št, 18, p. Mirnapeč. ZAHVALA. Dne 30. aprila t. 1. i)ogorelo je podpisanim poscstnikojiiv Podhosti pri Toplicah na Dolenjskem 26 stavb, zavarovanih ])ri C. kr. zavarovalni družbi Avstrijski Feniks. Cenitev vršila se je iicmudoma in v našo popolno zadovoijnost po generalnem za-stopu tc drnžbe v Ljubljani, tako, da si štejemo v dolžnost, se za to kulant.no postopanje zahvaliti ter družbo vsestransko priporočiiti, Podhosta, dne 3. maja 1914. Franc Janežič Andrej Turk Jernej Poglajen Janez Zupančič Josip Šercelj Alojzij Štrajnar Jožef Auguštin. Prav dobro in lepo apno ima na jirodaj vsak mesec dvakrat od zdaj najirej do okolu sv. I\Iihela Jožef Lavriha, ^^^^ Nemška vas pri 'J'rebnjem, Dolenjsko. Odda BĐ s 15. majem V najem liisa v lliulolfovcm šolska ylica 67 za samostanom. — Vprašanja na Papež Mici, Temeavar, Josef-ter Nr. 8. 11. St. Ungarn. 32 Deček in deklica najmanj U let stara, se sprejmeta v manufakturno trgovino Karola Barborič v No^' em mestu. 22-0-2 S5-3-2 se takoj sprejme, ki ima veselje do kleparstva. Star mora biti 14 let in iz poštene hiŠe. Več iiovc uiiravnistvo Dol, Novic. 13-G-5 Advokat D'^ Ignac Malneric e otvopil svojo pisarno v Novem mestu, Glavni trg nasproti trgovine Ogoreutz. 26 Preklic. 31 Naznanjam, da nisem plačnik za dolgove, katere naredi moja žena Alojzija, hčerka Alojzija in aia Andrej. Janez VirSček, poscstnik,Vcl. Bučna vas, p.Bršljin. KEIL»J LAK najboljši lak za tlii i/ niohkc^a lesa. Koil-ova iiulft prevlaka («laKura) y.a. umivalne IIIÍKO itO v. Keil-ova pasla za fovljo 30 v, Keil-ov iak za zlatenje okvirjev 10 v, Kcil-ovo Icščilo Ka jjùdo ííO v, Kcil-OV lak /tt klobuke v raïliênili barvali ima vcdoo v zalogi tvrdka: J. Picek, Novo mesto. Čtnomeli: -^nton Zurc. Idrija: Val. Laiiajno. Kamnik: I. Totok. Kočevje: Fran!! Lo.y, Kranj: 1'Vanc Dolene, Ljubljana: LeakovCR it Moden. Skof/a Loha: M. ^igon. Zagorje; Hih. Ji, íHibelĚiě, Radovljica: Otto Jloman. 21-0-2 Noto mesto Glavni trg 65 Vljudno se naznanja otvoritev 2IÍ-4-2 A. DRAME Novo mesto Glavni trg 65 rriporoeajo se vsi modni predmeti, šivalne jiotrebščine, stezniki, ki se perejo, kakor vsako drugo pci'ilo, ne da bi se odstranile vloge (jamči se za vsak kos), moderne bluze, damsko in moško perilo, najmodernejše kravate, otroško higijenično perilo „Tetra", toaletna mila in perfumi, prvovrstne kakovosti. NaroČila se izvršujejo točno. Popolnoma varno naložen denar. fe t za Kauilijo in okolico, reg. zadr. z neom. zavezo == V lastnem domu v Kandiji hprejcma hranilne vloge od vsacega, če je njen ud ali ne, ter obrestuje po O l-O-ti na leto brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz svojega plačuje.