cena 10 dinarjev glasilo socialistične ZVeZG delovnega ljudstva titovo veienje 2 iuniia 1983 številka 22(686) J ' Dobrodošlica udeležencem vlaka Nekoč, v najtežjih dneh naše zgodovine, je slovenski pesnik zapisal: »Črni vlaki vozijo v noč ...« in s tem ponazoril nasilno razseljeva-nje Slovencev — domoljubov na vse konce sveta. Ker ni bilo dovolj prostora v koncentracijskih taboriščih, so si nacistični voditelji umislili še preseljevanje Slovencev v Srbijo, misleč, da bodo na ta način še bolj zdesetkali slovenski narod. Prepozno so sprevideli, da se bo to zločinsko dejanje obrnilo v nasprotno akcijo — v skupni boj ljudi različnih narodov proti nacizmu. Niso računali na to, da v Srbiji živijo ljudje, ki so pripravljeni svoje ognjišče, skorjo kruha, svojo usodo bratsko deliti z onimi, ki so bili iztrgani iz svoje rodne grude. Skovalo se je trajno prijateljstvo in neomajna odločitev, da je potrebno to bratsko prijateljstvo krepiti med vsemi narodi in narodnostmi v podjar-mljeni domovini. Bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov je ena od tistih velikih pridobitev socialistične revolucije in narodnoosvobodilne vojne, na kateri sloni trdnost večnacionalne skupnosti jugoslovanskih narodov. Črni vlaki so nehali voziti, zamenjali so jih vlaki prijateljstva, ki povezujejo že drugo generacijo nekdanjih pregnancev in njihovih gostiteljev. Vlak bratstva in enotnosti, ki vsako drugo leto vozi enkrat iz Slovenije v Srbijo in drugič iz Srbije v Slovenijo, je le manife-stativna oblika tistega, kar je bilo izkovano med narodnoosvobodilno vojno in se je krepilo ob izgradnji naše socialistične skupnosti. Ta manifestacija prijateljstva je postala trdna vez sodelovanja tistih, ki ljubijo svoj narod, svobodo ljudi, ki želijo zavestno vplivati na to, da se nikoli več ne ponovi in ne preizkuša tisto, kar je bilo s krvjo pridobljeno. Jutri pripelje v Slovenijo že 21. Vlak BIE. V občini Velenje bomo sprejeli preko 50 udeležencev Vlaka BIE. ki bodo 4 dni v gosteh pri svojih prijateljih, znancih in nekdanjih medvojnih pregnancih. Skupaj z njimi bomo obudili spomine na tiste težke dni, ko se je kovalo naše trajno prijateljstvo. Naša dolžnost je, da jim izkažemo in vrnemo vsaj del gostoljubnosti, kakršne so bili deležni naši ljudje v Srbiji, ko jih je okupator izgnal iz svojih domov, pa tudi tisto gostoljubnost, ki smo jo deležni vsakikrat, ko Vlak BIE pelje iz Slovenije v Srbijo. Obveza vseh nas je, da to veliko pridobitev iz najtežjih dni naše zgodovine še bolj okrepimo, zato da bi krepili Titovo Jugoslavijo, da bi se oddolžili vsem, ki so žrtvovali tudi svoja življenja, da se je zavedno prekinila usoda črnih vlakov. Dragi prijatelji — Žika, Dušanka, Slobo-dan, Ruža, Milica, Djor-dje, Milivoj, Svetlana, Mišo, Biljana, Periša, Jovan ... dobrodošli v Titovem Velenju! Dobrodošli med svojimi, med prijatelji in znanci! Tone Šeliga 0 razmerah v Gorenju Izvajanje sanacijskega programa Gorenja TGO in spremljajočih ukrepov je bila ena izmed točk 9. seje predsedstva OS ZSS Velenje. Kot je znano, je odbor samoupravne delavske kontrole delovne organizacije Gorenje TGO 11. maja podal skupščini občine Velenje pobudo za uvedbo začasnega ukrepa družbenega varstva v Gorenju TGO, v delovni organizaciji Gorenje Promet Servis in v sozdu Gorenje. Razlog za to pobudo je bila ocena, da sanacijskega programa za Gorenje TGO, ki so ga sprejeli avgusta lani, ne uresničujejo dovolj učinkovito, da kasni priprava novega sanacijskega programa in da je sedanji gospodarski položaj tovarne gospodinjske opreme takšen, da ne more biti nobenega odlaganja glede izvajanja učinkovitejših ukrepov in izvedbe potrebnih kadrovskih sprememb. Ko so obravnavali na seji konference osnovnih organizacij zveze sindikatov v Gorenju TGO, pobudo samoupravne delavske kontrole in predlog poslovodstev Gorenja TGO, Gorenja Promet Servis in Gorenja sozd, so med drugim ocenili, da lahko skrbno pretehtani začasni ukrepi družbenega varstva pripeljejo do hitrejšega in učinkovitejšega razreševanja sedanjih težav, še zlasti pa lahko pripomorejo k večji notranji učinkovitosti, hitrejši izvedbi kadrovskih okrepitev, hitrejšemu spreminjanju odnosov z Gorenje — Promet — Servis in hitrejšemu uresničevanju ter krepitvi vloge sozda in OZD skupnega pomena. Člani predsedstva občinskega sveta so podprli pobudo za pripravo in sprejem ukrepov za učinkovitejši in konkretnejši pristop k izvedbi sanacije. Pri tem so menili, da bi bilo možno ob popolni angažiranosti poslovodnih organov, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij doseči sanacijo tudi brez ukrepov družbenega varstva, vendar sedanje razmere oziroma ekonomski položaj v Gorenju terja takojšen, učinkovit, celovit in usklajen pristop v vseh delih sozda. Ob sprejemu ukrepov je treba upoštevati realno povezanost in soodvisnost med TGO in GPS, Interno banko, delovno skupnostjo sozda in Gorenje Razvoj-Raziskave, torej mora biti — so poudarili — nacija TGO, sanacija razmer v sozdu, med TGO in OZD in delovnimi skupnostmi skupnega pomena. Člani predsedstva so podprli tudi' pobudo samoupravnih organov Gorenje TGO in Gorenje-Promet-Servis, da se oblikuje začasni poslovodni odbor na nivoju Gorenja sozd in začasni poslovodni odbori v delovni organizacijah Gorenje-Promet-Servis, TGO, Delovni skupnosti skupnih služb sozda po potrebi tudi v drugih, razen v Raziskave-Razvoj. Pri pripravi predlogov začasnih organov in njihovih pristojnosti je treba, postaviti — kot so dejali — pravo mero med nujnimi ukrepi, ki naj zagotovijo učinkovitejšo sanacijo in med ukrepi, ki pomenijo omejitev samoupravnih pravic posameznih organov. Takšne ukrepe narekuje predvsem težak ekonomski položaj Gorenja TGO, zato je po mnenju članov predsedstva nujno potrebno, da se pripravi celovita informacija o materialnem položaju TGO in Gorenja Koerting in da se s tem položajem seznanijo tudi vse ustrezne ustanove v republiki, da se tudi od njih zahteva učinkovita pomoč oziroma rešitve, ki naj zagotovijo načrtovano proizvodnjo, uresničitev novih programov ter s premostitvijo dosedanjih obveznosti omogočijo delavcem Gorenja uresničitev sanacije OZD in zagotovitev socialne varnosti na osnovi lastnega dela. Člani, predsedstva so tudi pooblastili delegata za družbenopolitični zbor, da se zavzema za take ukrepe, ki bodo zajeli celovito obravnavo problematike in ki bodo jasno razmejili odnos med začasnimi in samoupravnimi organi. Osnovne organizacije in organi samoupravljanja v Gorenju morajo odkrito oceniti vzroke za premalo učinkovito izvedbo sanacije in vztrajati, da je sanacija TGO možna le v sklopu celovite sanacije razmer v sozdu. Vodstva osnovnih organizacij sindikata si morajo prizadevati da bodo delavci o vsem kar najbolje obveščeni. Člani predsedstva so seveda podpri tudi stališča in sklepe seje konference osnovnih organizacij sindikata Gorenja in predlog ukrepov družbenega varstva Izvršnega sveta skupščine občine Velenje. Poudarili pa so, da je treba zagotoviti ustrezne razprave in ustrezno informiranost o tem, v DPO in delegacijah za zbor združenega dela. Izvršni svet SO Velenje Predlog začasnih ukrepov družbenega varstva Na torkovi izredni seji so člani velenjskega izvršnega sveta predlagali predloge začasnih ukrepov družbenega varstva za sozd Gorenje, delovno skupnost skupnih služb sozda Gorenje, Gorenje TGO, delovno skupnost skupnih služb Gorenje TGO, Gorenje Promet servis in njegovo delovno skupnost skupnih služb ter interno banko in njeno delovno skupnost skupnih služb. O teh predlogih bodo razpravljali tudi delegati Šaleška dolina Delovni čas Na ponedeljkovi seji so člani predsedstva Občinskega sveta zve-' ze sindikatov Velenje spregovorili tudi o izvajanju delovnega in obratovalnega časa ter o pripravah glede na spremembe po 25. septembru, ko bomo znova premaknili urne kazalce. Člani predsedstva so poudarili, da je bil v naši občini pričetek delovnega časa najbolj enotno urejen v primerjavi z drugimi, zato so menili, da bi s tako enotno urejenim časom nadaljevali, še zlasti, ker doslej ni bilo nobenih posebnih težav. Spomladi 1984, po enem letu, pa bo lažje ugotoviti dobre ali morda slabe strani tako urejenega delovnega časa. nama Veleblagovnica Titovo Velenje vseh treh zborov velenjske občinske skupščine na današnji in jutrišnji seji. Omenjeni predlog so člani izvršnega sveta predlagali, ker se v Gorenju že tretje leto ponavljajo in večajo izgube v poslovanju. Poleg tega so v delovni organizaciji Gorenje Promet servis v letih 1982 in 1983 nastale izgube v poslovanju, ki so tesno povezane z izvajanjem sanacijskih programov v delovni organizaciji TGO Gorenje ter s poslovanjem podjetij v tujini. Med ukrepi je zapisano, da se odstavijo kolektivni poslovodni organi vseh omenjenih delovnih organizacij, sozda in delovnih skupnosti skupnih služb. Prav tako se začasno omeji uresničevanje pravic delavskega sveta in izvršnih organov sozd Gorenje in vseh omenjenih DO in DSSS v določanju poslovne politike in ukrepih za njeno izvajanje in izvajanje plana sestavljene organizacije s tem, da so sklepi veljavni le s soglasjem začasnih organov, in sicer na področju dolgoročne poslovne politike, razvojne tehnologije in investicij, organizacije in informatike, finančne politike, zunanje in notranje trgovine ter poslovnih enot v tujini. Začasno se omejijo pravice delavskih svetov tudi na področju kadrovske politike ter imenovanja in razreševanja poslovodnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili. Za sozd Gorenje so predlagali 12-članski začasni kolegijski organ. Za predsednika tega organa je predlagan Herman Rigelnik dosedanji član republiškega izvršnega sveta in predsednik komiteja za industrijo in gradbeništvo. Za člane tega organa pa so predlagani: Rafael Martinčič (razvojno področje), Jože Zagožen (organizacija in informatika), Jože Stanič (finančno področje), Milan Podpečan (vodja Gorenje Dunaj), Janez Žagar (kadrovsko področje), Andrej Kržič (plan in ekono- mika), Ivo Draušbaher(namenska proizvodnja), Janez Miklavčič (odgovoren za DSSS), Marko Vraničar (notranji marketing in kooperacija) in Marjan Osole (proizvodnja). Za Tovarno gospodinjske opreme Gorenje so predlagali 7-članski začasni kolegijski poslovodni organ v sestavi Aleš De, (predsednik). Oto Slemenik, Anton Glušič, Slavko Korošec, Jože Kuder, Albin Repše. Za začasnega vodjo delovne skupnosti skupnih služb sozda Gorenje je predlagan Janez Miklavčič, za vodjo delovne skupnosti skupnih služb Gorenje TGO pa Slavko Korošec. Za začasnega individualnega poslovodnega organa Interne banke Gorenje pa je predlagan Ivan Vi-težnik. Začasni kolegijski organi upravljanja sozda in delovnih organizacij morajo pripraviti, kot je zapisano v predlogu ukrepov, analizo stanja v sozdu, delovnih organizacijah in to-zdih, analizo družbeno ekonomskih odnosov znotraj sozda in delovnih organizacij in tudi v širši družbeno politični skupnosti, izdelati morajo sana-cijskeprograme ter pripraviti smernice za prestrukturiranje proizvodnje. Zagotoviti morajo čim manj moteno tekoče poslovanje, ki mora imeU osnovo v izvozni naravnanosti. Poleg tega pa morajo analizirati tudi delo delavcev v vseh okoljih ter pripraviti predlog kadrovskih rešitev tam, kjer delavci iz subjektivnih vzrokov ne izpolnjujejo načrtovanih del in nalog. Seveda pa imajo poleg tega še vrsto drugih pomembnih nalog. Člani izvršnega sveta so se strinjali z utemeljitvami in predlogom ukrepov družbenega varstva in jih tako predlagajo v sprejem delegatom na današnji in jutrišnji seji skupščine občine Velenje. Zahtevah pa so še, da je potrebno na skupščini opredeliti tudi odgovornost do dosedanjih poslovodnih organov oziroma prikazati objektivne okoliščine ukrepanja oziroma neukrepanja proU njim. Poudarili so tudi, da je potrebno predlagane ukrepe nemudoma sprejeti, ob tem pa je potrebno nameniti vso pozornost dobremu obveščanju o vseh dogajanjih, še posebej delavcev v neposredni proizvodnji. Titovo Velenje Seje zborov skupščin Delegati, posebno zbora združenega dela. ki bo zasedal jutri, imajo precej obsežen dnevni red. Tako bodo obravnavali predloge nekaterih spremljajočih aktov k resoluciji o izvajanju družbenega plana med katere sodijo usmeritve na področju zaposlovanja, kmetijstva, politike cen, davčne politike ter na področju delovanja krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Delegati bodo spregovorili tudi o izvajanju družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Velenje. Ta je bil sprejet pred dvema letoma, vendar pa smo doslej to sicer izjemno pomembno nalogo dokaj nedosledno uresničevali. Delegati bodo spregovorili še o osnutku samoupravnega sporazuma o oblikovanju in zagotavljanju sredstev za odpravljanje posledic nastalih zaradi naravnih nesreč v občini Velenje v tem srednjeročnem obdobju ter obravnavali predlog družbenega dogovora o usmerjanju sredstev temeljnih organizacij namenjenih za urejanje pogojev življenja delavcev v kraju bivanja, po domicilnem principu. Na dnevnem redu je tudi poročilo o delu občinskih upravnih organov ter o nalogah, ki jih morajo uresničiti v letošnjem letu. Delegati pa bodo obravnavali še zaključni račun proračuna občine Velenje,-osnutek odloka o poslovnem času na področju prodaje blaga na drobno, gostinstva tn obrti, predlog odloka o zazidalnem načrtu Šmartno II — jug, osnutek odloka o določitvi zemljišč, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Gorica — vzhod in osnutek odloka o cenah za geodetske storitve Mozirje Kadrovska in štipendijska politika Jutri, v petek dopoldne, bo v Mozirju skupna seja zborov občinske skupščine. Delegati bodo tokrat največ pozornosti namenili družbenemu dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini Mozirje in predlogu družbenega dogovora o štipendijski politiki v Sloveniji. Seznanili se bodo tudi s poslovanjem v prvem četrtletju, z analizo nabora in napotitev v JLA v lanskem letu, s poročilom o varnostni problematiki, s poročilom o delu upravnih organov v letu 1982 in obravnavali še vrsto točk komunalne narave. Na koncu zasedanja bodo opravili še volitve in imenovanja ter obravnavali delegatska vprašanja in odgovore. Najboljša krajevna skupnost Skalčani prvi V Preboldu so pred dnevi na slovesni akademiji ob 25-letnici tamkajšnjega šolskega športnega društva razglasili najboljše krajevne skupnosti v akciji,,Iščemo najboljšo KS v športni rekreaciji" v letu 1982. V tej akciji so se zelo izkazali tekmovalci krajevne skupnosti škale-Hrastovec, saj so med vaškimi KS osvojili prvo mesto. Zbrali so 108.516 točk, 2. ZK Bakovci (občina Murska Sobota) 79.980 (ta KS je bila najboljša 1981), tretje mesto je pripadlo KS Gorje (Radgona), 4. KS Vinska gora. Med mestnimi krajevnimi skupnostmi pa je prvo mesto osvojil Prebold s 113.082 točkami, na četrto mesto pa se je uvrstila krajevna skupnost Šoštanj s 76.280 točkami. 2- stran * naS CSS OD ČETRTKA DO ČETRTKA Titovo Velenje * 2. junija 1983 S seje izvršnega sveta skupščine občine Velenje Spremenjen zazidalni načrt za Šalek III Na četrtkovi seji izvršnega sveta so med drugimi obravnavali odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih objektov na območju občine Velenje. S tem naj bi zagotovili ohranitev in posebno družbeno varstvo kulturnih vrednost. Ta akt bodo na eni prihodnjih sej skupščine obravnavali tudi dele- gati občinske skupščine, pred tem pa je potrebno zagotoviti temeljito razpravo o njem v krajevnih skupnostih. Člani izvršnega sveta so govorili tudi o širši problematiki kulture v občini Velenje. Temu vprašanju bodo posvetili vso pozornost tudi delegati občinske skupščine, na eni naslednjih saj predlagali so, da naj bi se knjižnice v Titovem Velenju tesneje povezale. Predvsem je tu mišljeno sodelovanje s strokovnimi knjižnicami. ki jih imajo delovne organizacije. Izpostavili pa so tudi pomanjkanje prireditev za delavce iz drugih republik. Upoštevali družbene usmeritve pri OD Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti so morali v letošnjem prvem četrtletju izplačevati akontacije osebnih dohodkov na ravni decembra lanskega leta oziroma na osnovi povprečnega osebnega dohodka za preteklo leto. Kot so ugotavljali na zadnji seji izvršnega sveta, smo v občini kot celoti to določilo upoštevali, saj smo v prvih treh mesecih letos izplačali povprečno pet odstotkov manj sredstev za osebne dohodke kot v zadnjem četrtletju pretekle- ga leta. Kljub temu pa je bilo kar 23 delovnih organizacij oziroma skupnosti, ki so dogovorjeno višino prekoračile. Pri večini delovnih organizacij gre za manjše prekoračitve. Izvršni svet zahteva od vseh, da morajo preveč izplačane višine osebnih dohodkov v kar najkrajšem času. poračunati. Program poračuna morajo dostaviti tudi izvršnemu svetu. Na zadnji seji izvršnega sveta pa so ugotovili tudi, da so se osebni dohodki v gospodarstvu v letošnjem prvem četrtletju povečali v primerjavi s povprečjem Metlika Srečanje borcev Ob 40. letnici ustanovitve slovenskih divizij in 7. korpusa NOV in POS ter vojaškega šolstva bo pripravil odbor, ki ga sestavljajo predstavniki odborov 14., 15. in 18. divizije vojaškega partizanskega šolstva in družbeno političnih organizacij Metlike, srečanje borcev vseh teh enot. Srečanje, ki bo v Metliki, sodi v program proslav za leto 1983, ki ga je pripravil koordinacijski odbor za proslavo pri preusedstvu republiške konference SZDL Slovenije. Ob tej priložnosti bodo odkrili doprsne kipe padlih narodnih herojev Ilije Radovinca, Janka Brodariča, Martina Južna, vojnemu partizanskemu šolstvu ter bratstvu in enotnosti. Občinski odbor zveze združenj borcev NOV Velenje vabi vse svoje člane, da se udeležijo tega srečanja. Pri njih dobijo tudi dodatna pojasnila. POŽARNA VARNOST •POŽARNA VARN Vrste požarov v ■ in način gašenja POŽAR je nenadzorovan pojav, ki lahko nastane iz različnih vzrokov. Čeprav se pojavi v manjši obliki, je nevaren ljudem zaradi opeklin in strupenih plinov, ki povzročajo težke posledice pa tudi smrt, obenem pa požar povzroča še materialno škodo. Siri se na bližnje gorljive predmete, na sosednje prostore, potem pa še na bližnje in oddaljene objekte. Če ga ne zajezimo pravočasno ali zadušimo, zavzame obseg, ki ga je težko obvladati. Zato nikdar ne recite: ,,Saj ne bo gorelo!" Nevarnost požara je prisotna na vsakem koraku. Pomnite! Požar bomo lahko gasili brez posebnih težav: v prvi minuti s kozarcem vode; v drugi — že težje z vedrom vode; v tretji — pa še težje s cisterno vode. t Pri požarih, ki se razvijajo normalno, je njihova hitrost širjenja in obseg že po dveh minutah trikrat večji, po štirih minutah enajstkrat, po osmih minutah pa že petdesetkrat. V začetku, ko se požar razvija (pri trdih snoveh), se predvsem pojavljajo dim in večja količina plinov. V tem času je najlažje pogasiti ogenj oziroma zaustaviti ukuovo širjenje. Če se ogenj nemoteno razvija naprej ob dotekanju novih količin svežega zraka, zajema še druge gorljive snovi, pri čemer se zvišuje toplota do maksimuma. Take požare pa je že težko zaustaviti, še težje pa-gasiti. Za ustavitev lahko uporabimo 3 načine gašenja: 1. Ohlajevanje gorljive snovi pod točko vnetišča; 2. Dušenje gorljive snovi, s čimer preprečimo kisiku dostop do gorljive snovi in 3. Odstranjevanje gorljive snovi s čimer dosežemo prekinitev gorenja oziroma preprečitev razširjenja požara. Skupinska razvrstitev požarov glede na vrsto gorljivih snovi SKUPINA ,,A" — požari trdih snovi: lesa, lesonita, plute, papirja, tekstila, volne, bombaža, svile, umetnih vlaken, kože, gume, celuloida, premoga, sena, plastičnih mas itd. SKUPINA ,,B" — požari tekočin in tekočih snovi: bencina, nafte, olja, terpentina, nitro lakov, razredčil, etra, žveplovega ogljika, alkohola, špirita, acetona, smole, voskov, masti, bitu-mena itd. SKUPINA ,,C" — požari gorljivih plinov: acetina, tnetana, butana, propana, mestnega plina, etana, generatorskega plina itd. SKUPINA ,,D" — požari lahkih kovin: aluminija, magnezija, elektrona, fermita, titana itd. SKUPINE ,,E" — požari električnih naprav in instalacij: elektromotorjev, transformatorjev, generatorjev, električnih kablov, električnih stikal itd. Vsak izmed navedenih požarnih razredov zahteva uporabo ustreznega gasilnega sredstva, ki je najbolj učinkovito za določeno vrsto gorljivih snovi. Vendar lahko nekatera gasilna sredstva uspešno uporabljamo za gašenje vseh vrst požarov, to sta predvsem gasilni prah in ogljikov dioksid (CO 2). Darko Koželj lanskega leta za 5,7 odstotka, na delavca pa so porastli za 5 odstotkov. Tako lahko delavci v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih, ki upoštevajo usmeritve 14. in 15. člena dogovora za leto 1983 in za primerjavo upoštevajo občino, uskladijo osebne dohodke na navedeno stopnjo rasti, seveda če je to v skladu z doseženimi rezultati dela po kriterijih za katere so se dogovorili uporabniki in izvajalci. To mora biti seveda v skladu s sprejetimi planskimi dokumenti, zato pa morajo imeti tudi razpoložljiva sredstva v dohodku. Tisti delavci, ki upoštevajo za primerjavo gibanje osebnih dohodkov v gospodarstvu republike, pa lahko uskladijo osebne dohodke za stopnjo rasti 6 odstotkov. Za toliko so se namreč v prvem četrtletju letošnjega leta povprečno dvignili osebni dohodki v gospodarstvu republike. Delavci Gorenja Promet servis in Elektrokovinarske opreme so člane izvršnega sveta seznanili z velikimi težavami, ki so nastale zaradi velikega dviga cen repro-materialu, cene končnih izdelkov pa se niso povečale. Izvršni svet bo sklical sestanek s predstavniki teh delovnih organizacij ter s komitejem za trg in splošno gospodarske zadeve. To vprašanje je potrebno nemudoma razrešiti, saj omenjene delovne organizacije proizvajajo nekatere izdelke z izgubo. Obravnavali so tudi predlog za javno razgrnitev sprememb zazidalnega načrta Velenje vzhod (Šalek III). Po prvotnem projektu naj bi gradili v tem zaselku 6 stanovanjskih blokov, v pritličjih naj bi bili lokali ter šola in vrtec. Soseska bi imela tudi pokrite parkirne prostore. Izvršni svet je že lani sprejel sklep da se pristopi k spremembi omenjenega zazidalnega načrta, saj je bila predvidena gradnja predraga. Po novem zazidalnem načrtu nova soseska ne bo imela pokritih parkirnih prostorov, v njej bo 5 stanovanjskih blokov, vendar pa se število stanovanj ne bo zmanjšalo. Precejšnje število predvidenih lokalov je spremenjenih v stanovanja. Nov zazidalni načrt za sosesko Šalek III prinaša za 120 milijonov dinarjev prihranka. O spremembi zazidalnega načrta za sosesko Šalek III se bodo odločali delegati na prihodnji seji občinske skupščine. Drobno gospodarstvo Mačehovski odnos Gospodarske razmere, ki nujno silijo v produktivno zaposlovanje, so precej zmanjšale zaposlitvene možnosti v organizacijah združenega dela. Posledica tega je naraščanje brezposelnosti. Že sedaj ugotavljamo, da je med tistimi, ki iščejo zaposlitev, največ mladih, strokovnih kadrov. O tem, kjer se bodo lahko zaposlili, že razmišljajo pri velenjski skupnosti za zaposlovanje. Rezerve vsekakor obstajajo. Ena izmed teh je poleg zmanjšanja pogodbenega in nadurnega dela ter zaposlenosti tistih, ki že izpolnjujejo pogoje za upokojitev, tudi drobno gospodarstvo. Do drobnega gospodarstva se obnašamo še vse preveč mačehovsko, čeprav nam v času, ko se naše gospodarstvo bori za vsako devizo. ponuja pomembne rešitve. Zaostajanje drobnega gospodarstva za hitrim razvojem sekundarnega sektorja ima svoje povratne učinke, ki se kažejo že v tem. da nam danes primanjkuje nekoč brez težav uvoženih niz-koserijskih proizvodov, ki so največkrat enostavni, so pa zelo pomembni za normalno proizvodnja Ze zato je skrajni čas, da se natančno in konkretno določijo nosilci razvoja posameznih dejavnosti znotraj drobnega gospodarstva. da se uskladijo sistemske določbe na področju davčne politike in financiranja, da se že enkrat doseže večja gibljivost pri izdajanju obrtnih dovoljenj, in da se cene kvadratnega metra po- slovnih prostorov približajo cenam stanovanjskih prostorov. Uvesti bi bilo potrebno tudi pospeševalne službe za posamezna področja drobnega gospodarstva. Nosilci razvoja drobnega gospodarstva v občini Velenje bi morale biti velike proizvodne organizacije, predvsem tiste, v katerih trpi proizvodnja prav zaradi pomanjkanja polizdelkov, ali pa tiste, ki so že po svoji usmeritvi zadolženi za oskrbo tržišča široke potrošnje Najdlje Najdlje je pri razvoju drobnega gospodarstva v velenjski občini prišla delovna organizacija ERA s svojo Temeljno organizacijo kooperantov Koplas. Kot primerne nosilce kooperantske proizvodnje, ki bi lahko ponudili konkretne programe, sredstva in organizirali promet, pri skupnosti omenjajo Gorenje. REK — predvsem mizarsko dejavnost in pa RŠC. Tudi na področju gradbeništva bi morala ponudba segati dlje kot do zaključnih del. Če bomo hoteli ponuditi mesta brezposelnim, pomagati našemu gospodarstvu, zmanjšati uvoz polizdelkov, kijih znamo narediti tudi doma, izboljšati ponudbo osebnih storitev, se bomo slej ko prej morali začeti obnašati drugače. Predvsem v zasebnem sektorju ne bomo smeli več gledati možnih kapitalistov. Tistim pa, ki bodo hoteli svoja sredstva vložiti v družbeno koristno stvar, bomo morali prenehati metati polena pod noge z brezuspešnim tekanjem od vrat do vrat, da bi bil rezultat na koncu enak kot je bil na začetku. Stara vas Izlet v Belo Krajino Prejšnjo soboto, 21. maja se je 170 krajanov Stare vasi odpeljalo z zelenim vlakom na enodnevni izlet v Belo krajino. V Metliki so si ogledali Muzej, obiskali so Metliško klet in tovarno Beti, mudili so se še v Vinici, kjer so si ogledali Zupančičev muzej, obisk pa so sklenili v Semiču. V Vinici so se soseske pomerile v vlečenju vrvi, najboljši so bili predstavniki soseske ,,Jezero", za njimi pa sta se uvrstili deseterici sosesk ,,Gorenje" in ,,Pod parkom". Najstarejša med krajani Stare vasi na izletu v Belo Krajino sta bila 83-letna Marija Šaloven in 79-letnik Edvard Centrih. Republiško tekmovanje kovinarjev Velenjski kovinarji so se izkazali Na Jesenicah je bilo pred dnevi tradicionalno proizvodno delovno tekmovanje kovinarjev, na katerem so nastopili vsi tisti delavci, ki so bili najboljši na občinskih tekmovanjih. Kovinaiji velenjske občine so se znova dobro odrezali. MIRAN KUMAR varilec (iz TEŠ - tozd Vzdrževanje) ter FRANCI PER-ME— RTV mehanik (Gorenje — Promer Servis tozd Servis in maloprodaja) sta osvojila prvi mesti. ZDENKO PURNAT (Gorenje rromet Servis) drugo, orodjar FRANC PEČEČNIK (EKO) tretje, BRANKO PEČOVNIK — RTV mehanik (TGO — tozd Elektronika) četrto, SREČKO OSTRUH — RTV mehanik (Gorenje — Promet Servis) peto, ANTON PIREČNIK (varilec iz Vekosa) sedimo, ALOJZ ŠKRU-BA iz Klasirnice (RLV) je bil osmi, EDO MEH iz Sipaka 12, JOŽE CASAR (Eso) 13, TIHOMIR OLJAČA (Eso) 16, RAJKO SLAMEK (Gorenje TGO) 17, MIRAN KREVZELJ (Eso) 23. Gorenje SOZD Seja delavskega sveta Danes bo v Titovem Velenju 2. redna seja delavskega sveta Gorenje SOZD. Na njej bodo obravnavali osnutke sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združitvi v Gorenje SOZD, statuta Gorenje SOZD in samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med članicami Gorenje SOZD in delovno skupnostjo skupnih služb Gorenje SOZD ter določili rokovnika za sprejem omenjenih aktov. Člani delavskega sveta bodo obravnavali in določili dokončni predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana Gorenje SOZD za obdobje 1983—1985. Sklepali pa bodo tudi o poračunu prispevkov za svobodno menjavo dela in institucionalno propagando za leto 1982. Delavskemu svetu Gorenje SOZD bo na današnji seji podana še informacija o pobudah za sprejem začasnih ukrepov družbenega varstva v Gorenju. Sestanek predsednikov ZSMS V petek se bodo sešli v Titovem Velenju predsedniki koordinacijskih svetov in osnovnih organizacij ZSMS delovnih organizacij Gorenje. Najprej se bodo seznanili s trenutnim gospodarskim položajem Gorenje SOZD, predsedniki pa bodo poročali o delu mladih v delovnih organizacijah Gorenje. Na sestanku se bodo pogovorili še o pripravah na jubilejno 10. srečanje mladih delavcev Gorenja ter potrdili predloge kandidatov za novega predsednika in sekretarja koordinacijskega sveta ZSM Gorenje SOZD. -Titovo Velenje Srečanje mladih delavcev Gorenja V središču Šaleške doline, v Titovem Velenju, bo 25. junija jubilejno, 10. srečanje mladih delavcev Gorenja SOZD. Najprej si bodo udeleženci srečanja ogledali proizvodnjo v Gorenje TGO, zatem pa se bodo sešli na volilno programsko sejo koordinacijskega sveta ZSM Gorenje SOZD. Ob tej priložnosti bodo najboljšim mladim delavcem — samoupravljalcem podelili priznanja. Popoldne pa si bodo mladi delavci Gorenj a ogledali kulturne in zgodovinske znamenitosti Titovega Velenja in Šaleške doline. Proslava dneva mladosti Osnovna organizacija ZSMS Stara vas je pripravila v petek, 27. maja, priložnostno slovesnost v počastitev dneva mladosti. Najmlajši krajani so pripravili prisrčen kulturni program. Med programom so mladincem, ki so bili te dni sprejeti v organizacijo zveze socialistične mladine, čestitali, v spomin na ta pomemben dogodek v življenju pa so jim izročili knjigo Jožeta Tekavca ,,Dnevi preizkušnje". Osnovna organizacija ZSMS pa je podelila tudi priznanja najprizadevnejšim mladincem iz Stare vasi. Prejeli so jih Damijana Gričar, Alenka Mokotar in Matjaž Časi. Juretu Apšnerju in Štefanu Kolačku pa so podelili priznanje za sodelovanje pri organizaciji manifestacije „Po bojni poti Bračičeve brigade". Pokrovitelj prireditve je bil tozd Komunalna oskrba Vekos. »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Vele-: nje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (v. d. direktorja in glavnega urednika), Bogdan Mu-gerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087, 850-317,850-316. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 10 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 432 din (mesečna 36 din) (za inozemstvo 900 dinaijev). Letna naročnina na Naš čas z rubriko Uradni vestnik občine Velenje za temeljne in druge or- ganizacije združenega dela, delovne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in krajevne ter zasebne obrtnike pa znaša 720 din in je vplačljiva vnaprej. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer, Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacijo izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Oteženo delovanje SIS gospo* darskih in družbenih dejavnosti Na današnji in jutrišnji seji zborov občinske skupščine bodo delegati obravnavali poročila o delu občinskih upravnih organov v preteklem letu in se opredeljevali do usmeri-'tev za delo v letošnjem letu. Iz gradiva povzemamo poročilo občinskega komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja ter občinskega komiteja za družbene dejavnosti. Občinski komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, kije sestavljen iz treh organizacijskih enot, je v preteklem letu na področju družbenega planiranja opravljal predvsem naloge povezane z vprašanji ekonomske i politike. Spremljal je izvaja- | nje Resolucije, vendar pa je j bilo delo zelo oteženo zaradi i številnih pomanjkljivosti in nedorečenosti na področju planiranja. Mednje sodi tudi neusklajenost razvojnih načrtov ter določene nerealnosti pri opredeljevanju skupnih interesov in ciljev razvoja samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje. ki imajo precej neenoten pristop k planiranju in pri sestavi programov. To bo v prihodnje trebk spremeniti, saj bo le tako možno ugotavljati medsebojne odvisnosti in analizirati izvrševanje zastavljenih vprašanj. Interesne skupnosti gospodarskih dejavnosti nedvomno prispevajo k izboljšanju življenjskega standarda vseh občanov in k urejanju okolja, v katerem živimo. Vsa sredstva, ki pritekajo iz različnih virov, so tudi namenja temu osnovnemu cilju, zato nikakor ne bi smeli dovljevati, da ot koncu leta nekatere interesne skupnosti prenašajo precejšnja sredstva v naslednje obdobje. medtem ko zastavljenih programov niso v celoti uresničile. Zaradi velike inflacije tako neodgovorno iz-gubljamodelsredstva, ki bijih lahko koristno uporabili v druge namene. Na področju prostorskega planiranja in reševanja urbanističnih in gradbenih zadev je občinski komite predvsem spremljal in nadzoroval izdelavo urbanistične dokumentacije ter po nalogu skupščine predlagal vrsto odlokov s tega področja. Med splošnimi zadevami s področja gospodarstva pa je komite posebno pozornost namenil preskrbi. V lanskem ietu je bila preskrba z osnovnimi prehrambenimi proizvodi in tudi nekaterimi drugimi proizvodi zelo motena in neenakomerna. Največ težav je bilo z mesom, vendar se je ponudba v jesenskih in zimskih mesecih izboljšala, ker smo začeli dajati nadomestila na dogovorjeno ceno. Nezadovoljiva je bila tudi preskrba z mlekom in mlečnimi izdelki, pralnimi praški ter južnimi sadeži. Tudi v letošnjem letu preskrba s številnimi proizvodi še vedno ni takšna, kot bi si želeli. Komiteje seveda vso skrb namenil tudi nadaljnjemu razvoju kmetijstva v občini. ter razvoju obrti in turizma Sodeloval paje tudi pri izdelavi osnutkov planov krajevnih skupnosti, in pri usklajevanju teh planov med krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi gospodarskih dejavnosti. V zaključkih in usmeritvah komite ugotavlja, daje nujno potrebno zagotoviti večjo strokovnost planerjev v organizacijah združenega dela in v komiteju ter zagotoviti osnove za pripravo planskih dokumentov iz organizirano razvojno raziskovalne dejavnosti. Oblikovati moramo hi- trejši, doslednejši in racionalnejši informacijski sistem, za spremljanje gibanj na področju gospodarjenja, saj bo le tako možno kreativnejše delo upravnega organa. Čimprej je treba izvesti obravnavo in sprejetje prostorskega dela družbenega plana občine Velenje za to srednjeročno obdobje. Sistematično se moramo lotiti vprašanj s področja okolja ter skupno z geodetsko upravo urediti arhivo urbanistične dokumentacije. Organizirati moramo pridobitev vseh soglasij, ki so potrebna za izdajo gradbenih dovoljenj ter opraviti še nekatere druge naloge. Občinski komite za družbene dejavnosti V preteklem letu so se zaostrene gospodarske razmere odražale tudi v pritoku sredstev za skupne družbene potrebe. saj je bil v posameznih obdobjih zaradi likvidnostnih težav organizacij združenega dela pritok sredstev nižji od načrtovanih. Koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela in komite sta zato menila, da takšna situacija terja tudi na področju družbenih dejavnosti ustrezno naravnanost in racionalnost. Samoupravne interesne skupnosti so zato izdelale skrčene programe dejavnosti za primere obdobja likvidnostnih težav. Komite je obravnaval tudi predlog TGO Gorenje za zmanjšanje obveznosti do samoupravnih interesnih skupnosti zaradi izgub, kijih ima ta organizacija združenega dela. Menil je, da morajo delavci najprej ukrepati v svojih sredinah, torej znotraj Gorenja, kar pa je bilo doslej že v precejšnji meri uresničeno, zato bo ta pobuda najbrž ponovno aktualna. Sicer pa so bila v preteklem letu potijena tudi izhodišča za sprejetje srednjeročnih planov, s katerimi bo potrebno uskladiti plane družbenih dejavnosti. Dvoodstotna realna rast družbenega proizvoda v tem srednjeročnem obdobju namreč pomeni, da se bo občina v primerjavi z dosedanjim obdobjem razvijala bistveno počasneje. Obstaja celo bojazen, da bomo v tem srednjeročnem obdobju ustvarili preslabe osnove za realnejši razvoj družbenih dejavnosti v naslednjem obdobju. Komite za družbene dejavnosti bo moral v tem letu še dosledneje spremljati uresničitev programov in porabo namensko dogovoije-nih sredstev v družbenih dejavnostih. Potrebno bo poiskati možnosti za razširitev dejavnosti družinskega varstva otrok v občini, saj si tako intenzivne gradnje vzgojnovarstvenih zavodov kot doslej, zaenkrat ne bomo mogli privoščiti. Pri vzgoji in izobraževanju bo potrebno ugotoviti, kaj je bilo stoijeno na področju podružblja-nja in usposabljanju učencev za samoupravljanje ter za doseganje boljših učnovzgojnih rezultatov. Potrebe združenega dela po katerih se bodo v večji meri odražale v programu usmetjenega izobraževanja v občini, Je posebej pa tudi v ustreznejši štipendijski politiki. Zaposlovanje ne smemo več prepustiti stihijskim gibanjem. Skladnost zaposlovanja v posameznih temeljnih organizacijah bo komite analiziral četrtletno. Nadaljevati bo potrebno s po-družbljanjem skrbi za borce ter krepiti in razvijati revolucionarne tradicije. Poglobljeno se bo potrebno lotiti tudi varstva kulturne dediščine, proučiti potrebe po investicijskem vzdrževanju objektov na področju družbenih dejavnosti ter posebno skrb nameniti skladnemu razvoju osnovnega zdravstvenega varstva. Komite se bo vključeval tudi v reševanje nalog ob ustanovitvi delavnice pod posebnimi pogoji ter nalog ob uvedbi enotne skupne evidence na področju socialnega varstva. Pred razstavo zelenega programa Gorenje SOZD v Slovenj Gradcu »Znanost in tehnika kakovostne hrane" več zdrave in Od 4. do 9. junija bo v Športni dvorani Slovenj Gradec, v okviru slavja ob 210-letnici delovne organizacije Gorenje Fecro, Tovarna kovinskih izdelkov Slovenj Gradec, že tradicionalna predstavitev zelenega programa Gorenje SOZD. Z zelenim programom. ki sodi med pet osnovnih programsko proizvodnih celot se Gorenje SOZD vse uspešneje uveljavlja tako na domačem kot na tujih tržiščih (na primer v Avstriji, Zvezni republiki Nemčiji, Franciji in Italiji). Sicer nadaljuje Gorenje SOZD z zelenim programom, ki gasestavljata osnovna podprograma kmetijska in živilska tehnika, tradicijo delovnih organizacij Gorenje Muta in Gorenje Fecro pri proizvodnji raznih pripomočkov, namenjenih kmetijstvu, zlasti še pri pridobivanju hrane, lepšanju okolja in lajšanju dela. Gorenje pa je tudi proizvajalec opreme za klavniško in mednopredelovalno industrijo, s posameznimi proizvodi pa zadovoljuje še druge^ potrebe pre-hrambene industrije. Z letošnjo razstavo, katere geslo je »Znanost in tehnika — več zdrave in kakovostne hrane«, želijo organizatorji kar najbolj celovito prikazati obstoječo ponud- bo programa kmetijske in živilske tehnike ter opreme, namenjene za intenzivnejše pridelovanje hrane na manjših površinah, za urejanje bivalnega okolja ter za pridobivanje in hlajenje mleka. Ker bo v Slovenj Gradcu 9. in 10. junija tudi 33. posvetovanje predstavnikov jugoslovanske industrije mesa na temo »Racionalizacija v industriji mesa« bodo na razstavi še posebej podrobno predstavili živilsko tehniko, namenjeno me-snopredelovalni industriji (to je opremo za klanje, razsekovanje, razkoščanje in obdelavo mesa) ter opremo za pranje, čiščenje in razkuževanje v živilski industriji. Med novostmi, ki sijih bo mogoče ogledati n^razstavi v Slovenj . Gradcu, velja še posebej opozoriti na opremo, ki zagotavlja prihranek energije, omogoča izkoriščanje odpadne energije ter z zmanjšanjem porabe delovnega časa zagotavlja tudi večjo storilnost. Tako bodo, med drugim, na ogled maserka vakuumske izvedbe, priprava za avtomatsko pranje in razkuževanje pri pridobivanju in hlajenju mleka, priprava za izkoriščanje toplote, dobljene pri hlajenju mleka, izdelek Gorenje Fecro, ter oprema in stroji za setev ter tehnologija priprave komposta in gnojenja, izdelek Gorenje Muta. Sicer bodo posamezni izdelki zelenega programa Gorenje SOZD, ene od osnovnih programsko proizvodnih celot, ki bo upoštevaje delež v strukturi proizvodnje v prihodnje najhitreje napredoval, na razstavi v Slovenj Gradcu predstavljeni po skupinah oziroma v okviru posamezne proizvodno razvojne ter tehnične usmeritve, in sicer: — tehnološka oprema za mesno industrijo; tehnološka oprema za pranje, čiščenje in razkuževanje v živilski industriji; tehnološka oprema za mletje v živilski industriji ter tehnološka oprema za pridobivanje in hlajenje mleka; — orodje, mehanizacija in oprema za intenzivnejše pridelovanje hrane na manjših površinah ter orodje, mehanizacija in pripomočki za urejanje bivalnega okolja. Letošnja razstava zelenega programa V Slovenj Gradcu, bo predstavila, med drugim, tudi okrepljena prizadevanja Gorenje SOZD, da bi iz ponudbe oziroma prodaje posameznih izdelkov prešli na ponudbo in prodajo ce- lovitih tehnoloških rešitev, in to s sodelovanjem z delovnimi organizacijami, ki skupaj z Gorenjem zaključujejo posamezna področja. To sta, denimo, tehnologija na področju pridobivanja in hlajenja mleka ter tehnologija intenzivnejšega pridelovanja hrane na manjših površinah, kot dve prednostni usmeritvi. Razvoj in prehod iz enostavnih na vse zahtevnejše proizvode je okrepil tudi sodelovanje in povezovanje Gorenja z znanstvenimi institucijami širom po Jugoslaviji (Kmetijski institut Slovenije, Institut za mlekarstvo Ljubljana, Institut za poljoprivredu i tehniku Zagreb, Jugoslovenski institut za tehnologiju mesa Beograd itd). In še to: zeleni program Gorenje SOZD uresničujejo: Prograpi kmetijske tehnike Gorenje Muta, Tovarna poljedelskega orodja, kmetijskih strojev in livarskih izdelkov Muta; Gorenje Metalplast, Industrijsko podjetje Ruše ter Gorenje TGO, Tovarna gospodinjske opreme Titovo Velenje — tozd Gradbeni elementi; podprogram živilske tehnike pa Gorenje Fecro, Tovarna kovinskih izdelkov Slovenj Gradec. Gorenje Fecro — Tovarna kovinskih izdelkov Slovenj Gradec V soboto osrednja slovesnost ob 210-letnici S svečan imzboromdelavcev.ki bo v soboto. 4. junija ob 9. uri v prostorih Umetnostnega paviljona Slovenj Gradec, bodo zaposleni v Gorenje Fecro, Tovarna kovinskih izdelkov Slovenj Gradec obeležili 210-letnico delovne organizacije. Na svečanosti bo govoril predsednik zbora občin Skupščine SR Slovenije, Mitja Horvat. Delavcem Gorenje Fecro pa bodo podelili odlikovanja Predsedstva SFRJ ter plakete delovne organizacije Gorenje Fecro. Priložnostni kulturni program bodo izvedli Delavska godba Slovenj Gradec, pevski oktet Lesna in recitatorji. Ogledati pa si bo mogoče tudi film »Jeklo v travi«, ki so g? bili posneli v stari ko-ksami. Zraven delavcev Gorenje Fecro bodo prišli na sobotno slavje predstavniki javnega življenja Mislinjske doline in Koroške krajine ter delovnih kolektivov, ki sodelujejo s to slovenjgraško delovno organizacijo. Na slovesnosti bo Medobčinska gospodarska zbornica za Koroško podelila delovni organizaciji Gorenje Fecro, Tovarna kovinskih izdelkov Slovenj Gradec Zlato plaketo ob 210-letnici delovanja za zasluge pri razvoju gospodarstva. Temeljna organizacija združenega dela Proizvodnja poljedelskega orodja Gorenje Muta, Tovarna poljedelskega orodja, kmetijskih strojev in livarskih izdelkov Muta pa bo prejela diplomo za zasluge pri razvoju gospodarstva. Odlikovanja Predsedstva SFRJ bodo na sobotni svečanosti prejeli: red zasluge za narod s srebrno zvezdo Oto Slemenik; red dela s srebrnim vencem Viktor Breznik, Jože Cehner. Franc Čuješ, Ivan Goričar, Hinko Gregor. Ludvik Javornik, Franc Kašnik, Viktor Krivec, Jože Lakovšek, Tine La-kovšek, Franc Logar, Ema Martine, Janko Pečolar, Franc Pečo-vnik. Drago Popič, Krista Sopol-šek, Anton Strmčnik in Franc Šajher; medaljo zaslug za narod pa Jure Pasarič. Plakete Gorenje Fecro za najmanj 10 let dela v delovni organizaciji in za zasluge za razvoj delovne organizacije pa bodo prejeli: Alojz Gregor, Dominik Hudopisk. Ivan Jeromel, Viktor Kren, Drago Mihajl, Jože Ogriz, Miha Oicelj, Štefan Ott, Ladislav Presečnik, Oto Slemenik in Mirko Tovšak. Po sklepu delavskega sveta Gorenje Fecro bo ob 210-letnici delovne organizacije prejelo 19 poslovnih partnerjev Plakete Gorenja Fecro za dolgoletno uspešno sodelovanje z delovno organizacijo. V okviru slovesnosti ob 210-le-tnici Gorenje Fecro bo v Slovenj Gradgu. v prostorih Umetnostnega paviljona, 9. in 10. junija 33-posvetovanje predstavnikov jugoslovanske industrije mesa. Na posvetovanju bodo spregovorili o racionalizaciji v industriji mesa. pripravljata pa ga Jugoslovanski institut za tehnologijo mesa Beograd in delovna organizacija Gorenje-Fecro. Neposredno po svečanem zboru delavcev Gorenje Fecro, v so- boto4.junija,pabodoob lO.uriin 30 minut odprli v Športni dvorani Slovenj Gradec že tradicionalno razstavo zelenega programa Gorenje SOZD (doslej so bile te razstave na Muti, letos pa so jo spričo praznovanja 210-letnice delovne organizacije Gorenje Fecro in 33. posvetovanja predstavnikov jugoslovanske industrije mesa pripravili v središču Mislinjske doline, v Slovenj Gradcu). Pogled na tovarno RTC Golte Kako do uspešne sanacije? Čeprav je pred nami poletje in večinoma že razmišljamo, kako bomo v teb dneh preživeli težko pričakovani dopust, pa se nekateri še vedno ubadajo s težavami, ki jib je Rekreacijsko turističnemu centra Golte prinesla tudi pretekla zima. Neugodne snežne razmere in vrsta nedorečenih vprašanj, so povzročile primanjkljaj v višini 11 milijonov 325 tisoč dinaijev. Tako so spet imeli prav vsi tisti, ki so za-tijeval, da Idjub optimističnim napovedim medobčinska solidarnost ne bo zaživela v takšni meri, da bi Goltem omogočila nemoteno delovanje in nada(jni nzvoj. Ob številnih prejšnjih sanacijskih programih je sedaj pripravljen nov, obsežnejši in strokovnejši, ki pa bo prav tako kot prejšnji, gotovo povsem ne-smisebi, če ne bo več politične volje in razumevanja, saj so usmeritve znane, problemi več kot jasni in rešitve že mnogokrat nakazane. . Golte so bile zgrajene brez ustrezne strokovne raziskave in v času, ko denarja še ni bilo potrebno tako skrbno obračati kot sedaj. Ozka grla pri dostopu in na terenu, neprimeren gostinski objekt, izpad poletnega turizma, velika poslovna osamljenost ter pomanjkanje pomoči delovnih kolektivov iz bližnjih občin, doslej niso omogočili, da bi se ta smučarski center, ki pa si tega naziva pravzaprav niti ne zasluži, lahko izkopal iz ,,plenic" in da bi se odpravile pomanjkljivosti, ki so bile storjene ob qjegovi izgradnji. Začuda so štiri najbolj zainteresirane občine Velenje, Mozirje, Žalec in Celje pred vsako smučarsko sezono našle trohico tistega skupnega interesa, da so bile Golte ob precejšnjih naporih tamkajšnjih delavcev, pa ob pogosto neustreznih kadrovskih in tehničnih rešitvah, vendarle usposobljene. Preveč pa je bilo očitno lastnih želja, da bi lahko našli kakšno trajnejšo rešitev. Najbolj nerazumljivo je gotovo, da prav matična občana Mozirje dokaj nezainteresirano opazuje težave, s katerimi se otepa ta smučarski center. Nerazumljivo, ker bi tistih skoraj 50 tisoč obiskovalcev, ki so tu iskali svojo belo opojnost, ob malo več spretnosti, zavzetosti in večji turistični sposobnosti, tej občini prinašalo dodatno korist. Na Goltefa je za 233 milijonov in pol osnovnih sredstev. Zato je prav gotovo likvidacija le najbolj skrajna varianta, Id bi za sabo potegnila tudi vrsto političnih učinkov. Sanacijski program zato predvideva pokritje lanskoletne izgube D sredstev občinskih telesno kulturnih skupnosti štirjih prej omenjenih občin, odpis oziroma preložitev plačevanja kreditov ter ustanovitev konzorcija delovnih organizacij v teh štirih občinah. Na zadnjem posvetu, na katerem so obravnavali sanacijski program (poleg predstavnikov zainteresiranih občin so se ga udeležili tudi predstavniki Turistične zveze Slovenije), so poudarili, da je te naloge potrebno kar najhitreje uresničiti, omogočiti večjo poslovno odprtost centra, poiskati možnosti za razvoj letnega turizma ter nadaljevati začeto usmeritev o povezavi tega centra s sozdom Mer* oziroma s Turistom in Savinjo kot nosilcema turistične dejavnosti v tem delu savinjske doline. Po dolgoletnih mukah, dogovarjanjih in prepričevanjih bi prav gotovo bil že enkrat čas, da ta rekreacijski center spravimo izza zelene mize in da najdemo zanj in za večino občanov in delovnih ljudi, zadovoljivo rešitev. B. Zakošek 4. stran * f«iaS C8S \ -_ IZ OBČINE MOZIRJE Titovo Velenje * 2. junija 1983 Modna konfekcija Elkroj Izjemni delovni in izvozni dosežki Modna konfekcij* Elkroj ie vrsto let sodi v vrh slovenske tekstilne industrije, predvsem glede visoke kakovosti najpomembnejših pokazateljev gospodarjenja. Visoka je tudi raven poslovnega in samoupravnega sodelovanja obeh sedajib temeljnih organizacij združenega dela z najrazličnejšimi dejavniki doma in v svetu. Elkroj se je ozko usmeril v proizvodnjo hlač kar seveda prinaša vrsto tehničnih in tehnoloških prednosti. Višja stopnja donosnosti pa seveda terja še ožjo specializacijo, zato tovarna v Nazarjah izdeluje samo moške in ženske hlače, prav tako nov obrat v bratski Čajetini, tovarna v Šoštanju otroške hlače, bodoči obrat v Lučah bodo usmerili v proizvodnjo hlač iz programa jeans, razmišljajo pa i* o posebnem obratu za izdelovanje smučarskih hlač. ' Ob vseh prednostih je ozka usmeritev tudi varljiva, zato načrtujejo širjenje proizvodnih programov, računajo pa tudi na zametke povsem novih programov, med katere sodi proizvodnja osnovnih specialnih tkanin za svoje in druge potrebe. Velja povedati, da S odstotkov surovin uvozijo s konvertibilnega in 30 odstotkov s klirinškega tržišča, 65 odstotkov potrebnih surovin pa pridobijo doma. Položaj je na videz resnično ugoden, vendar je treba upoštevati, da Jugoslavija kar 90 odstotkov surovin za osnovno proizvodnjo uvaža, zato morajo pretežni dd ustvarjenih deviznih sredstev združevali z domačimi proizvajalci tkanin. Dejstvo je, da imajo močno razvito kooperacijsko proizvodnjo, ki postaja vse pomembnejša, tako glede ustvarjenega dohodka, kot z vidika nadaljnjega razvoja delovne organizacije in predstavlja pomemben del njihove razvojne politike. Letos se bo tako prvič zgodilo, da bodo izven sedeža S hitro rastjo obsega proizvodnje so skladišča postala neustrezna in premajhna delovne organizacije izdelali več hlač kot v matični tovarni. Na ta način tehtno uresničujejo politiko približevanja dela virom delovne sile, saj za tržne potrebe Elkroja združuje delo 400 delavcev v petnajstih krajih naše države. Tudi prodajna mreža je močno razvejana. Lastna potrošniška mreža šteje Sest trgovskih potnikov, Elkroj pa poslovno sodeluje s 300 organizacijami, ki imajo v svojem sestavu 1.500 prodajaln. Pregled prodaje po posameznih področjih kaže, da njen obseg ni sorazmeren s kupno močjo posameznih tržišč, zato so možnosti za povečanje prodaje še vedno velike. Zaradi učvrstitve na tržišču v Elkroju zdaj razmišljajo o izgradnji lastne mreže industrijskih prodajaln. Lani so doma prodali 800.000 hlač, kar je pet odstotkov vse jugoslovanske potrošnje, letos pa jih bodo kljub gospodarskim težavam prodali milijon in od- stotek dvignili na 6,25. Sicer za letos načrtujejo proizvodnjo 1.280.000 hlač, trenutne ocene pa kažejo, da jih bodo celo 1.400.000. Izvoz je seveda bistven pogoj nadaljnjega razvoja, prav na tem zahtevnem področju pa so zelo uspešni. Zaradi nujnosti pridobivanja deviznih sredstev bodo že prihodnje leto morali na konvertibilno tržišče Zahodne Nemčije, Švedske in Bolgarije izvoziti celotno proizvodnjo obeh temeljnih organizacij. Na klirinško tržišče bodo izvažali le najbolj kakovostne izdelke, kot so smučarske hlače, ker lahko z njimi dosežejo primerne cene. Leta 1979 so izvozili 73.000 hlač, lani 234.000, letos pa jih bodo že 400.000. Zaradi tehnološke zaostalosti primarne tekstilne industrije in cenovnih neskladij bodo na konvertibilni trg pretežno izvažali le svoje delo in storitve, na klirinško tržišče pa celotne izdelke. Nujnost nadaljnjega razvoja je seveda tudi posodabljanje proizvodnje. Primarna tekstilna industrija za najrazvitejšimi gospotfarstvi zaostaja a 50. koafefcojg&a m an 30 odstotkov. S povečanim izvozom in večjo Bvetjjnviircigio tesnega znanja lahko ta zaostanek nadoknadijo v treh letih m temu so podrejene tudi načrtovane naložbe. Največji je zaostanek pri krojenju surovin hi izdelavi krojev, zato že pripravljajo računalniško izdelavo krojnih, slik. Tehnološko zastarela je tudi likal niča, ki jo bodo posodobili letos, računajo pa tudi na uvajanje šivalnih avtomatov. S tem natažbendlt načrtov Se ai konec. Zlasti pereč je protafan notranjega transporta. 5e posebej * skladišču končnih izdelkov.. Sodelovanje s tujim partnerjem ai uspelo, zato bodo probtem rešili % sovlaganji z domačimi poslovnimi partnerji. S hitro rastjo proizvodnje tudi skbdgča ae ustrezajo v«C potrebam. Letos bode* zato vlismli sredstva v obrat v Lačahv na&Mor skladišč, začeti bodo z nafožfe® v Šoštanju, zagotovili bodo projekte za novo "" jpl toplovod od do svoje Skupno z vom Nazarje, Gorenje — GKn sko kmetijsko namenili sredstva za računafcik, ki bo služil tako mfoinnariijs&Bm predsistemom, kot krmiljenju proizvodnje. Z dHovnima organizacijama Mladost iz Čaijetiire m Modex iz Doboja so sklenili samo-upravna sporazuma o združevanju dela in sreditev. S nem- si bodo zagotovili dolgoročno kooperacijsko sodelovanje, ki bo le na začetku omogočila proizvodnjo 4S&.08© hlač na leto. Na podlagi tek ia drugih dejstev veJja ugotovitev^ da si zavzeto in uspeino zagotavljajo trdne pogoje za nadaljnji razvoj. Kmetijstvo Setev obeta dobro letino Kmetijstvo Gornje Savinjske doline se je usmerilo v živinorejo,-predvsem v rejo govedi za potrebe mlečne proizvodnje in v vzrejo plemenskih telic. Kol dopolnilne dejavnosti se v zadnjem časn vse bolj razvijajo tudi ovčereja, konjereja in reja svinj. Zaradi takšne preusmeritve se je bistveno menjalo tudi koriščenje kmetijskih površin. Uveljavil se je pašno-kosni sistem, hkrati s tem pa so se zmanjšale njivske površine. Seveda z razvojem živinoreje niso pozabili na njivske površine in njihovo posejanost. Uresničevanje setvenega načrta so se uspešno lotili že jeseni, ko so predvsem poskrbeli za potrebne količine mineralnih gnojil, semen in škropiv. Setveni načrt so do prvih dni maja v celoti uresničili in tako posejali jari oves na 7 hektarjih. jari ječmen na 25, koruzo za zrnje na 100, si lažno koruzo na 180, krompir na 300, krmne okopovine na 50 in travno deljene mešanice na 100 hektarjev travnikov, ki so jih v preteklih letih izboljšali z melioracijami in izsuševanjem. Predvidevajo tudi, da bodo pospešili pridelek trave na 1000 hektarjih travnikov, predvsem na usmerjenih kmetijah. Oskrba z reprodukcijskimi materiali je bila ves čas setve zadovoljiva, pa tudi težave z gorivom niso bistveno ovirale setvenih opravil. Večje težave so bile z oskrbo z rezervnimi deli za kmetijske stroje, še večje pa so z nakupi novih traktorjev, ki so na voljo samo za devize. Povedati velja tudi to, da so jesenski posevki kljub neugodnemu vremenu dobro prezimili in obetajo dobro letino. Stari ljudski običaji počasi zginjajo v pozabo, morda se ohranjajo le še ponekod na vasi. Med nje zagotovo sodi tudi »šranganje«. Prijetne mladenke vsekakor ne kale pustiti iz vasi brez primerne odškodnine. Tako je bilo pred nedavnim tudi v Spodnji Rečici. Vašeani se sicer resnično niso zbrali zato, da bi zaslužili, le popestriti so želeli poročna opravila mladoporočencema, zato so bili toliko bolj presenečeni nad radodamostjo ženina in spremljevalcev, ki so pošteno segli v denarnico. V- • 'Iti I J je resnično paša za oči in je privabila številne obisko- valce KJjjutb bogatemu zgodovinskemu! izročilu obrtništva v Gornji Sarvimjjslb dolini obrtno združenje uftfime Mozirje še ni slavilo dese-tktnice svojega delovanja. Ne gliedie na to pa se je prav v tem kratkem "času močno uveljavilo, vse ftotj dobiva svojo pravo vlogo imi psmera ter se ponaša z vrsto ospesmih akcij in prireditev. Glede na zbornično obliko delovanja so Sani združenja vsi obrtniki. V dbfimi Mozirje je trenutno 349 maataiil!n obrtnikov in 72 popol-tfaimHii S proizvodno obrtjo se Jiii ukvarja 115, s storitveno 102, 3STI je gostincev in 95 avtoprevo-zhmkdv. Vseh obrtnih obratoval-miiiar jje 168, zaposlenih pa je 280 detace*. V okviru obrtnega rfraaaijia delujejo sekcije za go-stamstroi. avtoprevozništvo in ži-vtteto stroko, poleg tega pa še knjigovodski servis za vodenje pes&miilk knjig članov združenja. Če gssvorimo o uspešnem de-kivanpi združenja, potem vsekakor vdjja nekaj več napisati "o zastajal in zagotovo eni najpo-memboejSih akcij. Beseda je namreč o obrtni razstavi, ki so jo otetsniiki pripravili z namenom, da sebi saimrm in predvsem prebi-vaJicem ter poslovnim partnerjem predstavijo dosežke svoje KtoatjalnosiL Prvi dnevi razstave; ki bo odprta do sobote, že zagotavljajo, da bo v celoti dosegla svoj namen. Razstav o so v domu Partizana v IVfezijjitt odprti v soboto dopol-ifne. Otvoritvene slovesnosti so se lasteitežiM številni člani združenja, predstavniki republiške zveze ofertraik združenj, predstavniki ofečinske skupščine, izvršnega sweta in dnižbeno-političnih ter detoraiih organizacij in drugi gostje. Po pozdravnih nagovorih s® pripravili prijeten kulturni spoved, trak pa je prerezal najstarejši čian združenja Martin AffiEnreitt Razstava je zares enkratno mtejeaa. poleg tega pa obiskovalce presenečata raznolikost in kakovost razstavljenih izdelkov. Nedvomno bo razstava veliko pripomogla k celoviti predstavitvi dosežkov drobnega gospodarstva ofcčine Mozitje, ki se že ponaša: z izvoznimi dosežki, z na-dDime&asiBjem izdelkov iz uvoza in torej; prispeva k uresničevanju staHbacipkc politike. Prav tako bo> razstava s svojimi poslovnimi i® strokovnimi pogovori veliko pmspevaJa k hitrejšemu razvoju kooperantskih odposov in k povezovanju proizvodnih programov med združenim delom in obrtjo. Precej so pa tem področju že štorih, vendar glede na velike možnosti odločno premalo. Med drugim bo odgovorila tudi na vprašanje kakšne so možnosti zaposlovanja na tem področju in kakšne poklicne usmeritve se odpirajo za mlade, vsekakor pa tudi poglobila medsebojne vezi med obrtniki ter med njimi in združe- • nim delom. To potrjujejo tudi pozdravne besede predsednika skupščine občine Moziije Lojzeta Plaznika, kije med drugim dejal: »Čas, ki ga živimo veleva, da na vseh področjih gospodarske aktivnosti končno preidemo od besed k dejanjem. Tudi v naši občini ugota- * vljamo, da je drobno gospodarstvo ena izmed pomembnih in perspektivnih usmeritev, smo pa premalo štorih za njegov hitrejši in družbeno usmerjeni razvoj. Razstava sovpada z okrepljeno družbeno akcijo za dolgoročno programsko usmeritev drobnega gospodarstva, ki naj končno doneče mesto in vlogo, ki mu pripada v okviru samoupravnega združenega dela. Skupščine občine in izvršni svet bosta takšnim usmeritvam ter nadaljnjim prizadevanjem obrtnega združenja nudila vso potrebno pomoč in podporo.« Pomembnih in zanimivih spremljajočih prireditev v tem tednu tudi ne manjka. V nedeljo dopoldne so obrtniki sprejeli svoje upokojene člane, iim raz-kazali razstavo in Savinjski gaj ter jih pogostili. Veselja ob prijateljskih snidenjih ter hvaležnosti med starejšimi vsekakor ni manjkalo. Ponedeljek in torek sta bila priložnost za sladokusce. Člani sekcije gostincev so namreč pripravili kulinarična dneva in na njih predstavili svoje dosežke. V teh dneh seje in se še bo zvrstila vrsta sej in posvetov, do konca tedna pa bodo obrtniki in pri njih zaposleni delavci opravili še vsakoletne športne igre in na njih izbrali najboljšega športnika in športnico svojega združenja. Razstavo in vse spremljajoče prireditve bodo sklenili v soboto popoldne na prostoru ob Savinjskem gaju. Omeniti velja še to, da v kovačiji združenja v Savinjskem gaju razstavlja svoje izdelke slikar in kipar samouk Anton Venek. Srečanja starih znancev so bolj poredka, pa zato toliko bolj prijetna in prisrčna. 2. junija 1983 •k Titovo Velenje ■MRT^iMBl IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ nas eas * stran 5 Elektrokovinarska oprema Velenje Veplas Velenje SREČANJE • SREČANJE • SREČANJE Načrtovani obseg izvoza bodo dosegli Delovna organizacija Elektrokovinarska oprema si je za letošnje leto začrtala obsežen izvozni program, saj naj bi prodali na tuja tržišča kar 10 odstotkov vseh izdelkov, ki jih proizvedejo. Na ta način bi ustvarili za okoli 123 milijonov deviznih dinaijev. Tako bi zadovoljili potrebe po devizah za uvoz reprodukcijskega materiala in oskrbovanje z materiali, ki zahtevajo devizno participacijo. In kako uresničujejo sprejete usmeritve? Sonja Jamnikar, vodja zunanje trgovine v tej delovni organizaciji pravi, da skoraj na polovici letošnjega leta ugotavljajo, da so plan izvoza uresničili le deset odstotno in še to največji del na klirinško področje, kjer so ustvarili za 100 milijonov dinarjev izvoza, na konvertibilnem področju pa niti polovico tega zneska. Vendar pa številna naročila, ki jih v delovni organizaciji prejemajo v zadnjem času, zagotavljajo, da bodo plan izvoza do konca letošnjega leta lahko uresničili. Tudi struktura izvoza je mnogo boljša kot je bila v prvih mesecih letošnjega leta, saj imajo trenutno za 900 milijonov konvertibilnih naročil in le 14 milijonov klirinških naročil. Ob tem pa je potrebno dodati, da je precejšen del njihovega izvoza kompenzacijskega značaja in v tem primeru nimajo priznanega konvertibilnega plačevanja kar v precejšnji meri slabo vpliva na devizno bilanco te delovne organizacije. In kakšna je devizna bilanca delovne organizacije EKO? Zaradi velikega obsega izvoza stanovanjskih strešnih oken na Madžarsko, kjer so letos podpisali pogodbo za milijon dolarjev, za ta znesek, pa so v tej deželi na- bavili repromaterial in gre torej za kompenzacijski izvoz, bodo imeli težave v devizni bilanci, saj računajo, da bodo imeli v letošnjem letu za okoli 300 milijonov dinarjev deviznih prilivov. Samo za devizno participacijo za nakup repromate-riala na domačem trgu pa potrebujejo 700 milijonov deviznih dinarjev in 150 milijonov dinarjev za nakup repromateriala na tujih tržiščih. Omenili smo, da delovna organizacija Elektrokovinarska oprema zelo uspešno izvaža na Madžarsko strešna okna. Zelo zanimiv za izvoz pa je tudi program pohištvenega okovja. Pravkar končujejo s proizvodnjo 300.000 pohištvenih tečajev namenjenih za Iran, vse pa kaže, da bo ta država naročila tolikšno pošiljko še enkrat, kar bi tej delovni organizaciji prineslo za 200 milijonov deviz. Prav tako zelo zanimivi za izvoz so strešni elementi za okna Pural. Povpraševanje po njih je tolikšno, da so proizvodnjo za domači trg v tem trenutku povsem ukinili, saj jih pro- dajajo na primer na Madžarsko tudi po 60 odstotkov višji ceni kot doma. Veliko povpraševanje je tudi po orodjih. Trenutno zaključujejo že drugo pošiljko orodja za VMV. Prejeli pa so tudi že nadalj-na naročila. Pretekli teden so dobili tudi naročilo v višini 100 milijonov dinarjev za izdelavo orodja za znano češko tovarno zobnih krtačk Kohinor. Močno si v Elektrokovinarski opremi prizadevajo, da bi pridobili tudi dela za montažersko dejavnost, za izvajanje investicijskih del v tujini. Pripravljajo ponudbe za dva velika projekta za Libijo in Alžirijo. Seveda pa si ob tem prizadevajo, da bi prodali na tuje kar največji del svoje proizvodnje in tako izboljšali svojo devizno bilanco. Vse pa kaže, da jim bo uspelo optimistično zastavljeni program izvoza za letošnje leto uresničiti, saj bodo načrtovano višino dosegli že, če bodo izpolnili vse dosedaj sklenjene dogovore s tujimi partnerji. Kar največ izdelkov na tuje Bogatejši izkušnje Na že sedmem tekmovanju kovinarjev občine Velenje je letos prvič sodeloval tudi Jože Zevart, učenec tretjega letnika Poklicne kovinarske šole Centra srednjih šol, ki je med dvajsetimi kovinarji zasedel odlično tretje mesto. Jože Zevart, doma je iz Pake pri Titovem Velenju je vseskozi odličen učenec in kot so dejali njegovi učitelji, je najboljši v med svojimi vrstniki. Zato njegova odlična uvrstitev na tem občinskem tekmovanju kovinarjev ni tako presenetljiva. Vendar ta trditev povsem le ne drži, če upoštevamo, da se je Jože uvrstil ,,med stare mačke", ki so si z dolgoletnim delom gotovo pridobili mnogo več izkušenj. Tekmovanja se je naš sogovornik udeležil na pobudo svojih učiteljev. Nanj se je sicer pripravljal, vendar mnogo bolj z i teoretični kot pa praktični del. ,,Pri teoriji sem imel nekoliko prednosti pred ostalimi tekmovalci, saj obiskujem šolo in imam še sveže znanje. Pričakoval sem, da bo praktični del tekmovanja težji, vendar se je kasneje pokazalo, da sem mu z znanjem, ki sem ga v šoli pridobil doslej, kos. Svoje je opravila še trema. Zbral sem se in kar dobro opravil svoje delo. Uspešen nastop na letošnjem tekmovanju kovinar- za nove jev me je spodbudil, zato se bom takih srečanj udeležil tudi v prihodnje," je pripovedoval in nadaljeval: ,,Veliko več mi pomeni sodelovanje kot pa uvrstitev. Spoznal sem nove prijatelje, delavce iz drugih tozdov delovnih organizacij Šaleške doline, bogatejši pa sem tudi za vrsto novih izkušenj." Po njegovem mišljenju, bi morali na takih tekmovanjih nastopiti učenci Centra srednjih šol. Med drugim tudi zato, da pokažejo, da niso vajenci ničmanj vredni od drugih delavcev in da je marsikdaj, njihov podcenjevalni odnos do njih neupravičen. Kot vsak mlad človek, tudi Jože kuje načrte za prihodnje. Takoj po končani maturi se namerava zaposliti. Kje bo našel nove sodelavce, še ne ve. Najraje bi si služil svoj kos kruha v tozdu Tehnološka oprema v Elektrokovinarski opremi. Jožetova učitelja praktičnega pouka, Rudi Rožič in Stane Jovan, sta najprej razmišljala, da bi na tekmovanje poslala več učencev tretjega letnika. Ker poznata stroga tekmovalna pravila, ki tudi ob najmanjših napakah tekmovalcev odločajo o uvrstitvi, sta se nazadnje odločila za svojega najboljšega učenca. Prepričana sta, da je Jože s sodelovanjem na delovnem srečanju kovinarjev naše občine dokazal samozavest in zaupanje v lastne sposobnosti. Jože Ževart Gorenje TGO Proizvodnja toplotnih črpalk Sedaj enovita organizacija Pet mesecev letošnjega leta je za nami. Izvozna prizadevanja, ki so prednostna naloga v proizvodnih načrtih vseh naših delovnih organizacij, le redkokje tečejo tako kot so načrtovali. V delovni organizaciji Veplas je bila dosedanja proizvodnja vezana le na uvožene materiale, hkrati pa dokaj nekonkurenčna na zahodnih tržiščih. Ta ugotovitev velja za celotno kemijsko panogo, še posebej velja to za predelavo plastike. V tej gospodarski panogi ni lahko najti izdelkov, ki so kljub mnogo dražjim domačim surovinam in zastareli proizvodni opremi konkurenčna na konvertibilnem tržišču. ,,Uspeli smo najti nekaj takih proizvodov, predvsem iz športnega programa in starega galanterijskega, ki so zanimivi za kupce," pravi direktor delovne organizacije Veplas Janez Navodnik. ,,Lahko rečem, da uvoz krijemo z izvozom, izvažamo torej toliko izdelkov, kolikor potrebujemo za nakup najnujnejših materialov in rezervnih delov. Žal neredna dobava, neenaka, včasih že kritična kakovost domačih surovin, usmerja naša prizadevanja v drugo smer. Vse to pa včasih „začinino" še z lastno površnostjo in miselnostjo, ki smo jo skoraj zagotovo pridobili v času pomanjkanja materialov: češ saj vseeno gre, pa je neuspeh takoj tu, vsa prizadevanja neuspešna. V takih pogojih "je zelo težko proizvajati za izvoz dovolj kvalitetne izdelke v primernih količinah. Bolj kot kvaliteta nas v tem trenutku pestijo prav te." Kljub vsem težavam, so v delovni organizaciji Veplas doslej prodali na tuja tržišča za približno 20 milijonov dinarjev izdelkov, od tega slabi dve tretjini na zahodni trg. To je sicer nekajkrat več kot v enakem lanskem obdobju, ni pa Z doslednim uresničevanjem sprejetih ukrepov bodo izpolnili načrtovane izvozne rezultate niti polovica proizvodnega načrta. V začetku leta so namreč zaposleni predvideli, da bodo na konvertibilno tržišče izvozili za 2,5 milijonov dinarjev izdelkov. Na zahodnih tržiščih prodajo največ jadralnih programov, delno komplete, še več pa delov, kot na primer jambor. Za odpravo nastalih težav, te so se kopičile že celi dve leti in so ta delovni kolektiv v Šaleški dolini privedle že na rob donosnosti, so delavci sprejeli nekatere' korenite ukrepe. ,,Imeli smo neugodno razmerje med proizvodnimi in režijskimi delavci, za sedanje ekonomske razmere prezahtevno organizacijo dela, neučinkovito vodenje, v veliki meri tudi neusposobljene vodstvene delavce. Na delavskem svetu smo se odločili za enovito delovno organizacijo, odpravo tozdov, mnogo režijskih delavcev sedaj dela v proizvodnji. S takimi ukrepi smo dvignili strokovno raven zaposlenih, bolje usposobili delavce, naši strokovnjaki pa si bodo na tak način pridobili še potrebno praktično znanje. Z doslednim uresničevanjem vseh sprejetih ukrepov bomo gotovo dosegli boljše rezultate dela, kratkoročno pa toliko dvignili produktivnost, da bomo lahko dvignili osebne dohodke zaposlenih na razumnejšo mejo," je poudaril direktor Janez Navodnik. Kakšni pa so izgledi do konca leta? Zaposleni v Veplasu so optimisti. Sprejeti ukrepi so jim prinesli že prve uspehe. Kot pravijo, bodo zastavljen izvozni načrt do konca leta v celoti uresničili. Vidno izboljšanje rezultatov in disciplina zaposlenih kaže, da se tudi v tej delovni organizaciji Šaleške doline s takim delom obetajo mnogo boljši časi. Vprašanjem energije namenjajo v svetu vse več pozornosti. Poraba je vedno večja, zaloge se manjšajo. Nova odkritja zalog in druga spoznanja pa bodo usmerjena pravzapav k varčevanju z energijo. Vse pomembnejša postaja sončna energija in energija okolja. O energiji iz okolja, ki je v zadnjem času vse bolj in bolj zanimiva, so tudi strokovnjaki v velenjskem Gorenju temeljito razmislili in prvi koraki so narejeni. Ze nekaj časa je preteklo od tega, ko so v tozdu Hladilna tehnika v Gorenju TGO uredili linijo za proizvodnjo toplotnih črpalk, ki je sedaj že redna. Vendar jih ne izdelujejo v velikih količinah, kot je bilo to značilno za proizvodnjo bele tehnike v Gorenju. Toplotna črpalka je namenjena gospodarnejšemu segrevanju sanitarne vode. V primerjavi z električnim bojlerjem potroši trikrat manj električne energije. Ventilator vleče topel zrak iz okolice preko uparjalnika, ki odvzema zraku toploto in s pomočjo kompresorja in kondenzatorja v bojlerju ogreva vodo. To je ena izmed vrst toplotnih črpalk, ki delujejo na osnovi energije iz okolja (v vodi, zraku in zemlji). Ne glede na zunanje temperaturo z ohlajanjem teh virov energije dobimo skoraj zastonj toploto, potrebno za ogrevanje. Dodatno energijo potrebujemo samo za pogon toplotne črpalke, ta pa znaša od ene tretjine do četrtine celotne pridobljene energije. Kljub nekaterim prednostim toplotnih črpalk se le te trenutno malo prodajajo. Eden od vzrokov je tudi nepoznavanje teh naprav. Čeprav je vsaka podražitev energije v prid črpalkam, so kljub temu potrebne močne prodajno pospeševalne akcije za trgovce, monterja in končno kupca. Z gospodarskega stališča pa je toplotna črpalka sprejemljiva zaradi varčevanja primarnih virov energije, večjega izkoristka elektroenergetskega sistema in zmanjšanja uvoza nafte. Prvi koraki so stoijeni Izdelovanje kos 6. stran ★ naS CBS _ PREDSTAVLJAMO VAM _Titovo Velenje ★ 2. junija 1983 8. b OŠ GUSTAVA ŠILIHA TITOVO VELENJE Stojijo od leve proti desni — j>rva vrsta: Nevenka Hojan, Tadeja Lešnik, Brigita Pevnik, Sabina Ramšak; druga vrsta: Saša Sile, Alenka Cizej, Suzana Markovič, Jasna Stelcer; tretja vrsta: Jasmina Kačnik, Stanka Frišek, Damjan Erček; četrta vrsta: Alenka Berzelak, Janko Halec, Renata Trupej, Nuša Ramšak, Roman Gradnik; peta vrsta: Rajko Vodovnik, Nevenka Lever, Jože Vajdl; šesta vrsta: Aleš Mraz, Sergej Suhovršnik, Miha Macur — razrednik, Nataša Vrhovnik, Tatjana Molan, Samo Žolger 8. c OŠ GUSTAVA ŠILIHA TITOVO VELENJE Stojijo od leve proti desni — prva vrsta: Dita Svečko, Andreja Kuri, Irena Mernik, Brigita Kolar, Duška Svečko; druga vrsta: Snežana Zlatarek, Janja Čemič, Dragica Beškovnik, Alenka Florjan; tretja vrsta: Ivan Hranjec, Sašo Konečnik, Aleš Ocvirk, Andreja Hleb; četrta vrsta: Boris Plevel, Nevenka Brinovec, Tanja Černič, Angela Gros; peta vrsta: Vito IJranjek, Silvo Juvan, Gregor Verbuč, Drago Močnik; šesta vrsta: Tomaž Berločnik, Janez Brglez, Sandi Krejan, Andrej Jevšnik, razredničarka Tončka Miletič 8. b OŠ VELJKA VLAHOVIČA TITOVO VELENJE Od leve proti desni, čepijo: Sonja Marhat, Klavdija Debelak, Tatjana Čelik, Andreja Jošt, Bernarda Skornšek, Peter Pečečnik, Bojan Malovšek, razredničarka Cirila Ušen; druga vrsta: Jani Marko, Boris Kremer, Tomaž Rehart, Roman Zidarn, Rafko Medved, Marko Zaje, Siniša Hranjec, Sašo Tekavec, Bojan Basilj, Fortunad Legnar; tretja vrsta: Marija Dežan, Zdenka Črep, Sedina Muslimovič, Mihela Košan, Damjana Lichtenegger, Lidija Brglez, Tatjana Bašnec, Rajka Golčman, ravnateljica Marija Žužek, Frida Fekonja. 8. c OŠ VELJKA VLAHOVIČA TITOVO VELENJE Od leve proti desni čepijo: Simon Karničnik, Boris Avberšek, Ervin Zaje, Maijan Orličnik, Alenka Emeršič, Aleksandra Šafarič, Ludvik Golob, Danica Satler; druga vrsta: Majda Kadliček, Marija Avberšek, Irena Povh, Blanka Brdnik, Milena Slatinjek, Andreja Zelenik, Renata Oštir, Ivanka Drame, Irena Turnšek, Natalija Lovrekovič; tretja vrsta: Roman Ramšak, Peter Pustatičnik, Zvonko Lah, Darko Jalšovec, Robert Podpečan, Matjaž Miklavžina, Mladen Podgorski, Bernarda Špital, Stanka Oštir, Stanislava Jurko, razredničarka Anka Osojnik. Manjka Rajko Zabukovnik. 8. a OŠ VELJKA VLAHOVIČA TITOVO VELENJE Od leve proti desni, čepijo: Vojko Seme, Igor Kline, Saša Silovšek, Dalibor Kljun, Rok Debeljak, Robi Atelšek, Romana Pušnik; druga vrsta: Vesna Leskovšek, Edita Učajnšek, Metka Lukan, Breda Miklavžina, Damjan Kuzman, Žan Zeba, Mare Gričnik, Roman Vuletič, Drago Šlogar, razredničarka Mirjana Belak; tretja vrsta: Mateja Knez, Meta Verdev, Andreja Gračner, Anka Kotnik, Marko Grasselli, Valerija Višner, Vika Verboten, Nada Nojinovič, Ribi Mlakar. Manjka Irena Rednak. 8. a OŠ GUSTAVA ŠILIHA TITOVO VELENJE Stojijo od leve proti desni — prva vrsta: Suzana Cerovec, Metka Smirnov, Natalija Zorko, Tomaž Majdič; druga vrsta: Klavdija Kolmanič, Marinka Plaznik, Lidija Batič, Vlado Rakuša; tretja vrsta: Barbara Janežič, Tatjana Obrez, Martina Lobnik, Jurij Lolger, Zdravko Špegel; četrta vrsta: Tatjana Sojč, Alenka Gavez, Tanja Ramšak, Suzana Mlakar, Robi Mečenier; peta vrsta: Joži Špegel, Matjaž Pustinek, Andrej Dolinšek, Tadej Vunderl, Daniela Brišnik, Martin Pleteršek; šesta vrsta: Bogdan Plaznik, Mirko Felicijan, Matjaž Zaveršnik in razredničarka Vera Terglav. 2. junija 1983 ★ Titovo Velenje NAŠI KRAJI IN LJUDJE nas cas * žtran 7 V našem tedniku smo letos že pisali, katere naloge čakajo krajane Šmartnega ob Paki letos. Najtežje, to je obnove kulturnega doma, so se lotili prav v teh dneh. S tako bogato in pestro kulturno dejavnostjo kot je v Šmartnem ob Paki, se lahko ponaša le malo kateri kraj v Šaleški dolini. Dom, ki stoji v središču kraja, ne more biti nikomur v ponos. Že zlasti ne kulturnikom, ki zelo prizadevno skrbijo za kulturne dobrine krajanov. Sedanji svojemu namenu že dolgo ne služi več. Pomanjkanje denarja, neustrezni načrti so obnovo kulturnega hrama prestavljali iz leta v leto. Sedaj je kulturno delo v njem ne le zaradi neustreznih prostorov nemogoče, ampak je tudi nevarno. »Kulturni dom je resnično dotrajan in potreben temeljite obnove. Zgodovina našega hrama je zelo stara in sega v leto 1937. Me# vojno je bil požgan, po njej pa so ga krajani znova obnovili s prostovoljnim delom. Kljub temu, da bo naložba namenjena neproizvodni dejavnosti, denar zagotovo ne bo nekoristno porabljen. Naši kulturniki, kar vsi po vrsti, so zelo marljivi ter prizadevni in si zato zaslužijo boljšo .streho nad glavo'«, je povedal predsednik gradbenega odbora pri svetu krajevne skupnosti Boris Krevzel. Obnova šmarškega kulturnega doma je posebno v teh :asih zelo težka naloga in za krajane predstavlja veliko breme. Po vseh predvide- Boris Krevzel vanjih bo Šmarčane naložba veljala 15 milijonov dinarjev. Obnovitvena dela bodo potekala v dveh fazah. V prvi bodo izvajalci del, Vegrad iz Titovega Velenja, naredil vsa gradbena dela, 5 milijonov dinarjev pa bodo morali krajani odšteti za vsa obrtna dela. Največ denarja za to načrtovano nalogo so krajani tretjega centra Šaleške doline zbrali s samoprispevkom, nekaj denarja pa bo za obnovo primaknila še kulturna skupnost Velenje. Vendar vsega za uspešno uresničitev naloge ne bo dovolj. Še zlasti jim bo primanjkovalo denarja za notranjo ureditev prostorov, od opreme za ki-nodvorano, gledališče, kaj šele za ostale dejavnosti, ki se bodo v domu odvijale. Krajani Šmartnega ob Paki so se pri prostovoljnih akcijah že večkrat izkazali. Zato gotovo tudi tokrat ne bodo stali križem rok. Vsaka pomoč pri obnovi doma bo prišla še kako prav. »Prepričan sem,dabodo krajani razumeli težave, v katerih smo se znašli, in pomagali vsak po svojih močeh. Prostovoljne prispevke v obliki denaija ali lesa bomo zbirali v obeh krajevnih skupnostih. Krajevna skupnost Gorenje je namreč pokazala veliko mero razumevanja in nam bo priskočila na pomoč. To nalogo bodo opravili vaški odbori, v katerih bodo kulturniki in predstavniki družbenopolitičnih organizacij v kraju. Poleg te akcije bodo nadvse dobrodošle občasne delovne brigade, zlasti mladincev, ki bodo pomagali pri nekaterih rušitvenih delih in izkopih. Po pomoč se bomo obrnili še na delovne organizacije Šaleške doline. Čeprav položaj ni rožnat, se dobro zavedamo pomembnosti in zahtevnosti naloge. Če se obnove našega kulturnega hrama letos ne bi lotili, bi porabili mnogo denarja. pridobili pa skoraj ničesar. Pri vseh prizadevanjih nas »drži po konci« to, da je družabno in kulturno življenje v Šmartnem ob Paki resnično zelo pestro, dvorana že sedaj premajhna, dom dotra-jajkjjojoji za delo neprimerni. Naložha se bo vsem že čez nekaj časa bogato obrestovala,« je poudaril predsednik gradbenega odbora Boris Krevzel. Zapišemo naj še to. da so v ponedelj ek podpisali iz izvajalci del potrebne pogodbe, nekatera dela pa tečejo prav sedaj. Po obljubah izvajalcev bo objekt nared do 29. novembra letos. Pa še to! Obnovljen kulturni dom gotovo ne bo sa: memu sebi namen. Koristili ga ne bodo le kulturniki, ampak krajani, ki so si že sedaj radi prišli ogledat kulturne prireditve v njem. Za njegovimi zidovi se odvija bogata kulturna dejavnost. Šmarški marljivi kulturniki obljubljajo, da bodo s tako raznovrstnim delom na področju kulture nadaljevali tudi takrat, ko bo dom obnovljen in razširjen. Na udarniških akcijah bodo vedno med prvimi. Če se bodo prizadevanjem gradbenega odbora, članom vseh sekcij kulturnega društva Šmartno ob Paki pridružili še krajani, bodo še tako zahtevni nalogi, kot je ta, gotovo kos. Ob koncu si bodo lahko veselo meli roke prav vsi. T. Podgovoršek Krajevna organizacija Rdečega križa Šmartno ob Paki Letos prvič dan starejših krajanov Skoraj v vseh krajevnih skupnostih Šaleške doline delujejo, nekje bolj, drugje spet malo manj, uspešno krajevne organizacije Rdečega križa. V Šmartnem ob Paki so člani te organizacije zelo prizadevni, saj vsako leto uresničijo načrtovane naloge. Tudi letošnji delovni program te humanitarne, prostovoljne, socialno zdravstveno vzgojne organizacije v Šmartnem ob Paki je znovaobsežen. Člani so naloge razdelili na štiri področja, in sicer socialno dejavnost, zdravstveno vzgojo, splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter organizacijsko dejavnost. Precej pozornosti bodo tudi letos člani šmarškega Rdečega križa namenili sosedski pomoči, ob novem letu bodo obiskali oskrbovance svoje krajevne skupnosti v domu za varstvo odraslih, obdarili ostarele in socialno šibke krajane, lani je prejelo darila 25 takšnih krajanov, solidarnostne akcije v.primerih poplav, požarov in drugih naravnih nesrečah so seveda prav tako sestavni del njihovega delovnega programa. Po želji krajanov bodo pripravili še kakšno zdravstveno predavanje, vsaj dva člana pa se bosta udeležila seminarja za socialno delo in poizvedovalno službo. Ena od glavnih nalog te humanitarne organizacije so krvodajalske akcije. Na letošnji taki akciji, bila je sredi meseca marca. je v prostorih zdravstvenega doma v Šmartnem ob Paki darovalo kri za potrebe celjske bolnišnice kar 120 krajanov. Vsa leta doslej so namreč pripravili*krvodajalske akcije v prostorih kmetijske zadruge. Sedaj bodo te prostovoljne in nadvse potrebne akcije organizirali vsakih 8 mesecev. Zaradi pomanjkanja skladiščnih prostorov, te so imeli v kulturnem domu, ki ga krajani Šmartnega ob Paki v teh dneh obnavljajo, letos ne bodo pripravili akcije zbiranja rabljenih oblačil, obutve in posteljnine. Ob letošnjem dnevu mladosti pa So v svoje vrste že sprejeli 33 novih članov te organizacije. Povsem novi nalogi v letošnjem programu članov Rdečega križa iz Šmartnega ob Paki pa sta organiziranje dneva starejših krajanov v krajevni skupnosti, za napredek higiene in čisto okolje pa bodo skupaj s pionirji tamkajšnje osnovne šole in mladinci v kraju pripravili očiščevalne akcije ter pomagali pri ureditvi odlagališč. Da bi dan starejših krajanov dostojno proslavili, se bodo povezali s šmarškim društvom upokojencev in podmladkom Rdečega križa. Poleg tega, da nimajo lastne strehe nad glavo in prostorov za rabljena oblačila, obutve in posteljnine, jim primankuje še denarja za še pestrejšo dejavnost. Edini vir dohodka je le skromna ' članarina. Majda Pergovnik „Stran od otrok ne morem n Pred oseminštiridesetimi leti je v Doberteši vasi privekala na svet Majda Pergovnik. Čeprav rojena v številni družini ni nikoli čutila, da bi ji kaj primanjkovalo. Otroke je grela mamina ljubezen, ki jim je nadomestila vse. Očeta je izgubila že na začetku vojne. V osnovno šolo je hodila med vojno v Šempetru v Savinjski dolini. Po vojni, ko je bila prva skrb ljudi obnoviti porušeno domovino, narediti osnovo za srečnejše in lepše življenje, je Majda želela postati učiteljica. Otrokom je podarila svoje srce. O njih pripoveduje s tako ljubeznijo, da te prevzame. Brez otrok ne more. Med njimi je najbolj srečna. Najraje ima prvošolce, tiste male radovedneže, ki se še vezalk ne znajo sami zavezati, pa že zvedavo gledajo v svet, tiste, ki jim takoj, ko piestopijo prag učenosti, tovarišica postane druga mama. Zaupajo ji najbolj skrite misli svoje ukaželjne glave. Po končanem učiteljišču v Celju je dobila prvo službo v Topolšici. Še danes ni pozabila, kakšni občutki so jo spremljali, ko je s počasnimi koraki hodila proti šoli. ,,Samo prvošolčkov ne, samo teh ne!" si je želela in prav ti so ji potem prinesli toliko lepega in nepozabnega. Štiriindvajset let je n£( osnovni šoli Karla De- stovnika-Kajuha delila svojo srečo z njimi. Kako radi so imeli svojo tovarišico pove to, da so ji ob slovesu, ko je septembra 1979 prevzela delo pri Zvezi prijateljev mladine, njeni najmlajši zapeli pesmico po želji. Še danes ji spo- min na ta dogodek orosi oči. Njeni nekdanji učenci je niso pozabili. Še vedno ji pišejo z izletov, Majda pa se tudi vedno rada ustavi pri njih. Z njimi je ob bralni znački, spremlja Likovni svet otrok, udeležuje se pionirskih konferenc. Leto 1965 je bilo za njo najtežje. Gradila je hišo, ob delu je želela končati pedagoško akademijo za razredni pouk, njena dva sinova, ki sta bila takrat še majhna, pa sta jo tudi hotela imeti zase. Z močno voljo je vse zmogla. Kot nova krajanka Konovega je takoj ustanovila društvo prijateljev mladine in postala tudi prva predsednica tega društva. Z nekaj zagnanci so delali v prostorih garaže, ljudje so kmalu spoznali njihovo delo in Majda je postala njihova. Nikoli se ni branila dela, vedno je povsod, kjer jo potrebujejo. V krajevni konferenci SZDL je vodila tajniška dela, kasneje so jo vključili v predsedstvo. Ker dober glas seže v deveto vas, so za njo kmalu zvedeli tudi na Zvezi prijateljev mladine, in zaposlila se je tam. Vsebina njenega dela je zelo pestra: delo pionirskih odredov v osnovnih šolah, likovne akcije, Napotnikove kolonije, vesela šola, Kajuhova bralna značka, letovanje in rekreacija otrok, sodelovanje s starši in še bi lahko naštevali. Vedno se najbolj boji tistega, kar otroci najtežje čakajo — novoletnega praznovanja. Potrebno je poskrbeti za dobre kulturne prireditve in za darila. Nikoli pa do konca ne ve ali bodo sredstva. Do sedaj jim je združeno delo še vedno priskočilo na pomoč, boji pa se, kako bo v teh zapletenih pogojih gospodarjenja, ko se bodo organizacije srečevale s svojimi težavami. Vseeno pa upa, da na otroke ne bodo pozabili. ,,Stran od otrok ne morem. Za njih delam tudi sedaj, čeprav bolj posredno in še vedno sem vesela, ko srečam kakšnega svojega nekdanjega učenca," je najin pogovor končala Majda Pergovnik. Vsi, ki jo poznajo, ji bodo to radi verjeli. Milena Krstič-Planinc Nekonformistična umetnost Tomaža Perka Z olji Tomaža Perka, bomo 9. junija v Kulturnem centru IVANA NAPOTNIKA Velenje, sklenili letošnjo razstavno sezono. Perko je eden izmed številnih mlajših ustvarjalcev, ki si je svoj prostor v likovnem svetu že priboril s svojim vztrajnim delom. Nefiguralna umetnost ni prevzela umetnika, nedvomno paje v tem zahtevnem času našel način, ki gledalca umiri in zadrži ob pogledu na dela, ki so polna humanosti do vsega živega, ki nas obdaja in tega skoraj ne opazimo več. Na vse te vrline opozaija s strpno tridimenzionalno obdelavo, ki pa je hkrati še polna simbolike. Njegov novi realizem ni le nostalgičen opomin na staro nizozemsko slikarstvo, ampak povezuje staro z novim — med drugim, kako se je mirno idilično življenje moralo ukloniti razvoju tehnike. Kljub formalni popolnosti pa nas Perkova dela motivirajo k razmišljanju o problematiki vidnega sveta in človeške usode. Milena Koren-Božiček Koncert ansambla Hazard Jutri (petek) ob 2030, bo v domu, kulture v Titovem Velenju nastopil vokalno-instru-mentalni ansambel HAZARD, s programom: SO NAJLEPŠE PESMI ŽE NAPISANE? Vstopnice po 150 dinaijev prodajajo v knjižnici v Titovem Velenju vsak dan od 9.00 do 15.00. KUD Ivan Napotnik Zavodnje Bogate jeseni Kulturno umetniško društvo Zavodnje deluje že dvajset let. V nekaterih obdobjih je delo povsem zamrlo, v zadnjih letih pa se marljivi člani spet trudijo, da bi življenje na vasi kulturno popestrili. Prebivalci Zavodenj so v glavnem kmetje. Zaradi narave dela imajo največ časa pozimi. Takrat tudi kulturniki največ delajo in največ pripravijo za svoje sokrajane. Kulturno umetniško društvo ima šestdeset članov, od teh jih je trideset zelo aktivnih. V društvu deluje dramska skupina, ki vsako leto pripravi igro, s katero potem tudi gostuje. Letos jim to zaradi pomanjkanja prostora še ni uspelo. V domu so imeli šiviljski tečaj in šolo za voznike. Lani spomladi so nastopili v Belih vodah, Razborju, Ravnah in Topolšici. V tednu drame so svoje delo pokazali tudi v Titovem Velenju. Mentorica dramske skupine je učiteljica Vera Svetina, ki ves svoj prosti čas posveti delu z amaterskimi igralci. Prizadevni igralci Erika Potočnik, Drago Rogelšek, Ivanka Knez, Marjan Brglez, Janko Anželak in Marta Svetina neutrudno vadijo, da bodo lahko na jesen, ko bodo kmetijski pridelki že pospravljeni, popestrili dolge večere svojim sokrajanom. Že šesto leto v Zavodnjah radi prisluhnejo moškemu oktetu, ki ga vodi Jože Grab-ner. V njem pojejo tudi nje- govi trije bratje. Nastopajo na vseh prireditvah v domačem kraju. Tudi ob milem glasu citer, instrument, ki ga danes ne slišiš več velikokje, se lahko razvedrijo krajani Zavodenj. Ob njem pozabijo na vse skrbi. Na citre igra v narodno-zabavnem ansablu »Gorski cvet« Ivan Knez, njegovi dve hčerki pa pojeta. In nič čudnega ni, da je kulturni dom še Zavodnjah ob prireditvah - vedno nabito poln, da ljudem ni žal časa, če pridejo v Zavodnje tudi iz okoliških vasi. Za vsako prireditev se člani društva povežejo z mladinci Zavodenj, ki jim vedno radi priskočijo na pomoč. Pravijo pa, da tako kot drugje tudi iz Zavodenj odhajajo mladi, ki iščejo boljše življenje v dolini. Želijo si, da bi jim občinska kulturna skupnost pomagala pri obnovi doma. Popraviti je potrebno streho, radi pa bi imeli tudi garderobe. Pomanjkanje prostora rešujejo tako, da se za prireditve pripravljajo v jedilnici osnovne šole, ki je lani praznovala stoto obletnico. Ker jim manjka izkušenj bi bilo prav, če bi se lahko večkrat srečali z drugimi kulturno umetniškimi društvi, si z njimi izmenjali mnenja in se dogovorili za gostovanja. Tako bi lahko ljudem še bolj približali kulturo in še večkrat bi se lahko srečali v Kulturnem domu. M. Krstič-Planinc Kulturni center „lvan Napotnik" Velenje išče honorarnega sodelavca za VODENJE PO MUZEJSKIH ZBIRKAH na velenjskem gradu Zaželjeno je znanje nemškega ali angleškega jezika. Delo se bo opravljalo v dopoldanskem času. Informacije v tajništvu Kulturnega centra tel. 850 265 ali na velenjskem gradu tel. 850 314. Delo je možno pričeti takoj. 8. stran ★ P3S ■K3S1 — STRAN MLADIH Titovo Velenje * 2. junija 1983 Cestni promet Promet! Kaj si sploh predstavljamo pod to besedo? Vsak ima kakršnokoli prevozno sredstvo, s katerim se vozi po cesti. To je že nekakšen majhen promet. Pod to besedo si torej predstavljamo avtomobile, ceste, letala, la-dje... Vendar je v prometu, in sicer cestnem, zelo veliko nesreč. Na vsakem ovinku nas lahko zadene smrt, če smo neprevidni. Največkrat je povzročitelj alkohol, včasih pa tudi hitra vožnja in nepazljivost. Za varnost v prometu skrbijo predvsem miličniki, ki so šolani za delo v prometu. Usmerjajo promet v križiščih, imajo pa tudi radarje, ki jim natančno pokažejo, če je hitrost enaka omejitvi. Za prehitro vožnjo so tudi kazni, kar je tudi prav, kajti nekatere voznike izučijo, da je bolje voziti po- časneje. kakor za ovinkom iti v smrt ali pa plačevati kazni. V večjin mestih urejajo poleg miličnikov promet tudi semafori, na katerih se izmenično prižigajo rdeča, rumena in zelena luč. Za pešce so določeni prehodi čez cesto in sicer so to zebre. Pešci so včasih nepazljivi in jih lahko kaj hitro zadene avto. Mnogo je takih, ki so v nesrečah izgubili življenje ali pa imajo posledice, zaradi katerih so nesrečni. Vsi vozniki morajo imeti tudi vozniško izkaznico, s katero dokazujejo, da so sposobni za vožnjo v prometu. Tudi vozila morajo biti brezhibna, da je vožnja udobna in varna. Nekaterim voznikom se vedno mudi in zato vozijo hitro in neprevidno, in že je tu nesreča, ki nikoli ne počiva. Večkrat se je dobro spomniti na pregovor: RAJE SI VZEMI ČAS, NE ŽIVLJENJA! Marinka Medved, 8. b, oš bratov Letonje Šmartno ob Paki Predrzni motorist vozniku motorja, o Ustavil se je tik pred zapornico, stopil z nogo na tla ter tako nekaj časa čakal. Ni minila minuta, ko je pričel preklinjati in se jeziti, ker se zapornice niso dvignile. Z jezo je prižgal motor. Prav takrat se je v daljavi oglasila lokomotiva. S prijateljico sva se spogledali. Bali sva se. da bi prav sedaj prečkal progo. To se je tudi zgodilo. Krmilo motorja je obrnil na levo, obvozil zapornico, nato pa se važno, ne da bi pogledal na levo in desno, podal preko proge in obvozil še drugo zapornico, nakar je 7. veliko hitrostjo zdrvel mimo naiu. da nama je veter razmršil lase. Kaj kmalu nato je mimo zdrvel vlak. Zapornice so se dvignile in avtomobili so počasi prečkali progo. Vso pot domov sva se pogovarjali o Kri rešuje življenje Sobo je osvetljeval zadnji snop sončnih žarkov, ko se je zbrala vsa naša družina v sobi za mizo. V prostoru je vladal mir in vsi smo molčali ter gledali drug drugega, kot bi hoteli, da bi kdo od nas pričel razgovor. Takrat mi je šinilo v glavo, daje mogoče prav sedaj pravi čas, da očetu zastavim nekaj vprašanj. In pričela sem ga spraševati, r.e da bi se sploh zavedala kdaj. Vprašala sem ga, kdaj in kaj ga je sploh privedlo do tega, daje postal krvodajalec. Ko sem umolknila, so se vsi obrnili proti očetu in ga z očmi zbadali. češ naj že prične pripovedovati. Vsi smo napeto čakali njegovih prvih besed. Najprej se je odkašljal, nato pa pričel: »Bilo mi je dvajset let, ko sem bil pri vojakih. Nekega dne smo se zbrali na dvorišču, ker smo imeli vaje pred tekmovanjem. Vadili smo razne veščine in se merili v streljanju. Sredi dvorišča je stal tank, v katerem je sedel eden od vojakov in si ogledoval njegovo notranjost ter preizkušal razne gumbe in ročice. Ko je tako premikal — tank je bil seveda vseskozi vključen — je premaknil ročico in tank je speljal naprej. Vendar »voznik« ni videl, da drugi vojak popravlja gosenice tanka. Ta je dobil med gosenice roko. V tistem trenutku je zavpil. Oče se je ozrl in videl, vojaka z roko med gosenicami. Stekel je proti tanku. Tam je že bil eden od tovarišev, ki je ranjencu pomagal, da je lahko dobil roko iz oklepa in ga spravil na varno, stran od tanka. V trenutku je pripeljal avto in že so ga odpeljali v bolnišnico. Pripeljal je še tovornjak, ki je naložil mene in še tri moje tovariše. Imeli smo namreč enako krvno skupino kot ponesrečenec. Ko smo prispeli v bolnišnico, so nas odpeljali v ambulanto, kjer je že na postelji ležal ponesrečene. Vsedli smo se poleg njega. Žeje bila tu sestra, ki mi je zapičila iglo v žilo. Kri ni tekla v stekleničko, kot če daš sedaj na krvodajalski akciji kri. ampak po cevkah preko čistilne naprave, ki očisti kri, nato pa naravnost v ponesrečenčevo telo.« Nekaj časa je molčal, kot oi se takoj ne spomnil, kaj je bilo zatem. Nadaljeval je: »Ves čas sem gledal v cevke, po katerih je tekla moja kri, ki bo pomagala ponesrečencu, da bo lažjeokreval in bo imel dovolj krvi. Takrat mi je bilo pri srcu. kot da bi se zgodilo nekaj prijetnega. Vedel sem. da sem storil dobro delo in se obenem zavedal, daje to res tekočina, ki jo lahko samo človek daruje sočloveku.« Po napetem pripovedovaju je v sobi zopet zavlad ".I mir. Dlje časa je molčal, zato sem ga vprašala, kolikokrat se je že udeležil krvodajalskih akcij. »Kri sem dal približno osemnajst-krat. Krvodajalskih akcij se udeležujem vdomačem kraju in tudi v Titovem Velenju, kjer delam. Vedno, kadar se udeležim kakšne krvodajalske akcije, se spomnim, kako sem prvič dal kri in tudi sem vedno prepričan, da bo moja kri rešila življenje bodisi mladega ali starega človeka.« V sobi je zopet nastala tišina. Bila sem tako zatopljena v očetovo pripo- vedovanje, da nisem opazila, da sta brat in mama že odšla od mize v dnevno sobo. Tudi z očetom sva se spogledala. nato pa odšla za njima. Klara Pustoslemšek. 8. b OŠ bratov Letonje Šmartno ob Paki List iz mojega dnevnika Pomlad se počasi prebuja. Tudi v nas se nekaj prebuja. Nekaj neznanega. a vendar tako lepega. Sedim pri pisalni mizi in pred mano leži odprt dnevnik. Prebiram list za listom. Ko pridem do zadnjega, se zamislim. Ne vem. kako naj napišem to, kar sem doživela v teh pomladnih dneh. Pri vsakem stavku mi zmanjkuje besed. Nobena se mi ne zdi dovolj lepa. Z veliko muko zapišem nekaj stavkov in nazadnje odneham. Mislim, da se bom lahko učila, a mi misli neprestano uhajajo v daljavo. K fantu mi uhajajo, čez travnike in gozdove. Vem, da bom prihodnji dan vprašana, a svojim mislim tokrat nikakor ne morem ukazovati. Nazadnje se spomnim na slabo oceno in na mamo, ki bo ob njej zagotovo razočarana. Ne smem zapraviti njenega zaupanja, si mislim in se le lotim učenja. Tokrat mi misli ne uhajajo nikamor. Ko pomislim, da bi bil razočaran tudi on. se lahko še resneje lotim učenja. In res mi je uspelo, da sem prihodnji dan dobila petico. Tako bom tudi nadaljevala, si zagotavljam! AN1TA 7. a KDK Srečanje »novinarjev" z novinarjem Novinarstvo je čudovita stvar, a težka, pa če jo gledamo s katerekoli strani. Zahteva celega človeka, ki ima res veselje in smisel za pisanje, pa ne samo to, ampak še veliko drugih lastnosti. Težko je odkriti v sebi te talente, še težje pa je v polni meri spoznati novinarstvo, pa če ti ga nekdo še tako čudovito predstavi, kot nam ga je v sredo odgovorni urednik Našega časa tovariš Stane Vovk. Člani novinarskega krožka smo imeli možnost, da slišimo izkušnje poklicnega novinarja, da bi tudi mi znali delati vsaj približno tako, kot pravi novinarji. Tovariš Vovk je že nekaj let urednik Našega časa. novinar pa že dolga leta. Preden je prišel v Titovo Velenje, je delal že v Kopru, Ljubljani in Ceiju. Pravi, daje novinarstvo tista »njegova stroka« in je hkrati njegov konjiček in poklic. Združiti to dvoje paje največ, kar si v življenju lahko želiš. Če ti ni dano, da bi ustvarjal in pisal, v tem poklicu ne moreš nikoli uspeti. Rade volje nam je razkril svoja pota novinarstva, svoja mnenja in izkušnje, podal pa nam je tudi nekaj nasvetov. Njegov največji cilj v poklicu je bil postati dopisnik časopisov iz tujine. Ta njegova velika želja pa se mu ni uresničila. Potem ko je nekaj časa delal v Kopru za neki primorski list, je prišel k uredništvu Radia Ljubljana. To je bilo zanj najboljše oziroma najzanimivejše delovno mesto. Naš čas je časopis dokaj majhnega območja, finančno stanje jim dopušča le malo delavcev, tako da ima vsak glede na svojo funkcijoobliko večdela, kot pa bi ga naj imel, oziroma mora opravljati več del. Novic je sicer veliko, a je vseeno težko ustreči ljudem. »Pisati je treba tisto, kar ljudje radi berejo, ljudje pa radi berejo o ljudeh. Torej o ljudeh za ljudi!« V tem smo tudi mi dobili izkušnje, saj je bilo kar težko uganiti, kaj bi učenci v našem šolskem glasilu Mlada rast radi prebrali. Kaj pa pomeni napredovanje v novinarstvu? To pomeni napredovati po področjih, se izpopolnjevati, nikakor pa to ne pomeni si pridobivati čim višje funkcije v uredništvu. Vprašali smo ga, če ima ali če je kdaj imel kakšnega vzornika? »O vzornikih je v novinarstvu težko govoriti, saj vsak drugače pojmuje to besedo. Mogoče bi rekel, da mi je všeč dopisnik Božidar Pahor in že umrli reporter Radivoje Markovič.« Kaj pa težke strani novinarstva? Novinar (kot sem že prej omenila), mora imeti talent za novinarstvo, biti mora radoveden, včasih skoraj vsiljiv in zanimati se mora za vse okoli sebe. Novinarstvo ni poklic z omejenim delovnim časom. V službi nisi nikoli oziroma vedno, si povsod in nikjer. Vedno moraš imeti odprte oči, pa si doma ali na delovnem mestu. »Če ponoči zaslišim sireno, pa naj bo ura kolikor koli, vstal bom in šel z gasilci,« nam je to prejšnjo ugotovitev lepo predstavil tovariš Vovk. Iz življenja se nikoli ne moreš umakniti. Težka plat novinarstva je tudi to, da doživiš včasih na terenu marsikaj neprijetnega. Na primer, da ti anketirani noče odgovoriti na tvoje vprašanje ali pa te celo grobo odvrne. Včasih pride celo do groženj s pestmi, predvsem na tekmah. Novinar si tega ne sme jemati k srcu. On dela za ljudi, pa če ga ti sprejmejo ali ne. Ob takšnih priložnostih moraš ostati mirne krvi in se poskušati vživeti v položaj ljudi okoli sebe. ki jim morda, četudi brez razloga: tako rečeno greš »na živce«. Ob končuje novinar še pohvalil naše glasilo, česar smo bili zelo veseli. Upam, da si bomo njegove nasvete zapomnili in jih s pridom uporabili, predvsem pa, da bomo znali imeti vedno odprte oči za vse, kar se dogaja okoli nas. Jožica Jurkovnik novinarski krožek, coš Biba Ročk Šoštanj vozniku motorja, o njegovi predrznosti, ki pa bi ga lahko stala življenje, saj ni manjkala minuta in nesreča bi bila tu. Ko sva šli proti domu, sva za sabo zaslišali motor. Umaknili sva se mu v travo, a na najino srečo ni bil tisti motorist, ki naju je malo prej na smrt prestrašil. Spogledali sva se, nato pa odšli vsaka svojo pot. Klara Pustoslemšek, 8. b OŠ BRATOV LETONJE ŠMARTNO OB PAKI Ko so ljudje prvič videli zebro Kaj se tu%čudnega dogaja? Avtomobili so se zaustavili, ljudje soobstali, kolesarji so stopili s kolesa. Vsi so se zbrali ter nekaj ogledovali. Kaj? Stopila sem bliže ter si dolgo ogledovala. Nič me ni Drevzelo kakor druee. ki so vpili na ves glas. Na cesti so se razprostirale bele. a debele črte. Spomnila sem se. da sem o tem že prebrala v knjigi. Tem črtam se reče »zebra«. Umirila sem vse ljudi ter jim povedala o zebri vse, kar sem vedela. Jasna Dračko, 7. a oš bratov Mravljak Miličnik bom Veseli me poklic miličnika. Veseli me zato. ker sem gledal več oddaj o prometu in eno o usposabljanju kadetov za miličnike. Kadeti se usposabljajo najprej v učilnicah, potem pa imajo pouk na prostem. Trenirajo na poligonih, kjer se med drugim usposabljajo tudi za boj z diverzanti. Učijo se ravnati s policijskimi psi. Vsak miličnik mora imeti vozniški izpit. Čez dve leti se miličniki rak. elijo na skupine: prometne, mo-ton.e in za mir v prometu. Prometni miličnik ureja promet v križiščih, motorni ali leteči miličnik pa ustavlja voznike, ki prehitro vozijo. Ko bom velik, se bom vpisal v šolo za miličnike kadete. Poklic miličnika je zelo naporen, toda zanimiv. OŠ »BRATOV MRAVLJAK« ALEKSIČ Mija - 5. c Izlet v čebelarski muzej V soboto smo se mladi čebelarji Toledove šole odpravili na izlet po Gorenjski. Ob 7. uri zjutraj smo se zbrali pred avtobusno postajo. Vseh čebelarjev je bilo za dva avtobusa. Iz naše šole seje izleta udeležilo 18 mladih čebelarjev. Na izlet so šli še čebelarji iz Plešivca, Ramen pri Šoštanju, Smartnega ob Paki in velenjski gimnazijci. Najprej smo se odpeljali na letališče Brnik. Tam smo si ogledali polet letala. Bili smo tudi v starem letalu DC 6. Po pol urnem počitku smo se odpeljali v Radovljico. Tam smo si ogledali Linhartovo sobo, v kateri so lutke naravne velikosti iz igre Zupanova Micka. Za nas čebelarje je bil najbolj zanimiv čebelarski muzej. Muzej ima 7 sob. Vsaka soba nam čebelarjem veliko pokaže. Oskrbnica muzeja nam je pripovedovala o življenju in koristi čebel. Vsakega obiskovalca najbolj zanima četrta soba, v kateri so razstavljene panjske končnice z raznimi slikami. Pot smo nadaljevali na Bled. Kmalu smo zagledali Blejsko jezero. Na sredi jezera je otok. Nad jezerom se na skali dviga mogočni grad. V njem so včasih živeli graščaki. Sedaj je v njem muzej. Imeli smo premalo časa in se nismo mogli s čolnom odpeljati na otok. Po počitku smo se odpeljali v Breznico pri Radovljici, kjer je v mladih letih če-belaril Anton Janša. Nekoliko stran od čebelnjaka stoji spomenik Antonu Janši. Ob dveh smo odšli na kosilo v Naklo. Nato smo se vsi veseli in nasmejanih obrazov vrnili domov. Domov smo prispeli ob 18. uri. Aleksandra Vrbovšek, 5. c. oš Miha Pintar-Toledo Sestanek novinarskega krožka Po poteh XIV. divizije V soboto. 21. maja. smo šli po poteh XIV. divizije. Ob 8.00 smo imeli zbor pred Rdečo dvorano. Z avtobusom smo se peljali v Stranice. Tam smo imeli kratko proslavo. V Stranicah smo položili tudi venec k spomeniku talcev. Venec smo položili tudi k spominskemu obeležju XIV. divizije. Od tu seje pričel pohod. Pri razvalinah starega gradu Lindek. smo položili venec. Obiskali smo tudi domačije Strnad — Avter — Jakob. Pri Senegalškem mlinu smo učenci OŠ XIV. divizije položili venec in imeli tudi kratek kulturni program. Bili smo tudi pri domačiji Mastnak v Velikih Ravnah. Položili smo tudi venec pri domačiji Štravš. Tam smo dobili tudi čaj. Nazadnje smo obiskali in položili venec na grobove borcev XIV. divizije. Od tam smo odšli proti Dobrni, od koder smo se vrnili z avtobusom v Titovo Velenje. Prispeli smo ob 19.30 uri. Zdenka PLEČKO 8. a razred OŠ XIV. divizije TITOVO VELENJE 0 prometu Vsak dan je na križišču prometni direndaj, ah, kdaj, oh, kdaj bo tega kraj? A čudno se mi zdi, saj bencina ni. Za bencin prodajajo se boni, a vseeno čakajo v koloni, a vseeno čakajo v koloni. Ko bencina več ne bo, se vozil avto bo z vodo. Pod Tatro Bilo je lepo spomladansko jutro. Nebo kot umito, brez vsakega oblačka, žvrgolenje ptičev se je slišalo od vsepovsod. Z očkom sva se navsezgodaj odpravila v Šmartno, kjer gradimo hišo. Med potjo sva se pogovaijala kaj bova delala. Opazoval sem čudovito naravo v prvih žarkih jutranjega sonca. Rosa na travi je bila kot čudovita preproga neštetih barv. Prometa je bilo malo, saj je bilo še zgodaj. Približevala sva se Hudi Luknji in oče je vozil zelo previdno, saj to cesto prav dobro pozna. Približevala sva se dvojnemu ovinku. Kafrnaenkrat pred nama ogromni tovornjak — TATRA. »Očka, pazi, pazi...« Prebudil sem se v bolnišnici z mavcem na roki in buškami na glavi. Premišljeval sem, premišljeval in se počasi spomnil kaj seje zgodilo. Najbolj meje skrbelo kaj seje zgodilo očku. Takrat paje prišla v sobo medicinska sestra in mi povedala, da se je zgodila huda nesreča. Kamion je zaradi prevelike hitrosti zaneslo v levo in se je čelno zaletel v naju. Sprednji konec avto-mobilaje bil kot odrezan. Tudi očejoje srečno odnesel, imel je le zlomljeno nogo in lažji pretres možgan. Čeznekaj tednov so naju spustili iz bolnice. Hitrost, da hitrost, pa št tovornjak. Kaj bi se vse lahko zgodilo ... RADŠEL DEJAN 6. a. COŠ BIBA ROČK Končni izlet Približeval seje konec šol. leta. Bilje ponedeljek, tretja učna ura. Tovarišica je vstopila v razred. Na obrazu ji je počival skrivnosten nasmeh. »Le kaj bo zdaj? Testi, slabe ocene?« smo se spraševali. A ni bilo nič takega. Razredničarka je stopila pred nas in s slovesnim glasom oznanila: »V sredo gremo na končni izlet.« Ves razred je spreletel val velikega veselja. Nekateri so skakali v zrak. drugi vpili. Tovarišica je razlagala naprej: »Najprej gremo v jamo Pekel. Nato pa v Šempeter na ogled Rimske nekro-pole.« Tovarišici smo zastavili še nekaj vprašanj, potem smo se umirili. Po pouku smo se razšli in mislili na izlet. V torek zvečer smo pregledali stvari, pripravili nahrbtnike, poslušali smo vremenska poročila, ki niso nič kaj lepo kazala. V sredo naj bi deževalo. Kljub temu izlet ne bo odpadel. Prebudila seje deževna sreda. Kljub dežju smo si oprtali nahrbtnike, pa hajd v naliv! Zbrali smo se pred šolo. V najhujšem dežju smo čakali na avtobus. Da ne bi bili čisto mokri, smo se stisnili v avli. Končno je avtobus pripeljal, strpali smo se vanj in se odpeljali proti Šempetru. Bili smo zunaj mesta Šempetra in šofer je ustavil. Poskakali smo ven in odšli po stranski poti, čez potoček Pe-klenščico, proti jami Pekel. Prišli smo do doma pred jamo. Dež je pojenjal. Umirilo se je. Kupovali smo kartice, značke, nalepke . .. Pisali smo svojcem in domov. Čez nekaj časa je z vrha hriba privriskala skupina iz jame. Sedaj smo bili na vrsti mi. Morali smo počakati nekaj časa, potem pa je vodič le prišel. Počasi je odprl jamo in mi smo se zrinili v prostorno dvorano. Vodič nam je povedal, da ima jama zgodovinsko preteklost, da je stara preko 2000 let in so v njej odkrili kosti pračloveka. V jarpi je bilo še več kapnikov. a so jih odminirali in jih porabili za grajenje kapel. Po krajšem pripovedovanju smo odšli po jami. Pod namije tekla Peklenščka in bilo je približno 10 stopinj temperature. Kmalu so se nam odkrile lepote te jame. Kapniki; osvetljeni od neonske razsvetljave, so se lesketali in dajali videz raznih živali in predmetov: žab. slona, ovčic, cvetače .. . V jami Pekel ie narava ustvarila tudi orgle, ki zelo lepi> zvenijo. Jama ima eno nadstropje. Tudi to smo si ogledali. Počasi smo se približali koncu jame. Vodič je ugasnil iuči in odšli smo na svetlo. Ko smo se vrnili k domu, smo pojedli še ostali malico. Potem smo se vrnili na avtobus in se odpeljali le rimski nekropoli. Živa meja je zakrivala najdene predmete. Poznavalka zgodovinskih znamenitosti, nam je povedala nekaj o nekropoli. Po pripovedi smo si izkopanine ogledali. Po ogledu smo si tudi tu kupili malenkosti in zopet zlezli na avtobus. Potem smo do Titovega Velenja peli in si pripovedovali vtise. Tako se je lepo končal naš končni izlet, ki se mi je zdel zelo lep, kajti spoznal sem zanimivosti kraškega podzemlja in starih Rimljanov. ROK POLES 3. a COŠ Veljko Vlahovič Titovo Velenje REBUS Izlet v celjski pisker Star šeiri 13 let. Hodim v 7. razred coš bratov Mravljak. Zelo rad obiskujem krožek NOB. Babica in dedek mi velikokrat pripovedujeta, kako je bilo med vojno. Krožkarji smo se domenili, da gremo na izlet v celjski pisker. Tako je tudi bilo. Naslednji dan smo se zbrali na avtobusni postaji. Ko je prišel avtobus za Celje, je bila velika gneča. Zato smo se odločili, da počakamo naslednji avtobus. Končno jfe prišel. Vstopili smo nanj. Prišel je sprevodnik in nas vprašal, do kam bi se radi peljali. Vsi smo v en glas odgovori: »V Celje.« Ko smo prispeli na cilj. smo izstopili. Potem smo hodili četrt ure. Takoj smo našli muzej revolucije. Čuvaj nam je pokazal ta muzej. Zelo nam je bil všeč. Ko smo si ga ogledali, nas je peljal tja, kjer so streljali talce. Lepo smo se mu zahvalili za gostoljubnost. Pokazal nam je veliko znamenitosti. Odločili smo se, da bomo naslednje leto zopet prišli pogledat muzej. Tudi babica in dedek se še spominjata vojnih dni. Ko bom velik, bom tudi jaz pripovedoval svojim otrokom o tem, kar sta mi o vojnih grozotah pripovedovala dedek in babica. Vinko Bastelj, 7. c. coš bratov Mravljak Na 18. zboru pionirjev v Kočevju Ko sem prišel na avtobusno postajo, nas je čakala tovarišica. Najprej smo okrasili avtobus. V soteski Penk je korakalo mnogo vojakov. Mahali smo jim. oni pa so nam odgovorili z rafalom. Ko smo prišli v Kočevje, smo dobili nalepke in vodnico, ki nas je peljala do postaje milice. Nato smo si ogledali likovni salon in spomenike. Potem smo prišli do ŠeškoVega doma. kjer je bil med NOB zbor odposlancev slovenskega naroda. Nato smo odšli po gozdu do Dolge vasi. kjer je bila proslava. Pred pričetkom proslave sem šel s praporom na desno stran tribune, kjer sem bil vso proslavo. Proslava je bila zelo svečana. Govoril nam je tudi tov. Vinko Hafner. Med proslavo so prišli pohodniki, ki so bili na poti že ves mesec po poteh osvobojene Primorske. Ko je bilo proslave konec, sem prinesel prapor nazaj in sem šel po partizanski golaž. Med tem, ko smo jedli, so nastopali pionirji iz sosednjih republik in pokrajin. Nato je prišel čas, da gremo domov. Ustavili smo se pri gostilni, lam nam je tovarišica kupila trim-vit in kislo vodo. Ko smo vse spili, smo šli naprej. Srečno smo prispeli v Titovo Velenje. Nato smo si skupaj ogledali izdelke, ki so jih risali dopoldne pionirji na asfalt. Na zboru pionirjev jc bilo lepo in si želim, da bi še enkrat šel v ta prelepi kraj na tako prijetno srečanje. Pa še to bi rad omenil: Nekateri pionirji so pustili v Kočevju za sabo zelo grdo. Zato smo se pionirji iz Velenja in mozirske občine odločili in napravili očiščevalno akcijo. Po našem zgledu so se nam pridružili še ostali pionirji. Franci VOHAR 6. b razred OŠ XIV. divizije TITOVO VELENJE 2. junija 1983 * Titovo Velenje OD TU iN TAM nas cas ★ stran 9 Obisk v pobrateni Vrnjački Banji Bilo je enkratno \ Tople bratske vezi tned mladimi iz Vrnjačke Banje in mladimi iz Titovega Velenja so se začele spletati pred desetimi leti, ko sta se pobratili gimnaziji iz obeh mest. Vsako leto so postajale te vezi močnejše in trdnejše. Letos smo sklenili, da bo odSo v Vrnjačko Banjo 48 najboljših učencev iz vseh šol CSS Titovo Velenje in Štirje učitelji. Obisk nam je omogočila s finančno dotacijo naša ožja DPS. Odpotovali smo v poneddjek zvečer. Med potjo smo si ogledati Beograd, Avak>, Oplenac in Kragu-jevac. Spoznali smo zgodovino Srbije in mnoge umetn&kc stvaritve iz številnih obdobij. V torek zvečer so nas gostitc^i prisrčno sprejeli pred njihovo Solo. Topel stisk rok, iskren pogled in bilo je dovolj, da smo postal prijatelji. Razšli smo se na domove gostiteljev. Na vsakem koraku smo čutili koliko jim pomenimo, kako nas imajo radi, kako nas spoBnjcjo. Vsa ta čustva so se pidnab na nas in postajali smo eno. Na dan mladosti, ki je hkrati dan srednješolskega centra, smo bih na svečanosti, ki so ji prisostvoval tudi vsi najuglednejši družbenopolitični delavci občine Vrnjačka Banja. Na tej prireditvi so učenci in učitelji ocenili svoje delo, poddS priznanja najboljšim in pripravili kulturni spored. Popoldne so učenci priredili na Športnem igrišču telovadno akademijo. Tndi ob tem prelepem nastopu smo se spraSevaK od kod 'Soli možnosti za vse te dejavnosti. Odgovor je preprost; tesna povezanost Šole z združenim delom. Tudi v pogovorih z najodgovornejšimi v občini je bilo jasno razbrati, kako potrebna je šola njihovi družbenopolitični skupnosti in obratno. Naslednji dan so nas peljali na oglede njihove samostana Ljubo-stinje največje OZD v regiji Prva petoletka v Trstenjakn, v polnilnico mineralne vode m na prizorišče popinske bitke. Obisk na Popinu nam bo ostal vedno v spominu. Po naključju smo tam srečali borca te bitke, ki nam je pripovedoval, kako je bilo v tistih oktobrskih dnevih leta 1941, ko so borci ne glede na starost in nacionalnost z ramo ob rami branili meje Užiške republike. V vsaki besedi tega osivelega, a neomajnega možaka smo čutih, da nam želi povedati kako moramo negovati bratstvo in enotnost, ki jc vzklila med NOB in ki mora rasti v svobodi, da bo vsak dan močnejša in nepremagljiva. V četrtek zvečer smo se morali posloviti. Nismo in nismo hotefi spoznati, da moramo narazen. Pesem, kolo, solze, poljubi, stiski rok, obljube, pa spet pesem in zaobljube — zares postali smo prijatelji. Vezi, ki smo jih skovali, ne more nihče več pretrgati... Vsi, ki smo bili pri naših bratih, lahko rečemo: bilo je enkratno. Iščemo najstarejšo fotografijo Naši kraji pred desetletji zato naSo poslal Vil nastale kasneje, pa žal nima-predvojni Šo-Staro Velenje Velenja z žele-rudnikom in nam je z ulice Najboljša pomladna fotografija najboljšo pomlaibio fotografijo tokrat objavljamo posnetek neznanega avtorja, saj v pisno, ki un ga je poslal ni bilo njegovega naslova. Eden od naših bralcev pač, ki pa očitno ni bil preveč prepričan, da ho njegova fotografija tudi objavljena. Upamo, da se nam oglasi sedaj. In kaj aaj rečemo o posnetku? Malo preenostavno je zrežiran, da bi imel umetniško vrednost. Otroke Btrebao ujeti med igro, ko se po toboganu, takrat bi delovali precej bolj sproščeno. Tudi izraz nI Ml Bzjboijši. nekoliko smo ga popravili. Dragače paje bila slika dobra narejena, najbolje umi prispelimi, zato smo jo tucfi objavili. Izbor najboljše pomladne fotografije boon kmalu zaključili, zato pohitite in nam tod vi pošljite svoje posnetke. Veljka Vlahoviča. T«fi vi, naši dragi bralci, malo pobrskajte po svojih albumih, predalih. Gotovo imate še veliko fo- ki prikazujejo naie kraje, običaje in dogodke v začetku tega ali v prejšnjem stoletju. Jezikovno razsodišče (98) Obrazci, obrazci Nepravilni ali neslovenski obrazci za račune v trgovinah, celo položnica za nakazovanje učnin (obrazec št. 10 SDK) in druge vsakdanje tiskovine uporabnike motijo, hkrati pa so drobna preizkušnja našega odnosa do jezika. Beograjsko podjetje CentroteMil ima v Ljubljani svoja „odelenja" kjer vam izdajo račun, na katerem piše: „Artikal, količina, ukupno iznos Din, Reklamacije uvažavamo u zakonskom roku uz kasa blok." „Jaz pa bi rada .reklamirala' jezik Centro-textilovega plačilnega obrazca," nam je pisala dopisnica L. K. — In Majda H. nam je poslala tale dopis: »Pošiljamo vam fotokopijo pisma, ki smo ga s Parmove ulice na Verovškovo cesto v Ljubljani prejeli od slovenskega proizvodnega in trgovskega podjetja Les ni na Ljubljana in nas je nemalo začudilo in razjezilo.'* Lesninin obrazec je sicer slovenski (..enota, vaš znak, naš znak itd."), pismo pa v oporečni srbščini. Med pismi smo izbrali še dve, ki govorita o podobnem vprašanju. Emona iz Ljubljane je svojemu uslužbencu dala na koncu meseca v roke ..Obračunski Sst osobnog dohotka", za ,,rad po učinku" itd. Toda ,, prevoz na de k}" in , .sindikalno članarino" so dotipkali po slovensko. Ddavri Verige iz Lesc so doživeli podobno, saj so „primanja za mjesec sječanj 1983" prejeli v plačilnih ovojnicah tovarne RIZ. B. S. sprašuje, afi stabilizacijski ukrepi smejo posegati v rabo jezika:" . . . zaradi pomanjkanja papirja in iz drugih stabilizacijskih razlogov segajo po srbohrvaških obrazcih". Neradi ponovno pišemo o, teh zadevah: če so na voljo srbohrvaški obrazci, bi morali biti tudi slovenski. Tu gre za krivdo neodgovornih oseb, pže naš iopiscik B. S. V Sloveniji je poslovni jezik slovenščina. Stabilizacija v rabi materinščine ni umestna. Morebitne predloge, kritike ta opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. Pred trgovino M chib Pred hotelom Paka — sicer pa, kovačeva kobila je . tziet na Paški Kozja k Cicibani - planinci Namesto roditeljskega sestanka je vzgojiteljica v vrtcu na Kardeljevem trgu v Titovem Velenju Marija Tratnik organizirala skupni izlet otrok in staršev na Paški Kozjak Na pot so se odpravili 21. maja. Do Pake so sej>eljali z avtobusom, potem pa peš nadaljevali pot. V uri in pol so bili vsi na cilju. Najmlajši udeleženec izleta je imel le dve leti. Marijini otroci bodo kmalu prejeli značko ciciban — planinec, ki so si jo zaslužili z osmimi planinskimi izleti. Na Paškem Kozjaku so otroci in njihovi starši tekmovali v športno zabavnih igrah. Po Visokem je ta dan odmeval smeh, slišala se je pesem, iz vseh oči je žarela sreča. Starši otrok so lahko iz kviza zvedeli, kaj vse se je njihov malček naučil v vrtcu. Otroci so nastopali samozavestno in sproščeno odgovarjali na vprašanja, starši pa so bili nad znanjem otrok navdušeni in ponosni. Ob slovesu so povedali, da si takšnih izletov še želijo. Julijana Hočevar Fotografrajmo Bliža se polelje Čeprav poletje pravzaprav ni najugodnejši letni čas za' fotografiranje pa je vendarle to tisto obdobje leta, ko nastaja največ fotografij. Dopusti in večja sproščenost, spremembe okolja, vse to privablja fotografe, da kar najbolj izkoristijo to obdobje. Seveda je največkrat velika težava že pri vprašanju, kakšen pribor vzeti s seboj, da med številno opremo, ki jo med dopustom po-'rebujete ne bo zavzela preveč pro-s ora. Poleg fotoaparata in objektiva (najbolje zoom) potrebujete še filtre in protisončni zaslon. Koristno pa boste lahko uporabili tudi fleš, stojala in žični sprožilec. Ce fotoaparata dalj časa niste uporabljali preglejte baterijski vložek v fotoaparatu, fotoaparat pa ludi očistite. Zavedati se morate, da so poleti svetlobni kontrasti zelo veliki. Črno bel še bo|j pa barvni film in kasneje foto papir pa ne dopuščajo velikih napak pri osvetlitvi. Že pol zaslonke bo pri dia filmu iahko povsem spremenilo posnetek. Uporaba filtrov bo delo s črno belim filmom gotovo obogatila. Rumeni in oranžni filter bosta nebo potemnila in mu nadela dih dramatičnosti ter poudarila oblake. Oranžni film povzroča tudi manjšo« iteostrino, zato moramo zaslonko boli zapreti. Zeleni filter uporabljamo predvsem za fotografiranje porjavelih ljudi. Posebej poudarja modro barvo oči in svetle lase. ' Za posnetke v barvah bo dovolj sky light filter, ki je lahko vedno na objektivu, saj ne zahteva podaljšanje osvetlitve, izboljšuje zasičenost barv in varuje dragoceni objektiv. Koristno pa boste lahko uporabili tudi polarizacijski filter. O njem smo napisali več v prejšnjem članku. Najneustreznejši čas - za fotografiranje je v tem letnem času med 12 in 16 uro, ker boste zaradi prekratkih senc težko prikazali pravo obliko predmetov. Poleti je oteženo tudi delo s svetlo merom. Za prikaz kar največjega števila detajlov morate izbrati srednjo vrednost med tistimi, ki ju je svetlomer pokazal v senci in na soncu. Ker bodo v središču zanimanja večine fotografov njihovi družinski člani ali drugi ljudje, naj vas še enkrat opozorimo, skušajte jih posneti kar najbliže, da izpolnijo večji del formata fotografije, sicer bodo kasneje komaj opazni, premajhni. Tudi poziranj se izogibajte. Otroke fotografirajte med igro, najzanimivejši, najbolj pristni so. Tudi odrasle ljudi slikajte takrat, kadar so najbolj sproščeni. B. Zakošek Pretekli četrtek je bilo na osnovni šc!« bratov Letonje v Šmartnem ob Paki nadvse slovesno in svečano. Na ta dan so namreč mladinci te šole sprejeli v svoje vrste nove člane. Da bodo marljivi člani mladinske organizacije v kraju in da bodo še naprej krepili bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije, je obljubilo 33 novih mladincev osnovne šole bratov Letonje ter 60 učencev 7. razredov osnovne šole Karla Destovnika Kajuha iz Šoštanja. Z njimi Smarčani navezujejo tesne stike že dve leti. Ob tej priložnosti so pripravili mladinci obeh Sol pester kulturni program, v krajevno organizacijo Rdečega križa sprejeli podmladek, ob koncu pa ocenili svoje delo v preteklem letu še na program-sko-volilni konferenci. Ugotovili so, da so se v šolskem letu, kije skoraj že za njimi, veliko naučili, hkrati s tem pa tudi sprostili in se na raznih področjih dela razvijali v vsestranske osebnosti. Najbolj priljubljena dejavnost so bile mladinske ure. Na njih so se srečevali dvakrat na mesec, se pogovarjali o težavah, delu, ki jih še čaka, spoznavali različne poklice. Z velikim zanimanjem so prisluhnili miličniku Klanjšku, pa članici kulturnega društva Pavli Letonja, predsednik skupščine šmarške krajevne skupnosti jim je govoril o samoupravi v krajevni skupnosti, pogovarjali pa so še o humanih odnosih med spoloma. Na eni od mladinskih ur so povabili medse še kmeta ter udeleženko 17. kongresa ZSMS. Da bi bilo delo še uspešnejše, so se mladinci šole povezali z vsemi društvi in organizacijami v kraju. Pridno so delali na kulturnem področju, skupaj s člani mladinske organizacije v kraju čistili okolico, pripravili več zbiralnih akcij. Dela jim v tem šolskem letu resnično m manjkalo, pridnosti prav tako ne. Ob koncu so novi člani mladinske organizacije na osnovni šoli bratov Letonje sprejeli nov delovni program ter izvolili člane predsedstva. Slovesen sprejem pa so sklenili s športnim in družabnim srečanjem mladincev obeh osnovnih organizacij. Postali so mladinci Tako slovesno kot je bilo na osnovni šoli bratov Letonje v Šmartnem ob Paki je bilo po vseh šolah velenjske občine. To je bil za vse učence 7. razredov resnično lep dan. 10. stran ★ fiaS CSS OD TU IN TAM Titovo Velenje * 2. junija 1983 Trenutek za kulturo V razstavnem kotičku v jedilnici tovame gospodinjske opreme Gorenje so ob 25. maju, dnevu mladosti, pripravili razstavo likovnih del učencev osnovne šole Miha Pintar Toledo, nad katero ima pokroviteljstvo Gorenje TGO. Učenci so pripravili za to razstavo risbe, akvarele, grafike, lesoreze in leseni? plastike, kar je pravzaprav novost pri tovrstnih razstavah. Razstavljene likovne izdelke si lahko vsak dan ogleda nekaj tisoč., delavcev in ta oblika je resnično svojevrstna. To je stik s kulturo in marsikdo si rad vzame ta trenutek za ogled razstavljenih del. Ob tem pa so tudi v tozdu Servis in maloprodaja organizirali razstavo risb otrok, ki so jih prinesli otroci delavcev tega tozda. Prav tako pa tudi v drugih delovnih okoljih ne držijo križem rok in takšnim zgledom so sledili tudi delavci v uvozu. Hinko Jerčič Obrtno združenje Velenje Priprave na 6. športne igre Komisija za šport in rekreacijo pri obrtnem združenju Titovo Velenje bo pripravila izbirno tekmovanje v kegljanju, namiznem tenisu, atletiki, šahu. vlečenju vrvi in malem nogometu za vsesamostojneobrtnike in pri njih zaposlene delavce občine Velenje. Najboljši v posameznih panogah se bodo lahko udeležili 6. športnih iger obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev Slovenije. Komisija za šport in rekreacijo pri obrtnem združenju Titovo Velenje vabi k sodelovanju kar največ svojih članov, ki se morajo prijaviti komisiji najkasneje do 15. junija. Reli „Saturnus 83" Zadovoljivo kljub nevšečnostim O letošnjem mednarodnem in največjem reliju pri nas je bilo napisanega že precej. Prav pa je. da mu tudi v našem časniku namenimo nekaj prostora, saj seje tega najkakovostnejšega in težkega tekmovanja udeležila tudi posadka iz Titovega Velenja. Voznik je bil Branko Amon in sovoznik Damjan Lukman. oba člana Avto moto turing kluba, ki sta zahtevno progo od Ljutv Ijane do Postojne dobro prestala. Priprave na tekmovanje so bile dokaj zahtevne in so trajale dobra dva meseca. Zastavo 750je bilo treba za to vožnjo posebej skrbno pripraviti, zlasti podvozje, motor in gume. Vse skupaj je veljalo kakšnih 50.000 dinarjev. Ves trud pa ni bil zaman, je poudaril Branko Amon. kajti avlo je že na prvi preizkušnji na zahtevni makadamski cesti dobro zdržal. Jasno seveda je. da na takšnih in podobnih hitrostnih preizkušnjah smole tudi ne manjka in tudi našima voznikoma ni prizanesla. Na tretji hitrostni preizkušnji na ljubljanskem barju jima je kmalu po startu počila zadnja desna guma in šest kilometrov do cilja sta vozda s prazno. Da bi bila mera nevšečnosti polna, seje odlomil še izpušni lonec. V naslednjih. dveh etapah proti Postojni se ni zgodilo nič posebnega, težave pa so se znova začele na šesti preizkušnji proti Polčju. ko se je strgal jermen na črpalki. zato sta morala zmanjšati hitrost ker se je temperatura močno dvignila. Višek nevšečnosti sta doživela na poti proti Snežniku, ko se je odvila zaščita prednje preme in onesposobila volanski mehanizem. Razumljivo je, da so vse omenjene okvare močno vplivale na končno uvrstitev. Kljub temu sta velenjska udeleženca po štirinajstih urah in 496 kilometrih naporne vožnje dosegla lep uspeh. 37. mesto med 78 posadkami, kolikor jih je krenilo iz Ljubljane. Branko Amon je še povedal, da se je lega tekmovanja udeležil predvsem zato. da bi preiskusil sebe in dokazal drugim, koliko zmore na takšnih in podobnih tekmovanjih. Sicer pa je osnovni cilj vsakega udeleženca, da srečno prispe na cilj. »Čeprav je potrebno globoko seči v žep, ko se pripravljaš na takšna tekmovanja, bom še sodeloval. Ze se pripravljam na naslednjo preizkušnjo, to je reli Croatia v Zagrebu«, je sklenU pogovor Branko Amon. B. Mugerle Branko Amon srečno doma Izžrebanci praznične križanke Izžrebanci praznične prvomajske nagradne križanke Naš čas: 1. nagrada: brezplačna naročnina na Naš čas za eno leto: Erno SPEH, Mozirje 258. 63330 Mozirje. 2. nagrada: polletna plačana naročnina za Naš čas: Matilda Mevc. Primorska 3/a, 63325 Šoštanj, od 3. do S. nagrada: knjižne nagrade: Josip Slomšek, Jurčičeva 1, 63320 Titovo Velenje, Heda Lomšek. Gaberke 94.63325 Soštani. Boris Ka-lišA, Mali vrh 14/a, 63327 Šmartno ob Paki. Pravilna rešitev praznične nagradne križanke: Levstik. Aravali. Funes. jok, prvomajski ila. LI. OK. nav, ST. prikazen. Itaka, dresura. ravioii. dnine. SA. serec. etat. Esma. trot. jedača, din, Ottorino. čokolada, anoda. Oregon, Apolon. NR. Nevis. CE. AV, lazar. AIA. enolog. Ala. Aalen. napotek, or. Zvone. Enna. capa. AR. Tieck. ornitolog. Modni salon. RR. Marais, orkan. grelci. HG. ŽE, ŠN. Ravel. Omo. enak, Oposum, AS. nonij. MA. brenta, jingo. lika. Armin. bober. ON, kladivo, kartonaža. ara, oolit. SP. maiik. Ado- nis. Raman. klasika. Elan. Joan. ermal, Van, UU. das. Aida. koncert na prostem. adiabata, akt. Ina. Osnovna organizacija ZSMS Gaberke Letos se bodo lahko resnično izkazali Mladi v Gaberkah so iz leta v leto bolj prizadevni. V zadnjem času jim volje in pripravljenosti za delo resnično ne manjka, pa naj bo to za delovne akcije, kulturne prireditve ali športna srečanja. Marljivih, nekaterih bolj, drugih malo manj. je v osnovni organizaciji ZSMS Gaberke okoli 60. čeprav jih živi in dela v krajevni skupnosti precej več. Vso delo vodi in usmerja 21 člansko predsedstvo, v katerem so referenti za posamezna področja, in sicer kulturo, SLO in družbeno samozaščito. delovne akcije, idejnopolitično dejavnost. za informiranje, šport, za prireditve. Takole je ocenila delo mladih v Gaberkah predsednica preteklega mandatnega obdobja Karmen Kožeijnik: »Lani smo naredili največ na kulturnem področju. Ustanovili smo kulturni krožek, ki dela zelo marljivo. Naših kulturnikov ne manjka na prav nobeni prireditvi ali proslavi v kraju. Lotili pa so se tudi že dramskega dela in ga »dali prvič na oder« za letošnji dan žena. Z njim so gostovali še v Šentilju in v Zibiki. Na športnem področju smo bili prav tako marljivi. Udeležili smo se vseh srečanj, sodelovali smo na tekmovanju za Kajuhov pokal, na občinskem tumiiju v malem nogometu, pa tudi na špoftnih srečanjih v krajevni skupnosti nas ni manjkalo. Sami smo pripravili že kar tradicionalen turnir v malem nogometu. Poleg sodelovanja na kulturnem navezujemo tesne vezi z mladinci Zibike še na športnem področju in delovnih akcijah.« Na delovnih akcijah smo se mladinci Gaberk že večkrat izkazali. Tudi preteklo leto so pridno vihteli krampe in lopate. Kopali so vodovodne poti na Pristavi, sami pa so pripravili še tri delovne akcije. Še posebej so se »potili« pri izgradnji večnamenskega športnega igrišča. Stara praksa kaže. da med mladimi naše občine močno peša idejnopolitično delo. Mladi Ga-berčani pa so za boljše aktivnost na tem področju združili to delo z delom referenta za informiranje in danes se ponašajo že s prvimi uspehi « Delo na tih dveh področjih je resnično pestro. Oba referenta sta dodobra pretresla statut naše mladinske organizacije ter marljivo spremljala mladinski kongres. O pomembnejših sklepih in sprejetih smernicah sta člane sproti obveščala. Skupaj s krajevno skupnostjo. družbenopolitičnimi organizacijami v kraju, smo lani izdali posebno glasilo, s katerim smo seznanili vse krajane, katere naloge smo že opravili in katere nas še čakajo,« je še dodala sogovornica. Od načrtovanih natog v letu 1982 naj omenimo le še kresovanje za 1. maj ter sprejem novih članov v svoje vrste za dan mladosti. Tegobe, težave in težavice, te nas obdajajo iz dneva v dan. so najpgo-slejša tema pogovorov. Tudi mladinci Gaberk niso breznjih. Glavni krivec za vse je denar. Tega primanjkuje zdaj za to. drugič za drugo nalogo. O lastni Karmen Kožeijnik strehi nad glavo se vsaj za sedaj samo še pogovarjajo. Sestajajo se v prostorih gasilskega doma ali v sejni sobi družbenopolitičnih organizacij. »Pa še nečesa nam primanjkuje — samozavesti, da tudi mladinci pripadamo neki organizaciji. družbenopolitični skupnosti. Morda se malo premalo zavedamo, da lahko skupaj naredimo še veliko več. Ne delamo le za danes ali jutri, ampak tudi za kasnejše generacije, naše vrstnike.« je bila kritična Karmen Kožeijnik. Delovni program članov osnovne organizacije ZSMS Gaberke je znova obsežen. Posebno mesto v njem imajo delovne akcije. Teh letos ne bo manjkalo. V srednjeročnem programu te krajevne skupnosti je predvidena gradnja novega gasilskega doma. Seveda bodo mladi Gaberčani pri gradnji tega objekta močno zavihali rokave. saj se tako tudi njim obeta možnost za še pestrejšo dejavnost na kulturnem področju. Že v mesecu maju se bodo pošteno potili, vsaj tako pravijo, pri dokončni izgradnji večnamenskega športnega igrišča. Sodelovali pa bodo še v nekaterih očiščevalnih akcijah in Društvo invalidov Titovo Velenje Izlet v Titovi mesti Velenjsko društvo invalido¥-je za člane pripravilo nadvse zanimiv izlet v Titovo Korenico in Titov Drvar. Na obisk so se velenjski, invalidi odpravili z enim samim namenom — spoznati se med sabo in navezati tesne vezi s tamkajšnjimi prebivalci. Pot do Titove Korenice je bila zelo dolga. Zato smo morali udeleženci tega izleta prenočili v Plitvicah. Tam nam je izrekel dobrodošlico predsednik društva invalidov Titova Korenica in nam pokazal spominski dom 6. prole-tarske brigade Nikola Tesla, ki smo si ga z zanimanjem ogledali z velikim zanimanjem. Pod obronki Pleševice leži Titova Korenica. Je manjši kraj z 14.000 prebivalci. Med drugim smo izvedeli, daje bila leta 1942za delavski praznik parada, edina v okupirani Evropi. Na Titovem trgu stoji visok spomenik narodnega heroja Marka Oreškoviča. Krntijs, ki je bil poleg štirih herojev glavni organizator vstaje tega področja. Po izmenjavi daril, smo se poslovili in se dogovorili za nadaljnje sodelovanje. Pot nas je nato vodila do Biha-ča. Tudi tu smo si ogledali vrsto zanimivosti iz NOB, ki jih v tem kraju ni malo. Na poti smo si ogledali še Titov vlak Proleterka in njegove delovne prostore v njem. Titov Drvar, obdan z vrhovi Osječenica, Lunjevače in Viden-ca. je bil svobodno mesto skupaj 900 dni Udeleženci tega zanimivega izleta smo si ogledali Titovo pečino, muzej 25. maj ter poslušali predavanje o desantu na Drvar. Šele po spoznavanju teh podrobnosti, se zave obiskovalec pravega pomena narodnoosvobodilnega boja naših narodov in narodnosti. Na poti domov smo si velenjski invalidi ogledali še nekatere pomembnejše pomnike iz NOB. Pot je bila naporna, vendar vredna ogleda in bogatejši smo za vrsto novih spoznanj. R. Kortnik S sončnim vlakom V nedeljo, 6. junija, bo tradicionalni sončni vlak odpeljal invalide velenjske občine na izlet v Rogaško Slatino, Kumrovec in Atomske toplice. Svojo pot bo začel v Titovem Velenju, potniki pa bodo lahko vstopili tudi na postajah v Pesju, Šoštanju, Paški vasi in šmartnem ob Paki. Dalj časa se bodo zadržali v Atomskih toplicah, kjer se bodo udeleženci lahko tudi kopali. Prijave in vplačila sprejemajo poverjeniki, za izlet pa se lahko invalidi prijavijo tudi v pisarni društva. Izlet so invalidom v veliki meri omogočili obrtniki velenjske občine. Atletski mnogoboj Športna dejavnost je med člani velenjskega društva invalidov zelo razgibana in pestra. Njihova sekcija za rekreacijo in šport bo 5. junija pripravila občinsko prvenstvo invalidov v atletskem mnogoboju. Moški se bodo pomerili med seboj v teku na 100 m, metu krogle, skoku z mesta, metom kopija in skokom v daljino. Ženske pa bodo lahko tekmovale v teku na 60 m, metu krogle, skoku v daljino, skoku z mesta in metu kopija. Atletski mnogoboj invalidov velenjske občine bo na stadionu ob jezeru, pričel pa se bo ob 9. uri dopoldan. Vsi, ki bi želeli tekmovati, se lahko do 3. junija prijavijo v pisarni Društva invalidov ali pri predstavnikih aktivov v delovnih organizacijah. Zamudniki se bodo za tekmovanje lahko prijavili še uro pred pričetkom. delovnih akcijah krajevne skupnosti. Za proslave in kulturne prireditve v kraju bo skrbel kulturni krožek. V tem letu pa bi radi iz tega krožka ustanovili kulturno društvo. V delovnem načrtu so zapisana še razna športna tekmovanja. pa kresovanje, sprejem novih članov v svoje vrste. Da si bodo znova vsaj malo napolnili blagajno, bodo pripravili še kakšen ples. PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Bravo Koleda! Ali je lahko nekaj lepše in bolj -veselo,kot gledanje velenjske folklorne skupine Koleda. Naš tisk je o tej Lepi Breni pisal na dolgo in široko, kot da je neka svetovna senzacija, Koledniki pa so nas že na začetku večera sami prepričali, kje povsod so že nastopali, in moram priznati, da smo bili vsi presenečeni. Priznati pa moramo tudi dejstvo, da vsi premalo poznamo našo velenjsko folklorno skupino, ker verjamem, da je to, kar so pokazali na svojem nedavnem nastopu, le del njihovega bogatega programa. Skupino bi tokrat rad vprašal, kje je vzrok, da v svojem mestu ne nastopa pogosteje, saj velenjski gledalci dobro vedo, kaj sta lepa pesem in ples, v njihovem programu pa je zagotovo za vsakogar nekaj. Slavonec sem in tamburice so me ganile, skupina plesalcev pa je nekaj, kar se ne da pozabiti. Ptača-koval sem več slovenskih melodij, res pa je, da se v enem nastopu ne da vsega pokazati. Koledo moramo bodriti in obiskovati njihove nastope, saj je naša, domača, delavska in nadvse marljiva. Upam si reči, da je naziv ,.amater" premalo, takšnim mojstrom bi bolj pristajalo ime ,.profesionalci". Posameznikov ne kaže posebej hvaliti, njihova umetnost je plod skupnega mukotrpnega dela in vaje, plod mladosti, volje in složnosti. Koledi lahko zaželimo še veliko uspešnih nastopov, tudi v našem mestu. Stevo Stankovič Tomšičeva 11 Titovo Velenje Zakaj Velenje iz leta 1971? V nedeljo, 15. maja, je bila v Rdeči dvorani razstava značk, znamk in denarja in na vse to je opozarjal zajeten plakat. Razstavo sem obiskala. Nekaj značk je bilo res razstavljenih, lahko si jih tudi kupil, vendar pa je veliko ljudi odšlo razočaranih, tudi zato, ker je bilo treba za vstopnino odšteti kar 70 dinarjev. Vstopnino sem prebolela, saj je bila v prospektu značka DO Vekos, ki je bil verjetno pokrovitelj. Zelo pa me je motilo, da je bil prospekt mesta Ve!enje iz leta 1971, ki današnjemu času gotovo ne ustreza več. Kaj neki si bodo mislili ljudje o Velenju — sedaj Titovem Velenju — če so si mesto ogledali in seveda videli, da stvari niso več resnične. Samo za primerjavo — vstopnina za Savinjski gaj v Mozirju je 20 dinarjev, tam pa lahko uživaš v resničnih naravnih lepotah. še to! V petek, 20. maja, okrog 11. ure dopoldne so se otroci VVZ Šoštanj igrali na vrtu okrog doma, istočasno pa je mlajša ženska v belem delovnem plašču s kosilnico kosila na vrtu. Kje je zaščita? Mar ni dovolj, da je otrok iz VVZ Velenje zaradi takšne košnje trajni invalid? Poleg tega so higienski predpisi za ljudi v belih haljjah jasni (kuhinja). K. S. (Naslov v uredništvu) »je nekoč (liika s prospekta) REDNI KINO VELENJE Četrtek in petek, 2., 3. 6. ob 19. in 21. uri PODGANE Z ASFALTA — mehiški, kriminalka. V gl. vi.: Ana Martin Petek, 3. 6. ob 11. uri KATAKLIZMA OB 15.30 — japonski, drama katastrofe. V gl. vi.: Hiroshi Katsuma Sobota in nedelja, 4., 5. 6. ob 19. in 21. uri KATAKLIZMA OB 15.30 — japonski, drama katastrofe. V gl. vi.: Hiroshi Katsuma. Ponedeljek in torek, 6., 7. 6. ob 19. in 21. uri RESNIČNE ZGODBE—V. DEL — nemški, seksi komedija. V gl. vi.: fantje in dekleta. Sreda in četrtek, 8., 9. 6. ob 19. in 21. uri SONČNI SIJAJ — ameriški, melodrama. V gl. vi.: Christina Raines. FILMSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 6. 6. ob 20. uri ŠTIRJE PRIJATELJI — ameriški, socialna drama. Režija: Arthur Penn. Vloge: Craig Wasson, J odi Thelen Zgodba o jugoslovanski iz-seljeniški družini v ZDA v 60-tih letih. Danilo Prozor pride v ZDA že kot deček in preživlja vse preizkušnje prve generacije: spor z očetom, patriotizem, vietnamsko vojno in burno osvobajanje mlade generacije. In nazadnje pride na vrsto tudi borba za dekle . . . KINO DOM KULTURE VELENJE Četrtek, 2. 6. ob 20. uri KINOTEKA — ARZENIK IN STARE ČIPKE — ameriški, srhljivka. Režija: Frank Capra. Vloge: Cary Grant, Raymond Massey. Leto proizvodnje; 1942 KINO ŠOŠTANJ Sobota, 4. 6. ob 20. uri PODGANE Z ASFALTA — mexiški, kriminalka. V gl. vi.: Ana Martin. Nedelja, 5. 6. ob 18. in 20. uri NA ZLATEM JEZERU — ameriški, družinska drama. V gl. vi.: Henry Fonda. Ponedeljek, 6. 6. ob 20. uri KATAKLIZMA OB 15.30 — japonski, drama katastrofe. V gl. vi.: Hiroshi Katsuma. Sreda, 8. 6. ob 20. uri DESET ZAPOVEDI — L DEL — ameriški, zgodovinski spektakl. Vgl. vi.: Charleton Heston. KINO DOLIČ Sobota, 4. 6. ob 21. uri NA ZLATEM JEZERU — ameriški, drama. V gl. vL: Henry Fopda, Katherine Hepburn. Sreda, 8. 6. ob 21. uri KATAKLIZMA OB 15.30 — japonski, drama katastrofe. V gl. vi.: Hiroshi Katsuma. 2. junija 1983 it Titovo Velenje ■RBV 'UHL.U1 VAŠ OBVEŠČEVALEC nas cas ★ stran 11 KOLEDAR Četrtek, 2. junija — Evgenij PETEK, 3. JUNIJA — Karel SOBOTA, 4. JUNIJA — Frančišek NEDELJA, 5. JUNIJA — Bonifacij PONEDELJEK, 6. JUNIJA — Zdenka TOREK, 7. JUNIJA — Robert SREDA, 8. JUNIJA — Medard MALI OGLAS! SALONITNO STREŠNO OPEKO 60 X 40 cm do 120 kosov kupim. Cegnar, Efenkova 10, Titovo Velenje. Telefon 850-240. PRODAM RENAULT 6 TJ.. Registriran do 1. 12. 1983. Marjan Drev, Lokovica 99 Šoštanj. PRODAM osebni avto Škoda, generalno popravljena mašina, avtoprikolico in garažna vrata. Muradij Imširovič, Splitska .25, Titovo Velenje. UGODNO PRODAM osebni avto Fiat 1300 v nevoznem stanju, motor letnik 1982. Franc Podgoršek, Sercerjeva 12, Titovo Velenje. PREVZAMEM VSA ZIDARSKA NOTRANJA DELA, zidanje hiš do III. faze, zidanje dimnikov Shidel z oblogo do 20 metrov višine, izdelujem fasade. Ante šimič, Zidarstvo — fasaderstvo, Trg Edvarda Kardelja 1/16, Titovo Velenje. UPOKOJENEC, star 49 let, brez obveznosti, iščem sebi primerno gospodinjo, ki ima stanovanje v Titovem Velenju ali v bližnji okolici Titovega Velenja. Ponudbe pošljite pod šifro ,,Osamljen". PRODAM Ami-8 Super, letnik 1974, karamboliran. Franc Dolin-šek, POLZELA 42 a. Ogled možen vsak dan — popoldan. ČOLN MAESTRAL 18 in streho za Diano GLC, ugodno prodam. Bajec, Šaleška 2/d, Titovo-Velenje, popoldne. PRODAM PARCELO v Podgorju pri Letušu, zaliti temelji 7,5 x 12,5 m, blizu Savinje, urejena dokumentacija, 1200 zidakov, 13 mrež in material za kanalizacijo, tel. 851-561. PRODAM IMV prikolico, 450 KU, letnik 1980. Informacije v dopoldanskem času na telefon 881-206. ELANOVO JADRNICO S PRIKOLICO S—375 ugodno prodam. Informacije po telefonu vsak dan 851-300, interna 844. PRODAM OSEBNI AVTO OPEL RECORD letnik 1963, registriran. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 884-005, od 7. do 14. ure. NA STANOVANJE IN V SKUPNO GOSPODINJSTVO vzamem upokojenko ali upokojenca. Oglasite se pod šifro ,,Sporazum" PRODAM NOV prednji odbijač za fiat - 132. Informacije po telefonu 852-683! PRODAM rabljeno strešno opeko. Telefon 852-553. DRUŽINA Z MAJHNIM OTROKOM išče podstrešno stanovanje ali garsonjero oziroma neopremljeno sobo, po možnosti s sanitarijami in posebnim vhodom. Naslov v uredništvu. PRODAM globok otroški voziček, moder žamet. Telefon 852-184. RENAULT—4, letnik 1976, ugodno prodam, Janez Širše, Cesta na jezero 4, Titovo Velenje, informacije po telefonu 852-184. POČITNICE ZA VSAK 2EP — 7-dnevne počitnice v MEDULINU in PULI — brez prevoza od 3.360 dalje — s prevozom — posebni vlak od 3.680 dalje PRIJAVE: Nama, Veleblagovnica Titovo Velenje, telefon 850-640. UtMl GIBANJE P POROKE: Stanko LORGER, roj. 1960, elektrikar iz Titovega Velenja in Darinka NOVAK, roj. 1963, prodajalka iz Orove vasi; Dominik TROBENT AR,roj. 1927, ekono- mist iz Ljubljane in Marija KOL-SEK, roj 1938, ekonomist iz Ljubljane; Slavko SUŠEČ, roj. 1958, šofer iz Raven in Zlatka VIN-CEK, roj. 1961, delavka iz Titovega Velenja; Božo JESENlCNIK, roj. 1958, strojnik iz Titovega Velenja in Darja LEDINEK, roj. 1962, komisionarka iz Titovega Velenja; Branko GORENC, roj. 1958, slikopleskar iz Titovega Velenja in Marijana Švent, roj. 1961, ekonomski tehnik iz Titovega Velenja; Miroslav KOK, roj. 1960, str. ključavničar iz Titovega Velenja in Nevenka KUKOVICA, roj. 1963, teh. risarka iz Titovega Velenja; Martin Štukovnik, roj. 1955, strojni tehnik iz Šaleka in Štefka DUŠAK, roj. 1960, razredni učitelj iz Titovega Velenja. Franc OCEPEK, roj. 1947, pleskar iz Slatin 16 in Bogdana AZMAN, roj. 1962, signatorka iz Paške vasi 21; Rafael ROSEC, roj. 1961, konstruktor iz Lokovice 144/a in Tatjana BLAGOTIN-SEK, roj. 1960, ekonomistka iz Lokovice 18/a. DEŽURSTVA ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE Četrtek, 2. junija — dr. Zupančič, (dnevni), dr. Lešnik (nočni) Petek, 3. junija — dr. Glušičeva (dnevna (dr. Prenc (nočni) Sobota, 4. junija — dr. Zičkar (glavni), dr. Hrastnikova (notranja) Nedelja, 5. junija — dr. Zičkar (glavni), dr. Hrastnikova (notranja) U VČ&AL DO za komunalno In stanovanjsko oskrbo Vekos n. sub. o. Titovo Velenje, Koroška 37 b TOZD komunalna oskrba TOZD toplotna oskrba TOZD stanovanjska oskrba DSSS DO „VEKOS" n. sub. o. DSSS Koroška 37 b TITOVO VELENJE Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela oziroma naloge IZVAJANJA VRATARSKIH IN ČUVAJSKIH DEL Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: Da je — uspešno dokončal osnovno šolo; — da ni bil obsojen za kaznivo dejanje zoper temeljne socialistične samoupravne ureditve in varnosti SFRJ, zoper družbeno in zasebno premoženje, zoper samoupravljanje; — da ni bil obsojen za kaznivo dejanje storjeno iz koristo-Ijubja oziroma da ni v kazenskem postopku zaradi navedenih dejanj; — da je za to delo zdravstveno sposoben; — da je odslužil vojaški rok Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečno poskusno dobo. Pismene prijave z dokazilom o nekaznovanju pošljite v roku 8 dni od objave na naslov: DO „VEKOS", Koroška 37 b, Titovo Velenje, kadrovska služba. Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili najpozneje v roku 30 dni po objavi. TRGOVSKA IN PROIZVODNA DO ERA n. sol.o. TITOVO VELENJE Delavski svet TOZD VELEPRODAJA razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dobo 4 let DIREKTOR TOZD VELEPRODAJA Kandidati morajo poleg pogojev določenih v zakonu izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo visoko, višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske ali sorodne smeri, — 2, 3 oz. 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, — da predložijo koncept načina realizacije razvojnega programa TOZD Veleprodaja, — da so družbenopolitično aktivni. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti kuverti na naslov: Trgovska in proizvodna DO „ERA" - TOZD Veleprodaja, Titovo Velenje, Kersnikova 1, z oznako „za razpisno komisijo TOZD Veleprodaja", najkasneje v roku 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 20 dneh od preteka roka za prijave. STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE TITOVO VELENJE Na podlagi sklepa zbora delavcev, Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Titovo Velenje — objavlja prosta dela in naloge ANALITIKA Pogoji: — višja strokovna izobrazba ekonomske smeri — 3-mesečno poskusno delo Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili naj kandidati pošljejo na naslov Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Titovo Velenje 15 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni 15 dni po opravljeni izbiri. Ponedeljek, 6. junija — dr. Grošelj (dnevni), dr. Zupančič (nočni) ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ Četrtek, 2. junija — dr. Pir-tovšek Petek, 3. junija — dr. Stupar Sobota, 4. junija — dr. Stupar Nedelja, 5. junija — dr. Stupar Ponedeljek, 6. junija — dr. Menih Torek, 7. junija — dr. Menih Sreda, 8. junija — dr. Pirtovšek ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU TITOVO VELENJE Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje, sicer v pripravljenosti na domu: Sobota, 4. junija — dr. Alek- sander Uršič, Kidričeva 3, Titovo Velenje Nedelja, 5. junija — dr. Aleksander Uršič, Kidričeva 3, Titovo Velenje VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI ŠOŠTANJ Od petka, 3. junija do četrtka, 9. junija — Franc Blatnik, dipl. vet., Prešernova 22/e, Titovo Velenje, telefon 852-253. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža in očeta Alojza Perfanta se iskreno zahvaljujemo za izkazano pomoč ob težkih trenutkih. Posebna zahvala velja DO REK TOZD Mehanizacija, Izletnik Celje, tozd Gostinstvo Celeia, rudarski godbi, pevcem, govorniku za poslovilne besede, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje. Se enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, hčerki Milica in Lidija ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, brata in strica Franca Tajnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, izrečeno sožalje in darovano cvetje. Posebej se zahvaljujemo dr. Stuparju in zdravniškemu osebju bolnišnice Topolšica ter bolnišnice Slovenj Gradec. Iskrena hvala GD Paška vas, pogrebcem, govorniku in duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Jožica in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob bridkem spoznanju, da nas je za vedno zapustil po kratki in zahrbtni bolezni naš sin, brat in stric Franc Ločan iz Topolšice se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam ustno izrazili sožalje. Posebno hvala dr. Kranjčevi in ostalemu zdravstvenemu ter strežnemu osebju bolnišnice Topolšica za požrtvovalno zdravljenje in lajšanje bolečin. Zahvaljujemo se gasilskemu društvu Topolšica za vso organizacijo pogreba in častno stražo. Hvala tudi č. župniku za opravljen pogrebni obred in za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala pevskemu društvu iz Starš za zapete žalostinke, godbi Zarja iz Šoštanja in vsem govornikom ob odprtem grobu. Vsem še enkrat prisrčna hvala. VSI NJEGOVI NAJDRAŽJI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, brata in starega očeta Florjana Meha iz Raven 5. 5. 1893 19. 5. 1983 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje in darovali cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Pirtovšku in dr. Menihu, patronažni službi Velenje, govornikoma, pevcem, zvezi WI, zvezi borcev, društvu upokojencev in duhovniku za opravljen obred. Zahvala velja tudi sodelavcem REK — tozd Klasirnica in TUS — Šiviljstvo ter Vegrada — sektor Lesna. Žalujoči: sinovi Franc, Lovro, Ivan, Cvetko, hčerke Angela, Marija, Justina, Alojzija z družinami in sestra Marija Bratski stiki med Kraguievcem, Mostarjem, aputom in Titovim Velenjem so spet bogatejši. Konec tedna — petek, soboto in nedeljo je bilo v tem mestu tradicionalno, tokrat že 6. srečanje pobratenih mest. Ta srečanja so vsako leto v drugem mestu, letos pa so se prvič pridružili tudi predstavniki Foče, ki bi radi postali njihovi stalni udeleženci. Kragujevac, je gospodarsko univerzitetno, kulturno, zdravstveno, športno in kulturno središče Šumadije in Pomoravja. Mesto se razprostira na levi in desni strani Lepenice. V občini Kragujevac živi nekaj več kot 165.000 prebivalcev. V mestu s primestnimi naselji pa blizu 130.000. Gotovo danes ni nikogar med nami, ki ni že slišal in ne ve za strahovito nemško maščevanje 21. oktobra leta 1941, ko so ustrelili 7.300 domoljubov, med njimi 300 učencev, 18 njihovih profesorjev in 15 otrok od 8 do 12 leta starosti. Vse žrtve razen ene so bili moški. V spomin na ta ,,Kragujevški oktober" so postavili Spominski park, ki ga vsako leto obišče veliko ljudi iz domovine in tudi iz tujine. Na prvi spominski svečanosti 21. oktobra 1945 je tovariš Tito dejdl: ,,Dragocene žrtve, ki so tukaj padle, so vzidane v temelje naše bratske zgradbe, nove federativne Jugoslavije. Spomin na te žrtve, na te heroje bo večno živel v srcih vseh narodov Jugoslavije in vsega poštenega človeštva." Vsi velenjski udeleženci so bili ponosni, da so lahko predstavljali mesto in občino na 6. bratskih srečanjih. Na njih tudi ne razglašajo uradno rezultatov ali kot je dejal predstavnik gostiteljev na sestanku delegacij, na katerem so spregovorili o izkušnjah na področju svobodne menjave dela v telesnokulturnih organizacijah: ,,Zmagovalci so vsi; eni so bili najboljši v odbojki, drugi v streljanju . . . planinci so prišli prvi na vrh, mi pa prvi na tale sestanek . . . Veliko pomembnejše je to, da so spoznali nov kraj v Jugoslaviji, nove prijatelje, izmenjali medsebojne izkušnje na področju telesne kulture, se pogovorili o dosežkih na športnih področjih, — skratka, prispevali nov člen k trdni verigi, ki povezuje bratske narode in narodnosti Jugoslavije. V Kragujevac smo prišli po dvanajstih urah vožnje v petek zvečer. Gostitelji so nam izrekli nadvse prisrčno dobrodošlico, udobno bivanje in prijetna športna srečanja. Naslednji dan, v soboto dopoldne, smo si vsi skupaj ogledali Spominski park in položili venec grobu, kjer je pokopanih 300 učencev in profesorjev, nato pa smo šli vsak na svoj konec — na športna igrišča. Planinci pa so že v soboto odšli na eno in poldnevni izlet po Šuma-diji. Čeprav smo že zapisali, da v teh igrah ne izbirajo skupnega zmagovalca niti ne podeljujejo Še preden smo se poslovili od svojih gostiteljev in si zaklicali na svidenje v Mostarju, smo napravili tudi spominski posnetek na to enkratno srečanje. diplom ali kakšnih drugih priznanj, pa vendarle naj povemo, kako so se izkazali velenjski športniki. Kegljači so bili tretji (za Splitom in Kragu-jevcem), odboj karice druge (zmagale so Splitčanke), strelci so bili najboljši, strelke druge za ekipo gostiteljev, med posameznicami je bila naša strelka druga, med posamezniki pa naš strelec najboljši. V soboto zvečer so gostitelji pripravili tovariško srečanje za vse udeležence 6. športnega srečanja pobratenih mest, kjer se je slovenska polka pomešala s srbskim kolom. Nadvse so se potrudili, da so resnično zadovoljili vsakega gosta. V nedeljo zjutraj pa smo se poslovili od gostiteljev in se z nadvse le- m. m » ». Grega Suhadolnik 3. pionirska olimpiada Karmen Silovšek Nataša Krenker „To bi želeli pokazati Titu it Dan mladosti praznujejo velenjski pionirji na prav poseben način. Ze tretjič zapored so se letos zbrali na stadionu ob jezeru na pionirski olimpiadi. Med seboj so se pomerili v posameznih atletskih disciplinah. Enkratnega vzdušja tudi oblaki, ki so napovedovali deževen dan. niso mogli pokvariti. Tekmovalci so pripeljali s seboj sošolce, tovariše in tovarišice. Škoda je le. da med gledalci ni bilo več staršev. Za pionirje, pionirke in tekmovalce je bil to radosten dan. za njihove starše pa navaden delovnik. Na obrazih nastopajočih, prav tako tudi tistih, ki so jih prišli bodrit, je bilo moč razbrati, da so srečni. Še posebej zato. ker so s svojimi igrami znova dokazali zvestobo svojemu vzorniku Titu. " Med njimi smo se sprehodili tudi mi in nekatere vprašali, kaj menijo o olimpiadi. Grega Suhadolnik, OŠ bratov Mravljak: »Pionirska olimpiada mi je zelo všeč. Lepo je. da pionirji velenjske občine na tak način proslavimo dan mladosti in tudi z igrami pokažemo, da bomo nadaljevali Titovo pot. Tekmoval sem v teku na 400 m in zmagal. Čeprav treniram pri Atletskem klubu Veienje, sem uspeha na naši olimpiadi še posebno vesel. K zmagi so mi krepko pripomogli tudi sošolci in sošolke, ki so prav športno navijali. Tako pisano kot je bilo na prizorišču olimpiade, je bilo še na tribunah, kjer so se vile zastave. Irena Napotnik Želim si, da bi na pionirski olimpiadi sodeloval tudi v prihodnje.« Karmen Silovšek, OS Anton Aškerc: »Olimpiada je enkratno doživetje, ne samo za nas tekmovalce, ampak tudi za gledalce. Še posebno slovesen je bil začetek, ko so padalci prinesli na prizorišče iger pravo olimpijsko zastavo. Sodelovala sem na vseh treh igrah. Danes sem zmagala v teku na 400 m. Vesela sem zmage. Pričakovala sem malo boljši čas, saj treniram pri velenjskem Atletskem klubu. Že tretjič zapored smo tekmovalci osnovne šole Antona Aškerca ekipni zmagovalci, zato je naše veselje toliko večje, dan mladosti pa še lepši.« Irena Napotnik OŠ Karel Destovnik — Kajuh: »Na pionirski olimpiadi sodelujem letos že tretjič. Danes sem postavila nov rekord iger v metu žogice. Vrgla sem jo 47 m daleč. Uspeh je še toliko večji, ker te discipline ne treniram. S pionirsko olimpiado hočemo mladi pokazati, da bomo še naprej hodili po Titovi poti. Zato smo se danes še posebej trudili. Dan mladosti je naš dan in prav je. da se srečamo vsi pionirji in pionirke velenjske občine. Sonce pa bi gotovo dalo našim igram še slovesneiši videz.« Nataša Krenker, OS Miha Pinter-Toledo: »25. maj — dan mladosti je praznik vseh nas. Danes smo se na olimpiadi zbrali pionirji z eno samo mislijo v srcu — Tito. Ponosna sem. da Franc Podpečan lahko sodelujem na pionirski olimpiadi, ki smo jo pionirji imenovali »Naše igre — trajna zvestoba Titu.« V takšnem vzdušju ni bilo težko tekmovati. Letos tekmujem že tretjič. Na prvih dveh olimpiadah sem tekla na 400 m, letos prvič na 100 m. Vesela sem ponovne zmage, ki mi je prinesla še en nepozaben dan.« Franc Podpečan:» Delam popoldan, zato sem lahko prišel gledat tekmovanje mladih, na katerem sodeluje tudi sin. Prav je. da pionirji na tak način preživijo svoj praznik. Sinje tekmoval v teku na 100 m. Malo pred ciljem je eden izmed gledalcev neprevidno prečkal progo in mu zaprl pot. Mislil sem že. da bo ob prvo mesto, vendar se je ob koncu vse dobro izteklo. Dosegel bi lahko boljši čas. Vzdušje je res športno, tekmovanje prav olimpijsko.« Bojan Brešar, OŠ Veljka Vlahoviča: »Na pionirsko olimpiado, s katero pionirji počastimo dan mladosti, sem prišel kot gledalec. Burno navijam za učence naše šole. še posebej za sošolke. Letošnjim igram smo dali naslov »To bi želeli pokazati Titu«. Vsak nastopajoči je želel doseči čim boljši rezultat. Zato so »padli« tudi nekateri olimpijski rekordi. Olimpiada je bila dobro pripravljena. Le več staršev bi si jo lahko prišlo ogledat. Za nas je to poseben dan. vzdušje na stadionu je res olimpijsko. Niti dež nas danes ne bi pregnal.« Bojan Brešar pimi vtisi in s klici na svidenje u Mostarju odpeljali z avtobusom proti domu. Ustavili smo se tudi v našem glavnem mestu in se v Hiši cvetja poklonili spominu tovariša Tita, zvečer pa prispeli domov. To srečanje je tako nova potrditev, tradicionalnega prijateljstva mladine in prebivalcev športnikov naših mest. S. Vovk Rezultati III. pionirske olimpiade Daljava — deklice: 1. Jerica Ledi-nek. B. M., 469 cm. 18 točk. 2. Damjana l.ihteneger. V. V.. 456 cm. 17 točk. 3. Vlasta Leskošek. M. P. T. 448 cm. 16 točk; Daljava — dečki: 1. Iztok Golob. A. A. 560 cm, 18 točk, 2. Dario Pungart-nik. M. P. T.. 559 cm, 17 točk, 3. Srtfčko PodgorSek. B. R„ 532 cm, 16 točk: Višina — deklice: 1. Alenka Oberč, B. R. 146 cm, 18 točk, 2. Simona Pogač, M. P. T.. 146 cm. 17 točk. 3. Darinka Bračič, M. P. T., 140 cm. 16 točk; Višina — dečki: 1. Marko Zaje, V. V., 173 cm„ 18 točk. 2. Bojan Lipnik, M. P. T.. 160 cm. 17 točk, 3. Simon Kričej. B. M., 160 cm, 16 točk; Met žogice — deklice: 1. Irena Napotnik, K. D. K., 47.43. 18 točk. 2. Klavdija Petek, A. A.. 46,58. 17 točk, 3. Betka Čas, A. A., 46.18, 16 točk; Meg žogice — dečki: 1. Sandi Krejan. G. S., 72.15. 18 točk. 2. David' Zagajšek. V. V. 67,67, 17 točk. 3. Edo Rednak, V. V., 66.54, 16 točk; 400 m dečki — finale: 1. Grega Suhadolnik, B M.. 56,1, 18 točk, 2. Janez Sevšek, M. P. T.. 57,2. 17 točk. 3. Aleksander Mravljak, A. A., 59,6, 16 točk; 400 m deklice — finale: 1. Karmen Silovšek. A. A.. 64,4. 18 točk, 2. Tatjana Burger, A. A.. 65,7, 17 točk, 3. Saša Silovšek, V. V., 66.1, 16 točk; 600 m deklice — finale: 1. Irma Šlutej, A. A.. 1:52,6, 18 točk. 2. Nina Mavec. G. S.. 1:54,4, 17 točk; 3. Jožica Lesjak. 1:55,5, 16 točk; 100 m dečki — finale: 1. Bojan Matjaž. B. M.. 11.6, 18 točk, 2. Samo Tesovnik. B. R„ 12,4. 17 točk, 3. Damjan Terček. G. Š.. 12,6, 16 točk; 1000 m dečki — finale: 1. Bogdan Podpečan, B. M., 2:55.0. 18 točk. 2. Stane Kavdik. G. Š„ 2:56.6, 17 točk, 3. Sabahudin Golač. B. M.. 2:59,5, 16 točk; 4 x 100 m — dečki: 1. Pungartnik, Repnik. Strniša. Sevšek. M. P. T., 48,9. 36 točk. 2. Črep. Poličnik, Kramar. Razboršek. A. A.. 49,4. 32 točk. 3. Zaje. Vuletič, Sašelj. Kljun. V. V.. 49.8/28 točk: 4x100 m — deklice: 1. kramer. Čas. Zager. Meh. A. A.. 54,6. 36 točk, 2. Krenker. Založnik, Ferenčak. Poga-čec, M. P. T.. 54.6, 32 točk. 3. Oštir. Dolinar. Brglez. Lihteneger. V. V.. 55.2. 30 točk; 4\ 400 m — dečki: 1. Matjaž. Suhodolnik, Lesjak, Saherl. B. M.. 3:58.3. 36 točk; 2. Golob, Devič, Mravljak. Drev. A. A.. 4:00.3. 32 točk; 3. Pejovnik. Kumer, Ojstršek, Jernej. B. R„ 4:04.8. 28 točk: 4 x 400 m — deklice: 1 Burger. Rošer. Zidar. Silovšek, A. A.. 4:38.1. 36 točk. 2. Silovšek. Kos, Fluhar. Skornšek. V. V., 4:41,3, 32 točk, 3. Miletič, Trampuš. Kralj. Volk. G. S.. 4:44.4. 28 točk: Kros — deklice (3., 4. in 5. razred): I. Darja Ravnjak, B. R„ 2. Bojana Meško. V. V.. 3. Zinka Karatovič. B. M.; Kros — dečki (3.. 4. in 5. razred): 1. Izidor Golčman. A. A., 2. Darko Verzelak. B. L...3. Aleš Černič. B. M.; Štafete — 1. in 2. razredi: 1. V. V., 15:24.7. 9 točk. 2. A. A.. 15:40,6, 8 točk. 3. B. R„ 15:52.7. 7 točk; Najboljši rezultat na olimpiadi je pri dečkih osvojil Bojan Matjaž iz osnovne šole bratov Mravljak na 100 m s časom 11.6 in 665 točkami, pri deklicah pa na 100 m Nataša Krenker, osnovna šola Miha Pintar Toledo in Simona Dolinar. osnovna šola Veljka Vlahoviča s časom 12,9 in 691 točkami. Vseekipna uvrstitev: 1. osnovna šela Anton Aškerc, 43 točk, 2. Veljko Vlahovič, 37 točk, 3.-4. bratov Mravljak, 29 točk, 3.-4. Miha Pintar-Toledo, 29 točk, 5. Biba Ročk, 28 točk; 6. Gustav Šilih, 25 točk, 7. Karel Destovnik Kajuh, 16 točk; 8 bratov Letonja, 13 točk, in 9. XIV. divizije, 5 točk. Alples : Velenje 25:23 Derbi gostiteljicam S porazom v Škofji Loki so si igralke Velenja zmanjšale možnosti, da bi na koncu osvojile 4. mesto. Zlasti na začetku so igrale zelo slabo, tako da so gostje že kmalu vodile z sedmimi zadetki nrednosti. Proti koncu tekme so Velenjčanke zaigrale bolje, vendar drugega kot omiliti poraz niso mogle. V soboto ob 19. uri se bodo roko-metašice Velenja sestavle v Rdeči dvorani z igralkami Trogirja. Dubovac : Šoštanj 29:28 Razburljiv konec Soštanjčani so v 20. kolu gostovali v Karlovcu. Igrali so zelo dobro, kljub temu pa so ostali praznih rok. Konec tekme je bil zelo razburljiv, saj so gostje vodili za en gol. žal pa so gostitelji v zadnjih trenutkih tekme dosegli dva zadetka. V soboto se bodo rokometaši Šoštanja sestali z ekipo Kvarnerja. Tekma bo po dolgem času spet v Šoštanju, začela pa se bo ob 1930. Nafta : Rudar (TV) 1:1 Pomembna točka Nogometaši Rudarja so v nedeljo gostovali v Lendavi, kjer so prikazali razmeroma dobro igro. Plod tega je bila tudi osvojena točka, zadetek paje dosegel Stevanovič. V nedeljo se bodo na igrišču ob jezeru sestali z ekipo Primorja. Šmartno : Stol 1:0 Težko do zmage V 24. kolu so nogometaši Šmartnega na domačem igrišču premagali ekipo Stola z zadetkom, ki ga je dosegel 10 minut pred koncem Prašnikar. V naslednjem kolu bodo gostovali v Murski Soboti. Enkratno, nepozabno Dvaintrideset strelcev, kegljačev, odbojkaric, planincev in predstavnika občinske telesnokulturne organizacije se je udeležilo tradicionalnega srečanja bratskih mest v Kragujevcu. Dvaintrideset lepih vtisov o dneh, ki so jih preživeli skupaj z gostiteljem, športniki iz Splita, Mostarja in Foče. Nekateri so bili prvič na srečanju, drugi že večkrat. Vsi pa so ob koncu dejali: Še bi odšli. Pred prihodom domov so nekateri povedali: IVAN ZN1DER: ,,Prvič sem sodeloval na srečanju pobratenih mest. Prvič sem bil tudi v Kragujevcu. Nastopil sem za ekipo kegljačev. Kljub dolgi vožnji, je bilo v Kragujevcu lepo, gostitelji so bili do danes zelo pozorni in prepričan sem, da vsakdo od nas prihaja domov z nepozabnimi vtisi. Mislim, da so takšna srečanja pomemben prispevek k našemu bratstvu, da se ljudje iz različnih krajev naše domovine čim bolj spoznamo med sabo. Zato jih je treba še naprej gojiti. Hvaležen sem zvezi te-jesnokulturnih organizacij občine, da me je uvrstila med udeležence." LEONIDA MORI: ,,Bilo je resnično enkratno, nepozabno. Tudi jaz sem se prvič udeležila takšnega srečanja. Mislim, da smo odbojkarice igrale kar dobro. Veliko pomembnejše kot rezultati na športnem področju pa je to, da se mladi med sabo spoznamo, primerjamo športne dosežke med mesti, od koder smo. Tudi v Kragujevcu sem bila prvič. Organizatorji so se potrudili, da so nam v tem kratkem času največ pokazali, zelo pretresljiv pa je bil obisk v njihovem Spominskem parku. RENATO ŠTERMAN: „V Kragujevcu sem sicer že bil in to na pionirskem državnem prvenstvu, kot udeleženec srečanja pobratenih mest pa sem bil tokrat prvič. Bilo je čudovito; tudi na streljanju. Čeprav sami rezultati niso tako pomembni, sem nadvse vesel svojega dosežka. Tekmovali smo z zračno puško in nastreljal sem kar 187 krogov. Doslej takšnega rezultata na tekmovanjih še nisem dosegel." MILICA LAŽNI K: ,, Doslej sem bila na vseh srečanjih. Vsako je posebno doživetje. Povsod so bili gostitelji do nas nadvse gostoljubni in pozorni na vsakem koraku. Tudi — gostitelji — planinci so nam pripravili nadvse zanimiv izlet po Šumadiji in nam pokazali njihove zgodovinske in kulturne znamenitosti. Zelo zanimiv je bil tudi obisk v znanem samostanu Vračevšnica, ki je pomemben kul-turno-zgodovinski spomenik iz 18. stoletja. Tam so nam povedali, da so bile pri njih med vojno tri izgnane slovenske družine. Pogostili so nas na star običaj z medom in kruhom. Res, bilo je zelo lepo in vsega se v teh nekaj stavkih ne da povedati." — ERVIN PRI- -J|L SLAN, v. d. jk j predsednika M ZTKO Velenje: ,,Najprej naj prenesem pozdrave gostitelja vsem našim občanom, še zlasti športnikom in se obenem zahvalim vsem velenjskim športnikom za sodelovanje na šestem srečanju. Dostojno so zastopali naše mesto. Letos so prvič sodelovali tudi športniki Foče, ki bi radi, da bi postali stalni udeleženec. V Kragujevcu, na sestanku delegacij, smo menili, da s tem srečanja ne bi bila dražja, ker bi posamezno mesto prišlo na vrsto kot organizator vsako peto leto namesto vsako četrto. Dogovorili smo se tudi, da bo naslednje srečanje v Mostarju, kjer bodo sodelovali planinci, kegljači, ekipa v malem nogometu iz krajevnih skupnosti in pa ženska srednješolska košarkaška ekipa. Med uradnimi pogovori pa naj bi spregovorili o problematiki šolskega športa." (-sv-)