Odgovorna urednica NT Milena Brečlouse in avto šola na Kme- 'jiski in gospodinjski šoli ^^ntjur, v Slovenskih Konji- •^^h avto šola v okviru Sveto- ^3lno izobraževalnega cen- '■^a ter avto šola Ika, v Laš- •^em AMD Laško, na Polzeli ^^o šola Pemi, v Šmarju pri Jelšah avto šola M. P. ter avto šola Turnšek v Petrovčah. Mnogo avto šol, ki niso v registru, se je priključilo k ne- katerim od naštetih, si uredile status in tako še vedno delajo tako kot doslej. Edina spre- memba je ta, da poučujejo pač pod drugim imenom. Vse lepo in prav, če bi bilo tako tudi dejansko. Tako pa se določene avto šole meni nič tebi nič še vedno vozijo naokoli s svojimi (starimi) oznakami. Po zakonu to pomeni kršitev. Če avto šola namreč ni dobila registracije, potemtakem na papirju ne ob- staja več. Druga sporna zadeva so učilnice, ki bi morale biti po zakonu v istem kraju, kot je sedež podjetja, kar pa je na našem območju bolj izjema kot pravilo. Ob tem se postav- lja vprašanje, na osnovi kakšne dokumentacije je torej mini- strstvo za šolstvo izdalo regi- stracije. Kakorkoli že, fizične kontrole oziroma dejanskega nadzora nad tem, kaj se prav- zaprav dogaja, po besedah ne- katerih lastnikov avto šol na celjskem področju ni, zato lah- ko vsakdo dela po svoje. Kdo in icaico poučuje v kolikšni meri avto šole sploh upoštevajo Pravilnik o avto šolah, kaže tudi način za- poslitve inštruktorjev, ki bi mo- rali biti praviloma zaposleni v rednem delovnem razmerju za določen ali nedoločen čas s polnim delovnim časom. Vsa- ka avto šola mora imeti zapo- slena najmanj dva voznika in- štruktorja ter do leta 2003 tudi vodjo avto šole, ki ima dovolje- nje za vodjo in veljavno dovo- ljenje za voznika inštruktorja. Ena od rešitev tega proble- ma je bila za nekatere kar po- godbena zaposlitev delavcev, ki jim delodajalci za opravljeno število ur (ki največkrat prese- ga zakonsko določeno kvoto) izplačujejo honorar. Iz dobro obveščenih virov smo izvedeli, da lahko ima en inštruktor tudi po tri pogodbe o delu, med njimi pa naj bi bili celo že upo- kojeni inštruktorji. Da do teh kršitev ne bi prihajalo, je mini- strstvo za šolstvo in šport vsem avto šolam po Sloveniji razposlalo okrožnico, v kateri natančno navajajo, da v skladu s predpisi o delovnih razmerjih voznik inštruktor ne sme us- posabljati kandidatov drugih avto šol ali »... kot samostojni podjetnik posameznik, ki ima v odločbi Upravne enote nave- deno, da sme opravljati dejav- nost >usposabljanje kandidatov za voznike motornih vozik, pa nima avto šole in ni vpisan v register avto šol pri tem mini- strstvu.« Dopis se nanaša na posameznike, ki so na svojo pobudo od upravne enote pri- dobili odločbe za delo oziroma inštruktorske izkaznice iz pre- teklih let, ki so še vedno javno veljavne listine. Nihče jih na- mreč ni preklical, kljub temu, da se je vzpostavil nov register. Tako sedaj ni jasno, ali okrož- nica izpodbija zakon ali pome- ni kaj drugega. Na Sekciji avto šol Slovenije opozarjajo še na mnoge druge nejasnosti in nepravilnosd. Največji problem je še vedno utaja davkov. Velika večina av- to šol ima zaposlenega vsaj enega samostojnega podjetni- ka s potrebno izobrazbo in po- gosto svojim osebnim avtomo- bilom. Med njima je sklenjeno pogodbeno razmerje, s kate- rim se na nezakonit način izog- neta plačilu dajatev. In če Za- kon o varnosti v cestnem pro- metu pravi, da lahko registraci- jo pridobi le gospodarska družba, potem to ne velja za samostojnega podjetnika, torej le-ta ne more imeti avto šole. Kako lahko torej zaračunavaš za neko storitev, za katero sploh nisi registriran? Prav zato Sekcija avto šol Slovenije pozi- va, da jih o tovrstnih kršitvah, ki, kot pravijo, niso v ponos njihovi dejavnosti, obvestite na naslov avtosole@gzs. Člani Sekcije si trenutno naj- bolj prizadevajo dobiti vojno z ministrstvom za finance, od katerega zahtevajo spremem- bo zakona o DDV, na podlagi katere bodo lahko odbijali vstopni davek od vozil za pou- čevanje vožnje in z njimi pove- zanih stroškov. Na ministrstvu o tem še ne razmišljajo in zah- tevajo, da avto šole najprej po- metejo pred svojim pragom. Posebna vozila naj bodo na- menjena izključno za dejavno- sti avto šol, nikakor pa jih ne bi smeli uporabljati za osebne po- trebe, kot se še vedno pone- kod dogaja. Gre za tiste samo- stojne podjetnike, ki so zapo- sleni pri določeni avto šoli in v ta namen »posojajo« svoje av- tomobile. Ali nataiiajo vodo? Tisto, kar najbolj privlači no- ve kandidate, je prav gotovo ugodna cena ure vožnje. Le-te se na Celjskem razlikujejo tudi za tisoč tolarjev. Kako je to mogoče, se sprašujejo tako kandidati (ali bolje njihovi star- ši) in pa seveda člani sekcije, ki so se zato odločili, da z uradom za varstvo konkurence določi- jo cene avtošolskih storitev in možne izjeme. Pogoji poslova- nja naj bi bili tako natančno določeni, potrebna je le odobri- tev izhodiščne lastne cene, kr- šitelji pa bodo morali ustrez- nim institucijam pojasniti, na kakšen način poslujejo ceneje. Seveda bi bilo to za kandidate prikladnejše, a kaj ko denimo ura vožnje B kategorije po tre- nutnih izračunih v nobenem primeru ne more biti nižja od 3.200 tolarjev. Ta cena naj bi se po novem letu še povišala, na- povedujejo. V sekciji so prepri- čani, da avto šole, ki poslujejo z nižjo ceno, nekje goljufajo; ali gre za utajo davkov, plač, ali pa izplačilo potnih stroškov, kar naj bi bile po ugotovitvah davč- ne inšpekcije najpogostejše kr- šitve, kazni zanje pa milijon- ske. Najnižja tržna cena ure vožnje B kategorije, ki omo- goča avto šoli kakovostno po- slovanje, naj bi bila trenutno okoli 3.800 tolarjev. Osebni dohodek zaposlenih v tej dejavnosti se izplačuje po kolektivni pogodbi za družbe malega gospodarstva, članice Sekcije pa vse bolj opažajo, da so prikazane plače v avto šo- lah izjemno nizke. Izplačila dnevnic, potnih stroškov in ki- lometrin, ki marsikje nado- meščajo osebne dohodke, bo davčna inšpekcija pri prvem pregledu zavrnila, trdijo tisti, ki skušajo na različne načine opozoriti svoje kolege na ne- lojalno konkurenco, slabo ka- kovost poučevanja in neupo- števanje zakonskih predpisov. »Posledica tega naj bi bile na- vsezadnje tudi številne prek- valifikacije dobrih inštruktor- jev, ki so si pač prisiljeni poi- skati kakšno drugo delo, da sploh lahko preživijo,« je poja- snila Barbara Mazzoni, pred- sednica Sekcije avto šol celj- ske in savinjsko šaleške regije. Njene članice (14 iz celjske in 6 iz savinjsko šaleške regije) so se nedavno odločile, da o ne- pravilnostih določenih avto šol obvestijo ustrezne inšpek- cijske službe in tako postopno začnejo reševati problemati- ko. Za to bodo prav gotovo potrebovali kar nekaj časa, saj nihče ne deluje popolnoma brez napak, priznavajo članice sekcije, ki se bojijo, da kmalu skoraj ne bo več kakovostnih avto šol in seveda inštruktor- jev, ki so prav ključnega po- mena pri vzgajanju mladih voznikov, ali bolje, udeležen- cev v prometu. Začnimo pri najmlajših Mladine pa je vse manj. De- narja ni, zato se precej manj ljudi odloča za opravljanje iz- pita, ki že nekaj časa ni ravno poceni. Gre za začaran krog, ki mu ni konca. Na eni strani so kandidati, ki - razumljivo - iščejo nejcenejše možnosti, na drugi pa avto šole, ki želijo - tudi razumljivo - čimveč za- služiti. Žal pa njihovi inštruk- torji po mnenju sekcije vedno ne polagajo pozornosti na to, kaj in kako bodo učili, ampak svoj trud usmerjajo v pridobi- vanje čimveč novih kandida- tov. »Avto šole bi lahko začele poučevati že otroke v vrtcu, kjer bi jim podale neko os- novno znanje o prometu,« je prepričana Mazzonijeva. »Še bolj potrebna pa je vzgoja šo- larjev, ki jih v glavnem pouču- jejo učitelji namesto pred- stavnikov avto šol, ki so za to primerno usposobljeni in bi lahko le oni na primer vodili tečaje vožnje s kolesom. Vča- sih so to delo opravljala zdru- ženja, danes pa se, razen red- kih izjem, pravzaprav nihče od zaposlenih v avto šolah tega ne bo lotil zastonj. Druga težava je opravljanje izpita za kolo z motorjem. Če ga hočeš opravljati, se lahko vožnje naučiš kar sam in ne potrebu- ješ avto šole. To se na žalost odraža na cesti, kjer kar mr- goli skuterjev. Sicer pa lahko to sami vidite. Na srečo se pripravlja sprememba zako- na, ki naj bi iz tega kaosa končno naredila red,« je deja- la Mazzonijeva, ki pa kljub temu ni prepričana, da bo tu- di res tako. Kdo naj bi s tem najprej začel, je jasno. Tisti, ki drži korenček in palico. Država oziroma službe, ki so za to dejavnost in njen nadzor pri- stojne. Dokler bodo le-te stvari urejale le na papirju, se jim bodo vsi smejali v brk. Ko pa bodo nekomu stopili na prste, bo morda to opozorilo za ostale. Člani sekcije sogla- sno zatrjujejo, da bi potrebo- vali več inšpektorjev, ki bi se nadzora lotili na pravem kon- cu. Mnoge nepravilnosti na prvi pogled namreč niti niso vidne. Prav zato bi bilo morda smiselrio, če bi pri tem pri- stojne službe tudi upoštevale mnenja in opozorila Sekcije avto šol Slovenije, ki skuša vsaj korak za korakom poči- stiti pred pragom, pa tudi v »hiši« sami. Za vse tiste pa, ki ne veste, za katero avto šolo bi se odločili in bi radi vedeU, ali je tudi kakovostna, pripo- ročam, da si ogledate spletne strani Gospodarske zbornice Slovenije z naslovom http:// www.gzs.si/avtosole/in- fo.htm. Navsezadnje ste prav bodoči vozniki tisti, ki lahko spremenite splošno mnenje. Da ne bodo tujci svarili: »Pazi, Slovenec na cesti!« BOJANA JANČIČ 6 GOSPODARSfVO Radenska je le začetek V največji slovensl(i pivovarni napovedujejo nove prevzeme in nakupe podjetij - Na Hrvaškem vsaj 10-odstotni tržni delef Pivovarna Laško bo letos prodala skoraj 1,5 milijona hektolitrov piva, kar je rekord v njeni 175-letni zgodovini. Tlidi sicer bo leto 2000 zapisa- no v njeno kroniko kot pre- lomno, saj se je s kapitalskimi potezami, ki jih je naredila v tem letu, okoli nje začela roje- vati skupina, ki že morda po- meni zametek bodočega pivo- varsko-prehrambnega gigan- ta v Sloveniji. S prevzemom Radenske, ki je potekal zelo gladko, in z nakupom splitskega podjetja Prerada se je moč skupine Pi- vovarne Laško, v kateri je že od leta 1998 tudi Vital Mestinje, tako doma kot v tujini zelo povečala. Pivovarna bo na- mreč skupaj z obema sloven- skima podjetjema prodala le- tos blizu tri milijone hektolitrov pijač in tako postala največji domači proizvajalec pijač. S Prerado, oziroma njenim naj- pomembnejšim delom Jadran- sko pivovarno, ki je tehnološ- ko zelo dobro opremljena, pa nameravata pivovarna in Ra- denska na celotnem hrvaškem tržišču že v kratkem povečati tržni delež piva in brezalkohol- nih pijač. Glede na tržne anali- ze naj bi se v prihodnjem letu prodaja piva povečala na 350 tisoč hektolitrov, dolgoročno pa na 400 do 500 tisoč hektoli- trov. »Pivovarna bo na Hrvaš- kem postala lokalni proizvaja- Nov vrh Pivovarne Laško: Jože Hojs, Boško Šrot, Tone Tiimšek, Maks Edelbaher in Gorazd Šetina. lec piva, kar pomeni, da bodo odpadle vse visoke carinske in druge dajatve,« je povedal Maks Edelbaher, ki od novem- bra vodi v Laškem področje financ in kapitalskih povezav. Napovedal je, da naj bi z zlato- rogom, ki so ga v Splitu začeli polniti 12. decembra, in z li- cenčnim pivom Kaltenberg že v kratkem na Hrvaškem dose- gli najmanj 10-odstotni tržni delež, po prodaji piva pa se želijo uvrstiti na drugo ali tretje mesto. »Prepričan sem, da nam bo to uspelo, saj ima bla- govna znamka zlatorog v so- sednji državi še vedno dobro ime, seveda bomo morali kar nekaj denarja vložiti v posodo- bitev tehnologije,« je še dodal Edelbaher. Pivovarna Laško bo letos prodala okrog 1.230.000 hek- tolitrov piva, kar je za 11 od- stotkov več kot larii. Delež pro- daje na tujih trgih zavzema 28 odstotkov in je v primerjavi z letom 1999 večji kar za 30 odstotkov. Celotni prihodki družbi naj bi bili letos višji za 6 odstotkov, bruto dobička pa bo več za dobrih 15 odstotkov. Komercialni direktor Jože Hojs, ki je prav tako od novem- bra nova kadrovska okrepitev v pivovarni (Jože Sadar je po no- vem svetovalec direktorja za iz- voz), je pojasnil, da bodo split- sko podjetje izkoristili tudi za prodajo pijač, ki jih delajo oziro- ma polnijo v Vitalu in Radenski, iz Dalmacije pa se bodo lažje širili še v Bosno in Hercegovino, kjer pa bodo izbirali le tiste kupce, ki bodo pripravljeni vze- ti izdelke vseh treh podjetij. Konec novembra je pivovar- na začela zamenjevati stare steklenice z novimi, sodobnej- šimi, kakršne že ipia večina evropskih proizvajalcev piva. Predvidoma naj bi dosedanjo embalažo izločiU s trga najka- sneje do 31. maja prihodnje leto. Uvedba novih steklenic in nosilk bo stala preko dve milijardi tolarjev. In zakaj so se v Laškem prav letos odločili za strateške pove- zave, ki naj bi zaradi sinergij- skih učinkov na področju naba- ve, prodaje in skupnih naložb že prihodnje leto še bolj okrepi- le njen vodilni položaj? »Menim, da smo se še pravi čas zavedli. da sami na trgu ne bi mogli preživeti, saj prodamo na leto le 1,2 milijona hektolitrov piva, kar ni niti polovica naših zmogljivo- sti,« pravi direktor Pivovame Laško Tone Tlirnšek. »Zadnja leta smo tarče večih evropskih Z zamenjavo delnic Pivo- varne Laško za delnice Raden- ske - postopek je bil končan 10. decembra - se je nekoliko spremenila lastniška struktu- ra v pivovarni. Vodja sektorja pravne varnosti in kadrovanja Boško Šrot je povedal, da so trenutno največji posamični lastniki Slovenska odškodnin- ska družba, ki ima 9,31 odstot- ka vseh delnic. Kapitalska družba jih ima 7,49 odstotka, Banka Celje pa 3,69 odstotka, pivovarskih verig, vendar vse po vrsti želijo le naše delnice. Ne potrebujemo znanja in kapi- tala, tega imamo saini zadosti, potrebujemo le nove trge, ki pa nam jih nihče ni ponudil. Niti za en sam sodček piva. Zato smo se začeli povezovati doma, da bi ustvarili močno skupino, ki bi nekaj pomenila tudi po evrop- skih kriterijih. S prevzemom Radenske in nakupom Prerade pa se naši načrti in ambicije še niso končali. S 3,5 inilijona hek- tolitri smo sicer velik proizvaja- lec pijač, vendar želimo doseči vsaj 5 milijonov hektolitrov let- ne prodaje. Očitno je, da tudi v Pivovarni Union razmišljajo po- dobno kot mi, vendar nas to sploh ne moti. Prepričan sem, da se bodo slovenske pivovar- ne prej ah slej povezale, kdo bo koga kupil pa pri tem niti ne bo pomembno.« JANJA INTIHAR Foto: SAŠO BIZJAK, Večer Vse ostane v Mariboru Klasje je prejšnji teden v skladu z zakonom o prevzemih objavilo, da je mariborska pooblaščena investicijska druž- ba Zlata moneta I, s katero upravlja Probanka DZU, 30. novembra pridobila 9,99-odstotni delež oziroma 83.522 delnic družbe, ki zagotavljajo glasovalno pravico. Finančna direktorica Klasja Angelca Stojanovič je poveda- la, da gre za sveženj delnic, ki naj bi jih Zlati moneti I prodala Probanka, vendar pa za sedaj preknjižba v delniški knjigi še ni opravljena. Mariborska pooblaščena družba je tako postala tretja največja delničarka v Klasju, kjer imata MT Center iz Velenja in Pekarna Jager še vedno največji, skoraj 25-odstotni lastniški delež. Nova finančna družba je svoj delež povečala na 5,2 odstotka, mariborska družba Medaljon, ki je preobliko- vani nekdanji pid Probanke, ima 3,3 odstotka vseh delnic, z 1,9 na 2,1 odstotek pa je svoj delež povečal tudi nekdanji direktor Edvard Stepišnik. Med pomembnejšimi delničarji ni več Slo- venske razvojne družbe, dober odstotek delnic pa je še v lasti denacionalizacijske upravičenke Minke Jezovšek. JI Rekar izročil certifikat Danes bo redna skupščina družbe Celjske mesnine, na kateri bodo obravnavali po- slovno poročilo za leto 1999, na predlog uprave in nadzor- nega sveta pa naj bi sprejeli tudi sklep, da lanski dobiček, ki je znašal 19,8 milijona tolar- jev ostane nerazporejen. Na seji bodo imenovali tudi nov nadzorni svet, v katerem naj bi kot predstavniki kapitala bili Srečko Dajnko, Konrad To- man, Zdravko Počivalšek in An- drej Tacer, predstavnika delav- cev pa Karmen Korošec in Ivan Dečman. Večinski lastniki v Celjskih mesninah so kmetijske zadruge, ki imajo 52 odstotkov kapitala, zasebni mesar iz Slo- venskih Konjic Štefan Strašek ima skoraj 25-odstotni delež, desetina podjetja je v rokah za- poslenih, 7,5 odstotka pa ima Kmečka družba. Prejšnji teden, ko so se v konjiškem hotelu Dravinja zbrali skorajda vsi poslovni partnerji Celjskih mesnin, je predsednik uprave Slovenske razvojne družbe Marjan Re- kar podelil direktorju podjetja Izidorju Krivcu listino o prido- bitvi certifikata kakovosti ISO 9001. Certifikat • velja za prav vse dejavnosti, tudi za malo- prodajo, letos pa so v podjetju uvedli tudi sistem kontrolnih točk HACCP, s čimer so se uvr- stili med redka živilsko prede- lovalne družbe pri nas, ki so že urejene po predpisih Evropske unije. JI, Foto: MN Direktorju Celjskih mesnin Izidorju Krivcu (desno) je potrdilo o pridobitvi certifikata ISO 9001 podelil predsednik uprave SRD Marjan Rekar. Prijaznejši naziv toplic Zdravilišče Atomske toplice bo začelo s 1. januarjem pri- hodnje leto svojo ponudbo tr- žiti pod storitveno znamko Terme Olimia. Novost je dokaj revolucionarna in bo bržkone pri marsikateremu domačinu naletela na odpor, vendar je bila nujna. Atomske toplice so v primerjavi z ostalimi zdravi- lišči imele doslej najmanjši delež tujih gostov, razlog za to pa naj bi bilo predvsem »atom- sko« ime. Skupaj z novo storitveno znamko, ki se navezuje na več- stoletno tradicijo zdraviteljstva v teh krajih, bodo v Termali Olimia začeli spreminjati tudi svojo celostno podobo, ki naj bi odražala novo poslovno filozo- fijo podjetja in še bolj bogato in raznoliko ponudbo. Zdravilišče bo letos poslova- lo bolje kot so pričakovali, saj so v prvih desetih mesecih imeli preko 97 milijonov tolar- jev celotnega dobička, kar je skoraj 18 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, ob koncu leta pa naj bi dobiček znašal 105 milijonov tolarjev. Do konca oktobra so ustvarili skoraj 1,3 milijarde tolarjev pri- hodkov iz poslovanja, kar po- meni 12,3-odstotno rast v pri- merjavi z lanskimi desetimi meseci. Zelo ugodni so tudi podatki o številu gostov in nočitev. Do konca novembra so namreč v zdravilišču zabeležili 256.326 nočitev, kar je za 12,6 odstotka več kot lani. Povprečna zase- denost hotela je bila 88-od- stotna, Atomske vasi 68-od- stotna, Aparthotela pa 52-od- stotna, povprečna doba biva- nja pa je bila 4,77 dni. V struk- turi gostov so s skoraj 88-od- stotnim deležem prevladovali domači gosti, čeprav se je šte- vilo tujcev v primerjavi s prete- klim letom povečalo za dobro petino. Največ tujih gostov je bilo iz Avstrije, Hrvaške, Nem- čije in Italije. V Termah Olimia se lahko letos pohvalijo tudi z večjim številom kopalcev. Do- slej so jih našteli že skoraj 341 tisoč, kar je za 31 odstotkov več kot lani. JANJA INTIHAR BAROMETER Poravnava tudi v Montu Okrožno sodišče v Celjij je v začetku decembra ob- javila sklep o uvedbi po. stopka prisilne poravnave v Konfekciji Mont iz-Kozjega, Takšen ukrep je predlagala uprava družbe, upniki, med katerimi so poleg do- mačih tudi tuja podjetja ter država, morajo svoje terja- tve prijaviti do konca leta. Prvi narok pa naj bi bil sre- di februarja. Vršilka dolž- nosti direktorice Milena Grobelšek je prepričana, da bo poravnava uspela in da se bo podjetje, ki ga je pred nekaj tedni prizadel še po- žar ter povzročil za najmanj 30 milijonov tolarjev škode, vendarle izognilo stečaju. Manj optimistični so v ro- gaškem Korsu, kjer so pri- silno poravnavo uvedli juli- ja letos, narok terjatev pa bo sredi prihodnjega tedna. Direktor družbe Igor Go- bec sicer pričakuje, da bo- do upniki podprli predlog finančne sanacije, po kate- rem bi jim v enem letu po- plačali petino terjatev, ven- dar država, do katere ima Kors najvišji dolg, temu nasprotuje. Svoje terjatve želi spremeniti v kapitalski delež, s čimer pa se vodstvo družbe ne strinja v celoti. Popustilo bi le, če bi se v lastniški delež spremenil samo del dolga. Igor Gobec je prepričan, da se bo pravo reševanje Korsa, ki nima le finančnih, ampak tudi celo varstvo drugih težav, priče- lo šele prihodnje leto. Pred- vsem bo treba poiskati no- ve poslovne partnerje in tr- ge. Morda tudi v Rusiji, kjer je bil Gobec, preden je pri- šel v Kors, predstavnik celj- ske Kovinotehne. Za zapo- slene bo najbrž najbolj bo- leča ugotovitev, da bo delo izgubilo devetdeset ljudi. Toliko presežkov namreč predvideva program fi- nančne reorganizacije. Nova poslovna usmeritev Terme Rogaška, ki pod eno streho združuje hotele Donat, Sava in Zagreb ter termalno riviero, so do konca novembra ustvarile 142.770 nočitev, od tega 117.346 tujih. Med tujci je bilo največ Italijanov, sledi- jo pa Avstrijci in Hrvati. Do konca leta naj bi v vseh treh hotelih imeh 150.OOO nočitev, kar pomeni skoraj 9-odstotno rast v primerja- vi z lanskim letom. Po be sedah direktorja in solast- nika Term Rogaška Jožeta Pipenbaherja, bo podjetje letos poslovalo ž dobiČ kom, prihodkov pa naj,bi bilo za okrog 1,7 milijarde tolarjev. Prihodnje leto naj bi se prihodki povzpeli na dve milijardi tolarjev. Ter- me Rogaška so letos imele povprečno 426 gostov na dan, termalno riviero pa obišče na dan 315 kopal- cev. JI Št. 50.« 14. ^MMidMr 2000 rmmm GOSPODARSTVO 7 Varnejše delo in večji zasliiželc Izgradnja nove polnilnice v Celjskih plinih je največja letošnja naložba v skupini Istragas - Izjemna rast v desetih letih v družbi Celjski plini, ki je v večinski lasti koprskega Istragasa, bodo do januarja prihodnje leto dokončali gradnjo nove polnilnice teh- ničnih plinov. Gre za okrog 200 milijonov tolarjev vred- no naložbo, od katere si, kot je povedal direktor Jure Čer- netič, obetajo predvsem več prihodka, pa tudi večjo var- nost in kakovost pri delu. Nova polnilnica, ki naj bi pričela delovati konec februar- ja, je letošnja največja naložba v skupini plinskih podjetij, ki jo je v zadnjih treh letih z nakupi lastniških deležev oblikoval Is- tragas, in v kateri sta poleg Celjskih plinov še družbi Euro- plin Trbovlje in Plinarna Mari- bor. Poslovna skupina Istragas je danes vodilna v domači plin- ski dejavnosti, saj ima na po- dročju utekočinjenega naftnega plina 40-odstotni tržni delež, s tehničnimi plini pa oskrbuje petino trga. V Sloveniji ima petsto prodajnih mest. Tako v Istrabenzu, ki je Istra- |gas ustanovil pred desetimi leti iz enote Plini, kot v italijanski družbi SIAD, ki je z nakupom 49-odstotnega lastniškega dele- ža vstopila v novo podjetje le nekaj mesecev pred osamosvo- jitvijo Slovenije, so zelo zado- voljni s poslovanjem Istragasa, saj je celo presegel pričakova- nja enih in drugih. V desetih letih je namreč družba povečala količinsko prodajo vseh plinov za 4,6-krat, celotni prihodki pa so se v tem obdobju povečali za skoraj štirikrat. Na ravni skupi- ne je dinamika razvoja še višja. Prodane količine utekočinjene- ga naftnega plina so se namreč v enem desetletju povečale za dvaj- setkrat, obseg celotnih prihod- kov pa je kar za sedemnajstkrat večji od tistega, ki ga je leta 1990 ustvaril Istragas. V Istragasu ocenjujejo, da bo- do letos v celoti izpolnili načr- tovane finančne rezultate in do- segli začrtano donosnost. V pr- vih desetih mesecih so v primer- javi z enakim lanskim obdob- jem povečali prodajo plinov za 14 odstotkov, zlasti na račun utekočinjenega naftnega plina. Celotni prihodki na ravni sku- pine naj bi znašali 8,5 milijarde tolarjev. Po besedah direktorja Zorka A. Cerkvenika želijo v prihodnjih letih še povečati učin- kovitost poslovanja in podpreti razvoj posameznih družb v sku- pini, načrtujejo pa tudi prodor na trge nekdanje Jugoslavije. JANJA INTIHAR Nova polnilnica tehničnih plinov v Celju bo zgrajena do januarja prihodnje leto, delovati pa bo začela konec februarja. Zbornico zdravja in varnosti pri delu Sredi minulega tedna je v Velenju potekalo republiško posvetovanje o varnosti in zdravju pri delu ter o izva- janju programov Phare na po- dročju varstva pri delu v Slo- veniji. Ob slovesnem začet- ku delovnega srečanja sloven- skih varnostnih inženirjev ter zdravnikov medicine dela so s krajšo slovesnostjo obele- žili dvajsetletnico uspešne- ga delovanja društva varnost- nih inženirjev (DVI) Velenje. V hotelu Paka v Velenj u, kjer je potekala slovesnost in stro- kovni del, so obprisotnosU 120 varnostnih inženirjev ter dru- gih strokovnjakov s tega po- dročja ustanovili Zbornico zdravja in varnosti pri delu. Za prvega predsednika so iz- volili univ. dipl. ing. varnosti Mirka Vošnerja iz BVD Rav- ne na Koroškem. Področje var- nosti in zdravja pri delu, ki je pred dvema letoma dobilo no- veliran zakon, pričakuje v pri- hodnje več posluha deloda- jalcev. Fundacija Avgusta Kuhar- ja, ki deluje pri Zvezi DVI Slo- venije ter v tesnem sodelova- nju z ZSSS, pa je četrtič po- delila nagradi in priznanja, poimenovana po nestorju varstva pri delu, ki je pred de- setletji deloval v Železarni Ravne na Koroškem. Prizna- nje fundacije je med drugimi prejela tudi Breda Djordje- vič iz Elektronike Velenje. JOŽEMIKLAVC Zlatarna širi mrežo Novi prodajalni v Pulju in Sarajevu - Cilj so tržišča celotne bivše Jugoslavije, zahodne Evrope in ZDA i _________________________________________________________ _i - - _ Po uspešnem ponovnem prodoru na domačem trgu je Zlatarna Celje, ki sicer še vedno posluje pod imenom hčerinskega podjetja Zlatar- na Aurodent, vse bolj prisot- na tudi na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. Pred kratkim je v obeh državah odprla še po eno lastno pro- dajalno in s tem zaključila letošnje naložbe v tujini. Zlatarna Celje se je na hrvaš- ki trg začela širiti marca letos. ko je v Zagrebu ustanovila podjetje za uvoz in prodajo nakita ter dentalnega progra- ma Zlatarna Aurodent, ki je v njeni stoodstotni lasti. Do da- nes je na Hrvaškem odprla lastne prodajalne v Zagrebu, Dubrovniku, Slavonskem Bro- du in pred dnevi še v Pulju, svoje izdelke pa ponujajo tudi v dveh franšiznih prodajalnah, ki sta v Čakovcu in v Koprivni- ci. Na tržišče Bosne in Herce- govine so vstopili aprila, ko so prav tako ustanovili podjetje, ki je v celoti last matične druž- be. Za sedaj imajo v tej državi dve lastni prodajalni v Saraje- vu ter franšize v Banja Luki, Mostarju in Brčkem. Zlatarna Celje je bila že v začetku leta registrirana kot delniška družba v lasti pod- jetja AL inženiring in štirih članov družine Albreht, ven- dar še vedno posluje pod ime- nom hčerinskega podjetja. Ce- lotna proizvodnja naj bi na zlatarno dokončno prešla s 1. januarjem prihodnje leto. Direktor prodaje v Zlatarni Celje mag. Boštjan Leskovar je povedal, da so s prodajo na Hrvaškem ter v Bosni in Her- cegovini zelo zadovoljni, saj na obeh tržiščih že sedaj us- tvarjajo okrog 20 odstotkov celotnega prometa, ki bo letos krepko presegel milijardo to- larjev. Z naložbami bodo na- daljevali tudi v prihodnje, saj želijo na teh trgih imeti lastne prodajalne v vseh večjih me- stih, v manjših mestih pa se bodo raje odločili za franšiz- no obliko prodaje. V zlatarni, kjer je trenutno zaposlenih 109 ljudi, načrtujejo v naslednjih letih še prodor na trge ostalih držav bivše Jugoslavije, kjer ima blagovna znamka Zlatar- na Celje še vedno veliko velja- vo, računajo pa tudi na proda- jo na zahodnoevropskih trgih in v ZDA. JANJA INTIHAR Steklarna presegla načrte Steklarna Rogaška je do konca oktobra ustvarila za 7,3 milijarde tolarjev čistih prihodkov od prodaje, kar je za 26 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Direktor družbe Davorin Škrinjarič je z doseženimi rezultati zelo Zadovoljen, saj bodo zagotovo presegli načrtovanih osem milijard tolarjev prihodka. V steklarni so v primerjavi z lani povečali tudi dobiček, saj je po prvih desetih mesecih znašal 474 milijonov tolarjev, kar je za enajst odstotkov več kot v lanskih desetih mesecih in celo za 33 odstotkov več kot so načrtovali. Pravzaprav so načrtovanih 355 milijonov tolarjev dobička presegli že po prvih treh letošnjih mesecih. Večji del proizvodnje so prodali v tujini, predvsem v ZDA, ter z izvozom zaslužili 6,7 milijarde tolarjev, kar glede na lansko enako obdobje pomeni kar 28-odstotno rast. Letos so ^ Steklarni Rogaška vložili v posodobitev proizvodnje okrog 671 milijonov tolarjev, do konca leta pa načrtujejo še za 260 inilijonov tolarjev naložb. Pred dnevi so v okviru podjetja Samobor Kristal, ki so ga letos spomladi kupili na Hrvaškem 2a 600 tisoč nemških mark, odprli tudi prenovljeno proda- jalno. JI FINANCE Vrednostni papirji delnišicih družb Vrednostni papirji investicijsiciii družb Tečajnica Borzni indelcsi * v tednu od 6.12.2000 do 12.12.2000 Smeli strateški cilji Vodstvo Premogovnika Ve- lenje je pred dnevi pripravilo strateško konferenco, na ka- teri so govorili o poslovnih rezultatih v letu 2000 in o predlogu delovnega načrta za prihodnje leto, poudarek srečanje pa so bili predvsem razvojni načrti članic poslov- nega sistema. Kot so sporočili iz premo- govnika, bo treba razvojne na- črte hčerinskih podjetij, ki so zastavljeni zelo smelo, še do- delati, ponovno pa jih bodo obravnavali in potrjevali na razvojni konferenci poslovne- ga sistema, ki bo predvidoma aprila prihodnje leto. Pred- sednik uprave Premogovnika Velenje dr. Franc Žerdin je s potekom letošnje poslovne kon- ference zelo zadovoljen: »Rdeča nit našega dela so bili kapital, donosnost, tržišča, konkuren- ca, tveganje, dobiček in raz- voj. Vsi sodelujoči so pokazali vehko mero odgovornosti pri pripravi razvojnih načrtov, go- voriti o tem, kaj se bo v pod- jetju dogajalo v naslednjih pe- tih ali celo desetih letih, pa pomeni imeti vizijo in po- gum.« JI Št. 50.-14. december 20001 8 KULTURA mim\\\ Gornjegrajci Zorana Tratniica Obilje pričevanj, bogastvo izvirnosti, zapišimo na začet- ku, za popotnico Tratnikove- mu zborniku Gornji Grad med 2. svetovno vojno, ki hoče biti resnica, izvirnost, podatek iz prve roke (pristnost je tako zagotovljena, privlačnost pa tudif in neobremenjenost s kakršnimikoli ideološkimi predznaki, ne glede na to, da danes pisanje o (predvsem) NOB ni hvaležna tema, hkrati pa tudi ni zaželeno korektno predstavljanje druge ali dru- gih strani. Tratnik se od takšne optike pogumno oddaljuje: kjer in ko je treba, z enako mero strpnosti predstavi tudi to drugo stran. Rezultat tega je seznam vseh žrtev druge svetovne morije v Gornjem Gradu in na Gornje- grajskem, ki ga je kljub težavam vendarle uspel narediti, četudi se zaveda nepopolnosti. Tratnikov zbornik je zbir av- tentičnih pričevanj, ki jim je do- dal kar nekaj spominov, pisem, zapisov, dnevnikov in jih na koncu dopolnil še z najpomem- bnejšimi dogodki iz NOB z mi- slijo, da že zapisanega v števil- nih monografijah enot NOB ne gre ponavljati. Posebnosti jezika Tratnikov zbornik ohranja. Takšnega to- rej, z najnujnejšiiTii popravki, kakršnega govore na Gornje- grajskem. Tudi tako je zagotov- ljena prisotnost in približana svežina izraznosti tamkajšnje- ga človeka. Vzpodbuda za zbornik tiči v že pred časom napisanih zapi- skih, ki jih je v prvi polovici osemdesetih naredil oče. V njih je Tratnik našel toliko svežine, da se je namenil o dogodkih povprašati še živeče priče. S te in one strani. Tudi zato bo zbor- nik pomembno dopolnilo gor- njegrajski zgodovini. Izjemen vir prihodnjim raziskovalcem. In v spomin na številne žrtve: samo v Gornjem Gradu je mo- ralo na zadnjo pot več kot 120 ljudi. In Gornji Grad kajpak ni velik kraj... Tudi zaradi povedanega, ta- ko je bilo rečeno tudi na pred- stavitvi v Muzeju novejše zgo- dovine v Celju, se Tratnikovo nizanje dogodkov, vsa pripo- ved, komentarji, spomini, giblje nenehno med zgodovinsko znanostjo in literaturo, etnogra- fijo in memoaristiko. Zbornik je bogato opremljen s številnimi skicami, fotografijami in doku- menti. Delo Tratnik uvede z očeto- vimi spomini, zapiski, bežnimi opažanji, ki pa imajo vselej globji pomen. Naniza številna pisma, bodisi talcev ali staršev sinovom v nemško vojsko in obratno (pisma Laznikovih si- nu Francu v nemško vojsko itd.), s spomini mu pomagajo nemški vojaki, na voljo mu je bila župnijska kronika. Objav- lja dnevnik Marije Laznik, po- drobneje osvetljuje vlogo gor- njegrajskega nemškega župa- na Haudeka, spregovori o beli gardi na Gornjegrajskem... Po- memben delež v zborniku je dobila osvoboditev Gornjega Gradu v letu 1944, pa tudi niza- nje najpomembnejših dogod- kov iz NOB na tem območju, tudi na osnovi virov - doku- mentov - ki so jih partizani zaplenili ob osvoboditvi tega kraja. Kronologijo dogodkov Tratnik še dopolni z izjavami nekaterih pomembnejših ak- terjev NOB v tem predelu naše domovine. Od bralca se Zoran Tratnik poslavlja s povzetkom vseh dogodkov v teh prelomnih letih in jim dodaja, kot smo že zapisali, še seznam vseh žrtev med vojno iz Gornjega grada. Bočne in Nove Štifte ter besedilo Gornji Grad od začetka 20. stoletja do leta 1981, ki ga je pisal Jože Trat- nik v prvi polovici osemdese- tih let in kot posebnost še primaknil zanimivo bero do- mačih imen hiš in kmetij nek- danje gornjegrajske občine. Zbornik je izdal in založil Muzej novejše zgodovine iz Celja, na pomoč so priskočili številni sponzorji, knjigo pa lahko naročite kar v muzeju, prav kmalu pa jo boste lahko kupili tudi v knjigarnah. Tratnik se je izkazal za marlji- vega, vestnega in tankočutnega zapisovalca, ki zna prisluhniti vsem, kot človek, ki ga ne vleče ne levo ne desno. Ki varno in zanesljivo hodi po svojih poteh. Ne vedno všeč vsem, brez na- prezanja, da bi prepričal prepri- čane. «MMW MILENKO STRAŠEK ZAPISOVANJA Prešeren, drugič in zadnjic Ja, in ne vem kolikič že spet ta Prešeren. Smo pač v Prešer- novem letu. Na srečo se je to Prešernovo leto zgodilo po- vsem ob koncu tekočega kole- darskega leta. Sicer bi se naše podobe o pesniku, o katerem tako in tako že vse vemo, do tal podrle. Spremenile. Ce bi se leto v znaku največjega slo- venskega pesnika pričelo de- nimo s kulturnim praznikom v februarju, bi njegovo pesniš- ko delo povsem zbledelo. Po- stalo popolnoma nepomem- bno. Le stranski privesek pre- šernovske podobe. In nič več. Zakaj? Hmmm, s Prešernom se v zadnjem času ukvarjamo ' toliko, kolikor smo se talcrat, ko smo ga pri pouku slovenš- čine spoznavali. Že res, toda spoznavamo ga z druge plati. Tokrat nas zanima njegova profana podoba. Njegovo za- sebno življenje. Njegova doba. Zanima nas sredina devetnaj- stega stoletja in Prešeren v tem delu devetnajstega stoletja. Vse manj oziroma skorajda nič pa nas ne zanima njegovo delo. Jasno; njegove pesmi so že prebrane. So že razkrite. Tudi tiste kvantaške. Njegovo pesniško delo je razkrito. Nje- govo zasebno življenje pač ne. In po dvesto letih je vendarle napočil čas, ko se lahko poza- bavamo tudi s tistim delom njegovega bistva, ki je bil do tega trenutka bralčevim očem neznan. Prikrit. Zamolčan. Hja, verjetno niti ne tako zelo nalašč. Ker o Prešernu tako ali tako vemo zelo malo. Verjetno niti tega ne, kako je v resnici in zares izgledal. Skinhead verjetno res ni bil. Tudi navi- jaškega šala mariborskih Viol ni nosil. Gotovo pa bi navijal za Jesenice. Ampak ni po- membno. Prešerna smo slekli. Odvezali smo mu šal oziroma rutico, ki je resda bila rahlo vijoličaste barve. No ja, tak- šna vsaj visi za vratom Pavle- Piše: TADEJ ČATER ta Ravnohriba. Odpeli smo mu frak. In brezrokavnik. Sle- kli smo mu hlače, tako kot mn je jih je slekla gospa Klunova, pa Jelovškova, kot so mu jih slačile gostilniške dekle, zara- di katerih bi se danes znašli na stebrih javne sramote in okrožnih sodišč. Prešerna smo skratka razvezah. In ga nare- dili manj svetniškega in bolj človeškega. Pesnika smo iz za- tohle podstrešne kamre prese- lili v osvetljeno dnevno izbo v pritličju. Ga demistificirali. In to je najpomembnejše. Ne le za Prešerna, pač pa tudi za vse njegove današnje kolege. Tako stanovske kot umetniš- ke. S Prešernom nismo demi- stificirali le Prešerna, le njego ve osebe, pač pa tudi poezijo. In umetnost. Ja, demistifika cija ni le stvar subjektivnega Ker Prešeren ni le Prešeren. Ni le tisti pesnik iz sredine devet- najstega stoletja. Prešeren je personifikacija umetnosti Slovenske umetnosti. In kultu re. Ki smo jo vse od začetka devetdesetih let prejšnjega sto- letja skušali preseliti iz zatohle podstrešne kamre v razsvetlje- no dnevno izbo v pritličju, pa nam to nikakor ni do konca uspelo. Ki smo jo skušali de- mistificirali, pa so nam to onemogočili tisti, ki jim je mi stificirana podoba umetnosti odgovarjala. Ki smo jo skušali profanizirati, pa to zavolj svetniškega sija, ki jo je obda jal, ni bilo mogoče. S Prešer- nom - pa s tem nimam v mislih Prešerna, kakršnega nam ponujajo Branko Šomen, Matjaž Kmecl in Franci Slak kakršno nam ponuja Pavle^ Ravnohrib skozi televizijska, nadaljevanko - ob koncu dvaj setega stoletja ali pa začetku enaindvajsetega stoletja, saj je vseeno, kakor pač kdo šteje, smo dobili bolj izčiščeno podo- bo slovenske umetnost. Slo- venske kulture. Z njim in t njegovo profanacijo smo kul- turo postavili na zemeljska tla. Jo postavili ob bok vsem tistim človeškim dejavnostim ki se odvijajo na zemlji - eko nomiji, športu, fiziki... vem, morda si preveč umi^- Ijam, pa vendarle; po Prešer- novem letu, ki je trajalo resdd in na srečo le dober mesec dn se bomo o umetnosti in kultu ri spet pogovarjali v kontekstu zeitgeista, v kontekstu časa, katerega sodimo. Vsaj lepo \A bilo! V rmsprotnem bo trebil, posneti še kakšno nadaljevan- ko, film, morda oddajo o Iva- nu Tavčarju kot teniškem^ igralcu, Milanu Deklevi ko^ ragbijašu, Tomažu Šalamun^ kot borznem špekulantu... Koncert pedagogov! glasbene šole Glasbena šola Celje je v sredo, 6. decembra, priredi- la že tradicionalni koncert pedagogov, ki postaja sestav- ni del prazničnega decem- bra in z ostalimi dogodki zaokroža prednovoletno do- gajanje v Celju. Da postaja vsakoletna pred- stavitev pedagogov Glasbene šole Celje resnično nepogreš- ljiv del kulturnega dogajanja v Celju, potrjuje tudi vedno več- je število obiskovalcev, ki zna- jo ceniti pomen in vrednost tovrstnega glasbenega dogod- ka ter zahtevnost uskladitve pedagoškega dela z koncert- nim nastopanjem. Izjemno zahteven in obsežen koncert- ni program so izvedli: Katarina Arlič, Larisa Čanji, Matjaž De- beljak, Benjamin Govže, Ma- tej Grahek, Damir Gregurič, Jurij Hladnik, Peter Kopač, Slavko Kovačič, Bojan Logar, Simon Mlakar, Svetlana Pu- šnik, Tvrtko Sarič, Zrinka Ste- pič. Predrag Šantek, Tanja Šterman, Goran Udovičič in Brina Nataša Zupančič. Občinstvo je v prepolni Koncertni dvorani vztrajno in hvaležno nagradilo zelo visok nivo solističnega in komorne- ga muziciranja pedagogov Glasbene šole Celje. ALENKA GOBEC Skupina Darka Atelška iz Rečice je dokazala, da sodi med najboljše družinske glasbene zasedbe. OliranJanje družinskega petja Območna izpostava sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti je v nazarskem delavskem domu pripravila že sedmo božično-novoletno srečanje malih vokalnih skupin in glasbenih družin. Pod skupnim naslovom Družina - ključ sreče, se je tokrat predstavilo štirinajst skupin, nekateri sodelujejo že od vsega začetka, vse pa kaže, da smelo zastavljena prireditev prerašča okvire Zgornje Savinjske doline, saj so bili med nastopajočimi tudi pevci in godci iz Dobjega in Oplotnice. EDI MAVRIC, Foto: CIRIL SEM Neža Maurer in razigrana klovnesa, njena hči Eva. V čast Neži Maurer Pesnica, pisateljica, novi- narka, urednica in prevajal- ka Neža Maurer je te dni praznovala 70. rojstni dan. Rodila se je v Podvinu pri Polzeli, na Polzeli je obisko- vala osnovno šolo, po vojni končala učiteljišče v Ljubljani, pozneje pa pedagoško aka- demijo ter študij slavistike, sr- bohrvaščine in ruščine na fi- lozofski fakulteti. Delala je kot učiteljica, novinarka, sa- mostojna svetovalka za kul- turo, kot urednica več revij in številnih televizijskih oddaj. Vendar je bila ob vsem tem vedno najraje pesnica. Ob njenem življenjskem ju- bileju so se je seveda spomni- li na Polzeli, kjer je častna občanka. Njej v čast so pri- pravili literarni večer pod na- slovom Dom je telohov cvet. Rdeča nit večera so bili spo- mini, ki so jih obudili učenci OŠ Polzela. O tem so zbrali podatke pri Nežinih vrstni- kih, ki še živijo v Podvinu in na Polzeli. Že dopoldne pa sta Neža Maurer in njena hči, klovnesa Eva Škofič-Maurer pripravili urico pesnikovanja, prekopicavanja in smejanja za polzelske šolarje. Občin- ska matična knjižnica Žalec in Zavod za kulturo Žalec sta gostila umetnici na odru Do- ma II. slovenskega tabora v Žalcu. Tudi tukaj sta Neža in Eva navdušili otroke. Kot je dejala pesnica, se med otroke rada vrača. Rada z njimi go- vori, posebno z nekoliko več- jimi, ki že ugovarjajo, se po- stavijo za svoja stališča, tako da se mora potruditi, da jih prepriča. T. TAVČAR Št. 50.-14. december 2000 NOVI TEDNIK KULTURA 9 Redna zbirka Mohorjeve družbe Mohorjeva družba Celje je y torek v dvorani Celjskega joma pripravila kulturni ve- ler, povezan s predstavitvijo fcdne zbirke 2000, v kateri 50 zbrana zanimiva in ko- ristna dela, ki bodo gotovo pritegnila številne bralce. V letošnji zbirki je tradicio- nalen Mohorjev koledar 2001 z vrsto prispevkov iz slo- venskega sodobnega življenja in kulturno zgodovinskega spomina in s priloženim Na- niiznim koledarjem. Knjiga Jožeta Rodeta Spo- pad pri mrzli reki (Slovenske večernice 150), je romanizi- rana povest o spopadu med rimskim cesarjem Teodozi- jem, privržencem krščanstva in proticesarjem Evgenijem, Ici je bil še častilec rimskih bogov. Bitka je potekala v do- lini reke Vipave, vplivala pa je seveda tudi na civilno prebi- valstvo. Ljubezen preživi so- vražnosti in zasnuje novo živ- ljenje. Lucy M. Montgomery je av- torica knjige Ana z zelene domačije II. Mala in navihana posvojenka Ana je že stopila na pot odraslosti. Kot učitelji- ca se v domačem kraju srečuje z otroci, kakršna je bila sama k pred kratkim. Sočutno in ljubeče srce jo vodi po pravih poteh. Tatjana Angerer je napisala priročnik Moj prvi naravni vrt za ureditev naravnega vr- tička na gredici, balkonu ali okenski polici, kakor nam pač življenjske okoliščine dopuš- čajo. Priročnik je primeren za uvajanje otroka v doživljanje in spoznavanje letnega ritma narave. Dodan je slikovni lek- sikon s kratkimi pojasnili. Mirko Kambič pa je prispe- val Doživetja sredi mojega stoletja, ki je zbirka več kot osemdesetih črtic o inscenira- nem procesu in treh letih za- pora s prisilnim delom. Kri- vična obsodba avtorju ni strla duha. Teh let svojega življenja se spominja brez jeze in zagre- njenosti. Opisuje jih z vedrino in humorjem in tako dodaja izbrušen-kamenček v mozaik literarnega obravnavanja slo- venske polpretekle zgodovi- ne. Na predstavitvi so sodelova- li predstavniki založbe, neka- teri avtorji, drugi soustvarjal- ci zbirke in člana Ljubiteljske- ga gledališča Teharje. Prepe- vel je kvartet Pesnica. AB Justin Jauk, Igor Žužek, Miro Podjed, Miha Nemec, Damjan Trbovc, Zvone Agrež, David Čeh, Bruno Baranovič in Igor Sancin. Premierna uprizoritev Revizorja Jutri ob 19.30 uri bodo na odrskih deskah Slovenskega ljudskega gledališča Celje premierno uprizorili klasično komedijo Revizor, ki jo je po knjižni predlogi Nikolaja Vasiljeviča Gogolja režiral Matija Logar, asistent režije pa je bil Jernej LorencL »Osnovni razlog, da sem se odločil režirati Revizor- ja, je današnji čas, saj smo ljudje >Revizorji<, tihi smo in nezaupljivi. Gogoljevi li- ki se ponovno smejijo z odra, identificirajo se z na- mi in mi z njimi,« je pove- dal Matija Logar. Predstava je torej karikatura današ- njega časa in današnje druž- be. SK, Foto: D. ŠVARC Celjanlie prestavljene Za jutri, 15. decembra, so v Osrednji knjižnici Celje na- povedovali prireditev ob za- ključku akcije Celjanke, ki so zaznamovale 20. stoletje. Zaradi številnih dogodkov in prireditev, ki se v decembru vrstijo v knežjem mestu, ter temeljitih priprav na zaklju- ček akcije, so se v knjižnici odločili prireditev prestaviti v januar. Predvidoma bo pred- stavitev Celjank, ki so zazna- movale 20. stoletje, 19. ja- nuarja. IS 7, grudna (decembra) namenili so se dediči narodne čitavnice celske o priliki rojstnega dne našega največiga pesnika doktorja Franceta Prešerna besedo z de- klamacijami prirediti. Da se je našega očaka jubilej dostojno povikšati zamogel, sta najemnika gostivnice Zamorc v Ljub- ljanskem predmestju svoje gostoljubne duri blagohotno v ti namen odškerniti sklenila. Krdelca pričakujočih celskih rodoljubov in prešernovalcev dodobra so natlačila obe stranski sobi, kateri so v čast slavnosti krasno okinčali v narodnih barvah in s podobo velicega slovenskiga poeta. Ob napovedani osmi uri jeli so pevci Celski- ga pevskiga družtva prav miloglasno prepevati in dobro voljo poslušavstva podžigati. Sveča- no ali prijazno je na-to zbor pozdravil pred- sednik čitavnice celske c. kr. profesor Marijan Pušavec in naznanil versto deklamacij, koje so izmenjaje Zarjanje iz Ternovelj, Karlinci in Karlinke iz Cela pa dijaki celske perve gimna- zie izvajati obljubili. Naposled so zavzeli svoja mesta še žirantje, koje je predsednik k hvalevrednemu delu povabil, občinstvu pred- stavil in s kapljico rujno postreči ukazal. Da bi trud deklamatorjev dostojno nagrajen bil, poskrbele so številne rodoljubne tvrtke. Končno jela se je pesem za pesmijoj verstiti in v pričujočih poslušavcih radost in ponos buditi,- kojega je najvikše gospod Centrih, hodeč od mize do mize, Zdravljico deklamo- vaje in napijajoč zdaj gospicam zarudelih lic, zdaj pak mladenčom, povzdigniti mogel. Ne- kajkrat je zakrožila pesem »Od železne ceste« - kot deklamacija ali duet s harmonikoj, vselej muzaje in z gromkim aklamovanjem ter ŽIVlO klici pozdravljena. Deklamacija je de- klamaciji sledila; še in še doktor Prešernovih pesmij zaplavalo je pod zakajen krčmin svod in ovilo poslušavstvo v zamaknjeno občudo- vanje tega slovenskiga genija. Urška je v živi besedi pa občuteni umetelnosti gospice izmed ternoveljskih Zarjank našla v svoji prevzetno- sti moker grob in konec, nesrečna »Nezakon- ska mati« je spet in spet iskala odgovora v nedolžnih očeh svojega otročiča. Vmes pa blagoglasno popevanje čvrstih moških gerl celskih pevcov. Je-li čudo, ako je versta mla- dih deklamatorjev h posnemanju izpodbudi- la nekoliko cenjenih gostov, kojim je izperva le vloga poslušavcov namenjena bila? Prav urno sta se osebno gospa Miša Zupančič-ova in savinski rojak c. kr. bibliotekar učenik (magister) Branislav Goropevšek na podij podajala ter gledalstvu v vseobče občudova- nje (opetovano!) svoj donesek predstavljala. Opomniti je potreba, da se v Celi »Memento mori« na to vižo še ni izvedel (in da se gotovo tudi ne bo nigdar več). Ne bodi len se je na to potezo ojunačil še ravnatelj zatočišča za ne- godno mladež, gospod Tonček Kregar in po- slušavstvo ogrel z Uvodom h »Kersto pri Savici«. Blizo ednajste ure napočil je finale doktor Prešernove besede. Učenik (magister) materinega jezika Anton Šepetavec podal je v lepih besedah oceno slišanega pa izdatno obdaroval najbolše: gospoda Centriha za serč- no deklamacijo »Zdravljiče«, parček Karlinov za »Železno cesto« pa mladca od istotam tudi za »Zdravljico«, koja pa se je gledalstvu izper- va malček čudna zdela, dokler ni zapopadlo, da je zvitež doktorja Prešerna verze lepo premetalin nanovo zložil, da je vse vkup novi smisel dobilo. Fante bode s tem še marsikak bokal zaslužilo, ako ga popred pismouki lublanski ne dobe in s tinto ne zalijejo. Po obdarovanju jela se je druščina razhajati; najpopred učenik Šepetavec z ženoj, za njim negodna deca gimnazijalska in pismohrani (arhivarji) celski, da so bili na petkovo jutro že pred sestoj v svojih pisarnicah. Nad razhajajo- čimi se pa je vendarle še dolgo kot odmev spreletavala žlahtna doktor Prešernova beseda in silila na mrakobne ulice zaspanega Cela. Tam bil, poslušal pa zapisal ALEKSANDER ŽIŽEK PRIREDITVE GLEDALIŠČE SLG - Rdeča kapica 18. 12. ob 9., 10. in 11. uri; Zvezdica zas- panka 19. 12. ob 10. in 11.30; Revizor 15. 12. ob 19.30 za abonma premiera, 16. ob 19.30 za abonma sobota večerni in izven in 19. ob 19.30, za abonma torek večerni in izven; V oz- vezdju postelje 20. 12. ob 11., 12.30 in 15. uri. Dom krajanov Konovo 16.12. ob 18. uri predstava Toneta Part- ljiča »Politika - ljubezen moja«. Amaterskega gledališča iz Seno- vega. Dvorana Plesnega foruma Celje 15. 12. ob 21. uri muzikal v izvedbi študentov AGRFTV iz Ljubljane »Goslač na strehi«. Mladinski center Celje 19. 12. ob 17.15 gledališka predstava Volčje noči. Dom krajanov Zagrad Celje 16. 12. ob 19. uri komedija »Lju- bezen v kovčku«, v izvedbi DPD Svoboda iz Liboj. 17. 12. ob 16. uri »Pri Božičku«, otroška božič- na predstava v izvedbi KUD Svoboda iz Zagrada. Dom kulture Velenje 18. 12. ob 17. za beli in ob 20. uri za rumeni gledališki abonma ko- medija »Trojka, trojkica«, gleda- lišča Dva obraza iz Celja. Mladinski center Velenje 17. 12. ob 10. uri lutkovna predstava Zakleta princesa in zmedeni pe- klenšček, v izvedbi Kajetana Čopa. KONCERTI Narodni dom Celje 14. 12. ob 19.30 koncert Pihalnega orke- stra Glasbene šole Celje. 18. 12. ob 20. uri koncert Simfoničnega orkestra Glasbene šole Celje. Kulturni dom Šentjur 15. 12. ob 19. uri koncert mladinskega simfoničnega orkestra Glasbene šole Celje, pod vodstvom Matja- ža Breznika in gostjo večera Darjo Švajger. Cerkev Sv. duha Nova vas 15. 12. ob 19. uri božični koncert dekliškega pevskega zbora Gim- nazije Celje Center. 17.12. ob 11. uri božični koncert Mešanega pevskega zbora Cetisa. 18. 12. ob 19. uri koncert Ženske vokal- ne skupine Cvet. 20. 12. ob 19.30 tradicionalni božični kon- cert New Swing Quarteta. Pivnica Rogaška Slatina 20. 12. ob 20. uri koncert Dekliškega pevskega zbora Gimnazije Celje - Center. Krčma pri Zamorcu 14. 12. ob 21. uri koncert glasbene sku- pine Blues Etc iz Italije. Dom kulture Slovenske Ko- njice 20. 12. ob 19.30 tradicio- nalni božični koncert Celjskega plesnega orkestra Žabe. Kavarna hotela Dobrava Zre- če 20. 12. ob 18. uri božično- novoletni koncert pevskega zbora iz Zreč. Dvorana Zdraviliškega do- ma Dobrna 17. 12. ob 17. uri božično-novoletni koncert učencev OŠ Dobrna. RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje, pritličje Stare grofije Prazgo- dovinska umetnost Slavonije in Baranje, do maja 2001; Vse o srcu, do 28. 1. Banka Velenje, poslovalnica Šoštanj Jože Svetina, do 31. 12. Savinov likovni salon Žale prodajna razstava akad. slikarke Biljane Unkovske. Galerija Velenje razstavni projekt Mateje Krašovec Pogo- relčnik in fotografa Petra Ma- rinška »Anima meditans«, obli- kovanje oblačil in aplikacija na- kita. Knjižnica Šentjur razstava del dr Franceta Prešerna, ob 200-letnici njegovega rojstva, do 31.12. Galerija MIK Celje razstava Vojka Volavška. do 15. 1.2001. Likovni salon Celje prodajna razstava »Češnje v decembru«, do 23. 12. Razstavišče Kulturnega cen- tra Laško Dane Hrovat, do 10. 1. 2001. Galerija Velenje Anja Jereje, do 13. 12. Galerija Zavoda za zdravs- tveno varstvo Celje Franc Vo- zel, do 31. 12. Špitalska kapelica na Slomš- kovem trgu razstava o vlogi in pomenu izdelkov domače in umetnostne obrti v procesu ob- darovanja, etnogalerije Celea- na. 14. 12. ob 18. uri »Kjer je bilo življenje - drevo - je sedaj vdol- bina, iz katere zaužijemo hra- no«. Celjski Stari grad - galerija likovnih del mladih - stalna raz- stava iz arhiva revije Likovni svet. Razstava je odprta ob so- botah in nedeljah od 11. do 17. ure, do 1.3.2001. Muzej novejše zgodovine Ži- veti v Celju, stalna razstava. Stekleni fotografski atelje Josipa Pelikana, Razlagova uli- ca 5, Celje, ki ga ni več. Galerija Borovo Amina Ko- larič, do 4. 1. 2001.; Galerija Otto Ljuban Šega in Zorana Jošiča, do 28. 12.; Avla Splo- šne bolnišnice »Skupaj za večjo prometno varnost«, do 25. 12.; Galerija Volk Toni Mohar, do 30. 12.; galerija Mozaik slike in skulpture raz- ličnih avtorjev, do 30. 12.; ho- tel Merx Anja Maček-Klučar, do 31. 12.; Etol Milena Golob- Mina, do31. 12.. OSTALO Mladinski center Celje 14. od 10. do 11. aerobika, od 16. do 18. angleška, od 18.30 do 20. francoska in od 18. do 20 raču- nalniška delavnica, ob 20. uri potopisno predavanje o Maldi- vih; 15. od 16. do 19. likovna delavnica, ob 19. avdicija za športnega spikerja NK CMC - Publikum, ob 22. uri radio bal- kan; 16. ob 21. uri koncert sku- pine Planet Groove; 18. od 17.30 do 19. ure nemška delav- nica; 19. od 10. do 11. ure aerobika, od 18. do 20. ure računalniška in od 18.30 do 20. ure francoska delavnica; 20. od 18. do 20. ure »Božič vsepo- vsod«, od 17.30 do 19. ure nemška delavnica in od 18. do 20. ure računalniška delavni- ca. Knjižnica Šentjur 14. 12. ob 18. uri večer s.člani Literarnega društva Šentjur. Knjižnica Pri Mišku Knjižku 20. 12. ob 17. uri ure pravljic. Levstikova soba Osrednje knjižnice - 18. 12. ob 17. uri »Decembrske šege«, predavanje za Univerzo za III: življenjsko obdobje. Dvorana Plesnega foruma Celje20. 12. ob 19. uri potopisni večer z Duškom Čavičem in pogovor o »Tibetu«. Knjižnica Velenje 14. 12. ob 19. uri kulturni večer z gostom dr. Jožetom Krašovcem. Hermanovo gledališče 14. 12. ob 17. uri »Naj ti povem«, pred- stavitev ustvarjalnega nemira dijakov ŠCC, Splošne in strokov- ne Gimnazije Lava. ŠK 50.-14. december 2000 10 KULTURA Tri. Sestre, v Parizu Po treh ponovitvah v do- mačem Celju ter kar nekaj gostovanjih od Seula, Beo- grada do Bratislave, ter tik preden se odpravijo v Mosk- vo in Tokio, plesalke Plesne- ga teatra Igen Studia za ples Celje Alexandra Vučkovič, Mojca Majcen in Anka Re- ner te dni s predstavo Tri. Sestre, v koreografiji Igorja Jelena gostujejo v Parizu. Koreografija Igorja Jelena sloni na drami Tri sestre pisa- telja Čehova. Koreograf sledi lastni ustvarjalni interpretaci- ji nekega okolja in življenja in tako v simboliki plesne dina- mike nakaže notranje strasti in strahove treh sester, ki nika- kor ne morejo najti izhoda iz ustaljenega vsakdana, medse- bojnih relacij, borbe in pože- lenja. Razgali tisti svet treh žensk, ki ga skrivajo med ste- nami velikih dvornih soban in je njihov intimni svet hrepe- nenja. Predstava teče v izredni plesni dinamiki in močnem čustvenem naboju, kot da bi želeli zdramiti sodobni svet osamljenih duš, zajetih med stene bivalnih prostorov, ter čustveno otopele in ekransko zasvojene množice našega ča- sa. Vse tri plesalke so pokazale izredno kondicijo in dobro plesno izurjenost, saj celih pet- deset minut nenehno nastopa- jo v zahtevnih plesnih sekven- cah, kjer se menjavajo ritmi in plesne smeri od čisto klasič- nega baleta do sodobnih ple- snih tehnik. Kostumi so dobro vkomponirani v scensko celo- to, jo dopolnjujejo in nadgra- jujejo. Vsaka plesalka ima svoj domenski plesni segment, ki nakazuje svojstveno plesno in izrazno dozorelost. Anka Re- ner lahkotno in duhovito za- pleše ruskega možička ali na- mišljenega vojaka v težkem kostumskem oklepu. Alexan- dra Vučkovič je svoji vlogi dala prefinjen čustveni izraz, ki se zrcali tako v mimiki obraza kot v celotni plesni zgradbi. Mojca Majcen je zno- va dokazala, da je izredno na- darjena balerina, kajti lahkot- no in subtilno pleše težke ba- letne segmente, ki jih je ko- reografsko zasnovala Helena Kreigher. Plesalke imajo izraz- no dobro naštudirane pogle- de, fokus oči, kar še dodatno dramaturško nadgrajuje ple- sno scenski izraz. Plesno baletna predstava Tri. Sestre, je vsekakor izdelana dramaturška celota, ki vabi gledalce, jih navdušuje in je dober predstavnik naše plesne scene povsod po svetu. S pred- stavo je Plesni teater Igen okro- nal dvajset let delovanja na plesnem področju. Je to mo- goče tudi že vzpodbudni zače- tek profesionalne plesno ba- letne scene na gledališkem odru v Celju? Če to ta čas še ni mogoče izvesti, pa je vsekakor napočil čas razmišljanja v tej smeri. DALIBORKA PODBOJ Fotograf Viktor Berk si je Pelikanove fotografije še posebej skrbno ogledal. Kako tudi ne; dobro jih pozna še iz časov, ko je fotografsko znanje pridobival prav pri mojstru Pelikanu. Na sprehod... v muzej V razstavnih prostorih Muzeja novejše zgodovine Celje so v petek zvečer odprli razstavo Sprehod s Pelikanom, ki bo na ogled do konca meseca; priložnost pa združili še z rednim muzejskim prednovoletnim srečanjem. | Sprehod s Pelikanom, atraktivno obogaten s povorko motociklov in avtomobilov častitljive starosti iz začetka stoletja, ter modeli, opravljenimi v oblačila iz istega obdobja, je Celjam navdušil pred nekaj manj kot poldrugim mesecem, zdaj pa lahko drobec, z nostalgijo prežetih časov celjske predvojne družabnosti, podoživijo še ob ogledu razstave. IS, Foto: CD Planet Groove v MCC V soboto ob 21. uri bo v Mladinskem centru Celje promocijski koncert ob izidu nove plošče skupine Planet Groove z naslovom Zakon Groovitacije. Splošna oznaka zvrsti glasbe, ki jo izvaja devetčlanska skupina, bi bila funky, acid jazz in soul, poznajo pa jo tudi izven naših meja. Med drugim so sodelovali tudi na Jazzfestu v Celovcu, nastopili v znanem hrvaškem klubu Aquarius, na ; puljskem Jazz festivalu, letos na Mednarodnem Filmskem Weekendu. Bo.J. , Šentjurcani pišejo V šentjurski knjižnici bo danes, v četrtek, 14. decembra, večer s člani Literarnega društva Šentjur. Predstavili se bodo: Nevenka Cmok, Veronika Guček-Gradi- šek, Alenka Jovanovski, Ivana Klepec, Milojka Komprej, To- maž Mahkovic, Davor Mihelič, Jože Mastnak-Marjan, Lučka Palir, Rado Palir, Marija Polenek, Slavko Rataj, Majda Rezec, Rade Vučkovac, Jože Zupane in Ivanka Uduč. V programu bosta nastopila tudi Mojca Krajnc in Jure Godler. Začetek prireditve bo ob 18. uri. BJi Srečno za podzemni muzej V prvem letu, kar je odprt, je podzemni Muzej premo- govništva Slovenije v Vele- nju obiskalo preko 25 tisoč ljudi, skupno pa si ga je od lanskega julija ogledalo več kot 37 tisoč obiskovalcev. Med njimi letos tudi komisi- ja Evropskega muzejskega foruma, ki je muzej ocenje- vala v tekmovanju za naj- boljši evropski muzej leta 2001. Rezultati tekmovanja bodo znani maja prihodnje leto, ko bo v Pisi v Italiji podelitev nagrad najboljšim. Po bese- dah vodje muzeja Petra Pu- šnika se je letos v enem dne- vu spustilo v muzej največ 346 obiskovalcev, tedenski re- kordni obisk je presegel šte- vilo tisoč, mesečni pa 3.800 obiskovalcev. Tolikšnega obi- ska doslej niso zabeležili še v nobeni šaleški kulturni usta- novi.-Seveda pa za obiskoval- ce niso zanimivi samo muzej- ski eksponati rudniškega dela in življenja pretekhh desetle- tij, pač pa jih v podzemni muzej veliko prihaja tudi za- radi številnih prireditev; raz- stav, predavanj in kulturnih srečanj. Med slednjimi velja omeniti odprtje zbirke slo- venskega premogovništva v be- li garderobi, julija letos zdru- žene s predstavitvijo Trans- verzale podzemnih muzejev rudarstva Slovenije, ki jo ob Velenju sestavljata še muzeja v Idriji in Mežici. Zbirko, ki je bila prej na ogled v velenj- skem gradu, so prestavili v podzemni muzej, slednji pa je dobil še dodatno popestri- tev - rudarsko stanovanje iz- pred leta 1930, skozi katere- ga se obiskovalci lahko tudi sprehodijo. V četrtek, 21. decembra, pri- pravljajo v Muzeju premo- govništva Slovenije v Vele- nju nočni ogled podzemne- ga muzeja, združen s podo- živetjem nočnega delovnika rudarjev ter predpraznične- mu času primerno še obi- skom dedka Mraza, Stalno muzejsko zbirko bo- gati še galerija, kjer je tudi počivališče in igralnica za mlajše otroke, ki ne smejo v podzemni del, v muzeju pa so ponosni tudi na prevod muzejske zgodbe v anglešči- no in nemščino, saj je tako na svoj račun ob ogledu pod- zemnega muzeja prišlo tudi okoli 1500 tujcev, ki so jih zabeležili med muzejskimi obiskovalci. I. STAMEJČIČ Darilo, ki ne izgine izpred oči V Galeriji Mozaik na Gosposki 3 v Celju so v petek zvečer odprli prodaj- no razstavo likovnih del, ki so se je Celjani v predno- voletnem času pretekla le- ta že dodobra navadili. V Mozaiku v začetku de- cembra praznujejo tudi svo- jo obletnico, letos že enaj- sto, kar so odprli vrata gale- rije pod častitljivim lesenim stropom. Svoj praznik vklju- čujejo v predpraznični čas, nenazadnje tudi s prodajno razstavo, na kateri je prilož- nost za nakup darila. Tak- šnega, ki ljubiteljem likovne umetnosti kot obdarovancem zanesljivo ne bo tako hitro izginilo izpred oči. IS Pevci in godci v Lesičnem bo v soboto, 16, decembra, srečanje ljudskih pevcev in godcev Kozjanske- ga, z naslovom Pod cvetočo drnulo. Na srečanju, ki bo letos že šestič, bo nastopilo iS skupin. Začetek prireditve, ki bo v znamenju božiča, bo ob 18. uri. BJ Iskanje miru v pesmi »Kdo izmed nas še ni kdaj iskal miru v pesmi?«, znano misel Victorja Hugoja so v vabilo na svoj, letos še šesti Božično-novoletni koncert, zapisali v Kulturnem društvu Antona Aškerca 1. Gimnazije v Celju. Koncert pripravljajo v sredo, 20. decembra, ob 19. uri v Narodnem domu. Ideja za božično-novoletni koncert KD Anton Aškerc !• Gimnazije v Celju sta pred šestimi leti dala Simon Dvoršak in Gregor Deleja, dijaka, zdaj že bivša maturanta, ki pa svoji gimnaziji ostajata zvesta skozi delo Mladinskega orkestra I Gimnazije v Celju. Na letošnji koncert so povabili še goste: mezzosopranistko Dragico Kovačič, sopranistko Andrejo Za- konjšek, pozavnista Jureta Smeja, flavtista Luko Železnika in pianistko, komaj 9-letno Leo Marolt Sonnenschein, ki se bo v sredo v Celju premier no predstavila z Mozartovim 21 klavirskim koncertom. V koncertni program so mladi glasbeni' ki zajeli dela velikanov klasične glasbe Purcella, Handla Bacha, Loilleta, Straussa, Gruberja, Leharja in Offenbacha občinstvu pa bodo zaigrali tudi skladbo Agnus Dei, delo Gregorja Deleje za sopran, mezzosopran in orkester. Lectovo srce za otroško radost Kot zadnjo v nizu predpraz- ničnih sobotnih plesnih ma- tinej bodo plesalke Plesnega foruma Celje v soboto ob 11. uri predstavile noviteto, ple- sno predstavo za otroke Lec- tovo srce. Scenarij za plesno noviteto, nastalo na ljudsko glasbo, je delo Goge Stefanovič Erjavec, ki je mlade plesalke tudi mentorsko usmerjala pri snovanju dvanaj- stih plesov. »Srček ti dam, te rada imam,« je sporočilo predstave, v katero so Ana Stamejčič, Sa- brina Železnik, Aja Zupanec, Daša Kavka, Nuša Pristov- šek, Tajana Stres, Urša Vren- ko in Iza Vivod spletle venček svojih plesnih kreacij, ki na hu- domušen in izviren način gle- dalcem približajo dostikrat pre- malo cenjeno ljudsko izročilo. Skozi Lectovo srce mlade ple- salke podarjajo sebe, svojo is- krivost in ideje, ki jih je nav- dihnilo ljudsko izročilo. Iz vsak- dana urnikov, obveznosti, mo- bitelov, računalnikov in večne- ga hitenja, ki tudi otrokom ne pušča več časa za igro, druže- nje in sproščenost, plesalke od- plešejo svoj »Vsak@dan«. Než- Vseh osem plesalk Lectovega srca v kostumih Mojce Ihanec. ni zvoki piščalke jih magično očarajo in čudežno prestavijo v čas, ko je bilo otroštvo še neo- bremenjeno, razposajeno in igrivo. Najdejo lectovo srce, ki jim kaže pot do pozabljenih ljud- skih igric in običajev, občins- tvo pa spremlja plese Drežniš- ka, Čuk se je oženil. Dekle je po vodo šla. Ples sojenic. Repa ve- likaiika, Šamarjanka, Hopa-hop, Človek, ne jezi se. Zeleni Jurij in nazadnje Igramo se, ki sim- bolično zaključi Lectovo srce. Z Lectovim srcem bodo ple- salke Plesnega foruma Celje prihodnji petek, 22. decembra, gostovale tudi na srečanju otroš- kim plesnih skupin Migam 2000 v Kopru. IS Šl. 50.-14. december 200C NASI KRAJI IN UUDJE 11 Razmišljanja mladega Slraničana v nedeljo je v straniškem domu krajanov svoj literar- ni prvenec predstavil ose- niindvajsetietni Straničan Go j ko Jevšenak, Kot delovni terapevt je zaposlen v celj- skem donui upokojencev. Svoja razmišljanja ob doživ- ljaju ljudi in njihovih usod je dopolnil s številnimi modrost- mi, nauki, reki in nasveti, ki jih je spoznal ob skupnem dru- ženju, in vse to strnil na skoraj šestdesetih straneh drobne knjižice. Gojkove misli, pesmi in besedila, opremljena še z avtorskimi fotografijami tako tvorijo njegov pogled na svet, ki so ga oblikovali srečni in nesrečni dogodki. »Knjižica, ki jo izdajam, je plod sodelova- nja generacije izkušenih ljudi v življenjski jeseni in pomladan- skega mladeniča, ki prehaja v poletno osebnostno ero,« je Gojko zapisal o svojem pr- vem delu. U.K. Mrliško vežico, vendar tudi parkirišča v Novi Štilti pri Gornjem Gradu se o možnosti gradnje mrliške vežice pogovarjajo že dve desetletji, s pomočjo obči- ne Gornji Grad naj bi se jim želja uresničila prihodnje le- to, vendar bi ob mrliški vežici želeli tudi parkirišča, ki pa v načrtu niso predvidena in za katere menda tudi ni prostora. Nova Štifta je edini kraj v Zgornji Savinjski dolini, ki veži- ce še nima. Med pretežno kmečkim prebivalstvom je pač dolgo prevladovalo mnenje, da si pokojnik zasluži zadnje tu- zemsko ležanje v domači hiši. Lokacijsko naj bi nov objekt stal na mestu nekdanje mežna- rije, tik ob pokopališču in zna- meniti romarski cerkvi. Po za- gotovilih gornjegrajskega žu- pana Tonija Riflja je arhitek- tonska rešitev mrliške vežice prilagojena okolju, skupaj z župnikom Lojzetom Ternar- jem pa so že uspeli pridobiti gradbeno dovoljenje. Celotna investicija, vključno z opremo, naj bi olajšala občinski prora- čun za 35 milijonov tolarjev, denar je zagotovljen, tako da bodo gradnjo zaključili predvi- doma v prihodnjem letu. Poleg mrliške vežice bodo zaradi prostorske stiske zagotovljena le tri do štiri parkirna mesta. S takšno rešitvijo pa se kraja- ni očitno ne strinjajo, vsaj gla- snejši del tistih, ki so prišli izra- zit svoje mnenje na zbor kraja- nov. V burni razpravi je bilo slišati, da je občina pripravila projekte in prostorske rešitve brez vednosti krajanov, del kri- tike je bilo namenjene tudi župniku Ternarju, ki prisotne nikakor ni uspel prepričati; da ob bodoči mrliški vežici pač ni prostora za več kot predvidena parkirna mesta. Slišati je bilo celo, da parkirišča rabijo bolj kot mrliško vežico, saj je seda- nja praksa takšna, da ob naj- večjih praznikih lastniki jekle- nih konjičkov kršijo posest najbližjih sosedov. Nazadnje je obveljala odloči- tev župana Riflja: gradili bodo po gradbenem načrtu, ko bo objekt stal, bodo skupaj razmiš- ljali, kako izkoristiti preostali prostor, ki je, mimogrede pove- dano, last rimokatoliškega žup- nišča in o katerem ne odločajo krajani, tudi ne župnik, ampak škofija. MHaHMMHMi EDI MAVRIC Pa zdravi ostanite! Ne vem, ali vi že kaj kihate in smrkate, ampak pri nas se je sezona čajčkov, medu, raznih vitaminskih in po- dobnih reči iz zeliščarskih zakladnic že začela. Pa nič hudega: smrklje znamo obrisati sami. Si pa tudi pri nas ne znamo pomagati sa- mi, kadar koga udari tegoba tiste sorte, ki terja zdravnika in po njegovem mnenju še kakšnega medicinskega spe- cialista ... Ker se v primerih kakšnih manj običajnih simptomov ne gre zanašati na zdravo pamet in babičine nasvete, je včasih pač treba v čakalnico, kjer se - kot že ime pove - pač čaka. To je vsakomur jasno. Da se je na čakanje treba naročiti, smo že vsi vzeli v zakup. Da lahko celo na naročanje čakaš skoraj ves mesec - to gre pa vendar- le malce čez rob vsakršne potrpežljivosti! Točno to se je zgodilo sorodnici, ki po mnenju svojega zdravnika potrebuje pregled okulista. V celjski bolnišnici lahko na- mreč do očesnega specialista prideš samo tako, da se zanj naročiš prvi delovni ponede- ljek v mesecu. Če recimo do- bite napotnico 5. decembra 2000, se lahko za pregled na- ročite šele 8. januarja 2001. Brez pardona. Že res, da lah- ko takrat to uredite tudi po telefonu, a če boste 8. januar- ja na to morebiti pozabili, boste naslednjo priložnost dobili šele prvi ponedeljek v februarju. Piše: PIKA KUKERL Če niste med tistimi, ki mo- rajo gledati na vsak tolar, bo- ste zadevo seveda uredili prej - hitro in brez problemov v kakšni samoplačniški specia- listični ordinaciji. Če si tega ne morete privoščiti, vam ne preostane drugega kot poniž- no upoštevanje birokratskih pravil. Sploh ne dvomim, da imajo v bolnišnici cel kup ar- gumentov za taka pravila, če- prav se sama ne morem spomniti niti enega, ki bi lah- ko tak princip naročanja opravičil. Se mi pa v ozadju pojavlja misel, da je tudi tako bržkone mogoče navidezno zmanjševati v slovenskem zdravstvu pogosto problema- tične čakalne dobe, a ne? Drugi sorodnik si je pred kratkim prav pošteno poško- doval koleno. Ker se zadeva nikakor noče pozdraviti, mu je fizioterapevt predpisal raz- gibavanje v bazenu. V bolni- šnici ga imajo, a ker dečko ni bil hospitaliziran, je bilo treba še nekaj urgentnih pripisov, da so mu toplo vodo sploh omogočili. Po mnenju fiziote- rapevta bi jo potreboval vsak dan, pa sme to početi samo trikrat na teden. Koncu kon- cev lahko gre v Laško, plača tisoč tolarjev vstopnine in mi- gota v zdravilni vodi, pa mu bo šlo na bolje, a ne? Če bo sam vložil manjkajoča sreds- tva, bo na koncu morda veljal za uspešno rehabilitiranega poškodovanca... Zasebna iniciativa v sloven- skem zdravstvu daje obču- tek, da lahko danes vsak po- skrbi zase - če ima s čim. Samoplačništvo je, dalo obču- tek mnogoterih možnosti, po drugi strani pa nam je prav po nemarnem odvzelo naboj je- ze, ki bi jo morali gojiti ob čakanjih in ob prijaznih na- potkih zdravnikov, ki pacien- te pošiljajo k temu in onemu priporočanemu znancu. Če hočeš danes učinkovito in hi- tro pozdraviti kakšno reč, ki ti ravno ne ogroža življenja, ti pa najeda živce in dobro po- čutje, pač plačaš. In se ne jeziš, čeprav bi se moral. A prav tisti, ki lahko plačamo, bi morali popeniti in zahtevati, kar nam po zdravstvenem za- varovanju gre. Tisti, ki si pla- čil ne morejo privoščiti, si na- mreč tudi jezo težje dovoli- jo... P.S.: Čeprav je v modi izvir- nost novoletnih voščil, je ob stanju v slovenskem zdravs- tvu še vedno najbolj smiselna želja po zdravju. Če boste os- tali zdravi, boste prihranili to- liko, da si boste kakšno drugo željo zlahka sami izpolnili... Se enkrat na izpit, Minule dni so na Oddelku za upravne notranje zadeve UE Celje prejeli 173 pravno- močnih odločb sodnikov za prekrške, s katerimi je bilo izrečeno prenehanje veljav- nosti vozniškega dovoljenja določenih kategorij. Vodja oddelka Matevž Maj- cen je povedal, da je vozniški izpit ponovno opravljalo 97 voznikov, kar pomeni, da so le-ti morali ponovno opraviti vse potrebne postopke za pri- dobitev vozniškega dovolje- nja. Predsednik občinske izpit- ne komisije Milan Laubič je ob tem dodal, da pri njih ne vodijo posebne evidence o kandidatih, ki ponovno opravljajo vozniški izpit. Opozoril je, da morajo taki kandidati še enkrat skozi vse postopke, ki so potrebni za pridobitev vozniškega dovo- ljenja in da zanje ni posebnih kriterijev. Koliko ur vožnje potrebujejo, oceni in določi inštruktor sam. Navadno pa je pri takih voznikih, ki po- novno opravljajo vozniški iz- pit, zelo težko odpraviti »voz- niške« navade, ki jih imajo že od prej. BoJ Najbolj so se novih prostorov razveselili njihovi uporabniki - ljubenski medvedki in čebelice. Ob vrtcu tudi jasli Prenova vrtca ob osnovni šoli na Ljubnem ob Savinji je prišla tako rekoč tik pred dvanajsto, saj je vrtcu zaradi izredno slabih razmer že grozilo zaprtje. Z novimi prostori v treh oddelkih je sedaj zagotovljen visok standard, kar tretjina predšolskih otrok iz občine Ljubno pa je vključenih v predšolsko varstvo. Ravnatelj šole Rajko Pintar je ob otvoritvi poudaril pomembnost naložbe, zaradi vse večjega števila otrok pa že razmišljajo o od- delku v Radmirju. V novem ljubenskem vrtcu bodo poslej lahko poskrbeli tudi za najmanj- še, saj imajo tudi oddelek jash. Prenovljena zgradba vrtca sodi v sklop ciljev, ki so si jih zastavili pred petimi leti. Tako so s prenovo zgornjega dela šolskega poslopja pred tremi leti zagotovili prostore za enoizmenski pouk. Del sredstev so dobili iz državnega proračuna, ostalo pa so zagotovili občani preko samo- prispevka in občina Ljubno. V tem času pos- pešeno gradijo prizidek in manjšo telovadni- co, dela pa naj bi predvidoma končali do občinskega praznika. EDI MAVRIC Foto: CIRIL SEM Praznovanje invalidov Društvo invalidov Zgornje Savinjske doline je ob 30- letnici delovanja pripravilo v mozirski galeriji razstavo ročnih del svojih članov. V društvo je včlanjenih 852 članov, njihova glavna skrb pa je nudenje pomoči invali- dom v bolnišnicah in domovih za ostarele. Najbolj socialno ogroženim delijo tudi finančno pomoč, svojim članom pa pomagajo tudi ob elementarnih nesrečah. Zgornjesavinjski invalidi so se od Medobčinskega društva inva- lidov Celje odcepili pred tridesetimi leti. Ker so na ustanovnem jobčnem zboru sodelovali predvsem invaUdi iz Mozirja, Nazarij in Rečice ob Savinji, so se dogovorili, da povabijo v svojo sredo tudi invalide iz ostalih krajev doline. EDI MAVRIC Natalija Hudournik (levo) in Aleksandra Zaje sta uspešno združili prijateljstvo in željo po odkrivanju novega. Uspešni mladi raziskovalki Šoštanjčanki Natalija Hu- dournik in Aleksandra Zaje, dijakinji splošne gimnazija v Velenju, sta se na državnem prvenstvu mladih raziskoval- cev uvrstili na prvo mesto na področju biologije. Nagrado sta prejeli na podelitvi v Can- l^arjevem domu in tudi že iz- l^oristili podarjeni izlet v Mi- lano. Raziskovalno nalogo o Živ- ljenjskih pogojih v kraškem podzemlju Tisnika sta najprej predstavili v okviru mladih ra- ziskovalcev Šaleške doline v Velenju in zasedli skupno dru- 8o mesto, saj sta bili edini mla- di raziskovalki s področja bio- logije. Sami pravita, da takšne- ga uspeha nista pričakovali, če- prav sta se na opravljeno delo dobro pripravili. Naloga je pod mentorskim vodstvom Jelke Flis in Janeza Svetine nastajala dve leti, obsega pa 50 strani, opremljenih s slikami, grafi in tabelami. V njej sta postavili hipotezo, da so v daljših pod- zemnih rovih (npr. Lisičji in Medvedji rov v Hudi Luknji) življenjski pogoji podobni ti- stim v kraških jamah, v krajših rovih (kot sta Pilanca in Špe- hovka) pa so večji vplivi zuna- njosti. Z raziskovalnim delom sta hipotezo tudi uspešno potr- dili. Pri delu jima je pomagal velenjski inštitut Erico, ki jima je posodil potrebno opremo in jima odprl vrata svojih labora- torijev. M. K. k 50.« 14. flecemlMf 2000 12 NASI KRAJI IN UUDJE HOV! TEDNIK Full Cool žur in prav takšne nagrade Mladi so se na nastope odlično pripravili - Navdušili tudi The Twins, Nuša Derenda in plesalci Plesnega vala četrto javno finalno odda- jo Full Cool Demo Top so celjski radijci pripravili mi- nuli torek v diskoteki Jungle v Celju. Nastopilo je 20 mla- dih pevcev, zmagovalcev mesečnih oddaj in tistih, ki jih je izbrala strokovna ko- misija. Vojko Sfiligoj, Nuša Derenda in Stane Špegel so na prireditvi mladim pri- sluhnili še enkrat in skupaj z občinstvom izbrali prve tri najboljše v kategoriji do in nad 14 let. V kategoriji do 14 let je zmagala Nuša Ofentavšek s skladbo Zbudi se, v kategoriji nad 14 let pa Natalija Drofe- nik s skladbo Neka mi ne svane. Nuša in Natalija sta dobili tradicionalno darilo, snemanje lastne skladbe v glasbenem ateljeju Coda v Ce- lju, dobili pa sta tudi brez- plačni plesni tečaj v Plesnem valu. Barbara Mratinkovič je bila s skladbo Zakaj druga v kategoriji do 14 let, v katego- riji nad 14 let pa se je na Zmagovalka v kategoriji do 14 let Nuša Ofentavšek. drugo mesto uvrstila Jasmi- na Klenovšek s skladbo Po- vej mi zakaj. Barbara in Ja- smina bosta s turistično agen- cijo Palma šli na dvodnevni izlet v Benetke, Rimini in San Marino. Natalija Drofenik (v sredini) s plesalkama, ki je zmagala v kategoriji nad 14 let. S scenskim nastopom sta občinstvo navdušili Tjaša Žohar in Ines Majcen. V ozadju lastnik diskoteke Jungle Stanko Stopar, predsednik strokovne komisije Vojko Sfiligoj in voditeljica Full Cool Demo Topa Simona Brglez. Tretji sta bili Manuela Brečko s skladbo Moje ime v kategoriji do 14 let, in Staša Amon, Tea Hrnčič in Minka Sevšek s skladbo Brez tebe v kategoriji nad 14 let. Dekleta si bodo s turistično agencijo Dober dan ogledala božični Dunaj. Občinstvo je izbralo tudi najboljši scenski nastop, ki sta ga po njihovem mnenju pripravili Tjaša Žohar in Ines Majcen. Blagovnica Ža- na Žalec jima je podarila veli- kega plišastega zajčka. Knji- goveznica Bogataj in trgovi- nica Špela pa velikega med- veda. Vsi najboljši so dobih tudi posebna zlata, srebrna oziroma bronasta priznanja ter priznanje za najboljši scenski nastop na IV. Full Cool Demo Topu. Darila so pripravili za vse, ki so letos sodelovali v rubriki Full Cool Demo Top v okviru otroške oddaje Full Cool Ra- dia Celje. Dobili so posnetke svojih pesmi, majice z napi som IV. Full Cool Demo Top in lončke s tem napisom. | Posebni gostje na prireditvi, ki so prav tako zelo navdušili z mladimi dodobra napolnjeno diskoteko Jungle, so bili The Twins, Nuša Derenda in ple- salci Plesnega vala. | Že januarja se bo v okviru otroške oddaje začel peti Full Cool Demo Top, javna finalna prireditev pa bo ponovno pri- hodnje leto decembra. Kot so po prireditvi poveda li mladi, je bil to res pravi Full Cool žur, nad prireditvijo pa so bili navdušeni tudi starši, babice in dedki. | ■■■■■■Hi S.B., Foto: GK Upokojenci delijo usodo z delavci Na torkovem popoldan- skem letnem občnem zboru so člani Zveze društev upo- kojencev Celje, ki združuje blizu 16 tisoč upokojencev iz občin Celje, Dobrna, Štore in Vojnik, za svojega pred- sednika ponovno izvolili Emila Pepelnjaka, za pod- predsednico zveze pa Marijo Krpan, sicer predsednico Društva upokojencev Voj- nik. Ob pregledu dela zveze v preteklem letu so med drugim ugotavljali, da je gibanje po- kojnin, ki jih prejemajo upo- kojenci z območja vseh štirih občin, dokaj usklajeno, neko- liko navzdol odstopata le ob- čini Dobrna in Vojnik, kjer so upokojenci v letu 1999 meseč- no prejemali v povprečju po nekaj več kot 65 tisočakov pokojnine, nižje povprečje pa gre pripisati nizkim družin- skim pokojninam. Sicer pa je največ, okoli 60 odstotkov upokojencev, prejemalo po- kojnine med 50 in 100 tisoč tolarjev, petina je mesečno prejela manj kot 50, slaba pe- tina pa več kot 100 tisočakov. Prav danes se bodo pred- stavniki Zveze društev upoko- jencev Celje udeležih sestan- ka Upravnega odbora ZDUS, na katerem bodo med drugim govorili tudi o aktualnih vlad- nih predlogih za usklajevanje pokojnin. Pepelnjak pravi, da se upokojenci zavedajo, da morajo deliti usodo z delavci, na bistveno krčenje svojih pravic pa v nobenem primeru ne bodo pristaU. . IS Po kuhinjah bo dišalo Enota Kmetijske svetovalne službe Žalec je v sodelovanju z aktivom kmečkih žena pripravila več kuharskih tečajev. Drugi je bil na Gomilskem, kjer so gospodinje pod vodstvom Marte Kotnik iz Mislinje spoznale, kako stare kmečke jedi pripraviti na sodoben način. T. TAVČAR KekecinPehta Mnogo literarnih del, pa tudi nekaj filmov, smo Slo- venci posvetili goram in življenju tam gori. Med vsemi deli pa so med širokimi množicami najbolj znani in tudi najbolj priljubljeni filmi o Kekcu. Kekec, Mojca, Rožle, Pehta in drugi so nepozabni liki v teh filmih. Eno od teh zgodb, ki se do- gajajo v našem visokogorju Julijskih Alp, je Mladinska knjiga izdala tudi v slikanici in na kaseti, za kateri je bese- dilo po delu Kekec na volčji poti priredil Andrej Rozman Roza. Ilustracije, delo Zvonka Čoha, so dokaj podobne ti- stim originalnim podobam v filmu, kar bo mlade bralce in gledalce povezovalo z origi- nalnim filmom. V obeh delih pa ne manjka niti znana Kek- čeva pesem, ki jo je napisal Kajetan Kovic: »...Jaz pa poj- dem in zasejem, dobro voljo pri ljudeh, v eni roki nosim sonce, v drugi roki zlati smeh...« Pred nekaj meseci mi je Ma- tija Bari, ta pravi Kekec, po telefonu poslal lepe pozdrave in sporočilo: »Slovencem se dobro piše, dokler bodo nego- vali vedre misli Kekčevega očeta Josipa Vandota.« CIRIL VELKOVRH Sanje kostnjaka na dnu morja V četrtek, 7. decembra, je v knjižnici Gimnazije Celje i Center svojo drugo samostojno slikarsko razstavo odprU Celjanka Petra Kačičnik. | Petra se sprašuje: »Ali imamo brez mesa možnost uresničitve sanj? Ne. Samo z ogrodjem, s kostmi, ne moremo doseči veliko. Možgani, mišice, mesni deU telesa lahko uresničijo sanje šele, ko postanejo stvarnost. Vse lahko naredimo, doklef ne začnemo večno sanjati. Samo enkrat živimo v zemeljski obliki človeka in ne moremo se vračati nazaj po tej poti. Ist^ poti ni nikoli več. Zakaj ne bi sedaj dajali in počeli stvari, ki jiii zmoremo?« Razstava z naslovom Sanje kostnjaka na dnu morja bo ogled do 25. decembra. SK Šf. 50. -14. december 2000 NOVI TEDNIK NASI KRAJI IN UUDJE 13 Več denarja za poplavno ogrožene Odprto pismo poslancem Državnega zbora RS, predsedniku Vlade RS dr. Janezu Drnovšku, ministru za okolje in prostor ter vsem ministrom in županom Na področju Celja je Savi- nja povzročila že 8 poplav v zadnjem stoletju. Zadnji dve sta bili leta 1990 in 1998. Znano je, da je bil posluh prejšnjega ministra dr. Gan- tarja za poplavno varnost prebivalcev tega območja in Slovenije kot celote podce- njujoč. Ocena potrebnih sredstev za sanacijo škode po poplavi leta 1998 je zna- šala 73 milijard tolarjev (De- lo 25. 11. 1999). Vlada je zagotovila za naslednji dve leti 1999 in 2000 po 2,6 mili- jarde tolarjev. Po taki dina- miki bi sanacija trajala 28 let. Zakon o vodah se pripravlja že celih 9 let in nobena od številnih variant zakonov ni prišla v tem času dlje kot do prve obravnave v Državnem zboru RS. Še več, v tem ob- dobju je bil zmanjšan prispe- vek za vodno gospodarstvo na desetino vrednosti iz leta 1990, ko je bil delež 0,5 od- stotka narodnega dohodka na le še 0,05 odstotka narod- nega dohodka. Odnos države je več kot podcenjujoč. V Slo- veniji je poplavno prizadetih 2.500 hektarov urbanih povr- šin. Leta 1998 je bilo prizade- tih 116 občin. Tak obseg pri- zadetosti državljanov ni do- volj, da bi država spremenila odnos do vodnega gospo- darstva. Leta 1993 sta bila izdelana in oddana na Ministrstvo za okolje in prostor Strategija vodnega gospodarstva Slove- nije in Nacionalni program vodnega gospodarstva Slove- nije. Ministrstvu pa se ni zde- lo vredno, da bi ju upoštevalo pri nadaljnjem delu na po- dročju poplavnega varstva. Očitno gre za podcenjevanje problemov in strokovnih predlogov stroke. Zanemarje- nost vodnega gospodarstva se kaže tudi v begu strokov-, njakov iz tega področja, kar bo imelo dolgoročne posledi- ce. V koalicijski pogodbi (str. 43) je predvideno, da naj bi bila zadnja verzija zakona, ki je bila v prvi obravnavi, spre- jeta v roku enega leta. V na- daljnjem letu, najkasneje do konca leta 2002, naj bi bil sprejet tudi nacionahii pro- gram varstva voda. Normalno bi bilo pričako- vati, da bi bil program že pri- pravljen, saj je ministrstvo prejelo ustrezen predlog že leta 1993. Tako pa naj začne vsaka vlada na novo s progra- mi in študijami. Počasnost re- ševanja poplavne varnosti naj bo značilnost novega manda- ta! Tega si novi minister za okolje gotovo ne želi, smo prepričani! V Upravi Republike Slove- nije izpostava Celje so leta 1999 izdali publikacijo »Vodna ujma 1998«, iz katere je raz- vidno, da je škoda po popla- vah, ocenjena na porečju Sa- vinje in Sotle, znašala 14,3 mi- lijarde tolarjev. Za sanacijo najnujnejših del bi bilo po- trebno 8,7 milijarde tolarjev. V tej publikaciji so podrobno navedeni in ocenjeni nujni ukrepi, ki bi bistveno izbolj- šali poplavno varnost porečja Savinje. Pri tem je potrebno poudariti, da so publikacijo pripravili eminentni strokov- njaki vodarjev in jim kaže ver- jeti. Med ukrepe predvidene v tem programu sodijo: efekt- nejše zadrževanje vode v po- virjih (zadrževalniki), lokalno varovanje ogroženih obstoje- čih poselitev, ustreznejša ra- ba prostora in več sredstev za vzdrževanje vodnega reži- ma. V preteklih dveh letih se na zadrževanju voda gor vodno in čiščenju strug dol vodno ni kaj dosti naredilo. Saj so bila sredstva države v vodno gos- podarstvo na območju poreč- ja Savinje simbolična in to 86,133 milijona tolarjev za le- to 1999, za leto 2001 je predvi- deno le 90 milijonov tolarjev, kar je podcenjujoče malo. Sa- mo odstranjevanja naplavlje- nega mulja na delu v letih 1933-39 regulirane Savinje, od sotočja z Voglajno do Trema- rij, je ovrednoteno na 250 mi- lijonov tolarjev. Podobno za- postavljeno je tudi Laško, saj je za poplavno varnost po- trebnih vsaj 479 milijonov to- larjev. Nič bolje ni z drugimi področji na poplavnem ob- močju Savinje in Voglajne. V načrtih, ki so bili priprav- ljeni že dalj časa in jih je verjet- no potrebno obnoviti, so pred- videni suhi in stalni zadrževal- niki in hkrati čiščenje in vzdr- ževanje strug. Ničesar od tega se ne dela, saj so sredstva, ki jih namenja država v zadnjih PREJELI SMO letih v ta namen, le simbolič- na. Vsaka gradnja _ avtoceste ter gozdne ceste z asfaltirani- mi površinami pomenijo hi- trejši odtok vode in s tem po- slabšanje poplavne varnosti prebivalcev, ker se s tem pos- pešuje odtekanje vode in povi- šuje nivo vode dolvodno. Ta- ko so bili graditelji, ki so gradili z vodnogospodarskimi dovo- ljenji, s povišanjem vodostaja v zadnji poplavi poplavljeni. To ne pomeni, da ne smemo graditi avtocest, urejati cest in naselij itd. Vsekakor pa je po- trebno hkrati misliti na posle- dice in zagotoviti več sredstev tudi vodnemu gospodarstvu, da ne bodo prizadeti tisti, ki so sedaj žrtve vse pogostejših poplav. Ob poplavi se pojavijo na ogledu posledic politiki, ki za- gotavljajo pomoč in razume- vanje za nesrečo ljudi. Ko pre- raste nesnago, kf je še ostala, prva trava opeša spomin na obljube in na uboge državlja- ne, ki trepetajo ob vsakem večjem nalivu. Priznati moramo, da se ne- kateri novinarji trudijo, da bi obnovili spomin na obljube da- ne v času nesreče, vendar niso tako uspešni kot so tisti, ki se borijo za življenje kormoranov in medvedov, saj je bilo v dnev- nih časopisih zaslediti več od- mevov na to temo kot pa na temo ogroženih pred poplava- mi, čeprav so te prizadele leta 1998 kar 116 občin. Znano je, da je bilo na ob- močju porečja Savinje, ki je eno najbolj ogroženih podro- čij v Sloveniji, ob zadnjih po- plavah prizadetih več kot 10 tisoč prebivalcev. Le 4 tisoč zavarovanih je prejelo odš- kodnino od zavarovalnic. Za- varovalnine pa niso rešitev za prizadete prebivalce. Rešitev je v preprečevanju vzrokov poplav. To pa presega mož- nosti prizadetih občin. V to se mora s svojimi sredstvi vklju- čiti država, saj vodotoki pote- kajo skozi širše območje. Vodnogospodarske rešitve pa se tudi ne morejo reševati parcialno. Čeprav se nekatere občine, naprimer Mestna ob- čina Celje, trudijo, da bi varo- vale vsaj nekatere dele mesta pred vodno ujmo. Prizadeva- nja je potrebno pohvaliti, ven- dar so to parcialne rešitve, ki ne rešujejo problema širšega območja. Spoštovani! Pred vami je sprejem pro- računa za naslednje obdobje. Prosimo vas, da se ob tej prili- ki spomnite tudi na ta del naše države in namenite us- trezna - večja sredstva za re- ševanje poplavne varnosti dr- žavljanov. Da je z vašo naklo- njenostjo možno rešiti prob- leme naravnih nesreč ste že dokazali v primeru potresa v Posočju in sedaj ob plazu v Logu pod Mangartom. Vse to je hvalevredno in nujno. Pre- pričani pa smo, da so tudi državljani tega območja vred- ni vaše pozornosti in ni po- trebno, da trepetajo ob vsa- kem večjem nalivu. Ne čakaj- te, da bo nova poplava, ker se bodo takrat našla sredstva, žal znatno večja kot v prime- ru preventivnih ukrepov, ki so vedno cenejši. Ne tarnajte, da ni denarja in programov. Praksa kaže, da se denar najde, če je volja. Za čiščenje strug, kjer so ponekod nanosi mulja visoki tudi 4 in več metrov, pa ni potrebno po- sebnih znanosti in velikih štu- dij. Uporabiti pa je potrebno tudi programe in študije, ki so bile narejene leta 1993 in prej. Mestna svetnika DeSUS Mestne občine Celje: JOŽE BUČER BERNARD KRIVEC PLANINSKI KOTIČEK Na gruzinski čaj na Celjsko kočo Planinsko društvo Celje vabi v soboto, 23. decembra, v spomin na prva planinsko in alpinistično odpravo na Kavkaz, na gruzinski čaj na Celjsko kočo. V odpravi na Kavkaz sta sodelovala tudi dva naša pla- ninca, ki sta od tam prinesla gruzinski čaj in ga pred za- ključkom leta ponudila pla- nincem in pohodnikom na Celjski koči. Takratni udeleženci so sklenili, da bodo v spomin na to odpravo prirejah večerne zimske pohode s svetilkami na Celjsko kočo. Tako so ti pohodi in srečanja postali tra- dicionalni in jih je PD Celje vključilo tudi v svoj program. Letos se bodo srečali že osemnajstič. Na skupinsko pot bodo krenili izpred Gasil- skega doma v Zagradu ob 16. uri. Izvirne stare luči so zaže- lene in jih bodo tudi ocenili ter simbolično nagradili. Vab- ljeni! Na pohod tudi januarja Planinsko društvo Zlatar- ne Celje je že poslalo pro- gram tur, ki bodo januarja prihodnje leto. 2. januarja bo novoletni po- hod na Kum. Odhod bo ob 6.20 z železniške postaje v Celju. 6. januarja bo 23. pohod od Rogle do Osankarice. Na ta tradicionalni pohod se bodo s posebnim avtobusom odpe- ljali ob 7. uri z nove avtobusne postaje v Celju. 7. januarja pa bo zimski po- hod od Prebolda do Doma pod Reško planino. Odhod bo ob 7.10 z lokalnim avtobusom z avtobusne postaje v Celju. Vse dodatne informacije so vam na voljo po telefonu 545- 29-27. MOJCA MAROT Priznanja Planinske zveze Slovenije Planinska zveza Slovenije se vsako leto s podelitvijo priznanj oddolži ljudem, ki so vse življenje posvetili go- ram in delu v planinski or- ganizaciji. Tokrat se je celot- na planinska srenja zbrala v nazarskem gradu Vrbovec, slovesnosti pa se je udeležil tudi minister za promet in zveze Jakob Presečnik. Na seji upravnega odbora PZS pred slovesnostjo so sprejeli sklep, da bodo člana- rino postopoma prilagajali standardom, ki so uveljavlje- ni v tujini, nazarski župan Ivan Purnat pa je udeležen- cem osrednje slovesnosti predstavil poglavitne značil- nosti občine. Andrej Brvar, predsednik PZ Slovenije je spregovoril o pomenu in uspehih planinske organizacije, katere mnenje je uveljavljeno tudi v medna- rodnih krogih - med drugim tudi po zaslugi številnih od- prav, ki so osvajale najbolj ekstremne in prvinske vzpo- ne v himalajskih gorah. Listi- ne o donatorstvu so podelili Elesu - Elektro Slovenija, Ljubljanskim mlekarnam in pivovarni Union, vsi pa so le- tos materialno pomagali mar- kacistom planinske zveze. Spominske plakete posa- meznikom in društvom za nji- hovo uspešno delovanje in iz- jemne dosežke ob njihovih vi- sokih življenjskih jubilejih so v letošnjem letu prejeli Jože Lo- vrenčak, Marjan Rovan, An- drej Srpčič, Peter Ferjan, Ferdo Igerc, Štefka Jordan, Avgust Kocjan, Andrej Mejač, Janez Hribernik in Edo Tepina. Sve- čano listino, najvišje priznanje planinske organizacije, so na predlog upravnega odbora podelili Davorinu Karničarju, Stanku Koselju, Francu Obla- ku, Francu Pačniku, Ančki Sto- jan, Bogomirju Supinu, Bran- ku Šalamunu, Danielu Škorni- ku in Mariji Veble. Kulturni program so soobli- kovali učenci nazarske glas- bene šole in vokalna skupina Savinjski rožmarin. EDI MAVRIC Nov ribiški dom v gradnji. Nov dom šempetrskih ribičev Ribiška družina Šempeter v Savinjski dolini ima že dolga leta svoj dom ob jezeru v Preser- jih. Izkazalo pa se je, da je premajhen, saj v njem ob gostinskem lokalu ni dovolj prostora Za dejavnosti družine. Najprej so nameravali obstoječi dom razširiti, ob natančnem pregle- du objekta pa so ugotovili, da je v zelo slabem stanju in bi bila obnova predraga, zato so se odločili za gradnjo novega. Kot je povedal predsednik RD Šempeter Zdenko Mak, je bil lani izdelan projekt, pri- dobljena tudi vsa soglasja in dovoljenja ter pripravljen finančen načrt. Septembra so pri- jeli z gradnjo, ki naj bi bila zaključena aprila drugo leto. V domu, za katerega znaša pre- dračunska vrednost 60 milijonov tolarjev, bo gostinski del s 150 sedeži, vključno s pokrito teraso, štirimi turističnimi sobami in skladišč- nimi prostori za gostinski del. Ločeno od tega pa bodo prostori za dejavnosti RD in sicer garaža, skladiščni prostori, sejna soba in pi- sarna. Gostinski lokal bodo dali v najem naj- boljšemu ponudniku. Šempetrski ribiči se želijo vključiti v turistič- no ponudbo doline, želijo pa urediti tudi manjši kamp, če bodo le uspeli pridobiti ustrezna dovoljenja. Glede na to, da ta objekt zadeva tudi nove občine v Spodnji Savinjski dolini, želijo ribiči, predvsem od občine Braslovče, na katere področju sta dom in jezero, več zanima- nja, podpore in morda tudi del sredstev. T. TAVČAR $K50.-14.iie...fant, pridi sem, glej kaj imam zate...<, petard pa ima kolikor hočeš.« Na tržnici po- navadi prodajata dva para, eden nagovarja mlade stran- ke, drugi mu krije hrbet. Tržni nadzornik Uroš Ceg- nar, ki bdi nad celjsko tržni- co, trdi, da nima možnosti preprečiti prodajanja na črno: »Ilegalni prodajalci razstavijo robo na stojnice, ko pa jih opozorim, naj odidejo, se mi zarežijo v obraz in še kaj mast- nega zabrusijo. Sam pa ni- mam pooblastil, da bi jih od- stranil na silo.« Zato pokliče policijo, ko pa ta pride, pre- prodajalci samo umaknejo čr- no robo, po njihovem odhodu pa mirno nadaljujejo s proda- jo. »Tržni inšpektorji se izgo- varjajo na poUcijo, poUcija na njih, mi pa smo pri vsem tem nemočni, čeprav na koncu vsi pluvajo ravno po nas, da do- puščamo takšno črno prepro- dajanje,« se jezi Cegnar. Po njegovem bi morali inšpektor- ji in policisti skupaj izvesti usklajeno akcijo in zapleniti blago črnoborznikom, kar bi jih vsaj za nekaj časa pregnalo s tržnice. Cegnar pravi, da je doživel že marsikaj, grozili so mu celo s pestmi. Te je skoraj izkusil tudi naš fotograf, ko jih je skušal ujeti v svoj objek- tiv. Celjski preprodajalci ilegal- ne pirotehnike prihajajo iz Maribora, ki velja za distribu- cijsko središče za tovrstno blago. Takšna cenena piroteh- nika seveda nima atestov, niti ni preizkušena, kar pomeni, da je popolnoma nepredvi- dljiva in jo lahko raznese isti trenutek, ko jo prižgete. Po besedah glavnega slovenskega tržnega inšpektorja Romana Kladoška v predprazničnem času že več let poostreno nad- zirajo promet s pirotehnični- mi izdelki, tudi letos. Lani so v Sloveniji zasegh več kot 34 tisoč kosov pirotehničnih iz- delkov prvega in drugega raz- reda. Tudi uradni prodajalci pirotehničnih sredstev trdijo, da črnoborznikom nihče ne stopi na rep. Če jih želijo pri- javiti, jih policija napoti na tržni inšpektorat, ti pa jim svetujejo, naj pokličejo poli- cijo... Roman Kladošek trdi, da so za nadzor nad prodajo pirotehničnih izdelkov v vsa- kem primeru odgovorni inš- pektorji in so zato pravi na- slov za prijave. Črni trg pa cveti. Policijsica statistilca Uradno je eksplozivne na- pravice, katerih glavni učinek je pok, dovoljeno prižigati sa- mo od 26. decembra do 2. januarja. Uradno... Vendar jih je tudi v tem obdobju prepo- vedano uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgrad- bah, v bližini bolnišnic, do- mov za ostarele, vrtcev šol, na stadionih, v sredstvih javnega prevoza, na javnih prireditvah in povsod drugod, kjer je na- ključno zbranih več ljudi. Prepovedani sadež je seveda najslajši, zato se zakona v re- snici le malokdo drži. Po iz- kušnjah policistov se sezona »bombardiranja« začne v za- četku decembra in se stopnju- je do novoletnih praznikov Potem počasi potihne. Če po- licisti zaznajo elemente pre- drznega in surovega vedenja pri uporabi pirotehničnih sredstev, zoper storilca poda- jo predlog za uvedbo postop- ka pri sodniku za prekrške zaradi kršitve zakona o pre- krških zoper javni red in mir. Lani so po vsej državi sodniku za prekrške posredovali več kot 230 ovadb, 15 pa je bilo tudi primerov oškodovanja, ko so zaradi petard trpeli avto- mobili, poštni nabiralniki, cvetlični lončki. Na območju PU Celje so med lanskimi božično-novo- Prižiganje pirotehničnih sredstev je nevarno, zato morajo biti prisotni starši Še posebej pri izdelkih z močnejšo polnitvijo. St. 50. • 14. december 2000 NOVI TEDNIK REPORTAŽA 17 Najbolj nevarni so izdelki, kupljeni na črnem trgu, saj niso preizkušeni in vam nihče ne more zagotoviti, da ne bodo prehitro eksplodirali. letnimi prazniki zasegli 8000 petard, zaradi kršitev javnega reda in miru pa so sodniku za prekrške podali 18 predlogov, v treh primerih so zaradi poš- kodovanj tuje stvari poročali tudi državnemu tožilstvu. V dveh primerih je nastala večja škoda na objektih, zabeležili so tudi dve lahki poškodbi. Nekemu otroku je zaradi ne- pravilnega ravnanja petarda eksplodirala v bližini obraza, mladoletnik pa je aktiviral do- ma narejeno eksplozivno snov. Zdravniška tolažba Po besedah dr. med. Jožice Pekarovič, predstojnice oddel- ka za kirurgijo roke, opekline, plastično in rekonstruktivno ki- mrgijo v celjski bolnišnici, se je v zadnjih letih število poškodb zaradi uporabe pirotehničnih sredstev močno zmanjšalo. »Težko bi znala pojasniti, kaj je pripomoglo k temu, morda pre- ventivne akcije, ali pa boljša pirotehnična sredstva, vendar pa smo zdravstveni delavci vse- kakor zelo zadovoljni. Včasih smo se prav bali >pokalnih< dni, dežurstva so bila takrat prava mora, pacienti pa so prihajali v pravih serijah.« Tako imajo se- daj vsako leto v povprečju tri do štiri primere na njenem oddel- ku in dva do tri na otroškem. Najpogostejše so poškodbe dla- ni, prstov, opekline rok ali oko- li dimelj, če se pokalice sproži- jo v žepu oblačil. Zlasti otroci, ki imajo nežnejše roke, so v nevarnosti. Petarda lahko odtr- ga prste in celo del dlani. Moč- nejša pirotehnika lahko precej poškoduje roke, pogoste so tudi poškodbe obraza in oči, pose- bej, če, veseljaki sami priprav- ljajo eksplozivne mešanice. »Za poškodbe obraza je značilna >tetoviranost<, ko se na tisoče drobnih delčkov zadere v kožo in jih je skoraj nemogoče od- straniti,« opozarja Pekaroviče- va. Po njenih besedah je najhuj- še obdobje okoU velike noči, pa ne zaradi petard, ampak zaradi karbidnih možnarjev, s kateri- mi ponavadi streljalo odrasli niožje. V želji, da bi v njihovi Vasi najbolj grmelo, pogosto prihaja do pretiravanja in poš- kodb, te pa so ponavadi precej hujše kot pa pri običajni piro- tehniki. »Takšne poškodbe so vedno zelo problematične. Ka- korkoli jih saniraš, ni tako do- bro, da bi lahko bili zelo vese- li,« pravi Pekaričeva. Nevarna luknja v državnem žepu Morda ima Pekarovičeva prav in so preventivne akcije res zalegle. Pred petimi leti je policija začela z akcijo Petar- de, lepše je brez njih, ko so s pomočjo pokroviteljev nagra- dili vsakega, ki je na policij- sko postajo prinesel petarde ali druga pirotehnična sreds- tva. Zato so se odločih, ker samo opozorila niso zalegla. Uspešna je bila tudi akcija Dost mam pokanja, ki so jo policisti pripravili pred dve- ma letoma. Lani so akcijo opustili in tudi letos je ne bodo speljali. Razlog je bana- len - ni denarja. Na celjski policijski upravi sicer pravijo, da bodo sodelovali v vseh pre- ventivnih akcijah, ki jih bodo pripravile lokalne skupnosti (menda se že dogovarjajo z žalsko občino) in izobraževal- ne ustanove. »Policija bo poo- streno nadzirala uporabo pi- rotehničnih sredstev in zoper kršitelje dosledno ukrepala,« obljublja Bojan Vrešič, na- čelnik urada uniformirane po- licije na PU Celje. »Menimo pa, da morajo tudi starši, vzgojitelji, učitelji, prodajalci pirotehničnih sredstev prispe- vati svoj delež k osveščanju uporabnikov. Samo s skupni- mi močmi bomo zagotovili, da bodo praznični dnevi mi- nuli čim bolj varno in mirno.« Morda bi jim lahko bila za vzor mariborska policijska uprava, ki s plakati, opozorili in z akcijo na spletni strani opozarja na možne posledice neprevidnega rokovanja s pi- rotehničnimi sredstvi. Če že ne moremo preprečiti poka- nja, lahko vsaj opozorimo na varno rokovanje, menijo Ma- riborčani. In morda bodo na ta način rešili kakšen prst ali oko. ■SEBASTIJAN KOPUŠAR Foto: GREGOR KATlČ, GAŠPER DOMJAN Kurja juhica za radost in moc Zgodba o babici, ki je poskrbela za popke tisočev Celjanov-Vse življenje na kolesu ali na nogah Izračun pravi takole: Ce- Ijanka Marija Vajdec, medi- cinska sestra, ki jo Celjani poznajo predvsem kot babico, je v petintridesetih letih dela na terenu stopila več kot stoti- sočkrat skozi vrata hiš in sta- novanj, kamor sta se naselili sreča in radost, pa tudi skrb in kdaj tudi žalost. Rojstvo otro- ka je dogodek, ki v življenje človeka prinaša nešteto spre- memb, zlasti v prvih tednih, ki so polni negotovosti, ne- rodnosti in vprašanj. Marija Vajdec je vse te občutke dobro poznala. Zato je bila povsod dobrodošel gost, ki je znal povedati, pokazati in svetova- ti, kako se tej ali oni stvari streže. Novorojenček je vse- kakor zelo komplicirano bit- je. Že samo njegov popek mo- ra biti deležen posebne pozor- nosti in nege. Pisalo se je leto 1952, ko je^v Ljubljani opravila babiško šo- lo in ko so jo takoj za tem oblasti poslale na delo v Halo- ze, kjer je skoraj povsod do- movala revščina. Hodila je po prašnih ali blatnih cestah in vstopala v hiše, kamor so jo poklicali. Včasih zadnji hip, kajti takrat in v tistih krajih so ženske večinoma rojevale do- ma. Bila je zraven pri porodih in še mnogo dni za tem, ko je bilo treba skrbeti za nego in zdravje novorojenčkov, ki so jih marsikje ogrožale slabe hi- gienske razmere kot posledica navad, nevednosti, neosvešče- nosti in pomanjkanja. Njen te- ren je bil velik, zato je vsak dan prehodila veUko kilometrov. »Treba je bilo na pot na petek in svetek, v vsakem času in v vsakem vremenu. Med in po deževju je bilo povsod eno sa- mo blato, zato se še danes živo Dober dan babica, saj se nas še spominjate, mar ne? spominjam tistega dne, ko sem dobila svoje prve >bata< škor- nje, da so bile vsaj noge na suhem,« je ponazorila čas, ki ga je doživela v Halozah, ki pa je trajal le leto dni. In je doda- la: »To je bil čas po vojni, ko je bilo povsod hudo, v Halozah pa še posebej. V Podlehniku, kjer sem stanovala, sem bila takrat edini zdravstveni dela- vec, zato sem se ukvarjala tudi s predšolskimi otroki in šolarji ter jih, če je bila potrebna po- moč zdravnika, vodila peš v zdravstveni dom na Ptuj. Kljub revščini, ki je bila v Halozah še posebej izrazita, pa so bili pri vsaki hiši veseli novorojenca, četudi se je ta pridružil osmim, desetim ali celo še več bratom in sestram. Za vsakega otroka so ti ljudje premogU dovolj in enako ljubezni,« se spominja kratkega službovanja, ki mu je sledilo štiriintridesetletno ob- dobje babištva v Celju. Nic kozmetike, le voda in milo Celje v letu 1953. Tudi tu je pomanjkanje, živila so na karte oziroma točke, ljudje se s teža- vo prebijajo skozi življenje. A so na vidiku lepši in boljši časi, zato je povsod čutiti optimi- zem, ustvarjalni zagon, pri- pravljenost za delo brez plačila na skupnih akcijah, da bi bilo vsaj otrokom lepše. Desedetje po vojni je bil čas, ko se je rojevalo razmeroma veliko ohok, vsekakor mnogo več, kot danes. »Tudi po dvesto- petdeset obiskov na domovih sem opravila v enem mesecu, sprva peš, kasneje že s kolesom. Tudi v Celju in okolici so takrat mnoge ženske rojevale doma, a so se z leti vse bolj odločale za porod v porodnišnici. Možje oziroma očetje so se ga, tako kot še danes, ob srečnem do- godku napili. Če je žena rodila doma in so me poklicali, pa so mi možje ponavadi pomagali pri pripravljalnih delih, pri sa- mem porodu pa niso bili zra- ven, so šli raje v drug prostor in čakali na tisti odrešilni glasek iz spalnice,« se spominja Marija Vajdec. Najmanj teden dni po porodu je vsak dan hodila k mamici, ki je rodila, in novoro- jenčku, da bi ga opazovala, po- skrbela, da se mu je popek lepo zacelil, mu potipala glavico na temenu, ga okopala, odgovorila na številna vprašanja mlade ma- mice, svetovala glede prehrane, dojenja itd. V roke je prijela nešteto drobnih telesc, jih polo- žila v kad z ravno prav toplo vodo in imela pri tem na voljo eno samo negovalno sredstvo - milo za dojenčke v obliki koc- ke, lahko kot peresce. Kaj dru- gega takrat ni bilo na tržišču, razen kakšnega zdravilnega ol- ja, ki se ga je dalo kupiti v lekarni, na voljo je bil tudi otroški puder. Če so se na do- jenčkovi koži pokazah običajni izpuščaji, je Marija vzela v roke vrečko s hipermanganom ali pa je v vodi skuhala kamilice, hra- stovo lubje in podobno. »V ti- stih časih so ljudje res skromno živeli, na krožniku je bil pretež- no krompir, pa fižol in testeni- ne, meso je bilo na mizi le ob nedeljah in praznikih. Ko je ženska rodila, pa je bil na do- mala vsakem hišnem štedilniku velik lonec kurje juhe, da bi se porodnica čimprej okrepila,« je pripovedovala babica Marija, Na vsakdanjem sprehodu po mestu. ki je vsakič, ko je vstopila v hišo, kjer se je rodil otrok, okušala družinsko srečo, se skupaj s starši veselila in bila tudi sama deležna krožnika kurje juhice. Ta ji je dajala tudi moč, da je lahko opravila vse nadaljnje dnevne obiske in pre- magala številne kilometre na kolesu ali na nogah, če se je bilo treba podati na hribovit teren, na primer na Svetino in Celjsko kočo, ter v rokah nositi težko babiško torbo. Včasih je nosila še kovček, v katerem so bila oblačila za dojenčke in druge majhne otroke. Dobila jih je od mamic, ki oblačil ali plenic niso več potrebovale, ker so jih otroci že prerasli. Marija je po- tem kovček nesla tja, kjer je bilo pomanjkanje, otrok pa ve- liko pri hiši. Danes je vse drugače, a še vedno ne gre brez babice, ki obišče slehernega otroka, ki pride iz porodnišnice. »V pr- vem desetletju mojega službo- vanja in še kako leto pozneje, so skoraj vse matere dojile in se za to zelo trudile. Potem je nastopilo neko čudno obdob- je, ko je dojenje kar naenkrat postalo nemoderno, na tržišču pa so se pojavili številni nado- mestki za materino mleko. Ti so opravičljivi le v primeru, če ima ženska premalo mleka ali če ji ta dragoceni vir prekmalu usahne. Zdaj se je dojenje, hva- labogu, spet vrnilo,« se je raz- govorila Marija Vajdec z Gos- poske uUce v Celju, ki je od leta 1985 upokojenka. Še vedno tista zvita kita Rada je med ljudmi, rada se sprehaja po mestu. Mimo nje hodijo Celjani, danes stari od petnajst do štiriintrideset let, ki jih je nekoč držala v rokah in jim umivala ritke. Srečuje pa tudi številne someščane, ki jih je kot babica obiskovala in jim pomagala v tistih dneh, ko je v njihovih domovih dišalo po kurji juhici. »Vesela sem, ko me kdo ustavi in mi pove, da se me spominja iz tistih časov, ob tem pokaže na spremljevalca, na si- na ah hčerko, in reče: vidiš, to je pa tista babica, ki te je kopa- la, ko si bil(a) še dojenček,« se spet razneži upokojena babica Marija. In bržčas ji ljudje, ki jo srečujejo, tudi povedo, da se v vseh teh desetietjih ni prav dosti spremenila. Še vedno njeno gla- vo krasi tista skrbno zvita kita, kakršno si je spletala pred dvaj- setimi, tridesetimi leti, le da je pšeničnorumena barva njenih las zdaj nekoliko obledela. Marija Vajdec si čas v jeseni življenja zapolnjuje s prepe- vanjem v pevskem zboru celj- skih upokojencev, doma pa s šivanjem prtov in prtičkov ter vezenjem. Vse te izdelke po- darja ljudem, ki jih ima rada in ki so ji blizu. Vsak teden enkrat se odpravi na sedež krajevne skupnosti, kjer so- krajanom meri krvni tlak, v večernem času, zlasti pozimi, pa ponavadi bere ali sestavlja besedila za pogrebne govore, če se svojci pokojnikov obrne- jo nanjo. Sploh pa se veseli izletov, tistih s »svojim« pev- skim zborom ah onih z druš- tvom upokojencev. »Dolgčas mi ni nikoli, vedno sem dobre volje,« pravi. Takšen naj bo tudi ves čas, ki je še pred njo. ■MARJELA AGREŽ Foto: GAŠPER DOMJAN SI. 50. • 14. december 2000 18 NASI KRAJI IN UUDJE NOVI TEDNIK Ekipa Gostilnice Puccini, na čelu katere je Željko Hribar (tretji z leve), z glavnim kuhar- jem Jožetom Likarjem. Solate iz klavirja Po dveh ljubljanskih in dveh mariborskih je Gostil- nica Puccini na Glavnem tr- gu v Celju zdaj že peti lokal, v katerem gostom med dru- gim ponujajo kar 70 vrst ita- lijanskih testenin ter 35 raz- ličnih svežih solat. Prav solate bodo najbrž, ob novourejenem ambientu go- stilnice, v kateri iz vseh kotov veje duh umetnosti ter ljubez- ni do glasbe, najbolj presene- tile prve goste. V pokušino se, skupaj z različnimi prelivi, seveda, ponujajo kar iz iz- praznjenega ohišja klavirja ob vhodu v gostilnico. Sicer pa pri Pucciniju, kjer so celjskim gostom prve obroke postregli prejšnji ponedeljek, napove- dujejo, da bodo za potešitev lakote svojih obiskovalcev skrbeh .vsak. dan^ m 10,. in 23. uro, ob nedeljah pa se bodo vrata Gostilnice Puccini na Glavnem trgu odpirala dve uri kasneje. IS, Foto: GK Po starostnike z gasilskimi vozili Namesto, da bi občane ob- čine Prebold, stare 80 in več let, aktivisti Rdečega križa obiskali na domu, sta se le- tos krajevni odbor RK in ob- čina Prebold odločila druga- če. Z gasilskimi vozili so ob- čane, stare 80 in več let, pripeljali v planinski dom pod Reško planino. Najprej so imeli v cerkvi v Marija Reki sveto mašo, nato pa so srečanje nadaljevali v pla- ninskem domu. Zbrane je pozdravila podpredsednica RK Terezija Kos, nato pa jim je spregovoril preboldski žu- pan Vinko Debelak, ki je vsem zaželel zdrave prihaja- joče praznike. Nekaj besed je namenil tudi gospodarje- nju v občini letos in v pri- hodnje. Potem so se skupaj poveselili, si nazdravili in si zaželeli trdnega zdravja tudi v prihodnjem letu, župan pa je našel čas tudi za bolj oseb- ne pogovore, med drugimi tudi z najstarejšo udeležen- ko srečanja, 90-letno Zinko Hvala. T. T. Pridobitev na Ložnici 39 so s prerezom traku predali namenu podžupan občine Žalec Janko Kos, Peter Gominšek iz stano- vanjske skupnosti in Marija Tomšič. Novo na Ložnici Mestna skupnost Žalec, Občina Žalec in stanovanj- ska skupnost so se odločili, da Ložnici namenijo nekaj več denarja za komunalno ureditev, ki so ga koristno uporabili. S 7,5 milijona tolarjev so uredili dvorišče pred skupin- skim stanovanjskim objek- tom na Ložnici 39, v kateri prebiva dvanajst družin. Ure- diti so morah kanalizacijo, odvodnjavanje in asfaltiranje. Kot je v soboto na slovesnosti dejal predsednik režijskega odbora Bojan Zapušek, so bila ta dela nujna. Podžupan obči- ne Žalec Janko Kos se je vsem, ki so kakor koli pomagali, zahvalil in v znak zahvale Bo- janu Zapušku izročil Kogojev vrček. Slovesnost se je nada- ljevala pri otvoritvi ceste od domačije Novak do domačije Matek. Da je bilo še bolj slove- sno, so poskrbeli godbeniki iz Zabukovice in Anita Pevec s flavto. Novo cesto so s prere- zom traku predali namenu žalski župan Lojze Posedel, predsednik Mestne skupnosti Žalec Janez Meglic in Zofija Novak, župnik Viktor Arh pa je pridobitev blagoslovil in vsem zaželel varno in srečno vožnjo. T. TAVČAR Št. 50. -14. december 3000 NOVI TEDNIK NASI KRAJI IN UUDJE 19 Savinjcan avtor knjige o namiznem tenisu Slovenci smo dobili pomemben priročnik za delo v klubih in šolah Petrovčan Jože Mikeln, ki že vrsto let dela in živi v Ljub- ljani, je nedavno predstavil knjigo Namizni tenis. Z njo je dal svojemu profesionalne- mu delu na športnem področju nekakšno piko na i, sloven- skemu namiznemu tenisu pa priročnik, ki so ga močno po- grešali v namiznoteniških klubih in šolah. Na predstavitvi knjige je Mi- keln navzočim, ki so prišli iz namiznoteniških sredin celjske- ga območja, nazorno predsta- vil svojo publikacijo, ki mu jo je pomagala spraviti v življe- nje tudi Namizno teniška zve- za Slovenije. Z loparjem in žo- gico v roki je zelo ilustrativno razlagal posamezna poglavja v priročniku, tako da je bila pred- stavitev resnično dobrodošla strokovna učna ura vsem tre- nerjem, nekaterim igralcem in ostalim ljubiteljem tega špor- ta. Do izida Mikelnove knjige je bilo izredno malo slovenske li- terature o tem športu. Prav to daje knjigi Namizni tenis, ki xeajQijčno cekfidto obidvnavaj^ šport, še toliko večjo vrednost. V knjigi so opisani pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za do- bro igranje namiznega tenisa. Te pa morajo trenerji in vadi- telji vadbenih skupin upošte- vati in zahtevati, saj je le tako mogoče pričakovati želj ene re- zultate. Pomemben del vsebi- ne knjige je namen delu z najm- lajšimi, pri poglavjih o tehni- ki ter taktiki in sistemu igre pa so podane osnove, na podlagi katerih lahko igralke, igralci razvijajo individualno tehniko in taktiko igre in izpopolnju- jejo svoj sistem igre. Jože Mikeln se je rodil in odraščal v Petrovčah. Med študijem na fakulteti za šport v Ljubljani je leta 1965 na sve- tovnem prvenstvu v namiz- nem tenisu sodeloval v teh- ničnih službah in se povsem »zastrupil« s tem športom. Najprej je igral za kluba Ili- rija in Ljubljano, nato za Olimpijo. Kar nekaj let je igral v zvezni ligi, ki so ji dajali draž Vecko, Korpa in drugi najboljši namiznotenisači nekdanje Jugoslavije. Leta 1970 se je profesionalno za- poslil kot trener, treniral je vse selekcije. Od leta 1979 do 1985 je bil tudi trener jugoslovan- ske pionirske in mladinske reprezentance. Med njegovi- mi učenci sta tudi Lupulesku in Primorac. Od leta 1984 je zaposlen v Namizno teniški zvezi Slovenije. »Za spodbudo pri delu se mo- ram zahvaliti mnogim trener- jem in namiznoteniškim delav- cem v Sloveniji. Upam, da bo knjiga trenerjem in voditeljem skupin koristila pri njihovem delu. S tem bi dosegel cilj, ki sem si ga zadal pri njenem pi- sanju, saj knjigo razumem kot nekakšen >mali priročnik< za de- lo v klubih ali šolah,« je v uvod- nem delu med drugim zapisal Mikeln, zagotovo eden največ- jih strokovnjakov tega športa v Sloveniji. D. NARAGLAV Po srcu, ne po bogastvu Prejšnji teden je visok živ- ljenjski jubilej, 90. rojstni dan, praznovala Frančiška Dobrave iz Zgornjih Roj v KS Šempeter v Savinjski dolini. V Šempetru imajo že dolgo lepo navado, da ob tako viso- kih jubilejih sokrajane obiščejo predstavniki krajevne skupno- sti. Tudi Frančiško sta ob nje- nem prazniku obiskala pod- predsednik KS Peter Škrabar in predsednica Krajevne organi- zacije RK Marija Hrovat ter ji izročila ob lepih željah sokra- janov še priložnostno darilo. Dobravčeva mama se je ro- dila v hiši, kjer živi tudi se- daj, v družini petih otrok. V tistih letih je bilo življenje sko- po, vendar sta njena starša s tem, da sta hodila na dnino, skrbela, da otroci niso bili lač- ni. Odraščali so v delovne, skrbne ljudi, Frančiška pa se je kot zelo bistro dekle izuči- la trgovskega poklica. Ker so bili njeni starši zelo strogi, se je v dekliških letih s fanti lah- ko družila le pod domačo li- po. Imela je veliko snubcev, tudi bogatih, izbrala pa je fan- ta, revnega Kozjanca, ki ji je s svojim lepim stasom, pred- vsem pa z blago naravo in svo- jo ljubeznijo osvojil srce. S tem je izzvala veliko negodovanja, kljub temu pa je bilo njeno živ- ljenje srečno in zadovoljno. V zakonu so se jima rodili trije fantje, na domu pa je ostal sin Jože, ki skupaj z ženo Elico in šestimi otroki skrbi zanjo. Hud udarec zanjo je bila smrt mo- ža leta 1990, pa tudi od tega si je opomogla in je dokaj čila dočakala svoj 90. rojstni dan. Ob njenem prazniku so se ob njej zbrali njeni otroci, vnuki in pravnuki, jo obsuli z lju- beznijo in najlepšimi željami ter tako obogatili in polepšali njen visok jubilej. T. TAVČAR Hočem - torej zmorem Učenci osnovnih šol obči- ne Žalec so se v spremstvu mentorjev in ravnateljev zbra- li na otroškem parlamentu, ki je potekal pod pokroviteljs- tvom župana, Lojzeta Pose- dela. Po uvodnem pozdravu Ire- ne Kolar, predsednice Občin- ske zveze Društev prijateljev mladine Žalec, ki je organizi- rala parlament, je zbrane na- govoril župan in jim zaželel us- pešno delo. Tema letošnjega parlamenta je bila Hočem - to- rej zmorem. Mladi parlamen- tarci so odkrito spregovorili o sebi, dobi odraščanja, proble- mih, s katerimi se spopadajo v vsakdanjem življenju. Kritično so obdelali odnose s svojimi vrstniki, odraslimi, predvsem s starši. Ugotovili so, da je po- trebno iskati odgovore tudi pri sebi, biti strpen, vztrajen in kljub vsem problemom uživa- ti mladost. Živa Zidanšek iz Centra za socialno delo je predstavila de- lovanje telefona Tom (telefon za mladostnike), ki poskuša po- magati mladim, čeprav mora problem rešiti vsak sam. Ugo- tavljajo, da otroci največ kli- čejo zaradi ljubezenskih in šol- skih težav, posebno ob koncu semestrov in koncu šolskega le- ta. Ob koncu zasedanja so so- glasno izbrali učenko Špelo Pir- nart iz 1. OŠ Žalec, da bo za- stopala občino Žalec na repub- liškem otroškem parlamentu v Ljubljani. T TAVČAR Žive snežinke v soboto je marsikdo z zanimanjem pokukal v Erino proda- jalno Adut v celjskem Intersparu. Njdiovo sicer bogato pred- praznično ponudbo so popestrile žive lutke, prikupne žive sne- žinke, ki so s svojo gracioznostjo pričarale pravo zimsko prav- ljico. EP Na otroškem parlamentu v Žalcu so bili mladi kritični. Pri sortiranju brezvirusnih podlag pred sajenjem. Prve domače brezvirusne podlage v Sadjarstvu Mirosan po- leg sadja pridelujejo tudi ka- kovostne sadike za sadno drevje in grmičevje. Pri tem sledijo sodobnim trendom, med katerimi so tudi brezvi- rusne podlage za vzgojo sa- dik. Po besedah tehničnega direk- torja Sadjarstva Mirosan Vla- da Korb^rja so to jesen prvič pridelali brezvirusne podlage M9, tip EMLA, pridelane po projektu certificiranja sadnih sadik. Matični material je bil vzgojen v okviru projekta, ki ga vodi Sadjarski center Gač- nik iz Pesnice pri Mariboru v sodelovanju z Drevesničarsko družbo Slovenije. V drugem le- tu po sajenju so pridelali okrog 28 tisoč podlag, ki jih bodo v naslednjem letu cepili z bre- zvirusnimi cepiči in tako pri- delali brezvirusne sadike. V Sadjarstvu imajo tudi ma- tični nasad za kutine z letno pri- delavo okrog 30 tisoč podlag, pridelujejo pa tudi podlage F12 za češnje in višnje, MMlll za jablane ter sejance breskev m mirabolane. T. TAVČAR SI. 50. -14. decemiMr2000 20 ŠPORT NOVI TEDNIK Srce na igrišču in brez semaforja Rokometaši Celja Pivovarne Laško z velikimi težavami ugnali turškega prvaka - Pred odločilnim spopadom v Zagrebu so domačini favoriti - VrnitevTomšiča, Hrvatic Lackovičem v 5. krogu lige prvakov ni bi- lo večjih presenečenj, po pravi senzaciji je sicer »dišalo« v celj- skem Golovcu, toda naši šam- pioni so v odločilnih trenutkih zmogli dovolj moči za preobrat in zmago s 34:31 nad neugodni- mi Turki, ki so vodili večji del tekme. Srečanje z ASKI-jem je bilo morda celo najtežje doslej, a naporov za igralce Celja Pi- vovarne Laško še zdaleč ni ko- nec. Pred vrati sta namreč odločil- ni tekmi v LP in domačem pr- venstvu, saj bodo Celjani po go- stovanju v hrvaški prestolnici mo- rah še v Slovenj Gradec k Pre- ventu. »Morda bo tekma v Slo- venj Gradcu za nas še pomem- bnejša in zahtevnejša, kot tista pojutrišnjem,« svari strateg pivo- varjev Josip Šojat, ki si je po zmagi nad ASKI-jem pošteno oddahnil: »Tekma je bila na las podobna obračunu Zagrebčanov in Turkov, saj so gostje narekovali oster ri- tem in jim je uspevalo skoraj vse kar so si zamislih. Kljub vsemu sta se v obeh primerih favorita uspela izvleči, čeprav so Turki re- snično spoštovanja vreden nas- protnik, ki igra hiter in atrakti- ven rokomet.« V to se je lahko prepričalo blizu 3 tisoč gledal- cev v celjskem Golovcu, ki so dolgo trepetali za zmago domačinov. Nekateri so od strahu celo ob- molknili in se razživeU šele ob silovitem naletu Celjanov v fini- šu tekme, ko je že postajalo ja- sno, da bodo vendarle zabeležili še peto zaporedno zmago v evrop- skem tekmovanju. »Tako je ved- Vrstni red v preostalih sku- pinah - B: Barcelona 8, Du- naferr 7, Montpellier 5, Gdansk 0. C: Kiel 7, Braga 6, Gudme 4, Principe 3. D: Lov- čen 7, Portland San Antonio 6, Runar 4, Banik 3. Ob Za- grebčanih in Celjanih so pred zadnjim krogom zanesljivi če- trtfinalisti le trenutno vodil- ni na lestvicah. no, na vsaki tekmi v LP. Po pra- vilu igramo dobro vsaj tri četrti- ne tekme, potem pa popustimo. Morda je vzrok za padec naša neizkušenost, saj smo debitanti v tem tekmovanju, a smo se le- tos precej naučili,« je iskal vzro- ke za poraz gostujoči vratar Meh- medalija Mulabdič, katerega obrambe bi rmiieno-zelene sko- raj pokopale, na srečo pa je imel na drugi strani tekmeca v Deja- nu Periču, ki se je »razbranil« v najbolj ključnih trenutkih. Izbrana četa Potem, ko je proti ASKI-ju manj- kal še poškodovani Tomaž Tom- šič, je kapetanski trak prevzel prav Peric, ki je skupaj s starejši- mi soigralci prevzel največji del bremena, mlajši pa nikakor niso razočarali. Potem, ko se je sredi prvega dela poškodoval še Nači- novič, se je domači strateg zna- Kaj lahko opravi mladi celjski val: Luka Žvižej, Rok Praznik in Aleš Pdjovič (stojijo od leve)? šel v nezavidljivem položaju, a se na srečo ni zmedel: »Nepre- stano smo menjavali mesta. Sploh ne vem več kako smo >miksali<, kar spreminjali smo vloge v moš- tvu. Pred potjo v Zagreb pa me spet čaka podobno zahtevna na- loga,« se je pritoževal Šojat, ki so ga spet najbolj razveselili najm- lajši. Dragan Gajič sicer ni več nadaljeval s 100-odstotnim me- tom, ga je pa zato nadomestil slavijenec Luka Žvižej. Ob svo- jem 20. rojstnem dnevu je Tur- kom zabil 3 gole in zelo solidno odigral tudi v obrambi, kjer mu je najnevarnejši nasprotnik Cen- giz Hatirnaz prek krilnega polo- žaja dal le en gol. Z zavzeto igro v obrambi je navdušil tudi Rok Praznik in napovedal oster boj tudi v ledeni dvorani Doma špor- tov. Tam bo verjetno potrebno še kaj dodati: najbrž vsaj večji de- lež Kulinčenka v obrambi. Pred svojimi vrati sicer ni blestel niti Vugrinec, a se je odkupil s sijaj- no predstavo v napadu. Skratka: rezerv je še nekaj, čeprav bodo manjkali Pungartnik, Šerbec in verjetno Načinovič. »Zagotovo nas v Zagrebu čaka izjemno težka na- loga, toda tja odhajamo s petimi zaporednimi zmagami. Nasprot- nik je tokrat favorit, česar se za- veda in napoveduje gladko zma- go, vendar se mi ne bomo daU. Prepričan sem, da bo vsak posa- meznik dal vse od sebe. Verjet- no bomo spremljali zagrizen boj, kjer ne'sme biti popuščanj. Vča- sih na podobnih tekmah odloči navdih, dobra forma, vrhunska igra ekipe v obdobju petih mi- nut. Upam, da bomo v Zagrebu dočakali svoje dobre trenutke,« razmišlja Josip Šojat, ki zaupa svo- jim varovancem, katerih samo- zavest kljub nekaj napornim tek- mam ni omajana. »Imamo svoje adute in tega se zavedamo. Ste- fanovič je, denimo, v izvrstni for- mi in naj tako ostane. Izkušenej- ši igralci bomo morali dati naj- več kar zmoremo, ponosen pa sem na mlajše, ki so izpolniU pri- čakovanja,« je naštel nekaj raz- Rastko Stefanovič, ki je ASKI-ju zabil 8 golov, je v odlični formi. logov za optimizem Dejan Perič, »play« Rastko Stefanovič, ki je na zadnji letošnji evropski tekmi navijače obdaril z žogo, pa je po- stregel s svojim razmišljanjem: »Gre za povsem specifično tek- mo, za lokalni derbi v tem delu Evrope. Čeprav smo oslabljeni, se bomo pošteno borili in prika- zali vse kar znamo. Pustili bomo srce na igrišču!« Mir V Zagrebu v celjskem taboru je na prvi pogled povsem mirno, verjetno pa se živčnost stopnjuje iz ure v uro. Iz Zagreba prihajajo vesti o še večjem spokoju, saj naj bi bili tamkajšnji funkcionarji, trenerji in igralci prepričani v nov uspeh. Kot vselej pred obračuni s Celja- ni, bodo igralci Zagreba tudi to- krat pred srečanjem prejeli ne- kaj denarja. Malce drugače je bilo konec prejšnjega tedna, saj sta nekaj zmede povzročili hudi poš- kodbi Ratka Tomljanoviča, ki ima zlomljeno roko in Denisa Špolja- riča, ki si je podobno poškodoval nogo. Pred tem se je s težavami zapestja ubadal Silvijo Ivandi- ja, vendar bo pojutrišnjem sko- raj zagotovo nared, vprašanje pa je, česa je sposoben. Na mesto organizatorja igre se bo najbrž preselil izkušeni Ivica Udovičič, izjemno nevaren bo spet Kiro La- zarov, Hrvati pa veliko pričaku- jejo tudi od novinca Blaženka Lackoviča. 196 cm visoki mla- denič iz Varaždina bo prvič okre- pil Zagrebčane prav na obraču- nu s Celjem PL. Že v ponedeljek je opravil prvi trening, na mestu levega zunanjega pa naj bi bil izjemno neugoden, morda celo bolj kot Pepi Manaskov, ki se v Zagreb očitno ne bo preselil. Vse- kakor bo hrvaški prvak spet zelo močan in pripravljen za zmago storiti prav vse. Pomagalo mu bo vsaj 8 ali 9 tisoč vročekrvnih na- vijačev, ki so včasih znali nagniti tehtnico na stran svojih ljubljen- cev. »Menim, da ne bomo podle- gli peklenskemu vzdušju, saj smo ga že vajeni. Mlajši se pač ne bo- do ustrašili pritiskov. Na desnem krilu bo Gajič dobil prednost pred Šandom, ker je večji »fighter«. Os- talih taktičnih podrobnosti pa vam ne smem razkriti,« je razumljivo skrivnosten »Šojka«, ki pa nima česa skrivati, ko gre za cilje: »Ni- Trener Celjanov Josip Šojat še verjame v »aktiven« rezultat v Zagrebu. kakor ne smemo razmišljati o pr- vi tekmi in razliki v zadetkih. Gre- mo zmagat, ne pa branit pred- nosti s prvega obračuna. Najbo- lje bi bilo če bi kar izklopili se- mafor.« Konec tradicij v dosedanjem delu sezone so Celjani prekinili marsikatero tra- dicijo. Prvič so zmagali na Šved- skem, prisiljeni so bili zamenjati kar tri kapetane, prvič so imeli na svojem igrišču vehke težave z .outsiderjem... V Zagrebu bo prekinjena vsaj še ena; v klubu so namreč organizirali ogled tek- me za svoje navijače. »Zaradi ogromnega zanimanja za ogled srečanja smo organizirali pot v Zagreb za približno 100 Florija- nov. Seveda organizacija česa po- dobnega ni mačji kašelj, ker vsi dobro vemo, kako nevarno je lah- ko v Domu športov. Tako navija- či kot vsi ostali pa ne smemo na- sesti provokacijam z nasprotne strani,« opozarja direktor Celja PL Vlado Privšek. Precej dela je imel tudi tiskovni predstavnik kluba Rado Pantelič, saj je moral poleg vsega ostalega zagotoviti kar 35 akreditacij za slovenske novinar- je, kar je celo več kot pred dve- ma letoma za polfinale. Pri slo- venskih prvakih je čutiti vsaj mal- ce previdnosti ali celo strahu pred morebitnim neuspehom, čeprav o čem podobnem nihče ne raz- mišlja glasno. Toda slabe zagrebš- ke izkušnje iz preteklih let so do- volj šnje svarilo pred nevarnim go- stovanjem. Ostali rezultati 5. kroga LP - skupina A: Zagreb 1862 Zagreb - Redbergslids 30:18. B: Barce- lona - Montpellier 24:17, Duna- ferr - Gdansk 21:17 C: Kiel - Prin- cipe 34:24, Gudme - Braga 26:25. D: Portland San Antonio - Ba- nik Karvina 35:25, Runar - Lov- čen 23:28. Celjsko strokovno vodstvo in igralci se bodo iz mesta ob Savi- nji umaknili že jutri, ko bodo do večera v Čatežu, potem pa jih čaka trening v hrvaški prestolni- ci in vrnitev v slovensko »bazo.« Dan kasneje bodo pripotovali ne- posredno na tekmo, ki se bo za- čela ob 18. uri, sodila pa jo bosta Švicarja Michel Falcone in Fe- lix Ratz, delegat pa bo Islandec Kjartan K. Steinbach. Le upamo lahko, da omenjeni nebodo ključ- ni možje spektakla, ki bo navr- gel zmagovalca skupine A. So- botni domačini potrebujejo za os- vojitev 1. mesta zmago z vsaj 4 zadetki razlike, napovedujejo pa bistveno bolj prepričljivo zmago, ki bi jim zagotovila četrtfinalni dvoboj z Montpellierom ali Du- naferrjem. Barcelona bo v sku- pini B najbrž zasedla mesto, ki ji pripada. In komu pripada enak položaj v skupini A? TOMAŽ LUKAČ Foto: GREGOR KATIC Sf. 50." 14. ile<»Mi>er aOOll NOVI TEDNIK ŠPORT 21 Celjani prvi. Rudar močnejši Zimska liga malega nogometa v Golovcu - Finale v Kopru Na treh turnirjih zimske: lige malega nogometa naj odboj, na katerih so nastopi-j la vsa moštva I. SNL, se je vi Golovcu skupno zbralo bli-j zu 3 tisoč ljubiteljev nogo-, meta, kar je nedvomno potr-• ditev atraktivnosti in smisel-; nosti tekmovanja. Osnovni; namen turnirjev je še večja: popularizacija nogometa, j seveda pa gre moštvom tudi; i za čim boljše rezultate. \ ! CM Celje Publikum je kot; gostitelj enega izmed treh tur-j nirjev izkoristil prednost do-i mačega igrišča in prepričljivo^ opravil s konkurenco. Najprej" so ugnali Domžale, nato v lo-' kalnem derbiju velenjski Ru-^ dar in za konec še ljubljansko! Olimpijo, ki sicer ni nastopila; z vsemi največjimi zvezdniki,^ a sodita Kujovič in Agič brž-; čas med največje mojstre to-' vrstnega nogometa pri nas,; kar sta v Golovcu tudi doka-l zala. Celjani pa so se predsta-i vili predvsem kot čvrsto ho-i mogeno moštvo, ki dobro so-' deluje in se bori tudi na manj-] ših ograjenih površinah. Naj-| boljši strelec turnirja Boštjan' Žnuderl je bil ob Aleksandru, Radosavljeviču tudi najbolj, opazen pri domačinih, po* enega ali dva izvrstna posa-! [ meznika so imela tudi ostalaj moštva. Žal so bili gledalcij prikrajšani za vragolije Ve-| lenjčana Gorana Johča, ki je I bil izključen. Z njim bi se v boj ^ za zmago lahko vmešal tudi Rudar. Večina naših prvoligaških moštev se bo počasi razšla in si privoščila krajši oddih, ki pa ga bo konec že prvi teden prihodnjega leta, ko se bodo nogometaši spet potili na pri- pravah. Kdo se jih bo udeležil v Velenju, še ni natančno zna- no, saj se bo Miha Golob verjetno preselil k ljubljanski Olimpiji, Ob jezero pa naj bi prišla Andrej Struna in Mi- lan Boškovič, ki sta branila barve Rudarja že na turnirju v Golovcu. Na Skalni kleti se bolj kot z morebitnimi okre- pitvami ubadajo z gradnjo novega stadiona, katerega ogrevana travnata površina bo najmodernejša v tem delu Evrope. Šušljalo se je le o prihodu Mariborčana Anteja Šimundže, ki so mu v Ljud- skem vrtu pokazali pot proti izhodu, a do njegovega priho- da v Celje ne bo prišlo, morda bo poizkusil še v Velenju. Ob CM Celju Publikumu sta na kvalifikacijskih turnirju zimske lige slavila še Maribor Pivovarna Laško in Koper, če- trti udeleženec bo Primorje, ki je v kvalifikacijah zaostalo za Koprčani, le-ti pa bodo pri- reditelji finala. Udeležba na sklepnem turnirju bo sicer nekoliko zmotila pripravljalni ritem CM Celja Publikuma, a kakšnih hujših posledic res ne bi smela pustiti. TOMAŽ LUKAČ Foto: GAŠPER DOMJAN Andrej Struna (levo), kije okrepil Rudarje, je redko ušel Oliverju Bogatinovu. Povlinecrelcordno Na državnem prvenstvu za športnike invalide v plavanju, ki je bilo konec prejšnjega tedna v Ljubljani, sta celjska predstavnika Marko Kužner in Danijel Pavlinec kar pet- krat zmagala. Vrhunsko formo je prikazal zlasti Danijel Pavlinec, ki je bil najhitrejši v kategorijah F6 in F8 na 50 m prosto, hrbtno in prsno. V slednjem slogu je celo izboljšal državni rekord in mejo pomaknil na 52 sekund in 83 stotink. S tremi zmagami je PavUnec tudi dokazal, da je kljub slabim pogojem za treninge, ki jih mnogokrat izpostavlja, ohranil visoko raven pripravljenosti z olimpijskih iger in napovedal boj za najvišja mesta tudi na največjih tekmovanjih prihodnje leto. •Izkazal se je tudi Kužner, ki je slavil na 50 m hrbtno in prsno, v prostem slogu pa se je v kategoriji F9 in FlO zadovoljil s 3. mestom. , T.L. Žiga Zupanec je med najobetavnejšimi mladimi tenisači pri nas. Nov teniški up 13-letni Žiga Zupanec, član teniškega kluba Celje, je eden najobetavnejših slo- venskih tenisačev, ki je tre- nutno 6. na slovenski lestvi- ci igralcev starih 14 let in manj. Na bližajočem se dr- žavnem prvenstvu pa si želi uvrstitve v polfinale. Letos je že slavil na enem izmed osmih turnirjev Teniš- ke zveze Slovenije, vendar so njegove želje povezane s še vidnejšimi dosežki: »V prvi vr- sti si želim uvrstitve vsaj v polfinale DP, kasneje pa seve- da upam tudi na kaj več,« pra- vi nadobudnež, ki se je letos izkazal tudi na otroški olim- piadi v kanadskem Hamilto- nu, kjer se je zavihtel na 4. mesto v konkurenci igralcev starih od 12 do 15 leto, torej je bil med najmlajšimi udeležen- ci teniškega turnirja. »Za moj vzpon so poleg staršev zasluž- ni tudi trenerji: Brane Tajnšek, ki me je naučil teniških osnov pred šestimi leti, ko sem se začel ukvarjati z >belim< špor- tom. Kasneje sem delal pod vodstvom Mihe Furlana in Boštjana Dimitrijeviča, ki sta mi prav tako razkrila marsika- tero teniško skrivnost,« se spominja Žiga Zupanec, ki je prvo polovico dosedanje športne poti prehodil v TK Ce- tis. Na novi domači lestvici, ki bo spremenjena predvidoma februarja, si želi ohraniti polo- žaj, kakršnega si je priboril, potem pa se bo prvič podal tudi na močnejše mednarod- ne turnirje, največja želja pa je uvrstitev na največji turnir za mlade teniške igralce - Orange J)OwljiaEioridi..____________LL... Zadnji teden Akcija Novega tednika in Radia Celje, v kateri lahko izbirate letošnjega najboljšega športnika, športnico in ekipo na Celjskem, gre počasi h koncu. Že prihodnji teden bomo namreč pripravili sklepno prireditev, zato danes objavljamo zadnji kupon. Na Radiu Celje so poslušalci glasovali 8 mesecev, v Novem tedniku le zadnjih nekaj tednov, toda število kuponov bralcev se je kar približalo glasovom poslušalcev. Po zadnjem tednu glasovanja bomo med drugim tudi izžrebali nekoga, ki bo prejel nagrado našega pokrovitelja fitnes studia TOP FIT. Pokrovitelj akcije bo nekomu omogočil brezplačno vadbo v njihovih prostorih v Ipavčevi ulici v Celju, kjer bo v torek tudi zaključna slovesnost in podelitev priznanj najboljšim. ŠPORTNIK LETA ŠPORTNIK: _ ŠPORTNICA:_ EKIPA:_ Ime in priimek:_ Naslov:_ Kupone pošljite na NOVI TEDNIK, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom "ŠPORTNIK LETA". PANORAMA KOŠARKA LIGA KOLINSKA 11. krog: Kemoplast Alpos - Union Olimpija 74:111 (63:81, 47:62, 28:31); Kahve- džič 17, I. Petrovič 16, Čovič 15, Novakovič 11, Tomažin, Misirača 5, Rovšnik 3, Jova- novič 2. Helios - Pivovarna Laško 70:82 (56:72, 37:52, 17:33); Dragšič 16, Lisica 15, Duščak 14, Udrih 13, Miletič 7, Eržen, Jurak 6, Ovčina 5. Savinjski Hopsi - Krka Tele- kom 72:79 (52:56. 36:41, 15:23); Belina 21, Nevvton 19, Kobale 12, Simič 9, Cizej 4, Ručigaj 3, Josipovič, Čmer 2. Geoplin Slovan - Rogla 87:83 (64:60, 38:43, 26:12); Starova- snik 28, Sivka 22, Zinrajh 9, Petranovič 8, Šporar 7, Zarič 6, Dundovič 2, Temnik 1. Vrstni red: Krka Telekom 22, Union Olimpija 21, Geo- plin Slovan 19, Pivovarna Laško 18, Kraški zidar 17, Tri- glav, Rogla, Savinjski Hopsi 15, Kemoplast Alpos, Helios, Zagorje, Loka kava 14. 1.BSKL 11. krog: Banex - Elektra 96:86 (69:69, 53:43, 25:24). Ravnihar 23, Lušenc 19, T. Keblič 18, Tomašič 17, Pavhn 6, Jesenek 5, Strnad, Pučnik 4; Rizman 27, Vugdalič, Karlo 15, Brinovšek 9, Milic, Rupreht, Božič 5, Maličevič 3, Tajnik 2. Vrstni red: Banex 20, Koper, Elektra 19, Hrastnik, Jurij Pla- va laguna 18, Ilirija 16, Radov- ljica 15, ZM Maribor, Union Olimpija mL, Nova Gorica, Radenska Creativ, Bežigrad 14. l.SKL (ž) 13. krog: BTC Legrand - Merkur Celje 59:78 (45:58, 32:37, 19:16); Ramšak, Deak 19, Arbeiter 15, Barenjova 10, Potočnik 7, Knez, Pertinač 3, Obrovnik 2. Vrstni red: Lek Jezica 26, Merkur Celje 24, Wels 23, Cheddite Ilirija 19, BTC Legrand 18, Maribor 17, Odeja Marmor 14, Pomurje Skiny 12. ROKOMET 1. DRL (m) 9. krog: Celje Pivovarna Laško - Velika Nedelja 32:19 (13;11); Stefanovič 7, Bedeko- vič, Kokšarov 5, Gajič 4, Vu- grinec, Tomšič, Žvižej 3, Ku- linčenko, Pajpvič 1. Gorenje - Dobova 34:23 (19:10); Roz- man, Kavtičnik 7, Kavaš 5, Plaskan 4, M. Oštir, Gavriloski 3, Bon, Kovač 2, B. Oštir 1. Vrstni red: Celje, Pivovarna Laško, Prevent 17, Gorenje 15, Prule 67 14, AvtoMikohč Rudar, Velika Nedelja 10, Tri- mo Trebnje 8, Termo, Slovan 7, Dobova 2, Pivka Perutni- narstvo 1, Inles Riko 0. LIGA PRVAKOV 5. krog: Celje Pivovarna Laško - ASKl Ankara 34:31 (16:17); Stefanovič 8, Kokša- rov 7, Kulinčenko, Vugrinec 5, Pajovič 4, Žvižej 3, Gajič, Be- dekovič 1. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 10, Badel 1862 Zagreb 8, Redbergslids 2, ASKIO. ODBOJKA 1. DOL (m) 10. krog: Pomurje - SIP Šempeter 3:0 (16, 22, 14). Vrstni red: Merkur 26, Žurbi team Kamnik 25, Pomurje 19, Fužinar 18, Stavbar IGM 17, Olimpija 16, Salonit 15, Granit 7, SIP Šempeter 4, Brezovica 3. 1.D0L (ž) 10. krog: B&L Utrip Šempe- ter - Formis Bell Miklavž 3:0 (11, 14, 17). Vrstni red: NKBM Meltal 30, Ljubljana 24, Kemi- plas 19, HIT Nova Gorica 17, B&L Utrip Šempeter 16, ZM Ljutomer 13, TPV, Novo me- sto 8, Formis Bell Miklavž 7, Venus Frupi ŠOU 6, Elektrolo- gistika 4. ŠPORTNI KOLEDAR PETEK, 15.12. KOŠARKA Finale pokala - Ljubljana: Merkur Celje - Maribor (20., finale v nedeljo ob 16. uri). SOBOTAJ6.12 _ ROKOMET Liga prvakov, 6. krog - Za- greb: Badel 1862 Zagreb - Ce- lje Pivovarna Laško (18). KOŠARKA Liga Kolinska, 12. krog - Zagorje: Zagorje - Rogla, Šentjur: Kemoplast Alpos - Kraški zidar (obe 19), Polze- la: Savinjski Hopsi - Loka ka- va (19.30), Kranj: Triglav - Pivovarna Laško (20.15). l.B SKL, 12. krog - Sloven- ske Konjice: Banex - Union Olimpija ml., Ljubljana: Ilirija - Elektra (obe 19). ^^^_^TO^E^J9J2. KOŠARKA Pokal Saporta, 8. krog - Atene: Maroussi - Pivovarna Laško. St. 50. -14. iie«eiiii»er 2000 22 ŠPORT NOVI TEDNIK Komu prva lovorika? Pred finalnim turnirjem za slovenski košarkarski pokal so v taboru celjskega Merkurja optimisti Jutri in v soboto bo v Ljub- ljani finalni turnir četverice slovenskega košarkarskega pokala za dekleta, na kate- rem bodo poleg celjskih ko- šarkaric nastopile še Mari- borčanke ter ljubljanski eki- pi Ilirija in Lek Jezica. V petek se bosta ob 17.30 uri v prvem polfinalu pomerili prav domači ekipi, ob 20. uri pa bo na vrsti še štajerski obračun. Košarkarice celjskega Mer- kurja so si nastop na finalnem turnirju zagotovile z zmago proti Jesenicam v četrtfinalu. Zanimivo, da bo finalni turnir odigran na Jezici, čeprav je KZS prvotno organizacijo zaupala Iliriji. V celjskem ta- boru s to odločitvijo seveda niso bili pretirano zadovoljni, povrhu vsega pa organizator ni zagotovil razpisnih pogo- jev za izvedbo tega tekmova- nja, kar pomeni, da se bo ena od štajerskih ekip morala dvakrat voziti v prestolnico, saj nima zagotovljenih preno- čišč. Trener Merkurja Željko Ciglar ima po dolgem času na voljo prav vse igralke. V torek se je treningom priključila tu- di Mateja Veble, ki nekaj časa ni igrala, težave s poškodbo stegenske mišice pa ima ka- Ali se bo trener Merkurja Ce- lja Željko Ciglar iz Ljubljane vrnil nasmejani petanka Metka Obrovnik, ki pa bo kljub temu zanesljivo nastopila in je pred obračuni ne glede na težave precej op- timistična: »Najprej je naša naloga premagati Maribor- čanke, a v to ne dvomi nihče in realno gre pričakovati v finalu naš obračun z Jezico, ki bo imela tokrat prednost do- mačega igrišča, toda v takšnih tekmah to ni odločilnega po- mena. Naša glavna naloga v dvoboju z Jezico bo onemo- gočiti njihove polprotinapa- de, saj so v tem elementu zares dobre, in nasploh usta- viti njihove zunanje igralke tudi s prekrški za ceno večje- ga števila osebnih napak. Naš trener bo poizkusil odigrati tekmo z vsemi desetimi igral- kami, kar bi bila lahko naša prednost. Dvoboj bo verjetno zelo izenačen, osebno pa gla- sno razmišljam o zmagi, ki bi klubu prinesla tudi prvo po- kalno lovoriko. Že res, da so včasih napovedi eno, realnost pa povsem nekaj drugega, to- da menim, da lahko izkoristi- mo dejstvo, da so Ljubljan- čanke ponovno pretirano sa- mozavestne in nekoliko pod- cenjujejo vse nasprotnice, po- leg tega pa smo tudi me sedaj v popolni postavi,« je dejala Obrovnikova, ki ima za razli- ko od celjske ekipe že osvoje- no pokalno lovoriko še iz ča- sov, ko je igrala za Jezico. Tradicija na strani Ježičanic Ježičanke so doslej slavile v vseh devetih finalnih tekmah slovenskega pokala, poleg njih pa so v zadnjem času tudi Celjanke redne udeleženke fi- nalnih obračunov. V zadnjih šestih letih so po vstopu v prvo ligo igrale v petih finalih. V tej sezoni sta se omenjeni ekipi enkrat že pomerili v tek- mi za točke državnega pr- venstva in takrat so Ježičanke doma slavile s kar 34 točkami razlike. Takšnega razpleta to- krat verjetno ne gre pričako- vati, je pa dejstvo, da so doma- činke tudi tokrat velike favori- tinje, tako da bi bilo vse, razen njihove zmage, veliko prese- nečenje. Prav tu vidijo Celjan- ke največjo možnost, ne gre pa pozabiti, da bodo košarka- rice Leka Jezice zagotovo tudi precej utrujene, saj se bodo prav danes v Avstriji pomerile z Welsom v boju za točke po- kala Liliane Ronchetti, tako da bodo v treh dneh odigrale tri težke tekme. Glede na lansko sezono, ko so Celjanke prvič uspele osvojiti eno od lovorik in kar nekajkrat premagale Je- zico v medsebojnih obraču- nih, sta se obe ekipi precej spremenili. Željko Ciglar je os- tal brez Vodopivčeve, Jelušiče- ve, Grobelnikove in Sušinove, kar se še kako pozna, na drugi strani pa so na Jezici zamenjali tudi trenerja. Urlepa je nado- mestil Dragomir Bukvič, bivši pomočnik selektorja jugoslo- vanske reprezentance in seda- nji trener naše izbrane vrste, ki je v klub pripeljal tudi jugo- slovansko reprezentantko Ano Perovič. Poleg 197 centi- metrov, visoke Perovičeve ima Jezica še tri visoke košarkari- ce, Gričarjevo, Temnikovo in Jocičevo in so po višini v veliki prednosti, saj se jim bo Dea- kova v veliki meri morala zo- perstaviti kar sama in videli bomo, kako bo najboljši celj- ski strelki in prvi skakalki lige uspevalo. Tako kot v zvezi z organiza- torjem turnirja pa je tudi pri izboru trenerja prišlo do šte- vilnih polemik predvsem med Celjem in Ljubljano, saj je bil zelo resen kandidat za repre- zentančni stolček tudi Željko Ciglar in verjetni finalni obi^- čun med celjskim Merkurjem in Lekom bo zanimiv tudi s te plati. Da se v Celju pokalni lovoriki ne mislijo odreči zlah- ka, pa potrjuje tudi dejstvo, da so posneli kar nekaj zadnjih tekem Ježičank in se nanje tudi primerno pripravili. DEJAN OBREZ Foto: GREGOR KATIC Kapetan Savinjskih Hopsov Matjaž Cizej (z žogo) bo skušal s soigralci proti Loka kavi prekiniti niz porazov Niz zaporednih porazov Po polovici prvega dela košarkarskega DP v ligi Ko- linska v nobenem taboru klubov s Celjskega ne kažejo pretiranega zadovoljstva. Morda so izpolnili cilje le košarkarji Rogle in Kemo- plasta Alposa, izkušenejši Savinjski Hopsi in Laščani pa še zdaleč ne. Pri Pivovarni Laško so se- veda zaskrbljeni zaradi števil- nih nihanj in neprepričljivih predstav v pokalu Saporta, v domačem prvenstvu pa se bodo zanašali na izkušnje in vse boljše partije, ko se bo sezona bhžala koncu. Polze- lani pa so poglavje zase. Več kot očitno so slabo kadrovah, zato iz tedna v teden privab- ljajo in odpuščajo tujce dvom- ljivih kvalitet. Zadnja žrtev je bil Mason, nekateri omenjajo celo odhod trenerja Mihajla Počka, ki naj ne bi imel več takšnega zaupanja kot pred dobrim mesecem dni. Nizi Polzelanov so letos res čudni: najprej štirje zaporedni pora- zi, nato prav toliko zmag, v zadnjih treh tekmah pa so Savinjski Hopsi spet klonili. Ali sem jim obeta nova »štiri- ca?« Najbrž ne, saj bodo v prihodnjem krogu gostih zad- njeuvrščeno Loka kavo. V pri- meru poraza pa se utegnejo v Savinjski dolini zgoditi velike spremembe. Zreška Rogla je bila v 11. krogu blizu uspeha v Ljublja- ni pri Geoplinu Slovanu, toda ni ji uspelo, zato bodo varo- vanci Gorazda Bokšana sku- šali presenetiti Zagorje. Ke- moplast Alpos pa upa na ne- kaj več sreče kot v uvodnih krogih. Po pričakovanem vi- sokem porazu z Unionom Olimpijo bo Kraški zidar naj- brž tekmec po meri, saj v Šentjurju menijo, da je nje- gov položaj na prvenstveni lestivci zavajajoč in ga bodo skušali »podreti«. Zavedajo se namreč, da bo v boju za obstanek zlata vredna vsaka točka. Ob solidnem izkupičku moštev s Celjskega bi se uteg- nila skupina z našega območ- ja še razširiti. V 1. B SKL je namreč konjiški Banex za- nesljivo v vodstvu na lestvici, sledita mu Koper in šoštanj- ska Elektra. Konjičani in Šo- štanjčani so se minuli konec tedna udarili tudi v lokalnem derbiju, ki je pripadel Banexu. S tem so v Slovenskih Konji- cah prvi konkretno napove- dali kandidaturo za preboj v najvišji domači razred. T. L. mm Foto: GAŠPER DOMJAN Cetis spet atietsici Celjski atletiki se očitno obetajo boljši časi. To je bilo moč čutiti prejšnji teden na redni letni skupščini atlet- skega društva Kladivar, na kateri se je zbralo več kot 100 ljubiteljev kraljice športa, med njimi tudi največji asi iz 50-letne zgodovine celjskega kolektiva. Po kriznem ob- dobju v zadnjih letih, ko smo v Celju pogrešali privlačna tekmovanja, se morda obeta preobrat, saj sta predsednik kluba Jože Zimšek in direk- tor podjetja Cetis Drago Po- lak podpisala 4-letno pogod- bo o sodelovanju. »Ko moram plačati, se ni- koli ne smejim. Toda v teh trenutkih sem vesel in me- nim, da sem upravičeno do- bre volje, saj sem v družbi ljudi, ki se borijo za napre- dek. V preteklem letu smo bili najuspešnejše grafično pod- jetje v Sloveniji. Podobno pri- čakujem tudi od atletov v pri- hodnjih letih, vendar ne samo v Sloveniji. Naši cilji morajo biti bistveno večji. Za Kladivar je vedela vsa Evropa, Kladivar Cetis pa ji mora pokazati, da pri nas znamo in hočemo de- lati, kajti samo kakovostno delo lahko prinese vrhunske rezultate,« je ob podpisu po- godbe dejal Drago Polak. Na predsedniškem mestu Kladi- varja ni prišlo do spremembe, še naprej ga bo vodil Jože Zimšek, podpredsednika bo- sta Mirko Kolnik in Marjan Poznič. Roman Lešek je v imenu tehnične ekipe člane skupščine seznanil z dosežki v tem letu. Zavoljo treh udele- žencev olimpijskih iger so bili dosežki vrhunski, omenil pa je tudi nekoliko spremenjeno tekmovanje za pokal Celjskih knezov, saj se bo na tekmo- vanju 15. junija prihodnje leto pomerilo 8 reprezentanc evropskih mest v ženski in moški konkurenci. Dosedanje delo, ki je bilo kljub skromnemu finančne- mu položaju opravljeno ka- kovostno in z veliko ljubezni- jo, bo v bodoče še boljše in učinkovitejše. S pomočjo šte- vilnih podjetnežev, ki se vra- čajo v atletiko, bodo celjski atleti zlahka obdržali primat najboljšega slovenskega ko- lektiva, ki je v iztekajočem se letu med drugim osvojil kar 126 odličij na evropskih mi- tingih in domačih tekmova- njih, od tega kar 58 zlatih! .......JOŽEKUZMA Nareicsova bronasta! članica, celjskega judo kluba Sankaku Petra Nareks je nadaljevala s tradicijo celjskih odličij na največjih tekmovanjih v mladinski konkurenci. Na mladinskem evropskem prvenstvu v Ni- koziji si je priborila brona- sto odličje in vnovič navdu- šila. Manj zadovoljni sta bili Ma- ja Frece v kategoriji do 70 kg in Urška Žolnir (do 63kg). Predvsem slednja si je obetala bistveno več kot le zmago v prvem krogu. Zaradi drobne napake in nepazljivosti je iz- padla že v drugem krogu s špansko predstavnico. Frece- "tova pač ni razočarala, saj je Marjan Fabjan že neštetokrat povedal, da je zadovoljen z vsako uvrstitvijo med najbolj- ših pet na velikih tekmovanjih. Junakinja v našem taboru pa je bila ob Kristini Dečman, ki je osvojila srebro, bronasata Pe- tra Nareks v kategoriji do 52 kg. Le-ta je zadovoljila svojega trenerja, ki je pred prvens- tvom na Cipru upal celo na dve odličji. »Zaradi cele vrste nastopov naših deklet, tako v kadetski kot v mladinski in članski konkurenci ter v evropskem in svetovnem po- kalu, so nas zlasti Madžari, Rusi in Španci natančno anali- zirali in se temeljito pripravili na borbe proti našim pred- stavnicam. Zato resno razmiš- ljam, na katera tekmovanja se bomo podali v naslednjem le- tu, kajti zaradi >študij< nasprot- nih taborov je Petra Nareks ostala brez žlahtnejšega odUč- ja,« je razkril del svojega razo- čaranja in nekaj novih načrtov celjski trener Marjan Fabjan. Nezadovoljen je bil tudi drugi celjski trener - Štefan Cuk, potem, ko je njegov va- rovanec Matjaž Ceraja izpa- del že v uvodnem krogu v kategoriji do 90 kg. Njegov poraz naj bi bil neupravičen, saj ga je doživel po točkah, po čudnih sodniških odločitvah. j.k. NA KRATKO Ajdovščina: v zadnjem krogu jesenskega dela tekmovanja v i 1. B rokometni ligi za dekleta so igralke celjskega PUV Nivoja i premagale Ketinga s 34:21 (16:10). Najboljši strelki pri zmago--; valkah sta bili Savičeva z 10 in Kikanovičeva z 8 goli. Jesenski j del so Celjanke končale na 2. mestu, klonile so le proti; vodilnemu Škocjanu. (J.K.) '> Slovenska Bistrica: prvi del finala ekipnega prvenstva« Slovenije v kegljanju za mladinke so dobile kegljavke celjske-; ga Miroteksa z 2580 podrtimi keglji, sledita konstruktor (2528) j in Brest (2439). Drugi finalni nastop bo prihodnji mesec v; Celju. (J.K.) \ Celje: na občinskem prvenstvu srednjih šol v odbojki je med', osmimi moškimi ekipami slavil Šolski center Celje, pri dekletih i pa 1. gimnazija Celje. (J.K.) j Polzela: rezultati 6. kroga Savinjske košarkarske lige: Gornjil Grad - Nazarje 74:71, Damp Polzela - Garant Polzela 42:80,' Prebold - Laško 63:62, Velenje - Štore 20:0 (b.b.), Mozirje -j Parižlje 85:81. Po 6 krogih sta 10 točk zbrala Mozirje in Prebold,] po eno manj Garant Polzela in Velenje, Štore so zaradi i dvakratnega izostanka s tekem izločene iz nadaljnjega tekmo-i vanja. (T.T.) . Sf. 50.«14. deceiHlier 2000 NOVI TEDNIK PISMA BRALCEV 23 MODRI TELEFON Brez odgovorov Tokrat so nam naši bralci zastavili kar nekaj zanimivih vprašanj, vendar so, žal, modri telefon poklicali tako < pozno, da nam do zaključka redakcije časopisa ni uspelo zbrati odgo- vorov. Zato bomo Robiju in Šentruperta, ki ga zanima, za- kaj je Petrolov bencinski servis v tem kraju že dve leti zaprt, odgovorili prihodnji teden, enako pa velja tudi za bralko iz Šentjurja, ki se jezi na Tele- kom, ker letos ni zagotovil za- dostnega števila brezplačnih območnih telefonskih imeni- kov, in za Marijo iz Petrovč, ki opozarja občinsko službo v Ce- lju, naj bolje poskrbi za dostop z avtomobilom do doma upo- kojencev v Jurčičevi ulici. Do prihodnjega četrtka bo vaše klice na Modrem telefo- nu sprejemala novinarka Bo- jana Jančič. Na telefonsko številko 031/569-581 jo lah- ko pokličete vsak dan med 10. in 17. uro, svoja vpraša- nja za Modri telefon pa lahko med ponedeljkom in petkom do 17. ure zastavite tudi po telefonu 42-25-000. PREJELI i SMO Podpisana je ; listina o | sodelovanju \ Petindvajsetega novembra ■ letos je bila v obnovljeni obmej-; ni stražnici na Viču pri Dravo- \ gradu krajša svečanost. Stražni-; ca sedaj služi Korošcem, za re- \ j kreacijo in izobraževanje. i Tokrat pa so se v njej zbrali, člani policijskega veteranske-- ga društva »Sever« (za Koroš- \ ko) S še živečimi borci 111. i brigade VDV se je svečanosti; udeležil podpredsednik Fra-: njo Marošek, prišel pa je tudi i dr. Marjan Šturm, predsednik' slovenskih organizacij na Ko-; roškem. Predstavnika druš-! tva »Sever« in 111. brigade VDV i sta opravila uvodne pozdra-! ve, Marošek pa je tudi čestital: policijskemu veteranskemu] društvu za uspešne boje v' vojni za samostojno Sloveni-^ jo. Ta je bila tudi cilj borcev" VDV Prisotne je seznanil s^ pomenom nastanka in razvo-^ jem VOS in VDV Podrobno jej opisal nekatere boje 4. koroš-j kega bataljona VDV, ki je imeli svoje operacijsko področje na-l Koroškem in mu je letos Ob-* čina Črna podelila tudi domi-j cil. Bataljon je zelo uspešnoi vodil koroški varnostnik, j sposoben in zelo priljubljeni komandant Pavel Grubelnik - Pajo. Pod njegovim vodstvom je bataljon izbojeval nekaj briljantnih zmag v boju proti mnogo številčnejšemu so- vražniku, kot je to bilo pri Rogovilcu južno od Solčave in na Menini planini. Prisotni so z zanimanjem prisluhnili in spoznavali, kako težak je bil boj koroških varnostnikov proti gestapovskim agentom, saj se nihče ni predal, vsakega posebej je bilo potrebno onesposobiti. Na podlagi podpisane listine se bosta obe društvi zavzemali za ure- sničitev naslednjih ciljev in obveznosti: -obe veteranski organizaciji bosta delovali v prid uveljav- ljanju in ohranitvi spominov na uporništvo in boj za obstoj slovenskega naroda, -sodelovali bosta na prizna- vanjih veteranov slovenske policije in slovenske vojske, -sodelovali bosta pri uve- ljavljanju zakonske zaščite veteranov in veteranskih or- ganizacij, -policijsko veteransko društvo »Sever« prevzame skrb za urejenost spominske- ga obeležja padlih borcev VOS in VDV, ki stoji na Šten- gah v Črni na Koroškem. Borci VOS in VDV počasi a nezadržno odhajajo, njihove moči jim pešajo. Letos so se morali posloviti od priljublje- nega komandanta Paja - Pa- vla Grubelnika, zato izročajo varovanje pridobitev njihove- ga boja in skrb nad spomeni- ki mlajšim kolegom. FRANJO MAROŠEK, Vitanje Mesec daril in mesec petard Da, oboje je povezano z našimi soprebivalci na Zemlji - z živalmi. In zopet je tu priložnost, da zanje storimo nekaj dobrega. Izognili se bomo »živim darilom« tako, da ne bomo kupovali živali in jih podarjali ne odraslim, naj- manj pa otrokom. Nekaj ča- sa je žival ljudem v zabavo, ko pa spregledajo, da je za- njo treba skrbeti kot za dru- žinskega člana, jo zavržejo oziroma jo prepustijo nego- tovi usodi. Ozaveščeni daro- valci ne bodo kupovali in po- darjali kozmetičnih izdelkov, ki so testirani na živalih, ne bodo kupovali in podarjali krzna, ki je pridobljeno s trp- ljenjem živali in ne bodo da- jali otrokom žepnine za na- .kup petard itd. TVS in POP TV sta v večernih urah že opozarjali na nevarnost pe- tard, vendar sta se osredoto- čili zgolj na poškodbe člove- ka, t.j. metalcev petard. Niti ena niti druga pa nista ome- nili, koliko pretrpijo živali ob eksplozijah pirotehničnih iz- delkov. Država bi na tem po- dročju lahko naredila red in popolnoma prepovedala uvoz in uporabo petard, s katerimi suroveži povzroča- jo in zastrašujejo okolico od najmlajših (tudi dojenčkov) do najstarejših, bolnih na sr- cu, invalidov ter ne nazadnje živali, ki pretresene begajo in se nimajo kam zateči. Poleg citiranih prepovedi uporabe petard, naj bi država reguli: rala tudi plačevanje zdravlje- nja poškodovancev. Vsakdo, ki se organsko ponesreči pri metanju petard, naj iz lastnih sredstev plača zdravljenje; nikakor pa naj ne gre to zdravljenje iz skupnega zdravstvenega fonda, v kate- rega plačujemo zavarovanci vse življenje. In če zna drža- va prepovedati manipulacijo z mamili, bi lahko prepove- dala tudi uporabo petard, to- rej tako imenovani psihološ- ki teror nad ljudmi, živalmi in naravo nasploh. Res je, da je po zakonu o zaščiti živali, ki je bil sprejet 18. 11. 1999, kaznivo razstreljevanje pe- tard v bližini živali. Kazni po tem zakonu so visoke, tudi zaporne (Ur. 1. RS 98 z dne 3. 12. 1999), vendar je vse to še vedno premalo. EVA LEA MUELLER, svetovalna direktorica v svetovni zvezi za varstvo živali, London Volivke in volivci, člani Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije! Za nami so volitve v svete območnih enot in odbore iz- postav območnih enot Kmetij- sko gozdarske zbornice Slo- venije. Zahvaljujemo se vsem volivkam in volivcem, ki ste prišli na volitve in tako števil- no izrazili svojo podporo Kmečki listi - Društvu za raz- voj kmetijstva in podeželja. Uspeh Kmečke liste je rezultat skupnega dela in naših dose- danjih prizadevanj. V prihod- nje nas čaka veliko dela. Vsto- panje v procese evropske inte- gracije, oblikovanje ustrezne kmetijske zakonodaje, ki bo omogočala prihodnost malim kmetom, mladim na kmetijah, zaščitila slovenske pridelke, zagotavljala boljše pogoje od- kupa in skrbela za obstoj in razvoj slovenskega podeželja, so naloge, ki se jih bomo lotih z vso resnostjo. Z aktualnimi problemi, po- vezanimi s sprejetim tržnim redom za mleko, ukrepi za preprečitev bolezni BSE in upadanjem odkupa govedi, smo člani Kmečke hste sezna- njeni in pripravljamo predloge za njihovo učinkovito reševa- nje. Izvoljeni predstavniki Kmečke hste se obvezujemo, da bomo v organih zbornice aktivno vplivali na dogajanje v kmetijstvu, prisluhnili vsem vašim problemom in jih učin- kovito reševali. Veseli smo, da nam zaupate, za prihodnost slovenskega kmeta in podeže- lja lahko največ naredimo, če smo povezani in med sabo sodelujemo, zato hvala vsem. FRANC PRIBOŽIČ, predsednik Kmečke liste - društva za razvoj kmetijstva in podeželja ZAHVALE, POHVALE Dan starostaikovin dan doma v domu starostnikov v Ve- lenju vsako leto praznujejo 1. oktober kot dan starostnikov in teden doma. Varovanci so ga letos začeli praznovati že 30. septembra, ko je varovan- ka Marija Kosec praznovala 94. rojstni dan in nanj povabi- la tudi druge. Naslednji dan je bil koncert mešanega pevskega zbora Velenje, zapeli so naše najlep- še narodne pesmi. Župnišče iz Velenja je pripravilo za sta- rostnike sveto mašo. Kar 40 varovancev živi v domu že več kot 10 let in njim so bile namenjene čestitke direktori- ce gospe Helene Imperl ter socialne delavke. Praznik doma in varovan- cev, 1. oktober, so polepšali tudi delavci v kuhinji, ki so pripravili številne slastne jedi ter ponudili domačo kapljico. JOŽE GROBELNIK, Žalec Drobtinice njenih tihih hrepenenj Bil je topel, prelep sončen dan v maju, ki ga je imela najraje, ne samo zato, ker je pomlad vselej prinesla nov navdih njenemu žalostnemu življenju, temveč tudi zato, ker je imela rada pisano majsko cvetje širnih travniških poljan. Vsako leto v mesecu maju, že šest let zaporedoma, je prelepa narava v njej vzbujala drobna hrepenenja, a vselej jih je skrivala globoko vase, čeprav si je na sprehodih za- želela toplo dlan, nekaj lepih, morda puhlih besed, samo, da ne bi bila tako sama. Sanjarila je o človeku, ki bi ji pomagal prebroditi kruto re- sničnost, da bi končno našla svoj notranji mir v toplem, než- nem objemu... A, vsa ta dolga leta so minevala, nič se ni spre- menilo, ni našla toplih dlani in besed in solze na obrazu so ji drsele v šopek nabranega cvet- ja, pomešan s skrbno izbrani- mi lepimi travami... Razmišljala je: Predragi an- geli, kako naj vam podam svoje roke, da me popeljete v vaš prelepi svet - najprej mo- ram umreti, šele potem boste prišh pome, morda...? Nekaj časa se ni mogla upreti hrepe- nenju po smrti, dan za dnem je vse bolj razmišljala, da si bo pretrgala svojo tanko nit- ko z življenjem, da noče in ne more več živeti tako nesmi- selnega življenja... A ko je ne- kega lepega dne zopet objo- kana zrla v nebo, se ji je doz- devalo, kot, da ji nežni beli oblački šepetajo eno njenih pesmi: Ne, ne smem še umre- ti, moram živeti, vsaj za hčer- ko, ki sem jo rodila... Ponoči pogosto ni spala, pogovarjala se je z bledo luno na nebu in si tiho zaželela, naj jo ponese k zvezdicam, da bo prekrita z njihovo toplino mirno zaspala... zasanjano, proseče je čakala, da bi jo nekdo vsaj nežno pobožal za lahko noč... A vsako noč so jo božali le lunini žarki, ki so se prikradli v njeno sobo. Videla je namreč, da vsa njena drobna hrepenenja os- tajajo le nedosegljive sanje in tako je vsako jutro sedela za mizo ob skodelici dišeče kave in nemo zrla skozi okno, jo- kala in razmišljala, kako naj razreši vse svoje tegobe. Vedela je, kam mora oditi, da jo bodo objele tople, ljubeče roke, da jo bodo potolažile pre- lepe temne oči, v katerih je vedno znova našla vse tisto, česar ji niti mati ni mogla dati... Odšla je k Njej, njej, ki ji je namenila že vrsto pesmi v zah- valo, njej, ki jo ima tako rada, da tudi zaradi nje ne sme pretr- gati svoje življenjske nitke, saj bi jo s tem zelo prizadela, kajti njen trud je vreden velikega spoštovanja in brezmejne hva- ležnosti. Njena ljubezen do te zdravnice je postala z leti tako močna, da le še zaradi nje in njene nadvse plemenite pozor- nosti ostaja na tem svetu in se trudi, da je ne bi razočarala. Kadar odhaja iz njenega obje- ma, jo le ta ogreva še nekaj dni in noči, toda na žalost se vse kmalu povrne na stara pota. Včasih je prav težko razumeti, zakaj mora biti tako... Prihaja čas zime, čas pustih, turobnih dni, čas v katerega pošljejo le redki sončni žarki, tudi čas, sicer veselih prazni- kov - in prav to je čas, ki se ga ona najbolj boji, saj jo v tem času najbolj počasi in boleče ubija samota in dozdeva se ji, kot, da ne bo zmogla dočakati cvetoče pomladi. Zimo bi kar najraje prespala in presanjala v toplem objemu nekoga, ki bi jo razumel in jo imel rad... Nekje, v kotičku srca pa vendar skriva majceno upanje, da bo nekega dne znova na nebu zagledala majcene bele oblačke in ona bo v njih zopet videla angele - a tokrat se jim bo prisrčno zah- valila za vabilo mednje in jim v solzah povedala, da še mora živeti, da mora iz sebe pregnati misel na smrt, da ona nima več pravice odločati, kdaj naj se njeno življenje izteče, kakršno koli že bo. Prav v teh sivih in deževnih dneh je pričela sanja- riti o maju, ko bo znova tekala po cvetočih travnikih, nabirala najlepše majsko cvetje in se igrala z metulji... Dragi dr Cvijeti Pahljini - s prisrčno hvaležnostjo. M. N. K., Celje SI. 50. -14. december 2000 28 NOVI TEDNIK NOČNE CVETKE I • v \)v[vk poiioCi JI" neznanec izpred zgradbe Zavoda za po- žarno varnost Celje na Deč- kovi cesti sunil 1.500 izvodov časopisa Dela in 800 izvodov Slovenskih novic v skupni vrednosti 283 tisoč tolarjev. Morda je menil, da izrek »več glav več ve« velja tudi za časo- pise in se bo lahko tako bolj podrobno seznanil z novica- mi, ali pa je le zbiral kuponč- ke za kakšno nagradno igro. • Da postaja sprehod v celj- skem parku vse bolj tvegano početje, se je na lastni koži - in to dobesedno - prepričal Dejan, ki je na policiji prija- vil, da ga je na omenjenem prizorišču ugriznil pes nez- nanega lastnika. V kolikor bodo varuhi zakona izsledili psa oziroma njegovega lastni- ka, se bo lahko le-ta zagovar- jal pred sodnikom za prekrš- ke. Če svojega ljubljenčka sam ni videl pri nečednem dejanju, potem je malo ver- jetno, da mu bo to štirinožnik sploh kdaj povedal. • Policisti so bili v petek ob- veščeni tudi o nasilnem sose- du, ki naj bi pretepal Silvo, kot je to tudi pojasnila po telefonu. Na kraju dogodka sta policista ugotovila, da sta kršitelja kar oba, zato so ju hkrati povabili tudi k sodni- ku za prekrške. • Bližajo se prazniki in bo- žično novoletno razpolože- nje se že občuti na vsakem koraku. To velja tudi za tr- govce v Cash and Carryju na Lavi, ki so v petek dežurnega policista obvestili o kraji pr- šuta. Zlikovec pa da je odne- sel pete. Možje v modrem so ugotovili, da je neznanec le poskušal ukrasti pršut v vred- nosti 13 tisočakov, vendar so ga še pravočasno opazili bud- ni trgovci. Falot je pršut izpu- stil in zbežal. Fej, pa taki prazniki, si je verjetno mislil. Človeku še narezka ne privoš- čijo. • Kaj je Leonu v petek storila nesrečna mati, ni znano. De- žurnega pohcista so obvesti- li, da na Linhartovi ulici nek- do krši javni red in mir. Poli- cisti so kmalu našh tička, ki je v sosedinem stanovanju fi- zično napadel lastno mamo. Leon naj bi vzrok za to poja- snil pri sodniku za prekrške, vendar mu to očitno še ni bilo dovolj. Štiri ure kasneje je nekdo spet klical na policij- sko postajo in povedal, da Leon v lastnem stanovanju spušča plin in ogroža mamo. Policistom tako ni preostalo drugega, kot da ga pridržijo in podajo predlog sodniku za prekrške za kršenje javnega reda in miru. O tem, ali je Leon spuščal pline tudi na postaji, policisti ne poročajo. • Sobotno dopoldne sta si po- pestrili sosedi Marija in Cvet- ka, ki naj bi prvo žalila in celo napadla. Kar je bilo še huje, taista soseda naj bi ji povrhu še žugala z metlo. • Še nekdo se je v soboto prepiral in pretepal. To sta bila zakonca s Krekovega tr- ga, ki sta nesoglasja reševala nekoliko preglasno in bosta za to odgovarjala pri sodniku za prekrške. Kako že pravi pregovor? Kdor se ljubi, se pretepa? Bo.J. Na smučišče z glavo Ne precenjujte svojih sposobnosti in se ravnajte po navodilih Največ nesreč na smučiš- čih se običajno dogodi za- radi precenjevanja sposob- nosti, nepoznavanja smu- čišč in neprilagojenosti razmeram na smučiščih, pravi statistika. Ker se zimska turistična sezona vse bolj približuje oziroma se je ponekod že začela, policisti ljubitelje snežnih strmin opozarjajo na pre- vidno vožnjo in obzirno vedenje do drugih smučar- jev. Trecl upe)ial)o naj vašo opremo pregleda ustrezni serviser in tako zagotovite njeno brezhibnost. S tem bo- ste morda preprečili marsi- katero nevšečnost, nezgodo ali poškodbo. Upoštevajte obvestila in opozorilne zna- ke o težavnostni stopnji smu- čarske proge ter o nevarno- stih na posameznih delih smučišč. Poleg znakov se ravnajte tudi po navodilih redarjev, policistov in dru- gih oseb, ki skrbijo za var- nost in red'na smučiščih. Ti morajo biti ustrezno označe- ni in imajo pravico legitimi- rati kršitelja ter zoper njega podati prijavo pristojnemu organu. Vsi smučarji bi mo- rali poznati tudi deset FIS- ovih vedenjskih pravil za smučarje in jih upoštevati v času smučanja oziroma zadr- ževanja na smučiščih. Pravi- la so ponekod izobešena, preberite pa jih še pred pri- četkom smučanja. V sklopu preventivnih de- javnosti policije so najmlaj- šim namenili pobarvanko, ki otrokom na dojemljiv in pri- jazen način predstavlja pra- vila vedenja na smučiščih. Omenjeno pobarvanko si lahko ogledate tudi na splet- ni strani http:// www.mnz.si/slo/prevent/ j rm/smuka/barvanka/z vi- tli.htm. Policisti ugotavljajo, da je bilo v preteklosti iz že prej navedenih vzrokov v nesre- čah udeleženih večje število otrok in mladoletnikov, zato bi jih bilo potrebno o tem posebej poučiti zlasti v šolah v okviru pouka, športnih dni, šol v naravi ipd. V lan- skem letu se je na smučiščih na območju Policijske upra- ve Celje zgodilo 278 nezgod, med katerimi jih je bilo naj- več na Rogli. V štirinajstih primerih so se osebe hudo telesno poškodovale, ena pri padcu z motornimi sanmi. Zoper povzročitelje je bili podani dve kazenski ovadbi in sedem predlogov sodniku za prekrške. Pazite na svojo opremo in zaklepajte vozila. V njih ne puščajte vrednejših stvari. V lanski sezoni so policisti na- mreč obravnavali kar 25 kaz- nivih dejanj (vsa so bila stor- jena na Rogli), in sicer 19 tatvin in dve veliki tatvini, v štirih primerih pa so nepri- dipravi povzročili material- no škodo. Zaradi kršitev do- ločb Zakona o varnosti na javnih smučiščih so izrekli 39 opozoril in podali 17 predlogov sodniku za pre- krške. Ceste, ki vodijo do smu- čišč, so večinoma strme in zahtevnejše za vožnjo, na to pa dodatno vpliva tudi vre- me. Prav zato naj bodo vozi- la ustrezno opremljena, vi pa nikar ne hitite, ampak se na pot raje podajte nekoliko prej. Če boste vsa omenjena navodila upoštevali, bo vaša smuka precej bolj prijetna in sproščujoča, če pa vam bodo to veselje kratili po- divjani smukači ali boarder- ji, jih na to opozorite ali pa o tem obvestite policiste, ki bodo tudi letos, še posebej na Rogli in Golteh, skrbeli za vaše varno počutje na smučiščih. - BOJANA JANČIČ Goljufu stopili na prste Policisti Policijske postaje Celje so na Okrožno državno tožilstvo podali kazensko ovadbo zoper 35-letnega Celja- na R.K., ki je osumljen, da je od leta 1998 ogoljufal najmanj deset ljudi. Oškodovanci so bih njegovi znanci brez zaposlitve, ki so jih premamile obljube o ugodnih kreditih pri Bank Austria z dvajsetletno dobo odplačevanja in triodstotno obrestno mero. Za ureditev kredita je R.K. sprejemal do 7.500 nemških mark pologa in tako od oškodovancev pridobil več kot štiri milijone tolarjev, ki jih je zapravil za lagodno življenje. Zaradi dom- nev, da je oškodovancev še več, policisti prosijo vse, ki so ovadenemu izplačali polog, kredita pa niso dobili, da to prijavijo na Policijski postaji Celje. Bo.J. Radarske kontrole bodo... • v petek, 15. decembra, dopoldne na območju Laškega, v popoldanskem času pa na območju Žalca, • v soboto, 16. decembra, dopoldne na območju Celja, popold- ne pa na območju Šmarja pri Jelšah, • v nedeljo, 17. decembra, v popoldanskem času na območju Velenja, • v ponedeljek, 18. decembra, dopoldne na območju Žalca, popoldne pa na območju Laškega, • v torek, 19. decembra, dopoldne na območju Rogaške Slatine, popoldne pa na območju Šentjurja, • v sredo, 20. decembra, dopoldne na območju Laškega, v popoldanskem času pa na območju Celja in • v četrtek, 21. decembra, dopoldne na območju Slovenskih Konjic, popoldne pa na območju Mozirja. GORELO JE Požar V tekstilni tovarni v torek, 5. decembra, so bili žalski policisti obveščeni, da je že v ponedeljek zvečer oko- li 20. ure zagorelo v notranjo- sti stroja za mehčanje tkanine v Tekstilni tovarni Prebold. Pri ogledu je bilo ugotovljeno, da je rahlo povešen boben, zaradi česar je prišlo do bruše- nja in iskrenja, kar bi lahko bil vzrok požara. Požar so po- gasili zaposleni, materialna škoda pa je ocenjena na okoli pet milijonov tolarjev. Ogenj uničil strelio v torek, 5. decembra, je v zgodnjih jutranjih urah zago- relo na stanovanjski hiši, last M.J., v Paki pri Vitanju. Do požara je prišlo zaradi razpo- ke na dimniku, ogenj pa se je razširil na lesene dele ostrešja in nato na celotno streho. V požaru, ki so ga pogasili gasil- ci iz Vitanja, Stranic, Zreč in Dohča, je bilo uničeno ostreš- je, kritina, stavbno pohištvo in oprema v notranjosti. Po nestrokovni oceni znaša mate- rialna škoda okoli 4 milijone tolarjev. Nevarni krompirček v sredo, 6. decembra, okoli 13.30 ure je na Zbelovem tri- najstletna deklica T.Š. v do- mači kuhinji na plinskem šte- dilniku cvrla krompirček. Pri tem je ob gledanju televizije pozabila izklopiti plin. Zaradi pregretja se je olje v posodi vnelo, ogenj pa je zajel ku- hinjski element. Deklica je s plinskega štedilnika snela go- rečo posodo in jo postavila pod okno. Pri tem se je goreče olje razlilo in jo huje poško- dovalo. Požar je pogasil sosed z gasilnim aparatom, nastalo pa je za okoli 400 tisoč tolar- jev škode. Seno V plamenih v četrtek, Z decembra, je na Lopati pri Celju nekaj minut po 23. uri zagorelo seno v kozolcu. Ogenj, ki ga je lastnik l.B. skupaj s sosedoma pogasil še pred prihodom gasilcev, je uničil okoli pol nakladalke se- na. Do požara, pri katerem je nastala manjša materialna ško- da, je najverjetneje prišlo zara- di odvrženega cigaretnega ogorka. V ponedeljek, 11. de- cembra, pa je na tem kozolcu ponovno gorelo. Zagorela je koruznica, požar pa je zajel tudi puhalnik, leseno lestev, kmečki voz in konjsko vprego. Ogenj so pogasili domačini, sosedje in mimoidoči gasilec. Policisti še ugotavljajo vzrok požara, ki je povzročil za okoli 300 tisoč tolarjev materialne škode. SK Ogenj je pustošil v i^aki Prejšnji teden, v torkovih jutranjih urah, je dom dru- žine Jelenko iz Pake pri Vi- tanju zajel ogenj in povsem uničil ostrešje ter zgornji del stanovanja. Po ogledu so policisti ugotovili, da je do požara prišlo zaradi raz- poke na dimniku. Ogenj se je nato razširil na lesene dele ostrešja ter za tem na celotno streho. Požar so po- gasili gasilci iz Vitanja, Stranic in Doliča. Po prvih ocenah je nastalo za okoli štiri milijone škode. Ogenj je izbruhnil okoli pol sedme ure zjutraj. Prva, ki je zaslutila, da je nekaj hudo narobe, je bila lastnikova ma- ma, Veronika Jelenko, ki živi v sosednji hiši. Ko je nenado- ma začelo pokati in prasketa- ti, je še ležala in najprej pomi- slila, da je v sinovi hiši eksplo- diral plin, slišala je tudi glasen lajež psa. V tem času je požar opazil tudi Miha Jelenko (že- na Milena je bila že na poti v službo), odhitel je do otrok, ki sta takrat še spala, in pokli- cal gasilce. V naglici so se oblekli, nato pa so kar skozi garažna vrata stekli mimo vrta proti avtomobilu. Oče Miha ju je posadil v avto in ju zapeljal na varno, v bližnjo žago. Ko se je vrnil, so na prizorišče že prispeli gasilci. »Njim se moram zahvaliti, da ni bila škoda še dosti večja, ogenj bi se lahko zelo hitro razširil še na le kakšen meter oddaljeno tristo let staro hišo, ki je povsem lesena. Prav tako bi lahko zgorelo še več naše hiše. Gasilci so prihiteli od vse- povsod,« pretresena pripovedu- je Milena. Od podstrešja, kjer so imeli shranjena živila, stano- vanjsko opremo in oblačila, ki so jih tam sušili, so ostale samo ožgane deske in pepel. Ogenj je bil tako silovit, da je strešno kritino neslo še preko sosednje hiše, pokanje in prasketanje pa so slišali še daleč stran. »V novo hišo smo se vselili pred dvema letoma in si tu za silo uredili nov dom. Do sedaj smo živeli samo v enem pro- storu, letos pa smo opremiU še enega. Tako smo namerava- li postopoma nadaljevati z opremljanjem stanovanja. Zdaj pa smo tako rekoč spet na začetku,« opisuje Milena življenje štiričlanske družine z dvema otrokoma. Oba, šest- letni Leon in leto dni starejša Lucija, obiskujeta prvi razred (hči devetletke, sin osemlet- ke). Jelenkove sedaj skrbi more- bitno deževje, saj je hiša brez strehe. Prav tako je na več mestih razpokala betonska plošča, tako da bo škoda ver- jetno večja, kot so prvotno ocenili. Da bi nesrečo omilih, so družini že ponudili pomoč številni sosedje, znanci, so- rodniki... Na pomoč je priskočilo tudi območno združenje Rdečega križa Slovenske Konjice, kjer so že začeli z akcijo zbiranja pomoči. Za pomoč družini Je- lenko so odprli poseben žiro račun številka: 50720-678- 50176, s pripisom »za druži- no Jelenko«. U.K« Štiričlanska družina Jelenkovih s Pake pri Vitanju bo k sreči lahko ostala v svojem domu, ki ga je v torek hudo poškodoval ogenj. Vendar bodo morali postaviti novo streho in verjetno popraviti tudi betonsko ploščo. Sf. 50.«14. ieMMiier 2000 NOVI TEDNIK 29 Z eksplozivom nad pajdaša? v minulem tednu sta na zatožno klop Okrožnega sodišča v Celju že drugič v tem mesecu sedla 32-letni Izidor Ro- žencvet iz Poljčan in 26-letni Borut Užmah iz Celja, ki ju obtožnica breme- ni napeljevanja k umoru in velike ta- tvine, prvoobtoženega Rožencveta pa ob tem še napeljevanja k ponarejanju listin in nedovoljenega prometa z raz- strelilnimi snovmi. Obtoženec) naj bi tretjo osein), za katero se je kasneje izkazalo, da je tajni policij- ski delavec, napeljevala k umoru Marka Šelekarja iz Celja, skupaj s katerim naj bi v preteklosti storili več kaznivih dejanj. Obtožnica navaja, da sta se obtožena najverjetneje zbala, da ju bo Šelekar izdal, drugoobtoženi Užmah pa naj bi se mu tako hotel tudi maščevati za izterjavo pred skoraj dvema letoma. Takrat naj bi namreč Šelekar poslal dva izterjevalca, ki sta od Užmaha zahtevala 3,6 milijona tolarjev. Pod pretvezo, da izhaja iz Hrvaš- ke in da ima kriminalno preteklost, naj bi tajni policist prepričal Rožencveta, da mu labko zaupa in tako sta se oktobra lani v Mariboru tudi prvič sestala. Tajne- mu policijskemu delavcu naj bi Roženc- vet povedal, da je sprva nameraval žrtev sam umoriti in je v ta namen tudi kupil plastični eksploziv, ki naj bi ga podstavil pod njegovo vozilo, a si je na koncu premislil. Nekaj mesecev kasneje naj bi Rožencvet svoje naročilo potrdil na se- stanku v Celju, kjer je bil navzoč tudi drugoobtoženi. Za opravljeno delo naj bi tajnemu policijskemu delavcu plačala deset tisoč nemških mark, priskrbela pa naj bi mu tudi vse potrebne podatke o Šelekarju. Pri hišnih preiskavah, opravljenih v letošnjem juniju, so kriminahsti našli dober kilogram vojaškega razstreliva TNT ter pol kilograma gospodarskega plastičnega razstreliva, ki fizičnim ose- bam ni dovoljeno oziroma je to dovolje- no le pooblaščenim in usposobljenim. Rožencvet je v zagovoru med prvo obrav- navo dejal, da umora ni nameraval naro- čiti, ampak se je pred tajnim delavcem le tako izrazil, da bi se le-tega izognil. Svojo vpletenost je zanikal tudi Užmah, ki naj bi za prijateljeve namere izvedel šele po pridržanju. Obtožena sta zanikala tudi vpletenost v krajo avtomobila izpred hotela v Žalcu, katerega dele so policisti našli, prvotne tovarniške številke pa so bile takrat že odstanjene. Petčlanski Senat celjskega okrožnega sodišča, ki mu predseduje Ingrid Lešnik, z glavno obravnavo v minulem tednu ni mogel nadaljevati, saj je prvoobtoženi Rožencvet izjavil, da dosedanjega odvet- nika ne more več plačevati in zaprosil za dodelitev drugega po uradni dolžnosti. Tako nismo slišali tudi pričevanja Šele- karja, ki se je obravnave prav tako udele- žil, sojenje pa se bo nadaljevalo 31. januarja. BOJANA JANČIČ PROMETNE NEZGODE Motorist zbil peško v sredo, 6. decembra, se je na lokalni cesti Slovenske Ko- njice - Polene ob pol sedmih zjutraj zgodila prornetna ne- sreča, v kateri je bila ena ose- ba huje telesno poškodovana. Devetnajstletni voznik kolesa z motorjem M.F.iz Polene je vozil proti Slovenskim Konji- cam. Med vožnjo je dohitel in s krmilom trčil v sedemnajstlet- no peško TK. iz Zgornje Prista- ve. Po trčenju sta oba padla po vozišču. Voznik kolesa z motor- jem se je s peško pogovarjal, nato pa odpeljal s kraja nesreče. Policisti so ga ob 8. uri izsledili. Peška se je pri padcu in trčenju hudo telesno poškodovala. Vozili trčili V četrtek, 7. decembra, se je ob 14.15 uri na lokalni cesti v Spodnjih Prelogah zgodila prometna nezgoda, v kateri sta bili dve osebi huje telesno poškodovani. Voznik osebnega avtomobila 33-letni M.V. iz Škalc je vozil po lokalni cesti iz smeri Vrhol proti Slovenskim Konjicam. Iz nas- protne smeri je pripeljala 19- letna voznica osebnega avtomo- bila PH., doma iz Prelog. Pri srečevanju je med vozili prišlo do trčenja, v katerem sta hude tele- sno poškodbe utrpeli voznica in njena 43-letna sopotnica M.H., prav tako iz Prelog. Materialna škoda na obeh udeleženih vozilih znaša okoli 600 tisoč tolarjev. Povzročitelj zbežal V petek, 8. decembra, so bili celjski policisti obveščeni, da na Lesarski ulici v Nazarju leži moški, ki je poškodovan. Policisti, ki so odbiteli na kraj dogodka, so ugotovili, da je poš- kodovani moški 45-letni doma- čin M.V, ki je hude telesne poš- kodbe utrpel v prometni nezgo- di. Prometna nezgoda se je zgo- dila ob pol enih zjutraj. Voznik osebnega avtomobila je pripe- ljal iz smeri Spodnjega obrežja proti centru Nazarja. V blagem preglednem ovinku je pričel zavi- rati, ker je na cesti opazil pešca, ki je brez odsevnika oziroma kresničke hodil po vozišču. Poleg tega je bil pešec oblečen v teinna oblačila, vozišče pa neosvetlje- no. S sprednjim delom vozila je trčil v pešca, ki ga je sprva vrglo na pokrov motorja, od koder je padel na tla in obležal hudo tele- sno poškodovan. Voznik osebne- ga avtomobila je nadaljeval z vožnjo. Dopoldne se je 38-letni M.R. z Ljubnega sam javil na Policijsko postajo Mozirje. Svoj pobeg s kraja nesreče pa bo moral pojasniti na sodišču. Izgubil oblast nad vozilom v nedeljo, 10. decembra, se je ob 6.20 na regionalni cesti izven naselja Šoštanj zgodila prometna nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. Velenjčan, 19-letni A.M., je vozil osebni avtomobil iz smeri Velenja proti Šoštanju. V bližini Termoelektrarne Šoštanj je na spolzkem vozišču izgubil oblast nad vozilom ter zapeljal narav- nost na nasprotno smerno voziš- če, nato pa na travnato površino izven vozišča. Nekaj časa je vo- zilo drselo po travnati površini in trčilo v nasip, nakar ga je vrglo v zrak, nato pa še v betonski steber Po trčenju je vozilo obr- . nilo na streho in odbilo v zaščit- no ograjo. V nesreči je voznik utrpel hude telesne poškodbe. Trčil in odpeljal V petek, 8. decembra, se je ob 5.30 uri na Kidričevi cesti v Celju zgodila prometna nezgo- da, v kateri je ena oseba utrpe- la hujše telesne poškodbe. Voznica osebnega avtomobila 24-letna A.Z. iz Celja je vozila po Kidričevi cesti iz smeri Teharja proti Mariborski cesti. Pri odce- pu ceste za Kočevaijevo ulico je zmanjšala hitrost, ker je vozilo pred njo zavilo desno, pri tem pa je v zadnji del njenega vozila trčO zaenkrat še neznani voznik oseb- nega avtomobila VW Golf serije 111 kovinsko sive barve. Voznica je kasneje iskala zdravniško po- moč v celjski bolnišnici, kjer so ugotovili, da je utrpela hudo telesno poškodbo. Policisti Poli- cijske postaje Celje naprošajo neznanega voznika osebnega av- tomobila VW Golf, da se zaradi razjasnitve okoliščin prometne nezgode zglasi na Policijski po- staji Celje ali pokliče na telefon- sko številko 113. SK MINIKRIMICI Pridržali ilegalce v torek, 5. decembra, so policisti Policijske postaje Šmarje pri Jelšah v dopoldan- skem času prijeli štiri držav- ljane Pakistana, policisti Poli- cijske postaje Laško pa so na vlaku v Zidanem Mostu prijeli tri državljane Indije. Po po- stopkih pri sodniku za prekrš- ke jih bodo nastanili v Centru za odstranjevanje tujcev v Ljubljani oziroma jih vrnili hrvaškim varnostnim orga- nom. Dan kasneje, 7. decem- bra, so prav tako na območju Policijske postaje Šmarje pri Jelšah tamkajšnji policisti pri- jeli štiri državljane Irana, ki so ilegalno prestopilo mejo. Na policijski postaji Celje pa je še en državljan Irana, ki ga je neznanec pripeljal v bližino Celje, zaprosil za azil. Zmikavt ne bo žejen Na Stanetovi cesti v Velenju je v minulih dneh neznani sto- nlec iz skupnih kletnih pro- storov odnesel 24 steklenic različnega arhivskega vina. Z dejanjem je lastnico Z.Š. oš- kodoval za okoli 300 tisoč tolarjev. Odpeljal tovorno vozilo v sredo, 6. decembra, so bili celjski policisti obvešče- ni, da je v času od septembra do decembra neznani storilec s parkipišča avtosalona Avto- center Košak d.o.o. na Beži- grajski cesti v Celju odpeljal neregistrirano tovorno vozilo Znamke Citroen Jumper 2,5 TDI bele barve, vredno tri mi- lijone sedemsto tisoč tolarjev. odnesel aluminijasto stranico v noči na četrtek, 7. decem- bra, je neznani storilec na par- kirnem prostoru za diskoteko Cibby v Prožinski vasi s priko- lice tovornega avtomobila od- nesel zadnjo aluminijasto stranico. S tatvino je lastnik M.Č. oškodovan za okoli sto tisočakov. Nezaželeni obisk v skladišču v noči na četrtek, 7 decem- bra, je neznani zmikavt iz skladišča podjetja Opifex na Liptovski ulici v Slovenskih Konjicah odnesel tri elektro- motorje in reduktor v skupni vrednosti okoli sto tisoč tolar- jev. V času od 24. novembra do 11. decembra pa sta izginili tudi pištoli za zabijanje žeb- Ijev znamke Holzer in pnev- matski cdinder, v skupni vred- nosti okoli 200 tisoč tolarjev. vlomil V stanovanjsko hišo v četrtek, 7. decembra, je neznani storilec sredi belega dne vlomil v stanovanjsko hi- šo, last M.Z. Notranjost je v celoti preiskal, našel in odne- sel pa je štiri tisoč nemških mark in manjši televizijski sprejemnik. Odnesel torbico Z dokumenti v petek, 8. decembra, je na Koroški cesti v Velenju nezna- ni nepridiprav zvečer vlomil v osebni avto znamke Renault 5 Campus in lastniku M.T. od- nesel torbico z dokumenti ter polnilcem za mobilni telefon. Z dejanjem ga je oškodoval za okoli 50 tisoč tolarjev. Vstopil V odklenjeno stanovanje v noči na nedeljo, 10. de- cembra, je nekaj minut po polnoči neznanec izkoristil nepazljivost stanovalke M.B. ter vstopil v odklenjeno stano- vanje na Malgajevi ulici v Ve- lenju. Odnesel ji je nahrbtnik, v katerem je imela osebne do- kumente in denar. Z dejanjem jo je oškodoval za okoli 60 tisoč tolarjev. vlomil V gostinski lokal v nedeljo, 10. decembra, je neznani storilec v zgodnjih ju- tranjih urah na Proseniškem vlomil v gostinski lokal Bar Popaj. Odnesel je kovinsko kaseto z denarjem, dnevni iz- kupiček in menjalni denar. Lastnik D.L. je oškodovan za okoli 211 tisoč tolarjev. odnesel avtoradio v nedeljo, 10. decembra zvečer, je naznani nepridiprav na parkirišču Aškerčeve ulice v Celju vlomil v osebni avto- mobil znamke Renault mega- ne. Odnesel je avtoradio znamke Pioner, ojačevalec in polico z zvočnikom znamke Magnat. Lastnik A.M. je oško- dovan za okoli 130 tisoč tolar- jev. Potreboval je orodje Od četrtka do nedelje je nez- nani storilec vstopil v odprto stanovanjsko hišo na območju Hudinje, občina Vitanje. Iz notranjosti je odnesel več ko- sov ročnega električnega orodja, visokotlačni čistilec, kaseto z orodjem, gedore in nekaj kosov prehrambenih iz- delkov ter pijače. Lastnika M.K. je oškodoval za okoli 110 tisoč tolarjev. Čeh ostal brez avtomobila Na Policijski postaji Celje se je v soboto, 9. decembra, okoli 16. ure zglasil 38-letni državljan Češke M.G. in spo- ročil, da so mu neznanci pre- ko noči odpeljali osebni avto- mobil znamke Chrysler ko- vinsko srebrne barve, z regi- strsko številko KLN 29-77 Razburljiv vikend Od petka do ponedeljka je neznani storilec iz pisarne od- delka otroške kirurgije v celj- ski bolnišnici odnesel dva na- mizna diktafona znamke Phi- lips, vredna 100 tisoč tolarjev. V istem času je neznanec z dvorišča skladišča Slovenskih železnic na Mariborski cesti v Celju odpeljal razstavljeno kovinsko priročno barako ve- likosti 2 krat 4 metre, vredno okoli 300 tisoč tolarjev. Prav tako od petka do pone- deljka je neznani storilec v Ko- šnici pri Celju vlomil v staro stanovanjsko hišo. Lastnica N.D. pogreša motorno žago Husqvarna z rezervno verigo in pripadajočim orodjem, strgalo za lupljenje hlodovine... Oško- dovana je za okoli 60 tisočakov. Odnesla pet moškihur v ponedeljek, 11. decem- bra, sta nekaj minut pred 14. uro neznanca v trgovini Kame- lija izkoristila odsotnost pro- dajalke in iz vitrine odnesla pet moških ur znamke Citizen in Time Force. Ure so vredne okoli 136 tisoč tolarjev. Še en krvni davek v torek okoli 14. ure se je izven naselja Drešinja vas zgodila huda prometna nezgoda, v kateri se je smrtno ponesrečil eden od udeležencev. V voznico osebnega avtomobila, ki je zavijala levo proti naselju, je trčil voznik posebnega tovornega vozila. Le-tega je pri zaviranju namreč zaneslo, trčil je v stoječo voznico, nato pa se je vozilo prevrnilo na desni bok in pod seboj pokopalo nasproti vozeči osebni avtomobil. Sopotnik v poseb- nem tovornem vozilu je na kraju nesreče umrl. Bo.J. .5O.-14.ile«0iitlier2O9O NOVI TEDNIK ZA RAZVEDRILO 31 32 ZANIMIVOSTI NOVI TEDNIK NINA VAS OPAZUJE »Potem pa me le kar prijel...« v težkih škripcih se je znašel eden od slovenskih modnih delavcev. Pravza- prav je kar nekaj mesecev čakal, kaj se bo iz vsega tega izcimilo, no, pa je po- tem dočakal, da je javna tožilka ovadbo zavrnila. Zgodilo se je na eni od manekenskih vaj. Mlajša manekenka, tako rekoč za- četnica, se je pripravljala na svoj prvi nastop, ko ji je organizator modne revije, mimogrede, doma je iz bliži- ne Celja in vsaj v modnem svetu dokaj znana oseba, za- klical: »Popravi si že kopal- ke.« Nakar ji je v naglici popravil kopalke kar sam, potem pa je bil ogenj v stre- hi. »To je spolno nadlegova- nje,« je kričalo dekle in še preden se je možakar dobro zavedel, ga je že ovadila. Vprašanje je, če ji je kopal- ke popravil tako, da je z roko segel na notranjo stran ko- palk. Potem bi ji verjeh, da gre pri vsem tem za navadno spolno nadlegovanje.Toda možakar trdi, da ji je popra- vil kopalke z zunanje strani, ker so delale preveliko gubo, to pa na odru ni videti ravno lepo ali z drugimi besedami, še na misel mu ni prišlo, da bi jo kakorkoli spolno nadle- goval. Izgleda, da je bil tudi pri svojem zagovoru preprič- ljiv, slišali smo, da so mu pri tem pomagala ostala dekleta in spet je začel organizirati modne revije. Bilo je pred dnevi, ko je gospodarsko krono spet prevzela najbolj znana Ce- ljanka, ministrica Tea Pe- trin. Potem ko sta z bivšim ministrom za malo gospo- darstvo in turizem Jankom Razgorškom, ta je konec tedna odprl v nekdanji stavbi Slovenija avta v Ljubljani sa- lon zof in s tem dal vsem vedeti, da se vrača v družin- sko podjetje, izmenjala vse, kar je bilo potrebno, mu je obljubila, da se bo udeležila sprejema v dvorani Karanta- nija v hotelu Lev. Obljubila, vendar ni prišla. In tako ji bivši minister ni mogel izro- čiti treh kuvert, v katerih so bila navodila, kaj narediti, ko te pod a) začnejo napadati opozicijski poslanci, pod b) mediji in javnost in pod c) lastna stranka. Na tem tret- jem listu tudi piše: »Napiši tri pisma in jih izroči nasled- niku.« Sicer pa se je konec tedna v hotelu Slon najbolj smejalo vedno bolj elegantno izpo- polnjenemu Maksu Brečku, direktorju Uniorja, ki je za svoje smučišče Rogla spet dobil zlato snežinko, najbolj prestižno nagrado, ki jo naj- bolj urejenim smučiščem podeljuje posebna skupina. Tej skupini, ki je sestavljena iz uglednih novinarjev- smu- čarjev, pa tudi iz policistov in nekaterih turističnih de- lavcev, zaradi njene pošteno- sti priznavajo najvišjo avto- riteto, takšno, da bo celo slovenska gospodarska zbor- nica vpeljala poseben znak kakovosti za določeno smu- čišče. Dobili ga bodo tisti, ki bodo dobili zlato, srebrno in bronasto snežinko. Da se je uredniku Stopa Igorju Savi- ču in uredniku televizijske oddaje Homo turisticus Dra- gu Bulcu kar smejalo, je či- sto razumljivo, saj takrat, ko sta pred mnogimi leti vpelja- la skupaj s Tinetom Guze- jem iz Dela zlato snežinko, niti približno nista mogla slutiti, da bo nekoč postala najbolj cenjeno priznanje, ki mu zaupajo in ga spoštujejo tudi strokovnjaki. ^NINA KAVRAN-ADLEŠIČ NASMEH, PROSIM!^ Med vsemi, ki ste nam vse leto pridno pošiljali šale in smo jih objavili, bomo ja- nuarja izžrebali dobitnika nagrade. Tokrat objavljamo šalo Zvonke Vinkšel iz Ce- lja. Pomoč Starejša gospa prosi mlade- niča, če bi ji pomagal čez ce- sto. Mladenič odgovori: »Ne bo šlo, na semaforja je rdeča luč.« »Ja, saj pri zeleni pa upam tudi sama,« pravi gospa. VTTEZIBELEGAMESTA Jurčiča lahko »prinese« tudi Miklavž Da z letošnjim letom ozi- roma vremenom ni vse, kot smo vajeni in mislimo, da bi moralo biti, je nekaj dni pred koncem decembra vsem jasno. Zato v dneh, ko nam pisarne krasijo šopki teloha, tudi jurček, najden na miklavževo, ne bi smel biti posebno prese- nečenje. Pa vendarle - jurčka, ki nam ga je v uredništvo prinesel Alojz Zidar iz Hruševca pri Šentjurju, bi se v začetku de- cembra razveselil vsakdo, še tisti, ki jim gobarjenje tudi v sezoni ni prav bUzu. Decem- brski zapoznelček je presene- til še enkrat, s svojo čvrstostjo in zdravo notranjostjo. In če je Alojz jurčka našel povsem po naključju, med sprehodom po gozdu, so se v gozd menda vendarle bolj načrtno podali tisd, ki so nabrah gobe, v torek prodajane na celjski trž- nici. IS, Foto: BJ PRflZmCMO Ni potica, pač pa pica! Potice se boste v praznič- nih dneh gotovo lahko na- jedli do sitega. Zato vam na- ši decembrski dobri možje podarjajo pico. Vaša naloga je, da odgovori- te na povsem enostavno vpra- šanje, odgovor zapišete na ku- pon in rešitev pošljete na do- pisnici na naslov: Novi ted- nik, Prešernova 19, 3000 Ce- lje, do ponedeljka, 18. de- cembra. Izžrebali bomo deset bralcev našega časopisa, ki bodo prejeli kuponček za dve piči v piceriji Rosselini na Hu- dinji v Celju. Vprašanje pa se glasi: kate- ri so trije dobri možje, ki de- cembra razveseljujejo otroke! NOVI TEDNIK PRAZNICHI DECEMBER 33 Sneg v pravljični deželi ne sme manjkati S prihodom laponskega božička se del Celja jutri spreminja v pravljično deželo - »Če sneg ne bo padel z neba, ga bomo pa sami natrosili,« obljubljajo pravljična bitja Da se Celje oziroma vsaj del knežjega mesta lahko za dobrega pol meseca spreme- ni v pravljično deželo? Ni jih tako malo, vsaj med odrasli- mi nejevemeži, ki v to malce dvomijo in tudi zato so pri- zadevni organizatorji prire- ditev pravljičnega decembra za jutri, 15. decembra, ob 11. uri pripravili uvodni spre- hod po mestu, s postanki na vseh tistih točkah knežjega mesta, o katerih bodo prav- ljična bitja znala povedati kaj zanimivega. Uro kasne- je, točno opoldne, pa bo Pravljično deželo na dvoriš- ču Spodnjega gradu prvič obiskal letošnji božiček, ki bo v Celje pripotoval z La- ponske. oordinacijo prireditev pravljičnega decembra so pod pokroviteljstvom Mestne ob- čine Celje letos prvič prevzeli v LTO Celeia, nosilec uličnega Božično-novoletnega sejma med 15. in 30. decembrom je družba Celjski sejem, dogaja- nja v Pravljični deželi celjska območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejav- nosti, VS Styling in Muzej no- vejše zgodovine Celje, za sil- vestrovanje na prostem pa bo- Celjski osnovnošolci so pod mentorskim vodstvom likovne pedagoginje Urške Vrečko poskrbeli, da bo Pravljična dežela na dvorišču Spodnjega gradu kar najlepše okrašena. Svoje poslikave so raztegnili na preko 70 metrov jute. | do poskrbeli v LTO Celeia (osrednje prizorišče na Trgu celjskih knezov s spremljeval- nim ansamblom Helene Blag- ne Globus Band in voditeljem Darkom Žvižejem) ter v Klu- bu študentov celjske regije (na parkirišču pred Hotelom Turška mačka z znanimi celj- skimi DJ). Pravljična decembrska dežela v knežjem mestu bo živela vse do 31. decembra, zasnovana pa je tako, da bodo posebni anima- torji (opravljeni v oblačila prav- ljičnih bitij) dopoldne skupine ohok popeljali po knežjem me- stu ter jim v pravljico spleth pripoved o Celju, praznikih in še marsičem. Sprehod se bo za- ključil v Pravljični deželi na dvo- rišču Spodnjega gradu, kjer bo popoldne, po 16. uri, poseben predpraznični program do 17. ure, ko bo mladež vsak dan V Celju bodo letos imeli svoje silvestrovanje tudi najmlajši. Podrobnosti o tem, kakšno bo organiza- torji še vedno skrbno hrani- jo kot presenečenje za najmlajše, vseeno pa velja povabilo, naj se 31. decem- bra ob 11. uri kar največ otrok zbere v Pravljični de- želi na dvorišču Spodnjega gradu. Praznovanje bo tra- jalo vsaj 2 uri, sekunde pred polnočjo malega novega le- ta, torej pred 12. uro, se bodo skrbno odštevale, poskrblje- no pa bo tudi za zdravico mlademu letu - z otroškim šampanjcem, seveda. razen v ponedeljek, 25. decem- bra, obiskoval najprej božiček, zatem pa do konca leta še dedek Mraz. Po njegovem odhodu - s kočijo se bo odpeljal po Gospo- ski, preko Glavnega hga in Pre- šernove nazaj na Ljubljansko ce- sto - pa bo program še za vehke otroke; po besedah Marijane Ko- lenko iz sklada bo v ohoškem programu sodelovalo preko ti- soč vrtčevskih malčkov m šolar- jev, v programu za odrasle pa blizu 400 članov ljubiteljskih kulturnih društev. In kako bodo v Celju poskr- beli, da pravljica ne bo minila brez snega? Vremenarji nam ga za konec tedna sicer konč- no napovedujejo, a če se napo- vedi ne bodo izpolnile, bodo pravljična bitja skupaj z otro- ki, ki jih bodo vodila po knež- jem mestu, nekaj mnetnih snežink vendarle posule kar iz svojih košaric. L STAMEJČIČ 'Foto: G. KATlČ Lmč miru na Celjskem Akcijo Luč miru iz Betlehema, ki se je leta 1986 začela na avstrijski televiziji v oddaji, namenjeni invalidnim otrokom, bodo letos že desetič pripravili tudi v Sloveniji. Z akcijo želijo v adventnem času obuditi temeljne človeške vrednote, vnesti mir in ljubezen v družine ter širšo družbo. Plamen iz votline Jezusovega rojstva v Betlehemu bodo z Dunaja v Maribor prenesli predstavniki Združenja sloven- skih katoliških skavtinj in skavtov ter Zveze tabornikov Slovenije. V Celju bodo luč miru sprejeli v nedeljo, 17. decembra, ob 10. uri v opatijski cerkvi sv. Danijela. V soboto, 23. decembra, ob 16. uri pa bo osrednja prireditev na Trgu celjskih knezov, kjer bodo plamen luči miru razdelili med Celjane. Organizatorji si bodo prizadevali, da bi plamen luči gorel tudi v občinski stavbi in v celjski bolnišnici. V večini primerov na Celjskem (Konjice, Šentjur, Šmar- je... ) bodo luč miru razdeljevah v nedeljo, 24. decembra, v župnijskih cerkvah. V nekaterih primerih bodo pri akciji sodelovale tudi župnijske Karitas, kjer bodo poskrbeli, da bo luč miru prišla tudi k Čim več bolnim in ostarelim. V ponedeljek, 18. decembra, bodo šentjurski skavti nesli luč miru iz Betlehema tudi občinskemu svetu. TC Pestro v Slovenskih Konjicaii Konjiški Zavod za kulturo pripravlja v decembru veliko različnih prireditev za otroke in odrasle, s katerimi bo popestril zadnje dneve leta. Za najmlajše bo poskrbljeno z raznimi matinejami, filmski- mi in lutkovnimi predstavami, zadnji dan leta pa bodo v dopoldanskem času lahko silvestrovali v kulturnem domu. Obiskovalcem Slovenskih Konjic in Konjičanom bodo v Mestni galeriji Riemer na voljo slikarske razstave, potopisna predavanja in literarni večeri, novo leto pa bodo lahko pričakali na Mestnem trgu, kjer bo organizirano tradicionalno silvestro- vanje na prostem. U.K. Darilca za lepši trenutek Da bi v času božično novoletnih praznikov z majhno pozor- nostjo vsaj nekoliko polepšali trenutke življenja bolnih za cerebralno paralizo v laški občini, so se na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Laško skupaj s Kulturnim centrom Laško in Območnim združenjem Rdečega križa Laško letos odločili, da otroke in mladino obdarujejo. Razveseliti jih nameravajo z igračami, igricami, papirjem in barvicami, sladkarijami. svežim sadjem, pecivom in drugimi dobrotami. S pomočjo darovalcev naj bi se tako pridružili akciji Druš- tva za cerebralno paralizo iz Laškega, darilca pa bodo raz- delili na prednovoletnem sre- čanju v nedeljo v okrepčeval- nici Marjeta v Rimskih Topli- cah. V laški občini je okoli šestdeset otrok in mladostni- kov s cerebralno paralizo, sre- čanja pa naj bi se jih udeležilo okoh štirideset. Bo.J. Naj se praznovanje prične Ta konec tedna bodo obiskovalce Kulturnega doma v Vojniku razvedrili šolarji iz tamkajšnje osnovne šole ter pevci in pevke iz Nove Cerkve in Šmartnega v Rožni dolini. Najmlajši se bodo s prazničnim programom predstavih jutri ob 18. uri, sobotno popoldne pa bo minilo v znamenju zborovskega petja. Ob 18. uri bo namreč koncert Dekliškega zt3ora Carmen iz Nove cerkve ter Mešanega pevskega zbora Šmartno v Rožni dolini. Bo.J. Voščite letos drugače Do konca decembra bomo čakali na vaše ročno izdela- ne voščilnice, nato pa med vsemi prispelimi izbrali naj- boljše, ki jim bomo podelili posebna priznanja na prire- ditvi sredi januarja. K sodelovanju vas vabimo že četrto leto zapored. Zamisel se nam je porodila ob prebiranju novoletnih voščilnic, ki so bile večkrat dolgočasne, nedomi- selne, brez osebne note. Vaši izdelki pa naj bi bili povsem drugačni: polni novih, svežih idej tako po obliki kot tudi po vsebini. Radi bi namreč ne sa- mo oblikovno drugačne voščil- nice, pač pa tudi take, ki bodo imele zanimivo in prijazno voščilo ali lepo misel za vstop v novo leto. Vse vaše izdelke, ki bodo prispeli na naslov NT&RC, Prešernova 19, Celje s pripi- som »za Naj voščilnico«, bo pregledala posebna komisija. V njej bosta poleg predstavni- kov naše redakcije še slikar Jože Žlaus in Tatjana Cmok iz šentjurske knjižnice. Loče- no bomo ocenjevali otroška dela in izdelke odraslih, zato naj vaše pošiljke vsebujejo na- tančne podatit^e o avtorjih (če gre za otroke, njihovo sta- rost), morebitnih mentorjih v šolah in vrtcih ter seveda toč- ne naslove. Tudi letos nas je pri akciji izbora najlepših voščilnic pod- prla občina Vojnik z županom Benom Podergajsom na čelu tako kot vsa leta doslej. TC St. 50.-14. december 2000 34 IZ OTROŠKEGA SVETA NOVI TEDNIK Tretja likovna kolonija dijaških domov Tradicionalno srečanje di- jakov likovnih ustvarjalcev in njihovih mentorjev je le- tos v Dijaški dom Celje pri- vabilo kar petdeset dijakov iz štirinajstih dijaških do- mov iz vse Slovenije. Kot vsako leto je sodelovala s svojimi talenti tudi slikar- ska šola Umbra iz Celja. Slikali so z akrilnimi barva- mi na plošče različnih dime- zij. Motivi so bili trije: gibanje in glasba, abstraktni avtopor- tret in utrip mladosti. Ob pod- pori svojih mentorjev so se izkazaU tudi dijaki fotografi, novinarji, organizatorji in glasbeniki iz celjskega dijaš- kega doma. V biltenu priredi- tve so predstavili udeležence in njihovo delo. Najboljše tri avtorje so želeli nagraditi z nagradami podjetja Prometej iz Ljubljane, vendar so bili vsi mentorji mnenja, da je kvali- tetnih del tako veliko, da je nemogoče v tako kratkem ča- su nagraditi samo tri. Tako so predlagali, naj o nagradah od- loči žreb. Za mentorje pa je nagrade prispevalo podjetje Papillon iz Celja. V šolskih programih je vse premalo prostora za likovno umetnost, predvsem pa za ustvarjalno delo na likov- nem področju. Ker vsako le- to narašča število udeležen- cev likovne kolonije, je očit- no, da si tako dijaki kot nji- hovi mentorji želijo in hkra- ti potrebujejo tovrstnih sre- čanj. BREDA ŠPENDL NATAŠA PRIVOŠNIK Moj dedi Moj dedi ima sive lase, je prijazen in dober. Pove in po- kaže mi vse, kar me zanima. Z mano se velikokrat igra. Zelo me ima rad. Vsakemu otroku bi želela takšnega dedija. Moj dedi zna veliko stvari: prelo- pata vrt, sadi rože, solato, fi- žol, vzgaja psa, zna tudi kuha- ti in pomivati posodo. Rože so njegova velika lju- bezen, verjemite, da bi mu zacvetela še kopriva, če bi se je dotaknil. AUA RIBIČ, 2. a, OŠ Petrovče Biti sam Sedenje na prestolu sreče me je utrujalo, naveličal sem se preštevati rožnate oblake na nebeški blazini. Zastrl sem pogled tihega pričakovanja. Sem se morda bal najti podkev žalosti, sem se bal, sem odrekal tiha pričakovanja? Solza sreče se je spremenila v zlato in odtekla... Še jo gledam, a med nama je nevidna zavesa. Spoznal sem, da, to so bila nebesa. Upanje, vprašanje je vzklilo kot plevel sredi svetle- ga polja. Vedno se mi je zdela nedosegljiva, a veter je zapel svojo pesem in sem jo slišal - mračna, kruta je stala pred mano. Slutil sem jo, včasih sem si je želel celo dotakniti... Bila je oaza samote sredi naveličanosti in pustobe. Zdaj ni tako vabljiva, mrzel sij jo obliva, njene oči so prazne, motne. Reka želja je že zdavnaj odtekla, ampak žalujke so mi še vedno kazale pot, ker sem hotel sedeti sam... ... pot do zadnje klopi pri oknu. MITJA ŠIMENC, 8. b, 1. OŠ Celje Sprejem za prvošolce V osnovni šoli Hudinja je bila pred dnevi proslava, ki je bila namenjena prvošolcem in njiho- vemu sprejemu v šolsko skup- nost. Na proslavi je nastopil pevski zbor, ki ga že vrsto let uspešno vodi Emil Lenarčič, dramska skupina pod mentorstvom Margarete Juter- šek in recitacijska skupina, ki jo vodi Branka Lupše. Po prisrčnem programu so se prvošolci pomerili v medrazrednem kvizu in pokazali, da so se v treh mesecih veliko naučili. Zaplesali so tudi nekaj ple- sov in s tem popestrili program. Ravnatelj Jože Berk jim je podehl diplome, dobih pa so tudi spomin- ska darila. LUKA SKOČIR Dramska skupina OŠ Hudinja. Št. 50.-14. december 200C NOVI TEDNIK INFORMACIJE 35 Renaultov celjski prestiž Avtotehnika je odprla najmodernejši prodajno-servisni center Celje je prejšnji konec ted- na dobilo najmodernejši Re- naultov prodajno-servisni center. Renaultov koncesio- iiar Avtotehnika je v povsem novem objektu, ki leži zra- ven Intersparovega trgov- skega kompleksa, odprl ve- lik prodajni salon in mode- ren servisni center, v kate- rem bodo skrbeli tudi za vo- zila drugih znamk. Direktor podjetja Avtoteh- nika Celje Dragiša Milošav- Ijevič je poudaril, da je novi center na stari lokaciji izjem- no pomemben, saj bo omogo- fil veliko višjo raven storitev, poleg tega pa odpira nove raz- vojne možnosti. Nenazadnje je pomemben tudi prestižen vidik, v smislu uveljavljanja blagovne znamke Renault v širši celjski regiji, saj je kon- centracija in urejenost avto salonov v Celju na zelo visoki ravni, zato bi brez primerlji- vega objekta Renault na tem območju lahko doživel padec ugleda blagovne znamke in posledično tudi padec proda- je. V prodajnem salonu načrtu- ejo letno prodajo šeststo do ledemsto novih vozil ter prib- ižno štiristo rabljenih. »Zago- ovo svojim strankam ponuja- no najugodnejše kreditne po- boje, saj subvencioniramo del obrestne mere, pohvalimo pa se lahko tudi z najboljšo lea- sing ponudbo,« zagotavlja iz- iTŠna direktorica podjetja Ka- iarina Milosavljevič. Po nje- [lih besedah se v vseh pogledih ikušajo prilagoditi željam kupcev, zato imajo vedno na :azpolago široko paleto vozil. Poleg prodajnega salona, v ^terem so na voljo vsi modeU francoskega koncema (vanj iodi tudi novomeški Revoz), io v Avtotehniki veliko pozor- lost namenih servisu. V njem )odo strankam nudili meha- lične, kleparske in ličarske itoritve, prav tako pa bodo )pravljali montažo pnevma- ik. V delavnici je kar dvanajst tolno opremljenih delovnih mest. Novost je hitri servis, ki je namenjen standardiziranim popravilom avtomobilov vseh blagovnih znamk. Uvedli so tudi hitro karoserijo in stekle- ne dele, kar je novost na celj- skem območju. Pohvalijo se lahko tudi z novim ekološkim pristopom do okolja in do- sledno reciklažo vseh nevar- nih snovi, ki nastajajo pri ser- visiranju in pripravi vozila. »Vsi zaposleni se vsaj štiri- krat letno udeležijo strokovnih usposabljanj, ki jih pripravlja Renault, nekateri pa obiščejo tudi po deset takšnih izobraže- vanj,« poudarja Milosavljevi- čeva strokovno usposobljenost svojega osebja. V hiši sta tudi dva KOTEH-a ali tako imenova- na tehnična koordinatorja, vr- hunska mehanika, katerih os- novni namen je diagnoza okva- re v vedno bolj kompleksnih avtomobilih. V avtomobilih je vedno več elektronike, ki se je z običajnimi mehaničnimi po- segi ne da vzdrževati ali po- pravljati, zato so potrebni ljud- je, ki imajo zahtevana znanja in najsodobnejša oprema z mnogimi testerji, ki jih predpi- suje proizvajalec. »Veliko smo investirali v zgradbo in opre- mo in zgradili prijazno ter pre- gledno okolje, tako za kupce V prodajnem salonu načrtujejo letno prodajo šeststo do sedemsto novih vozil ter približno štiristo rabljenih, ponujajo pa najugodnejše kreditne pogoje in najboljšo leasing ponudbo. kot tudi za vse zaposlene. Sled- nje bomo še naprej skrbno vzgajali, saj so ravno ljudje ključ do uspeha podjetja,« je prepričana Milosavljeviča. Avtotehnika Celje je za pri- dobitev Renaultove koncesije Vodstvo novomeškega Revoza in celjske Avtotehnike je bilo v petek upravičeno zadovoljru) (z leve): Štefan Galoustian, Katarina Milosavljevič, Ivan Ban in Dragiša Milosavljevič. morala izpolniti stroge stan- darde, ki jih predpisuje franco- ski koncern, vendar po bese- dah direktorja podjetja Dragi- še Milosavljeviča, s tem niso imeli težav, saj so že po tradici- ji zavezani k strogim merilom. Tako novo nastali center velja za enega modernejših na evropski ravni, kar poudarjajo tudi v matični tovarni. Sloveni- ja je pomemben Renaultov trg, na katerega so pozorni. To do- kazuje tudi podatek, da je naša država na drugem mestu v Evropi po deležu Renaultovih vozil med novimi avtomobili. Direktor prodajne mreže Re- voza Ivan Ban je ob otvoritvi poudaril, da so z enim najmo- dernejših prodajno-servisnih centrov, v katerem dela vrhun- sko usposobljena ekipa, zao- krožili ponudbo v tretjem slo- venskem mestu. »Lokacija cen- tra je idealna, saj leži v bližini velikega ttgovskega središča. Tako se približuje naši filozofi- ji, da naj ima naša stranka čim manj skrbi s svojim avtomobi- lom. Medtem, ko se odpravi po nakupih, lahko poskrbimo zanj. Poleg tega pa so v centru na voljo nadomestna vozila, ka- dar je potrebno daljše popravi- lo.« Po Banovih besedah so se pri izbiri Avtotehnike Celje (ta je od leta 1997 v stoodstotni lasti Štajerskega Avto Doma iz Maribora) za celjskega konce- sionarja odločili na podlagi nji- hovega prejšnjega dela in sode- lovanja. »Koncesijo vodi mlad duh, izvršna direktorica Katari- na Milosavljevič, ki je tudi v času gradnje dosegala odlične rezultate. Za vodenje naših pro- dajno servisnih centrov iščemo moderen tip poslovneža, z bo- gatim managerskim znanjem in globalnim razmišljanjem. In Katarina Milosavljevič odlično ustreza takšnim zahtevam,« ti-di Ban. Zaupanje vodilnih Renaul- tovih mož v poslovanje nove- ga centra (ta bo obratoval od 8. do 17 ure, po potrebi pa bodo delovni čas hitrega servi- sa prilagodiU potrebam strank) kaže, da je pred Avto- tehniko uspešna poslovna pri- hodnost. Zagotovilo za to sta gotovo spretno izbrana loka- cija in skrbno usposobljena ekipa zaposlenih, na čelu z dinamičnim vodstvom. Zato na petkovi predstavitvi nihče ni podvomil v napovedi o novi celjski gospodarski gazeli. HMnMHHK^ EP Servis ima dvcamjst polno opremljenih delovnih mest, strankam pa nudijo mehanične, kleparske in ličarske storitve, prav tako pa bodo opravljali montažo pnevmatik. Novost je hitri servis, ki je rmmenjen standardiziranim popravilom avtomobilov vseh blagovnih znamk. Uvedli so tudi hitro popravilo karoserij in steklenih delov. St. 50. -14. december 2000 36 NOVI TEDNIK Lončnica za darilo Pomembna skupina cveto- čih lončnic - lahko bi jim rekli lončnice za darilo, med katere vsekakor sodi božič- na zvezda ali Euphorbia pulcherrima, imajo med sob- nimi rastlinami posebno vlogo. V dolgočasnih zim- skih dneh, ko na vrtu ni cvetja in ko je rezano cvetje drago, nas razveseljujejo s svojimi barvami. Ko cvetejo in odpirajo popke, so azale- ja, krizantema, božična zvezda in druge zelo močnih barv. Po nekaj tednih, mogoče mesecih, skoraj vse te rastline odcvetejo in jim odpadejo li- sti. To je osnovna lastnost cve- točih lončnic. Božična zvezda lahko nekaj mesecev obdrži čudovite obarvane liste, tako imenovane »cvetove« in veči- na priljubljenih rastlin te sku- pine cveti štiri do sedem ted- nov. To pomeni, da moramo gledati na te rastline kot na zamenjavo za rezano cvetje in ne kot sobne rastline z zelo kratkim življenjem. Vsekakor cvetovi in listi ne smejo odpasti že po nekaj dneh. Osnovno pravilo cveto- čih lončnic je, da potrebujejo svetel in hladen prostor ter vlažen kompost. To pomeni, da rastlin ne moremo kar pu- stiti, da bi skrbele same zase, vsaka potrebuje nekaj pozor- nosti in vsaka vrsta potrebuje posebno nego. Domovina te čudovite cve- toče lončnice je Mehika, kjer raste kot velik grm na pro- stem. Božične zvezde ah zvezdnice so znane po vsem svetu zaradi živo rdečih listov ali braktej. Euphorbia pulc- herrima, pozimi cvetoč mle- ček, znan običajno pod ime- nom Poinsettia, je bila zelo priljubljena v vrtnarijah proti koncu 19. stoletja. Včasih je bila rasdina visok grm, pri katerem je bilo v povprečnem domu zelo težko obdržati hstje ali cvetje. Ven- dar se je stanje spremenilo z uvajanjem modernih sort, ki so bolj grmičaste, privlačnej- še in manj občutljive. Vse božične zvezde so sor- te vrste Euphorbia pulcherri- ma. Najbolj priljubljena je rdeča barva, take so Barbara Ecke Supreme, Mrs Paul Ec- ke in Angelica. Rožnate, kot je Dorothe, zdaj niso pri- ljubljene, zelo pa so razširje- ne bele (Regina, Ecke's Whi- te). Med najbolj nenavadni- mi je Marble, ki ima belkaste brakteje z rožnatordečim središčem. Rastlina je gosto raščena, visoka 30 do 35 centimetrov in cvetovi (v bistvu obarvani ovršni listi) so videti kot ne- žen, vendar širokolistnat zvezdast cvet. Cveti od pozne jeseni vse do pomladi, seveda le ob skrbni negi. Da se pod- porni listi res lepo obarvajo, potrebujejo dolgo obdobje te- me. Ustreza ji primerno svetel prostor, pozimi jo lahko po- stavimo neposredno na sonce, vendar pa jo zavarujemo pred vročim poletnim soncem. Ko se obarva, jo gojimo pri nor- malni sobni temperaturi. Ker rastlina potrebuje vla- žen zrak, liste pogosto prši- mo, še zlasti v času cvetenja. Vsekakor je eden od pomem- bnih ukrepov pravilno zaliva- nje rastline. V času rasti in cvetenja rastline zalivamo obilneje, saj mora biti kom- post precej vlažen. Zalivamo dvakrat na teden pri vrhu po- sode, nikdar pa ne smemo pustiti, da se prst posuši. Po cvetenju pustimo rastlino ne- kaj tednov počivati, takrat za- livamo le enkrat na teden. Po presajanju in obrezovanju pa jo začnemo spet bolj zalivati. Rastlino po cvetenju največ- krat zavržemo. Če pa imamo radi izzive, jo lahko poskuša- mo obdržati do naslednjega cvetenja. Zato vam zaupam nekaj koristnih nasvetov: - spomladi oz. po cvetenju po- režemo končne poganjke in jo sredi poletja presadimo. Nada- ljujemo z zalivanjem in rastlina začne potem spet pospešeno ra- sti. Pri tem je pomembno redno gnojenje s tekočimi gnojili, ki jih dodajamo vodi za zalivanje. Po- leg tega moramo odstraniti neka- tere poganjke - pustimo le štiri ali pet močnih novih stebel. - konec septembra moramo biti pozorni na svetlobo, saj mora biti rastlina v popolni temi štirinajst ur vsak dan in sicer osem tednov. Nato zah- teva rastlina običajno nego. Tako bo božična zvezda cve- tela za božične praznike, ven- dar bo večja kot takrat, ko smo jo kupih. Opozorila bi vas še na teža- ve, s katerimi se srečujemo pri vzgoji božične zvezde. Vzrok odpadanja socvetij in rumene- nja listnih robov je največkrat suh zrak, prevroč in pretemen prostor. Prav tako rastlina ne prenese vročega ali mrzlega prepiha, zato jo postavimo na zavarovano mesto. Vzroki od- padanja hstov so prepogosto zalivanje, premalo vode, pre- nizka temperatura in drugo. Večje rastUne z več poganjki naj bodo samostojno v loncu. Majhne rastUne z enim steblom pa so lepe v nasadu z drugimi zelenimi sobnimi rastlinami. KATJA ZUPANC, univ. dipl. ing. Vrtnarstvo Celje Praznične začimbe V prihodnjih dneh lahko spečete različne vrste peciva ali pa pripravite vroče pijače z dodatkom začimb, ki bodo vaš dom napolnile s prijetni- mi aromami in vas popeljale v predpraznično vzdušje. Koriander: liste uporablja- jo kot zelišče, semena pa kot začimbo. Listi in semena ima- jo drugačen okus. Semena ko- riandra so v mnogih začim- bnih mešanicah. Koriander je v trgovinah na voljo v celi ali mleti obliki. Ima sladkobno aromo. Pogosto ga dodajajo tudi sadnim kompotom. Janež: v uporabi je v cel ah v mleti obliki. Ima sladko- pikantno aromo. Je zelo in- tenziven, zato ga uporabljamo v zelo majhnih količinah. Po- sebno pri piškotih je potrebno biti varčen. Ingver: je začimba, ki pri- haja iz tropov. Ima močno sladek okus, zatorej tudi zanj velja varčno dodajanje. Upo- rablja se kandiran ali sušen. Je tipična začimba medenjakov. Muškatni orešček: okus ima pikanten in nekoliko gre- nak. Je seme muškatovca. Plod je podoben marelici, ko dozori, poči. Najboljšo aro- mo doseže, če ga sveže nariba- mo. V trgovinah pa je na voljo tudi mleti. Lahko ga dodaja- mo tudi mesu. Cimet: v trgovine prihaja v obliki skorje, paličic ali mle- ti. V naravi je to skorja drevesa cimetovca. Ima pikantno- sladkoben okus in je nepo- grešljiv pri peki prazničnega peciva. Uporabljajo ga tudi za dišavljenje riževih jedi, rib, piščancev in gnjati. Vanilija: je strok plezalke iz družine orhidej. Pravijo ji tudi kraljica začimb. Uporab- ljajo jo za dišavljenje drobne- ga peciva, sladkih omak, peci- va, čokolade, pudingov in sla- doledov. Kardamom: je strok posu- šene rastline iz družine ingver- jevk. Ima močno pikanten okus. Z njim dišavijo božične kruhe in piškote. To jim daje njihov značilen okus. V Indiji ga uporabljajo kot nepogreš- ljivo začimbo riževih jedi. Piment: jagode so posušeni plodovi zimzelenega drevesa. Prihaja iz Zahodne Indije. Je zelo mnogovrstna začimba; močna kot poper in ima okus cimeta in muškatnega oreščka. Uporabljajo ga za peko, pri vlaganju in v pikantnih jedeh. ........ ..........NINA:.3TJERGAR MOJAPOKOJNINA Odgovori o upokojevanju Nov zakon o pokojnin- skem in invalidskem zava- rovanju, ki velja od 1. ja- nuarja 2000, je prinesel v slovenski pokojninski si- stem veliko sprememb. Če- prav se bodo določila zako- na uveljavljala postopoma v naslednjih desetih letih, marsikoga že sedaj zanima, kdaj se bo lahko upokojil. Na vaša vprašanja zato od- govarja Peter Šalej, vodja oddelka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri celjski enoti ZPIZ. Rojena sem 3. 12. 1953. Imam 32 let delovne dobe, od tega dve leti in devet mesecev benificirane dobe. Prvega aprila 1996 je šlo podjetje v stečaj, od takrat dalje sem na zavodu za zaposlovanje. Zaposlila sem se, ko sem bila stara 17 let in imam enega otroka. Plačujem si delovno dobo. Kdaj se bom lahko upokojila? Ob dejstvu, da ste ves čas po prenehanju delovnega raz- merja (po stečaju) prijavljeni na zavodu za zaposlovanje kot iskalka zaposlitve, se lahko upokojite po določbah Zako- na o pokojninskem in invalid- skem zavarovanju, ki je veljal do 31. 12. 1999. Predvidevam, da ste trenutno zavarovani kot iskalka zaposlitve po 34. čle- nu veljavnega zakona in vam svetujem, da ostanete v zava- rovanju na tej podlagi vsaj do takrat, ko boste lahko izkazo- vali 35 let pokojninske dobe, kajti le tako se boste najhitreje upokojili, in sicer 3. 3. 2003. Vaša zahtevana starost za upokojitev je 53 let, ki se vam zniža za celotno obdobje dobe s povečanjem (oziroma beni- ficirane dobe). Ni pa v vašem primeru mogoče zniževati sta- rostne meje iz naslova otrok ter zaposlitve pred 18. letom starosti, ker to opredeljujejo določbe novega zakona, ki je za vašo čim hitrejšo upokoji- tev manj ugoden. IŠČEMO DOM Več informacij o živalih v zavetišču Zonzani dobite na tel: 7490600 in na spletni strani: http://come.to/zonzani. Zavrženo psičko mešanko so našli med mlekarno v Arji vasi in avtocesto. Št. 50.-14. december 2000 NOVI TEDNIK 37 Paštetke, testenice in galantini Že razmišljate o praznič- nem jedilniku? Za spremem- bo lahko za predjed pripravi- te nekaj nevsakdanjega, ne- itaj posebnega. Enostavno pečenko iz mletega mesa ali okusen, pikanten nadev ovi- jete s privlačnim ovojem, te- stom za paštetke, hrustlja- vim listnatim testom ali z dobro začinjenim aspikom. Gostje bodo presenečeni in zadovoljni. Enostavna paštetka v skledi (terina) Potrebujemo: 500 g dvakrat zmlete svinjine, 4 jajca, 2 žlici drobtin, 1 žlico zmletega čr- nega popra, sol, zdrobljen ti- mijan, 200 g krvavice, 200 g jetrnice. Aspik:\/8 1 ribezo- fega soka, 6 žlic worcestrske omake, 4 žlice sojine omake, 5 listov želatine. Priprava: zmleto meso zme- šamo z jajci in drobtinami ter ačinimo s soljo, poprom in imijanom. Polovico mešanice nadevamo v glinast pekač. Olu- pimo jetrnice in krvavice in jih naložimo na nadev. Prekrije- mo z drugo polovico mesne nešanice in pečemo 50 minut /pečici pri 175 stopinj C. Ribezov sok zmešamo z wor- :estrsko in sojino omako, do- lamo raztopljeno želatino, )remešamo, nato prelijemo po ihlajeni pašteti ter okrasimo z ajcem, narezanim korenč- (om, drobnjakom in zelišči. Telečja paštelka Potrebujemo: 500 g svinj- skih ali govejih jeter, 250 g nemastne teletine, 250 g mast- ne slanine, 4 jajca, 2 čebuli, 1 žhco sesekljanega peteršilja, 1 žličko mešanih začimb, 3 zdrobljene brinove jagode, zdrobljen majaron, 1 žličko soli, poper. Aspik iz vinjaka: 1 skodelico mesne juhe, 1 ko- zarček vinjaka (2 del), 5 listov želatine. Za okras: kandirane češnje, lovorove liste, brinove jagode. Priprava: jetra, telečje me- so in slanino vsaj dvakrat zme- Ijemo v mesoreznici. Dodamo jajca, nasekljano čebulo, pe- teršilj in začimbe. Dobro pre- mešamo in po okusu solimo in popramo. Mešanico nade- vamo v model za paštete, mo- del postavimo v pekač, napol- njen 1 cm visoko z vodo in pečemo v pečici približno 1 uro pri 175 stopinj C. Pečeno paštetko ohladimo. Juho zmešamo z vinskim žga,- njem in raztopljeno želatino. Želatinsko tekočino prelijemo po ohlajeni paštetki, jo okrasi- mo s kandiranimi češnjami, lo- vorovimi listi in brinovimi ja- godami, nato pa postavimo v hladilnik, da se aspik strdi. Paštetka s kokošjim ragujem Potrebujemo: 1 zavitek za- mrznjenega listnatega testa (500 g), 1 do 2 jajci, alu folijo. Nadev: 1/2 kokoši, 1 šopek Piše: MAJDA KLANŠEK jušne zelenjave, 40 g masla, 30 g moke, 250 g na maslu dušenih šampinjonov, 1 žlico sesekljanih dišavnih zelišč, 1 žličko hmoninega soka, 1 žh- ca kisle smetane, 2 rumenja- ka, sol, poper, worcestrsko omako. Priprava: listnato testo od- tajamo. Polovico ga razvalja- mo v okroglo ploščo s preme- rom 35 cm, to izrežemo in položimo na pekač, obložen s papirjem za peko. Testo ne- kajkrat prebodemo z vilica- mi. Na osnovo iz testa položimo polkroglo iz aluminijeve foli- je. Prek nje položimo ploščo iz listnatega testa, ki je večja od polkrogle kupole. Spodnji rob premažemo z beljakom in pritisnemo, da se prilepi. Okraske iz ostankov testa po- mažemo z beljakom in prile- pimo na kroglo. Vse skupaj premažemo z rumenjakom in pečemo v pečici 20-30 minut pri 220 stopinjah C. Ohladi- mo, odrežemo pokrov odstra- nimo folijo. Kokoš in jušno zelenjavo kuhamo v litru vode približno eno uro, nato jo ohladimo in izluščimo meso. Na maščobi svetlo prepražimo moko, jo zalijemo s 1/2 1 precejene ju- he, dodamo šampinjone, di- šavna zelišča, rumenjak, li- monin sok, smetano in meso ter pikantno začinimo s soljo, poprom in worcestersko oma- ko. Ohišje paštete ponovno segrejemo, nadevamo vanj kokošji ragu in pokrijemo. Na zdravje - s koliko kozarčki? Ko boste v bližnjih praz- ničnih dneh bolj pogosto kot običajno segli po kozarčku, se boste morda vprašali, kakšna je vsebnost maliga- nov v določenih vrstah alko- hola in kako le-ta vpliva na organizem. Uživanje alko- hola pogosto škoduje zdrav- ju in vitalnosti, zlasti če po- sameznik pri pitju nima pra- ve mere. In kje je tista meja, do katere sme človek, ki mu sem ter tja prija maliganska kapljica? To vprašanje pacienti pogo- sto zastavljajo svojim zdravni- kom - v času po sprejetju no- vega prometnega zakona pa je zadeva v zvezi s tovrstnimi informacijami še veliko bolj aktualna. Večina zdravnikov je pogosto v zadregi, kako naj odgovori na vprašanje pacien- ta, ki želi vedeti, kakšno koli- čino določene pijače sme po- piti oziroma, kaj kozarec vi- na, piva ali šilce žganja pome- ni za organizem in kako se konkretno (numerično) odra- ža pri merjenju vsebnosti al- kohola v telesu. V pomoč pri formulaciji konkretnega, strokovno utemeljenega od- govora na tovrstna vprašanja vam ponujamo pregledno les- tvico alkoholnih pijač in nji- hovih vrednosti v številkah, ki jih je objavila švicarska orga- nizacija anonimnih alkoholi- kov: • UTRIPSCEUSKf TRŽNICE ^ Pred prazniki bolj pestro Na celjski tržnici bo v teh predprazničnih dneh čedalje bolj živahno. Obljubljajo, da bodo imeli tudi lepo izbiro raznih namiznih ikeban, ti- sti, ki vam bo zmanjkalo časa za peko slaščic, pa boste prav tako našli zase obilo dobrot. Tokrat smo na stojnicah poiskali ajdovo moko, ki je po 280 SIT za kilogram, pa ko- ruzni zdrob po 150 SIT ter proseno po 300 in ajdovo ka- šo, ki je po 400 tolarjev za kilogram - vse iz Babičevega mlina. Za kratek čas pred televizor- jem boste morda radi segli po bučnicah. Bučnice so po 70 do 80 tolarjev za merico (kozar- ček 1 del), malo večji zavitek bučnic ali golic stane 150 to- larjev. Za merico golic boste odšteli 80 tolarjev. Ponujajo tudi bučno olje iz Gornje Radgone - liter je po 580 tolarjev, čisto domače bučno olje pa je po 1.000 tolarjev. Za liter domačega ja- bolčnega kisa boste odšteli 250 tolarjev. Našli smo tudi mlince, zavi- tek stane 300 tolarjev in do- mače ocvirke - ti stanejo 700 tolarjev za kilogram. MOJCA MAROT 38 GLASBA NOVI TEDNIK Zadnja noč V soboto bo v Celju jubilejni 15. rave party Elektronski dogodki v celj- skih halah Golovec so z leti vztrajnega dela postali sre- diščno dogajanje med dvoran- skimi prireditvami v slovenski elektronski kulturi, hkrati pa so dosegli tudi mednarodni ugled. Garancija dobre zaba- ve, kvaliteten izbor domačih in tujih priljubljenih DJ-jev ter zabavnega, zanimivega, ce- lo erotičnega dodatnega pro- grama je iz leta v leto poveče- valo število obiskovalcev. Da- nes se približuje že petim tiso- čem, ki v Celje prihajajo iz cele Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije, pa tudi od drugje. Skozi redne, nekajmesečne dogodke je Mr. Space predstavil celotno paleto elektronskih zvr- sti, ki jih je pestro razporejal med eventi. Osnovnima techno in house plesišču je dodajal še drum'n'bass, jungle, trance, break beat, hip hop... Poleg pri- ljubljene redne domače ekipe didžejev (Umek, Kanzyani, Be- njamin, live act Dope Control, BioNet...) so različne glasbene zvrsti vedno zastopali še njihovi vrhunski predstavniki: Supa DJ Dimitry, Luke Slater, Mousse T, Claude Young, Space DJz, Adam Beyer, idr. V letošnjem letu je Mr.Space svoje prireditve nadgradil tudi z luksuzno dvorano L. Prostorna dvorana v dveh nadshopjih je obiskovalcem prijaznejša, kli- matizirana in higiensko ustrez- nejša, s svojo arhitekturno za- snovo pa sodi zagotovo med najbolj zanimive prostore za dvoranske prireditve elektron- ske glasbe v Evropi. Vsi ti dejavniki, spoj ambien- ta, elektronske glasbe, vizual- nih atraktivnosti ter profesio- nalna organizacija, pa lahko celjske dogodke postavijo ob bok najslavnejšim dvoranskim prireditvam v Evropi, kot so Mayday, Rave City, Time Warp, idr. The Last Night se bo dogajal na kar štirih plesiščih. Na naj- večjem bosta vrtela legendar- na angleška DJ-ja Dave Angel in Darren Priče, Avstrijca Fehpe in Christopher Just, domače barve pa bosta zastopala Va- lentino Kanzyani in Dope Con- trol. Slednja bosta godbo s pravkar objavljenega CD-ja »PeaceMaker«, ki ga bo prvih sto obiskovalcev prejelo brez- plačno, odropotala v živo. Na house plesišču bo glavni zvezd- nik Američan Ricbard F, iz Veli- ke Britanije bosta prišla Alan Russel in Miss Jools, iz sosednje Italije stari znanec Paolo Barba- to, manjkala pa seveda ne bosta domača Benjamin in Aleksij. Na t.i. chill-out: 2step&break'n'beat prostoru se boste lahko ohladili in spoči- li ob zvokih Elabjera in ekipe Sinkronics Group, X&Y room pa bo v znamenju newyorške- ga zvezdnika Afrika Islam, ki se bo predstavil z mešanico techno in hip-hop godbe. Info: www.spacevets.com. Od leve: Lovro Skorja, Valerija Skaza, Peter Jakopič in Drago Krajnc. Vsak svoje ima življenje Ansambel Vigred je ob 10- letnici igranja izdal v samo- založbi CD z naslovom »Vsak svoje ima življenje«. Na njem je dvanajst skladb. Melodije za skladbe so na- pisali Jože Burnik, Brane Klavžar, Mirko Polutnik, Fra- njo Maček, Drago Krajnc, Pe- ter Jagodic in Lovro Skorja ter tekste Franc Ankerst, Fanika Požek, Tone Gberšek, Vera Soline in Lovro Skorja. Vse so posneli v studiu Glasbeno ro- kodelstvo Ženko s tonskim mojstrom Danilom Ženkom. Izvajalci melodij so Drago Krajnc, Lovro Skorja, Peter Jagodic in Valerija Skaza, pri dveh melodijah pa sta poma- gala Franjo Maček in Matej Bouhan, sicer člana Alpskega kvinteta, ki je bil tudi gost na jubilejnem koncertu v Kultur- nem centru Laško. Sodelovali so še Strašna Jožeta (Jože Krajnc in Jože Robida) z ved- no všečnim in aktualnim hu- morjem ter mladi harmoni- kar, dobitnik zlate plakete na Zlati harmoniki Ljubečna 2000, Dejan Kušer iz Rečice pri Laškem. Ansambel Vigred je doslej nastopil na vseh devetih festi- valih na Vurberku (ob njem je to uspelo samo še velenjski skupini Dan in noč) ter v Šte- verjanu in Crkvenjaku, na Ptu- ju pa je kot kvintet osvojil zlatega Orfeja. Vsa leta je med najbolj priljubljenimi ansambli v programu Radia Celje, saj se v tekmovanjih uvršča v sam vrh. Vigredovci pa imajo tudi široko srce za nastope na raz- nih humanitarnih prireditvah. Ob jubileju so imeli polno dvo- rano poslušalcev, ki so lepo sprejeli njihove melodije. CD Vsak svoje ima življenje lahko ljubitelji glasbe an- sambla Vigred iz Laškega na- ročijo po telefonu 041-691-903 in 031-307-778. Virtuozi brez konkurence V Linhartovi dvorani Can- karjevega doma v Ljubljani že dolgo nismo v dobrih dveh urah slišali toliko is- krenega aplavza, kot ob ju- bilejnem koncertu ansamb- la Štajerskih 7. Vzrok je bil v izjemnem programu, ki so ga ob 15-letnici pripravili Štajerskih 7 s svojimi gosti. Štajerskih 7 so znova potr- dih, da so na svojem področju pravi mojstri, ki vsaj v sloven- skem glasbenem prostoru ni- majo resne konkurence. So odlični instrumentalisti in vo- kalisti z ogromno mero po- sluha, kako streči ljudem, da jim bo po odhodu iz dvorane lepo. To je skupina vrhunskih glasbenikov, ki obvladajo po- sel do potankosti. Skoraj vsi so tudi komponisti, večina jih piše tekste, vsi igrajo najmanj dva ali več instrumentov. Štajerskih 7 so na jubilejni koncert povabili same imenit- ne goste: Toti big band iz Mari- bora z dirigentom Marjanom Golobom ter dve izvrstni pevki Dado Kladnik in Ireno Vrčkov- nik. Vsebina koncerta je bila izdelana do potankosti. Slišali smo veliko jubilantovih uspe- šnic ter nekaj novih melodij. Skoraj v celoti bodo Štajer- skih 7 ponovili koncert v Av- senikovem abonmaju polk in valčkov v Kuhurnem centru Laško v četrtek, 21. decem- bra, ob 19.30 uri. V šestih abo- nentskih sezonah bo to nji- hov že tretji nastop z božično - novoletnim programom. TONE VRABL Direktor ZKP RTV Ljubljana Ivo Umek (levo) izroča priznanja jubilantom Štajerskih 7: Samu Pokornu (vodja), Branimiru Klevžetu, Juniju Zavcu, Avgustu Skazi, Rudiju Šantlu, Robertu Smolnikarju in Borisu Pokornu. vas danes, 14. decembra, ob 21. uri, vabi na adventni koncert skupine Blues etcete- ra, ki bo hkrati tudi zadnji letošnji dogodek v živo. EKSPRES EKSPRES • Na vrhu angleške lestvice najbolje prodajanih albumov že četrti teden vztraja zbirka 27 No.l uspešnic skupine The Beatles. Mesto pod njimi je tako kot prejšnji teden v lasti boy-benda VVestlife in njiho- vega drugega albuma »Coast To Coast«, tretji pa so škotski pop-rockerji Texas z izborom svoji najboljših skladb. V ZDA so se na vrh takoj po izidu zavihteli Backstreet Boys z al- bumom »Black & Blue«, na drugo mesto so padh The Beatles, tretji pa je country zvezdnik Tim McGraw z zbir- ko uspešnic »Greatest Hits«. V Nemčiji tako kot v Angliji naj- višjo pozicijo zavzemajo The Beatles, drugi so Backstreet Boys tretji pa rapperji Wu Tang Član s svojim najnovej- šim izdelkom »The W<<. • 16-letna rdečelaska Siob- han, 15-letna črnka Mutya in 15-letna azijatka Keisha bodo po napovedih poznavalcev naslednice vse manj popular- nih Spice Girls. Sugarbabes so pred nedavnim navdušile s simpatično popevko »Over- load«, te dni pa se je na trgo- vinskih pohcah znašel tudi njihov prvi album »One Toucb«. • Westlife so po izteku po- godbe odpustili menagerja Ronana Keatinga, šefa irske skupine Boyzone, ki jih je po- peljal do statusa megazvezd- nikov in lastnikov kar sedmih zaporednih No.l uspešnic. • Z zbirke največjih uspešnic škotske skupine Texas bo te dni izšel nov single. Po hitu »In Deman« se bo tokrat na tem formatu znašla skladba »Inner Smile«, za katero so Texas pod taktirko režiserja Vaughana Arnella posneli vi- deospot. V njem bomo že pri- hodnji teden videli pevko Sharleen Spiteri, našemljeno v kar 50 tisoč dolarjev vredno masko in kostum Elvisa Pre- sleya. • Izšel je album »Renegades« s priredbami ročk in hip-hop klasik, ki so ga še pred odho- dom pevca Zacka de la Roche posneli Rage Against The Machine. • Smashing Pumpkins so prejšnjo soboto v rojstnem Chicagu v majhnem klubu, kjer so pred dvanajstimi leti prvič nastopili, odigrali svoj zadnji koncert. • V Južni Kaliforniji je s svoje jahte padel in v valovih za vedno izginil Scott Smith, 45- letni basist v osemdesetih ze- lo popularne pop-metal za- sedbe Loverboy. • VHl, televizijski glasbeni program, ki je za razliko od MTV-ja namenjen nekoliko starejši in zahtevnejši publi- ki, je prejšnji teden podelil nagrade My VHl Music Avvards. Rockerji Creed so zmagali v štirih kategorijah, country zvezdnica Faith Hill je slavila trikrat, veterani Red Hot Chili Peppers, San- tana in Metallica pa po dva- krat. • V Las Vegasu pa so podelih prestižne glasbene nagrade vodilnega ameriškega glasbe- nega časopisa Billboard. Naj- več nagrad, kar šest, je do- mov odnesel R&B zvezdnik Sisque, po štiri nagrade pa so prejele Destiny's Child, Dixie Chicks in Faith Hill. • Alter ročk kraljica Juliang Hatfield je ponovno zbralg svoj bend Blake Babies in po. snela skladbe za album »Go(j Bless The Blake Babies«, bo izšel februarja prihodnje leto. • Edini letošnji Madonnin koncert na stari celini in prvi po sedmih letih v Veliki Brita- niji si je preko Interneta ogle- dalo rekordnih devet milijo- nov ljudi. Na komaj polur- nem nastopu v londonski dvorani Brixton Academy je Madonna pred 3 tisoč povab- ljenci, ki so jih ogrevali Ric- hard Ashcroft, Sharleen Spite- ri in Liam Howlett iz skupine Prodigy, zapela le šest skladb, • Jeff Lynne je po petnajstih letih spet formiral konec se- demdesetih in na začetku osemdesetih vodilno simfo- rock skupino Electric Light Orchestra. Gospodje so že posneli večino materiala za album »Zoom«, ki bo na trgo- vinskih policah od aprila na- prej. • V nedeljo je bil v Videospot nicah premierno prikazan vi deo za drugi single »Dan« z odličnega debitantskega LP izdelka »Danes za zmeraj« nekdanjega pevca skupine Six Pack Mitje, ki ga večina Slovencev pozna predvsem kot ljubosumnega soproga z vrtnico v zobeh v reklami Si- mobil. • Jan Plestenjak, Rok'n'band, Sound Attack, Ritem planet, Anika Horvat, Kingston in Da- mian so skriti za imenom Pri- jatelji posneli praznično pe- sem »Glej, kako sneži«. • Pri založbi Nika je izšel že nekaj časa napovedovani no- vi album Marte Zore. LP »- Nekje, kjer se je ustavil čas« prinaša enajst skladb - med njimi tudi nekaj bolj živahnih - Marta pa trenutno največ stavi na balado »Ljubezen«, ki je sicer priredba znane ku- banske skladbe »Jolanda«. • Po uspešni predstavitvi na letošnjih Melodijah morja in sonca s skladbo »Odkar si odšla« in nastopu na nedav- nem Hit festivalu s pesmijo »Po pisku...« se je Matjaž Je- len, nekdanji pevec skupine Šank ročk, zaprl v studio Me Millan v Ankaranu, kjer sku- paj z Mariom Legovičem pri- pravlja skladbe za prvi samo- stojni album, ki naj bi izšel še pred pomladjo. • Dvanajst let po nastanku in dobri dve leti po izidu LP pr- venca »Tat zmikavt« se z no- vim izdelkom na domačo glasbeno sceno vrača Sunny Orchestra. Edini pravi slo- venski reggae bend je na al; bum »V hribe na Karibe«, ki ga je založila Corona, odtisni! devet skladb. • Pod okriljem omenjene za ložbe pa bo kmalu izšel tudi nov album ročk zasedbe Big Bibls Brothers. Ajdovska če tverica je kot predhodnico LP-ja objavila single s pesmij" »Stare igre«, za katerega sO pred kratkim posneli tudi vi- deospot. STANE ŠPEGEl Št. SO. -14. ilecemiier 2000 NOVI TEDNIK GLASBA 43 Drugačen film na celjskem platnu šest filmov, ki jih bomo v Celju gledali od 14. do 27. decembra, sodi v sekcijo Predpremier, ki je bila naj- bolj gledana sekcija na ljub- ljanskem filmskem festivalu Liffe. To pomeni, da bomo vse te filme - razen enega - lahko videli tudi v rednem programu, vendar šele od marca leta 2001 naprej; da- tumi predvajanja še niso za- nesljivo določeni. Vsi tisti, ki ste vsaj malo neučakani, ste torej vabljeni na ogled izbora v Malem Unionu. Dekle na mostu režiserja Patricea Leconteja, morda f najbolj znanega po filmu Ridi- cule (Smešno), je pripoved o Adele, ki ji neznani glas pre- preči, da bi skočila v Senno in se tam utopila. Glas pripada Gaborju, ki je metalec nožev in ki ji ponudi ne ravno naj- varnejše delo svoje asistent- ke. Med njima se počasi sple- te nenavadna ljubezenska zgodba. Film je bil večkrat nagrajen - nagrada Don Qui- jote in Cezar za najboljšega igralca Daniela Auteuila; po- leg njega pa igra še Vanessa Paradise. Plesalko v temi ste si neka- teri ogledali že na predpre- mieri nekaj sobot nazaj. Lars von Trier in Bjork pobirata nagrado za nagrado - od Can- nesa do evropske filmske na- grade. Zgodba o češki emi- grantki, ki varčuje denar za Operacijo, brez katere bo njen sin zagotovo oslepel, bo su- vereno zaigrala na najbolj tra- gične strune violin vašega sr- ca; Trier to zna, verjemite. Mnogo bolj gledljivo od Idio- tov, čeprav manj premočrtno od Loma valov; film, ki pusti vtis za sabo. Himalaja je film Erica Val- lija, francoskega režiserja, ki je mnogo časa preživel med prijatelji v Himalaji in ti so mu tudi pomagali napisati scena- rij ter se nazadnje znašli v vlogah filma - igrajo sami na- turščiki, kar filmu nikakor ni v škodo, le v korist. Zgodbo o karavani, ki je prebivalcem vasi tik pod nebesi edini vir preživetja, odlikujeta odlična glasba in fotografija, kar sta verjetno le dva od faktorjev, ki so prepričali ameriško film- sko akademijo, da je film no- minirala za oskarja. Hitra hrana, hitre ženske je tisti posebnež od šestih, ki bo na sporedu le tokrat in nikoli več. Amosa Kolleka smo lahko videli prav pred kratkim na TVS s Sue, v kate- rem je igrala glavno žensko vlogo ista eterična Anna Thomson, ki igra tudi v tem filmu. Je pravzaprav precej optimističen, skorajda preidi- ličen, čeprav mestoma tudi bizaren presek hitrih ali poča- snih ljubezenskih ali samot- nih zgodb velemesta, v kate- rih so najbolj opazni »hitri« mladi par (Anna in Jamie Har- ris) ter en »počasni« stari par, Louise Lasser ter Robert Mo- dica. Drugače, malce simbo- lično povedano: film brez ob- sojanja in z veliko mero razu- mevanja kaže razlike in po- dobnosti med mikrovalno prepečenim McDonaldsovim hamburgerjem ter klasičnim zrezkom v omaki. Zaradi tega je dobil nagrado ekumenske žirije v Cannesu. Poslednja dva filma iz iz- bora. Hotel milijon dolarjev Wima Wendersa in Gospo- dično Julijo Mikea Figgisa - filma, ki igrata od naslednjega četrtka naprej - bomo malo podrobneje predstavili v na- slednji številki časopisa. PETER ZUPANC SKRITA kamera! • Kaj imata skupnega Janez Čadež in Aleks Štakul? Veli- ko, vedo povedati sejalci čenč po RTV-jevskih hodnikih. Oba se navdušujeta nad kole- sarjenjem: Čadež s pritiska- njem pedal na kolesu in na podrejene v službi, Štakul pa kot kolesarski funkcionar, ki ima vsaj toliko ambicij kot Čadež in je prepričan, da bi lahko bil tudi on uspešen di- rektor. V tekmo za direktorja RTV se bosta spustila spom- ladi. Čadežu bi bil, če bi mu uspelo, to že tretji mandat. Gospodarski komentator Aleks Štakul pa je v karieri najvišje segel do odgovorne- ga urednika in predsednika delavskega sveta, kot še pomnijo tovariši na RTV-ju. UrošLipušček • Po kadrovskih čistkah, ki sta jih z odstranitvijo nekate- rih nevšečnih novinarjev in voditeljev v informativnem programu uprizorila Uroš Li- pušček in Jure Pengov, pre- ganjavica na RTV ne pušča. Ljerka Bizilj, ki so ji zaradi izleta v politiko prepovedali opravljati novinarsko delo na Televiziji in jo vtaknili v ka- drovsko službo, se bo morala odreči novinarskemu delu, s katerim se sicer honorarno ukvarja na radijski postaji RGL. Red mora biti, so prepri- čani varuhi javne morale in novinarskega RTV-jevskega kodeksa. • Pronicljivi in za vsako ceno duhoviti športni komentator Igor E. Bergant tudi po treh zaporednih slalomskih zma- gah hrvaške smučarke Janice Kostelič nad njeno izjemnost- jo in superiornostjo v primer- javi s slovenskimi zvezdnica- mi ne kaže nobenega navdu- šenja, ampak še naprej duho- viči o vsem, kar je povezano z njo. Kot obliž na ranjen slo- venski ponos pa bi slovenski smučarski naciji vsaj lahko povedal, da je Janica kot majhna deklica na smuči sto- pila v Celju, kjer je bil njen oče svoje čase rokometni trener in da jo je prvih smučarskih korakov naučil prav dolgolet- ni celjski smučarski strokov- njak Cene Jovan, ki je to se- zono postal tudi prvi trener hrvaške reprezentance. • Čeprav se Jonas že nekaj časa ne pojavlja na ekranih, je z vodenjem kviza Lepo je biti milijonar na POP TV očitno naredil .na gledalce močan vtis. Na lestvici popularnih obrazov malega ekrana, ki jo Mano Galunič na osnovi glasovnic priprav- ljajo v osrednji časopisni hiši, suvereno zaseda prvo mesto. Miša Molk, urednica razve- drilnega programa na TVS, pa je prepričana, da je njen varo- vanec Mario Galunič še na- prej slovenski macho št. 1. Ne moti je niti to, da je popular- nejši od njega postal celo zloglasni TV poprovec Boris Kobal. • Lastnik, glavni in odgovorni velenjske VTV Rajko Džordje- vič te dni zanje rezultate svoje vztrajnosti. Uspelo mu je, da je program, ki ga pripravljajo pod njegovo taktirko v lokalnem studiu v Velenju preživel polnih 10 let. Na obujanje spominov ob jubileju je povabil tudi neka- tere televizijce, ki so sodelovali pri rojstvu programa. Med nji- mi Saško Einsiedler, ki je ta- krat kot napovedovalka sedela v studiu, in Janka Šopra, ki je pri prvi oddaji sedel v ozadju in jo usmerjal iz režije. Oba imata za sabo bogato televizijsko ka- riero, ki pa je trenutno v miro- vanju. Janko Sopar KINO Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spre- membe programa. Union: od 14. do 20. 12. ob 16.30 in 18.30 risani film Dino- zaver, ob 20.30 pa romantič- na komedija Dobre mrhe. Mali Union: 14. in 15.12. ob 18. in 20. uri francoski film Dekle na mostu, 16. in 17 12. ob 1730 in 20. uri dansko- francosko-švedski film Ple- salka v temi, 18. in 19. 12. ob 18. in 20. uri francosko-nepal- sko-švicarsko-britanski film Himalaja, 20. 12. ob 18. in 20. uri pa ameriško-italijansko- francoski film Hitra hrana, hitre ženske. Metropol: od 14. do 20. 12. ob 17 uri družinski film Grinch (16. in 17 12. tudi ob 15. uri), ob 19. in 21. uri pa akcijski film Charliejevi an- gelčki (15. in 16. 12. tudi ob 23. uri), 16. 12. ob 10. uri v matineji Dinozaver. Kino Žalec: 15. in 16. 12. ob 20. uri ameriški triler Vroča linija, 16. ob 20. in 17 12. ob 18. uri ameriški film Možje X. Kino Dobrna: 16. ob 19. in 17 12. ob 17 uri ameriški triler Mož brez telesa. Gremo v kino! Pravilni odgovor na vprašanje prejšnjega tedna: Anthony Hopkins je bil z oskarjem nagrajen za vlogo v filmu Ko jagenjčki obmolknejo. Nagrajenci so: Friderik Hribernik, Voš- njakova 5, Celje, Jolanda Škorjanc, Ul. Cvetke Jerin 10, 3220 Štore in Tomislav Šarlah, Pod gabri 31, Celje. Prejeli bodo vstopnico za ogled filma Celjskih kinematografov. Nagradno vprašanje: Lucy Liu, ki igra v Charliejevih angelč- kih, gledamo tudi na TV v eni od nadaljevank. V kateri? Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 18. decembra. Izžrebali bomo tri dobit- nike vstopnice za ogled filma. VRTIUAK POLK IN VALČKOV 20 VROČIH RC I št. 50." 14. žJecember 2000 44 ZA AVTOMOBILISTE NOVI TEDNIK Renault prenovil tvringa Leta 1993 je francoski Re- nault prvič postavil na trg twinga. Najmanjši avtomo- bil te tovarne se je odlikoval z zelo zanimivo in izvirno obliko, številnimi karoserij- skimi posebnostmi, pred- vsem pa s skoraj izjemno notranjo prostornostjo. Avto je šel ves ta čas dobro v promet, kar sicer ne velja za slovenski trg, kajti pri nas je postal mali renault popula- ren nekaj kasneje - ko so nekoliko znižali ceno. Sedaj je tovarna avto nekoli- ko prenovila, predvsem pa je dobil še en motor, kajti vse doslej so ga prodajali v skladu z geslom - en avtomobil, en motor in ena oprema. Prenov- ljeni tvvingo se od sedanje iz- vedenke razlikuje po novih žarometih z gladkim steklom, nova so kolesa, ki so od sedaj 14-palčna (prej 13-palčna), poleg tega je avto naprodaj v več barvah (skupaj devet). Tudi notranjost je nekoliko drugačna kot prej, le da je treba še več poznavanja za določitev vseh sprememb. Tako so nova nekatera stikala, avto je dobil dve držali za pločevinke, iz- boljšan je servoojačevalnik vo- lana, nove so tudi zavore, ki so hkrati učinkovitejše. Nekaj spreipepib so opravili tudi na podvozju, kar je pripomoglo k še boljši legi na cesti ipd. Nov je tudi motor, ki ima tako kot sedanji (ta še ostaja v ponudbi) enako gibno pro- stornino (1149 kubičnih cen- timetrov), vendar opremljen s po štirimi ventili na valj in večjo močjo (75 KM pri 5500 vrtljajih v minuti). S tem motorjem je prenovljeni tvvingo nekoliko hitrejši kot prej (168 km/h, 11,7 sekun- de do 100 km/h), za povrh pa je poraba goriva manjša kot prej. Novomeški Revoz naj bi do konca tega leta prodal kakšnih 40 prenovljenih tvvingo v; ma- loprodajna cena je 1,79 mili- jona tolarjev v osnovni izve- denki. Prenovljeni renault twingo. Cenejši fiati, lancie in alfe Ob skromni prodaji novih av- tomobilov slovenski trgovci po- nujajo vse več popustov. Tako je Avto Triglav, uradni predstav- nik korporacije Fiat, za 300 tisoč tolarjev znižal ceno brave in brava bodisi z 1,2 aH 1,6- litrskim motorjem. Marea in marea vveekend sta po novem cenejša za 250 tisoč tolarjev, medtem ko je fiat uno cenejši za več kot 50 tisoč tolarjev. Za pribUžno 200 tisoč tolarjev ce- nejša je lancia y, medtem ko sta se alti 145 in 146 počenih za 500 in 300 tisoč tolarjev; cenej- ša je tudi alfa romeo 156, in sicer za 300 tisoč tolarjev. Na sliki: alfa romeo 146. Z avtodomom na zimski dopust AMZS je pripravila zani- mivo novost, ki je bodo ve- činoma veseli smučarji, pa tudi vsi tisti, ki si želijo udobnega potovanja. Tako bodo začeli izposojati avto- dome, ki imajo plinsko ogrevanje in vso drugo opremo, potrebno za kam- piranje ob smučiščih. Omeniti je treba, da imajo zlasti v Avstriji in Italiji kar precej urejenih prostorov oziroma kampov za avtodo- me (sušilnice za obleko in čevlje recimo). Avtodomi so seveda dobra priložnost predvsem za tiste, ki hočejo svoj zimski dopust na smu- čeh preživeti v različnih sre- diščih in so tako zelo mobil- ni. Za dan najema avtodoma s prostorom od štiri do šest ljudi hočejo pri AMZS od 14.900 do 20.500 tolarjev. November je bil zelo skromen Znano je, da novi avtomo- bili v zadnjih mesecih ne gredo dobro v promet, toda letošnji november je bil za večino še slabši, kot so dom- nevali. Tako so v enajstem letošnjem mesecu prodali 3902 novih avtomobilov, kar je bilo za 15,8 odstotka manj kot novembra lani. Skupaj se je letos za nove avtomobile odločilo 59.446 kupcev, to pa je za dvajset odstotkov manj kot v ena- kem lanskem obdobju. Vse kaže, da si bo letos nove avtomobile omislilo nekako 64 tisoč Slovencev. Novembra je največ prodal Renault (668), pri čemer je bil ta dose- žek kar za 39 odstotkov skromnejši od lanskega. Po- dobno je bilo pri Volksvvagnu (515, minus 37 odstotkov), medtem ko je Peugeot svoj položaj izboljšal. Prodal je 355 avtorhobilov, kar pa je bilo za 26 odstotkov več kot lani v tem času. Med tistimi, ki so novembra zabeležiti plu- se, so bili še Seat (za 70 od- stotkov več), pa Opel (za 49 odstotkov več), Ford (plus 67 odstotkov) itd. Lestvica najbolje prodajanih vozil se ob tem ne spreminja. Novembra je bil v ospredju renault clio (273 avtomobi- lov), tesno za petami mu je bil tokrat peugeot 206 (258 vo- zil), medtem ko je tretje mesto nekako rezervirano za VW golf (232). Prodaja v posameznih razredih kaže, da Slovenci ku- pujejo tisto, kar zmorejo in ne ono, kar potrebujejo. Tako je bilo novembra v nižjem sred- njem razredu prodanih 32 od- stotkov avtomobilov, v nižjem pa 31,6 odstotka, medtem ko je bila prodaja v srednjem razre- du 12,6-odstotna. Razmeroma dobra je bila prodaja enopro- storskih vozil (8,5 odstotka), medtem ko si je terenska vozi- la omislilo štiri odstotke slo- venskih kupcev. Št. 50. -14. december 2000 NOVI TEDNIK ZA AVTOMOBILISTE 45 Honda civic sedme generacije Leta 1972 je japonska Hon- da prvič postavila na cesto svoj novi avtomobil po imenu ci- vic. Sedaj prihaja na trge sed- ma generacija; doslej je tovar- na naredila dobrih deset mili- jonov civicov. Tudi nova generacija bo na voljo v nekaj karoserijskih izve- denkah. Za začetek ponujajo petvratno varianto, ki bo na slo- venski trg prišla aprila ali morda malenkost prej. Vse izvedenke (še dvovratni kupe, pa štirivrat- na limuzina in trivratna kombi- limuzina) bodo imele enako os- novo, vendar bo medosna razda- lja pri kupeju in limuzini za 60 milimetrov krajša (pri petvratni varianti meri 2680 milimetrov). Honda civic s petimi vrati se navzven kaže z dokaj umirjeni- mi karoserijskimi potezami in relativno skromno dolžino (4285 milimetrov); ta je nekaj krajša kot prej, je pa zato narasla medosna razdalja. Notranjost novega civica je zanimiva tudi zaradi tega, ker je ob vs^m dru- gem ročica menjalnika nameš- čena na sredini armature - kot recimo pri nekaterih enopro- storskih avtomobilih. Prtljažnik je ob dokaj skromni dolžini prav tako skromen (v osnovni postavitvi, se pravi, če zadnji sedeži niso zloženi, je na voljo 370 litrov prtijažnega prostora). Motorja bosta dva, in sicer 1,4-litrski štirivaljnik s 90 KM pri 5600 vrtljajih v minuti (največja hi- trost z ročnim menjalnikom bo 176 km/h, pospešek pa 11,8 sekunde). Zmogljivejši bo 1,6- litrski agregat, ki bo ponujal 110 KM pri 5600 vrtljajih v minuti (187 km/h, 10,2 sekunde do 100 km/h). Menjalnika bosta dva (ročni petstopenjski in 4- stopenjski avtomatski), opre- me pa tii (S, LS in ES), pri čemer naj bi bil avto serijsko opremljen z električnim servo volanom, dvema zračnima var- nostnima blazinama, protiblo- kimim zavornim sistemom ABS, kolutnimi prednjimi za- vorami ipd. Kot že rečeno, petvratna različica nove honde civic bo k nam pripeljala aprila, ma- lenkost pred slovenskim av- tomobilskim salonom. Do te- daj pa se bo moral uradni uvoznik tudi precej potruditi za kolikor toliko konkurenč- no ceno. Molocikii na pregled če so tako imenovani izredni pregledi avtomobilov nekaj skoraj povsem običajnega, je pri motociklih to bolj redko. Pa se vendar zgodi. Tako japonski Suzuki, ki je pomemben izdelovalec motociklov, kliče na pregled motocikle GSX 1300 R hayabusa, in sicer zaradi zamenjave napenjalnika verige, ki žene odmične gredi. Pri BMW bodo pregledali motocikle R 1100 S z visokim krmilom, saj je v nekaterih primerih njegova pričvrstitev nekoliko vprašljiva. Pri Triumphu bodo pregleda- li motocikle sprint ST, sprint RS in tiger, pri čemer naj bi zamenjali ventil za dovod goriva. Honda civic s petimi vrati. M3: po kupeju tudi kabriolet Nemški BMW zanje zadovoljivo veliko uspeha s svojo še vedno dokaj novo serijo 3. Posebne pozornosti je vredna najmočnejša izvedenka, označena s črko M, za katero tudi pravijo, da je najhitrejša črka na zemeljski obli. Najprej je bil na ogled kupe v tej varianti, sedaj pa bavarska avtomobilska tovarna ponuja tudi kabrioletsko izvedenko. Ta je opremljena z znanim motorjem, se pravi šestvaljnikom, ki zmore 343 konjskih moči. Vsi drugo podatki o tem kabrioletu, ki ponuja dovolj prostora štirim potnikom, so bolj ali manj i znani: najvišja hitrost je elektronsko omejena na 250 km/h, medtem ko je pospešek do 100; km/h 5,5 sekunde. Kot kaže sedaj, bo novi M3 kabriolet vsaj na nemškem trgu stal nekako 113" tisoč mark, pri nas pa morda nekaj več. Na sliki: novi BMW M3 kabriolet. SI. 50.-14. december 2000 46 FEUTON - INFORMACIJE NOVI TEDNIK Na vsem lepem pa je Francijev motor obrni- lo, čeprav je bila cesta tam povsem ravna. Oficirja je vrglo iz prikolice in ga pokopalo. Franci mu je takoj priskočil na pomoč in opazil, da ima desno roko zlomljeno. Nikoli ne bo pozabil njegovega obraza, ko je prišel k sebi, odprl futrolo in segel po pištoli: »Na, tu imaš, baraba rdeča!« Tisti trenutek je Franci zasukal brzostrelko na ramenih in v trenutku oberleutnantu poslal rafal, ki ga je za večno utišal. Kaj zdaj? Povedali smo že, da Franci že v kozjanski šoli ni bil ravno najbolj neumen. Še bolj se je izostril, ko je na ljudskem odru igral Švejkove dogodivš- čine in tudi v tej strašni situaciji se je spomnil besed režiserja IVIarinška, da se mora igralec povsem vživeti v vlogo, tako kot bi bilo res. Franci je sklenil, da bo sedaj čisto zares igral Švejka. Pustil je mrtvega oficirja, tako kot je obležal, pustil zundapp, opasač in brzostrelko ter jo peš mahnil v Chevanceau, do katerega je potoval dva dneva. Z bogatimi igralskimi izkušnjami in odlično uporabo obrazne mimike, je uspel prepričati poveljstvo divizije, kaj se mu je zgodilo. Sam sebi je že verjel, da so ju napadli francoski partizani, da je uspel pobegniti, nima pa pojma, kaj se je zgodilo z gospodom oberleutnafitom. Vlogo napadenega je dobro odigral. Leutnant Hafner, ki je nasledil komandanta, je Franci j evo junaštvo nagradil z desetimi dnevi zasluženega dopusta, pri čemer ni štel štiri dneve, kolikor je bilo potrebnih za vožnjo z vlakom do Dunaja, kamor se je Franci jadrno odpravil. Toda Švejkovi dnevi pri sestri so minih in ko se je vrnil, je bil položaj na fronti drugačen. Angloameričani so pritiskali z vseh strani in edini izhod je bil beg na sever. Leutnant Hafner je dobro poznal oskrbne postaje z bencinom in je divizijo hotel čimprej spraviti do Trierja v Nemčiji, kjer naj bi bilo še varno. Pomikali so se dva meseca. Nobenih spopa- dov, nobenih Američanov ali Angležev. Samo slišah so njihove tanke in topove ter se skrivali pred letalstvom, ki je neusmiljeno napadalo. V Trierju so se nastanili v neki tovarni, da bi si odpočili, a so morali izobesiti belo zastavo in samo čakati. Prišla je ameriška vojska in o groza - bili so sami črnci. Na smrt resen položaj je postal v trenutku zabaven, kadar so se črni vojaki nasmejali in pokazali belo zo- bovje. Zavezniki so divizijo obrnili nazaj v iVIarseil- le, kjer so jih popisah in razmestili po tem, od kod so. V taborišče s številko sedem so na primer prišli sami Slovenci: Moškonov Adolf, organist iz Rajhenburga, Štajnerjev Ivo, štu- dent iz Sevnice, Bantanova brata, oba študenta iz Trbovelj, nek Ašenperger iz Savinjske doline in drugi. Prišel je tudi Leutnant Hafner in na njihovo presenečenje pozdravil po slovensko: »Živijo, fantje! A gremo domov?« »Kaj ste Slovenec?« je vprašal Franci in ni mogel verjeti, da bi bil strumni, a prijazni nemški oficir, ki je pod vratom nosil križec »EK einz«, naše gore list. »Ja! Rad bi šel z vami, a žal ne morem!« »Od kod pa ste?« je bil spet radoveden Franci. »Čisto bhzu vas, iz Rajhenburga.« Potem jim je povedal, da je po pokhcu elektroinženir in tudi zakaj se je prostovoljno javil v SS. Njegov oče je bil namreč lesni manipulant in je nekoč našel »Verflegungs« bombo, kakršne so že kar na začetku vojne metali zavezniki, da so partizane oskrbovali s hrano in orožjem. Ker tega ni prijavil, so ga zaprli in spravili stanovat v Dachau, od koder ga je rešil sin, se pravi Leutnant Hafner, ki se je samo zato prijavil v SS. »Sedaj grem v Ameriko, kjer bom nadaljeval študij,« je še rekel in Franci ga ni videl nikoli več. Medtem, ko so čakali v zavezniškem taboriš- ču, se je Franciju uspelo po švejkovsko prebiti do ameriške kuhinje, od koder je lahko kak priboljšek poslal tudi v slovensko taborišče. Preko te kuhinje je srečal še druge kozjanske fante: Friškovičevega Dolfija, Klobasetovega Francija in Horvatičevega Poldeta ter Kostanjš- kovega Francija z Lesičnega. V taborišče sta prišli kraljeva in Titova komisija. Vsi Slovenci so se brez bojazni odločih za Jugoslavijo. Američani so men- da nalašč odlagali z vrnitvijo ujetnikov, saj se je že govorilo, kaj počenjajo Titovi parti- zani z ujetniki. Naposled so jih petega avgusta 1945 spravili na vlak in poslali v Jugoslavijo. Na Jesenicah so jih pričakali z naperjenimi mitraljezi in odgnali v Domža- le, kjer so jih temeljito zaslišali. Za tistega, ki se je prostovoljno javil v nemško vojsko, ni bilo rešitve. V Celje so jih pripeljali dvanajstega avgusta in jih zaprli v Westonovo tovarno, kasnejšo tovarno emajlirane posode, kjer se tri dni ni zanje nihče zmenil. Dobili niso ne hrane ne.> vode. Franci se spet spomnil na dogodivščine dobrega vojaka Švejka in z Dolfijem sta jo popihala do najbližje kmetije, se tam najedla fižola in črnega kruha in kmetico pripravila do tega, da se je zjokala. Pa še danes ne vesta ali je bilo ženšče tako prestrašena ali pa sta se ji smilila, ker sta pozobala tudi vse drobtine, ki so bile na mizi. V tovarni pa presenečenje: znani šofer Au- breht, ki je vozil na progi Celje-Kozje, je prinesel paket od doma in še izpustili so ju isti večer. Toda kam ob devetih zvečer? Peš sta šla do Štor, kjer ju je ustavil partizan- ski stražar, za katerega se je izkazalo, da je Kunstov Zlatko iz Zeč in pri njem sta počakala do jutra. Pri Šentjurju sta naletela na avtobus, ki je prihajal iz Kozjega in Aubreht jima je kar skozi okno vrgel nov paket, da sta se najedla kuretine, štrudlna in nacukala zečkega vina ter od sitosti zaspala za cesto. Pa pride mimo tovornjak kozjanskega trgov- ca Pauka, ki ju je pobral kot speča zajca in bilo je že na Velike maše dan, ko je Franci po skoraj treh letih tavanja po svetu prišel domov. Doma ga je namesto očetove hišice čakal kup ruševin. Mamo so mu ustrehli menda Nemci, ko so partizani napadali kozjansko utrdbo. Še stalo so mu zažgali. Oče so od samih skrbi ostareli, svaka Josipa Kolmana pa so »izginili« nekje na Teharjih. Vse je začel iz nič. Vojne škode ni bilo, kreditov tudi ne. NOVI TEDNIK 47 Razkrita skrivnost modnega glamurja Najbolj prestižna moda, ki jo je ta hip mogoče kupiti v Sloveniji, na ogled v tovarniškem okolju že vabilo na modno revijo Modne Jane, ki je bila prejš- njo nedeljo v ljubljanskem Železničarskem muzeju, je obetalo izvirno predstavo. Priložena črna maska za oči, želja, naj bodo obiskovalci oblečeni v črno, rdeče in zlato ter naslov »The best kept secret in touai«, so v Človeku prebudili željo, da bi bil zraven. Ko se bo odkri- la skrivnost... In se je, pred množico lju- di, ki so se znašli sredi dveh ekstremnih nasprotij: »zde- lan« tovarniški ambient, ti- pična industrijska proizvod- na hala z debehmi cevmi pod stropom, na njih pa obešeni luksuzni, gigantski kristalni lestenci. S prahom in oljem pokrita tla so dobila glamu- rozno zlato in krzneno pre- irleko, po kateri se je na mič- lih telesih vrhunskih mane- kenk sprehodila najbolj pre- stižna moda, ki jo je ta hip mogoče kupiti na Sloven- skem. Provokacija? »Seveda, sce- la za revijo je provokacija, ako kot je provokacija sama noda. Provokacija, ki pa je jlovenci nikakor nočemo )paziti, ker preveč blazira- no. Živimo čisto, zadržano, iladno, spokojno... pod ma- iko, seveda. Kar pa jaz oseb- 10 zelo slabo prenašam, zato e tale prireditev moj osebni )rotest . proti spreneveda- li u...«, je strnil svoje misU icenarist, režiser in stilist pri- editve Sašo Radovič, ki v andemu z Barbaro Žnidar že lekaj let pripravlja medijsko Mirjam Korbar in kreacija v Londonu živečega Celjana Tomaža Jastrobnika. Ro- mantika, etno in punk v tren- dovski navezi. zelo odmevne modne pro- jekte. Erotika, skrita za črnino in maskami, je prišla na koncu. Prej pa smo obiskovalci uži- vali ob bleščečem, glamuroz- nem, barvitem, drznem in romantičnem mimohodu slovesne mode iz domačih trgovin. Predstavili so se: eminentna pariška blagovna znamka Cerruti oziroma ljubljanski butik Cerruti, Em- porium z blagovno znamko Versace VŽClassic, Labod, Mura, Industrija usnja Vrhni- ka, Cliche iz Ljubljane, Tha- ler iz Celja, Pletenine Ros iz Ljubljane in Maribora, Senz iz Ljubljane, Pletilni studio Draž iz Velenja in Ljubljane ter ljubljanska Akultura. Poleg poklicnih manekenk so se predstavile tudi nekate- Pletilni studio Draž iz Vele- nja in Ljubljane: pleteno, bleščeče razkošje. re znane Slovenke v kreaci- jah priznanih modnih obliko- valcev. Posebno pozornost je pritegnila igralka Mirjam Korbar, ki je nosila atraktiv- no stvaritev celjskega mod- nega oblikovalca Tomaža Ja- strobnika. Nadarjen Celjan, ki je opozoril nase že pred leti s sodelovanjem na med- narodnem natečaju mladih modnih oblikovalcev v Ar- gentini - Smirnoffu, zdaj živi v Londonu. Redno je zapo- slen v oblikovalskem timu The House of Zandra Rho- des, znane londonske obU- kovalke, ki se po nekaj letih znova vrača na sceno svetov- ne pret-a-porter mode. Seveda, na reviji je bilo ob avantgardnih videti tudi veli- Pripravila: VLASTA ■ CAH-ŽEROVNIK ko všečnih modelov večer- nih oblačil, ki jih boste lahko kupili za decembrske slove- snosti in morda celo za naj- daljšo noč v letu. Če jo boste seveda preživeli v blešče- čem okolju kakšne plesne dvorane. Trendi? Morda le kot zače- tek zgodbe prihodnjega ted- na: intenzivne, svetle barve z zlato, bakreno, rdečo na čelu. Veliko prosojnosti, posutih bleščic, perja, krznenih obrob... Foto: STANE JERKO Murcu svila, brokat in krzno za letošnje slovesnosti. Pletenine Ros: srebrni ka- menčki na prosojni pleteni obleki. Kot z zvezdami posu- to nebo... NAMIG ZA NAKUP ^0 Cas je (tudi) za pletenine čeprav še ni bilo kakšnih izjemno nizkih temperatur, pa v decembru še kako prija, če se odenemo v kakšno od mehkih pletenin, pa naj bo to le pulover, puli, morda pa tudi pleteno krilo ali celo dolg pleten plašč. Zato smo tokrat pogledali v trgovine, ki so bolj ali manj založene prav s pleteninami. Med njimi je prodajalna Step- hanie v prvem nadstropju celjske Rimljanke (poleg trž- nice). V njej najdete veliko modelov raznovrstnih pulijev in puloverjev iz najboljših mešanic akrila, volne in bom- baža (hvaležni tudi za strojno pranje), znamke North pole. Cene so od 6.000 do 10.000 tolarjev, odvisno seveda od modela, vzorca, debeline... Takoj zraven je Modna ga- lerija (Boutique M), kjer imajo lepo izbiro pulijev Ple- tenin Ros, cena zanje je 6.999, po malo bolj podrobnejšem ogledu pa smo odkrili tudi zelo lepe pulije Almire iz me- šanice volne in poliamida po ceni 9.499 in pletene svečane majice brez rokavov, zelo pri- merne za pod kostim, izdelo- valca Konfekcije Triglav, cena zanje je le 3.790 tolarjev. Vsaj ogleda so vredne dolge sveča- ne obleke raznih krojev in modelov, ki stanejo od 19.900 do 39.000 tolarjev. Za tiste, ki cenite kvaliteto, predlagamo tudi obisk v bla- govnici Vele v Celju, kjer po- nujajo pletenine za moške in ženske italijanskega proizva- jalca Navigare. Res so nekoli- ko dražje, vendar izjemno le- pe in trpežne. Cene ženskih pletenin so od 10.990 do 23.800 (tudi debelejše jope). za moške pa od 11.790 do 22.400. Pletenine (tudi pletena dol- ga krila) boste našli v blagov- nici Metro v drugem nad- stropju, kjer se nahaja proda- jalna Nitka. Predvsem imajo veliko izbiro pletenin proi- zvajalcev Slapnik, Pentlja in Pletenin Mira. Cene raznih puloverjev so okrog 7000 to- larjev in več, pletena dolga krila pa stanejo nekaj čez 8.000 tolarjev. MOJCA MAROT Nagradno vprašanje decembra KOKTAJL OBLEKA JE: a) razkošna toaleta s širokim dolgim krilom; b) do kolen segajoča, v stilu »male črne« obleke. 48 KRONIKA S CEUSKE6A NOVI TEDNIK Pepi m zimski možje O celjskih Miklavžih, božičkih in dedkih Mrožih - Dedek Mraz z letošnjim celjskim srebrnim grbom - Šfamperlov Pepi in decembrski dobri možje Brez njih ne bi bilo vesele- ga decembra. Najprej je pri- šel Miklavž, zdaj sta na vrsti božiček in dedek Mraz. V njihovih oblačilih se pojav- lja kar nekaj zanimivih Ce- ljanov. Letos je že 42. leto, odkar prihaja v celjski vrtec Anice Černejeve kot dedek Mraz kul- turnik Peter Simoniti. V teh oblačiUh se je prav tako pojav- ljal po Kozjanskem, Savinjski in Šaleški dolini, Ljubljani, Ma- riboru, Slovenj Gradcu, Prager- skem... Prejšnji teden je bil kot Miklavž v Šentrupertu nad Laš- kim. Na miklavževanja ima ze- lo prijetne spomine že iz svojih otroških let, ko so v Topolšici, kjer je delal njegov oče v zdravi- hšču, nastavljah na okna krož- nike. Lepa ohoška doživetja je prekinila 11. svetovna vojna. Med decembrskimi prazniki pomeni Simonitiju največ bo- žič ter silvestrski večer v dru- žinskem krogu, skupaj s sopro- go, z odraslima otrokoma in vnuki. Simoniti je upokoje- nec, pred tem zaposlen v Banki Celje, ki je zelo dejaven na kulturnem področju. Zato je prejel letos občinsko priznanje srebrni grb ter pred tem Lin- hartovo značko. V ljubitelj- skem gledahšču Teharje je umetniški vodja, režiser in igralec. Tako so pripravili te- harski gledališčniki prejšnji mesec, skupaj z glasbeno šolo, akademijo v počastitev Prešer- na in njegovih slovanskih pe- sniških sodobnikov, prejšnji teden pa je bil Simoniti režiser občinske proslave v počastitev Prešernove in Slomškove 200- letnice rojstva. Po Sloveniji, italijanskem zamejstvu in na Hrvaškem poznajo Simonitija kot nasto- pajočega v recitalu primorske pesnice Ljubke Šorli-Bratuž z naslovom Venec spominčic možu na grob (posvečen Loj- zetu Bratužu, ki so ga že pred vojno umorih fašisti). V reci- talu, nazadnje predstavljenem prejšnji mesec v Mirnu pri Gorici, nastopa skupaj s Ce- Ijanko Sonjo Mlejnik, pev- skim zborom in organistom. Decembrski umik Decembrski dobri možje naložijo veliko dela Darku Žvižeju, voditelju priljublje- ne televizijske oddaje TV Ce- lje Šumijo gozdovi domači. Med otroki, ki jih obiskuje v oblačihh decembrskih dol?rih mož že vrsto let, so učenci šol v Vojniku, na Frankolovem, v Socki in Šmartnem v Rožni dolini, povabijo ga tudi TD Vitanje, ZŠAM Celje, Celjske mesnine. Zavarovalnica Adriatic... Že v svojih otroš- kih letih je v decembrskih dneh pogosto spremljal očeta, celjskega kulturnika Štefana Žvižeja, dolgo zelo znanega v vlogi dedka Mraza. Tako je december med naj- bolj delavnimi meseci Darka, urednika razvedrilnega pro- grama celjske televizije. Zač- ne se za Miklavža ter konča po novoletnih praznovanjih. Dar- ko Žvižej je zadnja leta prav tako voditelj celjskega silve- strovanja na prostem. Žvižeja spremljajo gledalci celjske televizije približno štiri leta, prej je delal osemnajst let v Zlatarnah Celje. Njegova odda- ja z narodnozabavno glasbo, ki je na sporedu vsak četrtek, bo 15. marca stara že tri leta. V njej je posebno priljubljen Uk Štam- perlovega Pepija, celjskega do- brodušneža s pletenko, v kate- rega se preobleče Darko Žvižej. Ljudje so ga vzeU za svojega, pišejo mu celo iz Zgornje Sa- vmjske doline. Koroške in Za- savja, zaradi predvajanja na TV Pika in Gorenjka ter hrastniš- kem televizijskem programu pa tudi iz osrednje Slovenije. Tako se je kot voditelj ska oseb- nost na letošnjem televizijskem Gongu popularnosti uvrstil na 4. mesto v državi. Miro Podjed Darko Žvižej nastopa že dolga leta s celjsko humori- stično skupino Alkotest, sku- paj z igralcema Srečkom Cen- trihom in Živkom Beškovni- kom. Pri vsem skupaj ima malo prostega časa, ki ga na- menja poleti družinskemu ja- dranju po Jadranskem morju. V okviru Jadralno padalskega kluba Celje se posveča jadral- nemu padalstvu in je bil na tem področju v Sloveniji med začetniki. Športu sta predana tudi njegova sinova: Luka, študent fakultete za šport, je rokometaš Pivovarne Laško, mlajši, osnovnošolec Miha, pa trenira pri Pivovarni Laško košarko. Darkova soproga Sil- va je učiteljica v celjski četrti osnovni šoh. Silvester na delu Med celjskimi dedki Mrazi je tudi igralec domačega Slo- venskega ljudskega gledahšča Miro Podjed, ki korenini v pokrajini pod Triglavom. V tej vlogi nastopa med drugim v teatru, telovadnih društvih ter v hiši NT&RC. Dolgoletni igra- lec celjskega teatra je še vedno tesno povezan z domačim Ble- dom, trenutno pa se pripravlja na vlogo pismonoše v Gogolje- vem Revizorju, v katerem bo nastopil tudi v redni silvestrski predstavi celjskega gledališča. Pred Revizorjem se je pojavil Bojan Salomon na odru v izjemni celjski pred- stavi Kralja Leara, kot grof Glo- ster. Sicer pa je Podjed med najbolj znanimi celjskimi ko- lesarji ter navdušen planinec. Podjedova soproga je novinar- ka radia Celje Mateja, letošnja prejemnica prve nagrade za najboljšo radijsko reportažo na festivalu nekomercialnih radijskih postaj Slovenije (za reportažo o Celjanu Branku Krku, ki je mini Jurski park postavil v domači sobi). Med najbolj pogostimi Mi- klavži, božički in dedki Mrazi Celjaje Bojan Šalamon, ki živi zadnje desetietje v Migojnicah pri Grižah. Med drugim bo na- stopil v organizaciji Zveze pri- jateljev mladine Celje, prejšnji teden pa je bil kot Miklavž na Hudinji. V vlogi dedka Mraza nastopa četrt stoletja, tudi po Savinjski doUni, bil je celo na Slovenski obali. Šalamon je si- cer programer-organizator v in- formatiki Aera Celje ter zelo dejaven na različnih področjih. Na kulturnem je bil dolga leta igralec KUD Zarja Trnovlje, v Grižah in drugod je režiral mla- dinske predstave, tam je bil prav tako idejni oče vehke pri- reditve Miš-maš, voditelj pro- grama ter med organizatorji. Na področju športnega mor- skega ribolova je Bojan Šala- mon selektor mladinske držav- ne reprezentance ter v vodstvu slovenske Zveze za športni ri- bolov na morju. V Športnem ribiškem društvu za morski ri- bolov Aero Celje, s sedežem v Celju ter edinem v tem koncu Slovenije, je bil pred dvanajsti- mi leti pobudnik ustanovitve in dolgo časa predsednik. Zdaj je podpredsednik. Na predlan- skem svetovnem mladinskem prvenstvu so osvojiti ekipno srebrno medaljo. V vrtcih in šolah Celja ter okolice, v bolnišnici in po uli- cah je pogosto dedek Mraz kul- turnik Živko Beškovnik. Pri tem ugotavlja, da se decembr- skih dobrih mož pogosto vese- lijo še odrasti ljudje, tako da se zgodi, da kdo dedku Mrazu celo zapoje. Lani je bil Beškov- nik kot dedek Mraz med dru- gim na celjskem silvestrovanju na prostem, kamor je prišel skupaj z božičkom Darkom Žvižejem. Letošnji silvestrski večer bo preživel na Vrhniki, kjer bo kot gostujoči igralec v komediji Trije vaški svetoiki. Živko Beškovnik ki jo uprizarja Oder treh her( jev iz Pirnič pri Medvodah. Živko Beškovnik dela v skli du za ljubiteljske kulturne d( javnosti v Celju, več kot ti desetletja je igralec in organi- zator v KUD Zarja Trnovlje, dobro desetietje in pol pa delu- je v humoristični skupini Al- kotest. Je tudi dopisnik Nove- ga tednika ter radijskih postaj Celje in Maribor, prav tako dela v kulturnem uredništvu TV Celje, kjer je voditelj raz- hčnih programov. Je ljubitelj športnega življenja, kolesarje- nja, smučanja, tenisa ter hoje na bhžnje vrhove. Po daljšem premoru se spet ukvarja z gim- nastiko ter je vodnik v šport- nem društvu Gaberje. V Celju, v bližnji in širši okohci je seveda še vehko za- nimivih ljudi, ki nastopajo v vlogi decembrskih dobrih mož (zanimivo je, da se je pojavljal v tej vlogi med dru- gim župan Šmarja pri Jelšah, kulturnik Jože Cakš). O njih pa ob naslednji priložnosti. ■BRANE JERANKO Foto: GREGOR KATIC Peter Simoniti se je na podelitvi občinskega srebrnega grba predstavil s pridigo Janeza Svetokriškega. Darko Žvižej v vlogi Štamperlovega Pepija. V tem mesecu je najpogosteje v oblačiUh decem- brskih dobrih mož. (Foto: Color studio) Št. 50.-14. december 200