IZ POROČILA O DELU OBČINSKE KONFERENCE SZDL IN NJENIH ORGANOV V MANDATNEM OBDOBJU 1979-1983 Prispevek SZDL k utrjevanju samoupravne demokracije in socialističnega samoupravljanja Številne razsežnosti delovanja / Uspehi in tudi pomanjkljivosti / Poročilo bo še dopolnila razprava na volilni seji Ob izteku štiriletnega man-datnega obdobja občinske konference SZDL je potrebna celovita, pregledna in kritična ocena delovanja SZDL v občini in ocena družbenopolitičnih in družbenoekonomskih razmer. Poročilo za volilno sejo občin-ske konference SZDL poskuša podati celovit pregled delova-nja občinske konference Ljub-Ijana Bežigrad v preteklem mandatnem obdobju. Za celo-vito podobo frontnega delova-nja OK SZDL L|ubljana Beži-grad je potrebno upoštevati tudi poročila in ocene KK SZDL in vseh frontnih delov SZDL, družbenih organizacij in društev in obračunska poro-čila za posamezna obdobja. KREPITEV FRONTE ORGANIZIRANIH POLITIČNIH SIL___________ Socialistična zveza delovnega Ijudstva je v občini v minulem man-datnem obdobju dosegla napredek kot fronta vseh organiziranih so-cialističnih sil in samoupravno opredeljenih delovnih Ijudi pri ustvarjanju politične in akcijske enotnosti vseh družbenopolitičnih in družbenih organizacij in zdru-ženj občanov. V ta namen je utrje-vala vlogo svojih organov ter obhk in metod dela kot organizacijski okvir za vsebinsko usklajevanje in uveljavljanje stališč in akcij organi-ziranih socialističnih sil Ob nave-deni splošni oceni frontnega delo-vanja SZDL je treba opozonti tudi na nekatere neuspehe nd tem po-dročju, kar zlasti velja za prešibko uveljavljanje frontne vloge SZOL pri razreševanju problemov in us-klajevanju stališč m aktivnosti za enotno odpravljanje pomanjkljivo-sti in napak ter za zagotavljanje po-litične enotnosti v občini v zadnjem letu dni Teziiče aktivnosti SZDL je bilo v občinski konterenci, ki |e v »tirilet-nem mandatnem obdobju zaseda-la 16-krat, in v njenem predsed-stvu, ki je imelo v tem obdobju 63 sej. Hkrati se vse bolj uveljavljajo oblike in metode deta in sekcijski način delovanja. Večina svetov in koordinacijskih odborov je bila ak-tivna in je vsebinsko prispevala k oblikovanju staliSč in usmeritev za družbenopolltlčno aktivnost v si-stemu socialističnega samo-upravljanja, nekateri sveti in koor-dinacijski odbori pa še niso v celo- Posebna skrb je blla tudi v mlnulem mandatnem ob-dob|u namen(ena podel)evaniu priznan| OsvobodUne f ronte »lovenskega naroda. V skladu s sprejetiml merill je občlnska konferenca po predhodnem uspeinem usklaje-valnem dalu žlrije v letih 1979 do 1983 podellla skupno 120 srebmlh priznan| OF (po 20 na leto, v |ublle|nem latu 1981 pa 40), v enakem obdobju pa so vse krajevne konfa-rence SZDL v občinl podallle skupno 561 bronastih prlz-nan| OF. ti zaživeli kot odprte oblike za ustvarjalno razpravo o tekočih problemih in za dogovor o skupni druzbeni akciji za urejanje vpra-ianj, ki so v središču zanimanja delovnih Ijudi in občanov. V občinski organizaciji SZDL so razvite vse formalne in organiza-cijske predpostavke za frontno delovanje v vseh organih ter obli-kah in metodah dela, saj so v le-teh delegatsko zastopani vsi frontni deli oziroma vse organizi-rane socialistične sile in družbene strukture na posameznih področ-jih delovanja. Moinosti, ki jih daje-jo navedene predpostavke, so bile v minulem mandatnem obdobju čedalje bolj izkoriščane, kljub te-mu pa trontno delovanje še ni v celoti doseglo potrebne širine. Neredko se je (rontnost omejeva-la zgolj na usklajevanje ali povze-manje stališč posameznih foru-mov in ni dovolj segala v širino, do interesov in stali&č članstva posa-moznih Irontnih delov. GRADITEV POLITIČNEGA SISTEMA SOCIALISTIČNEGA SAMOUPRAVLJANJA_______ Na tem pomembnem področju aktivnoti je občinska organizacija SZDL v minulem mandatnem ob-dobju ob nalogah v zvezi s krepitvi-jo SZDL kot fronte organiziranih socialističnih sil namenila posebno pozomost prostorskemu preobli-kovanju in samoupravni preobrazbi krajevnih skupnosti, nadaljnjemu razvoju delegatskega in skupščin-skega sistema, svojemu odnosu do družbenopolitičnega zbora skup-ščine občine in samoupravnemu interesnemu organiziranju delov-nih Ijudi in občanov. Pred referendumom o preobliko-vanju KS aprila 1980 je v širokih razpravah, v katerih je sodelovalo zelo veliko delovnih iju<1' in obCa- Na 1. »ejl občlnske konference S2DL v novem mandatu bodo izvoljenl: - predMdnlk, dva podpr«ds«dnlka In s«kr«tar, - prodMdctvo, - nadzornl odbor, - admlnlttrativno-flnančna komlslja, - zlri|a za pod^}»van)e priznan| OF in - dek»gacl|a za d«k*glrank« d«l*gatov na ••)• mastne konfer«nc«, m«dobčln«k*ga sv«U in rvpubtlik* konfe-ranc« SZOL. Pr«d*adatvo OK SZOL bo za novo mandatno obdobja Imanovalo «vo) Izvranl odbor, volllno komlslk) ter sveta In koonflnacijaka odbor«. nov prevladalo spozna: i|t.\ da po površini in predvsem po številu prebivalcev manjše krajevne skup-nosti omogočajo bolj demokratič-no in neposredno obravnavo skup-nih vpraSanj in vključevanje širšega kroga delovnih Ijudi in občanov v krajevno samoupravo in delovanje družbenopolitičnih organizacij, po-sebej pomembno pa je bilo tudi to, da se je celoten delegatski sistem v svojih izhodiščih še bolj neposre-dno zakoreninil med delovnimi Ijudmi in občani krajevni skupnosti kot njihovi temeljni samoupravni skupnosti. V celoti gledano se je okrepila vključenost fronte organiziranih socialističnih sil v ves delegatski sistem, v njegovih posameznih segmentih pa so še naprej opazne posamezne pomanjkljivosti Poman)kl|ivosti prl delovanju družbenopolitičnih organizacij v delegatskem sistemu v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih se razumljivo prena- šajo na občinsko raven. kjer ni do-volj organiziranega vpliva družbe-nopolitičnih organizacij in fronte v celoti, pri čemer je seveda jasno, da je takšen vpliv lahko predvsem posledica ustrezne družbenopoli-tične aktivnosti na temeljnih rav-neh. Ta ugotovitev velja za zbor krajevnih skupnosti in zbor zdru-ženega dela skupščine občine, posebej pa za skupščine aamou-pravnih interesnih skupnosti v ob-čini. Prav tako je ie vedno prema-lo sodelovanja družbenopolitičnih organizacij pri oblikovanju dele-gatskih staliič za skup&ine Sirsih druibenopolitičnih skupnosti (me-sto, republika, lederacija) in za skupSčine samoupravnih inter-esnih skupnosti na mestni in repu-bliški ravni. S skupnimi prizadevanji organi-ziranih souahstičnih sil je družbe-nopolitični zbor skupščine občine uveljavljal svojo ustavno vlogo in se m spreminjal v zbor splošnih pnstojnosti a\\ v zbor. ki bi bil na-drejen drugima dvema zboroma skupščineobčine, vseeno pa je sta- lišča, ki jih je sprejel, uspešno in učinkovito uveljavljal v drugih dveh zborih oziroma skrbel, da so bile sprejete skupščinske odločitve v skladu s sklepi in stališči družbe-nopolitičnega zbora PRIZADEVANJA ZA GOSPOOARSKO STABILIZACIJO____________ Socialistična zveza je po svojih močeh in skupaj z drugimi družtie-nopolitičnimi organizacijami v mi-nulem mandatnem obdobju name-njala vso potrebno pozornost uve-Ijavljanju samoupravnih družbe-noekonomskih odnosov in uresni-čevanju politike gospodarske sta-bilizacije. Aktivnosti na tem po-dročju so bile posebej izrazite ob obravnavi razvojnih načrtovobčine za sedanje srednjeročno obdobje in ob razpravah o letnih resolucijah o družbenoekonomskem razvoju občine in analizah uresničevanja teh resolucij S podporo organiziranih sociali-stičnih sil je bil srednjeročni razvoj občme v obdobju 1981-1985 za-snovan tako da je upošteval dose-ženo stopnjo družbenoekonom-skega razvoja in objektivne možno-sti za nadaljnji razvoj. Sprotne raz-prave o uresničevanju planskih razvojnih usmeritev in ciljev so opozarjale na potrebne aktivnosti vseh družbenifi subjektov na te-meljnih ravneh in na ravni občine Na družbenoekonomskem po-dročju je ob navedenih aktivnostih SZDL namenila precej pozornosti med drugim tudi vprašanjem pre-skrbe in organiziranju potrošnikov. družbenoekonomskim odnosom v stanovanjskem gospodarstvu m vprašanjem s področja urejanja prostora DRUŽBENE DEJAVNOSTI INSZDL__________________ Priprava in izvedba- referenduma za III. samoprispevek v novembru 1981 je bila prav gotovo ena izmed zelo pomembnih političnih akcij v občini in mestu. Dosežen je bil ugoden rezultat v času, ko je oseb-ni standard občanov že padal in je bilo že računati na nadaljnji pritisk na življenjsko raven posamezruka. S III. samopnspevkom smo zagoto-vili sredstva za objekte družbenih dejavnosti v srednjeročnem plan-skem obdobju 1981-1985. ki jih ni bilo mogoče zagotavljati v samou-pravnih mteresnih skupnostih družbenih dejavnosti s sredstvi za razširjeno reprodukcijo. Druzbene dejavnosti so po-memben dejavnik družbene pro-duktivnosti ter soclalne in eko-nomske varnosti, prav tako pa so pomemben del celotnega razvoja družbenoekonomskih odnosov. Občinska konferenca SZDL se je na tem področju pogosto srečeva-la s svobodno menjavo dela oziro-ma s problematiko financiranja teh dejavnosti oziroma z vredno-tenjem dela. Stabilizacijski ukrepi vdružbenih dejavnostih so narekovali tudi So-cialistični zvezi odgovorne naloge. Prek razprav se je izoblikovalo sta-lišče, da ukrepi ne smejo prizadetl otrok in da ne sme biti prizadeta kvaliteta vzgojno-izobraževalnega dela. Stabilizacijski ukrepi v druž-benih dejavnostih morajo iskati ra-cionalizacijo organiziranosti in po-slovanja. VOLILNE IN KAOROVSKE AKTIVNOSTI______________ Delegatske volitve za tretji man-dat skupščin družbenopolitrčnih skupnosti in samoupravnih inte-resnih skupnosti so bile od prvih pnprav in evidentiranja do same izvedbe volitev in konstituiranja novih delegacij in skupščin v obči-ni leta 1982 v ospredju zanimanja m delovanja delovnih Ijudi in obča-nov v temeljnih samoupravnih or-ganizacijah in skupnostih Z ude-ležbo na volitvah so delovm Ijudje in občani tudi v občini L|ubljana Bežigrad množično podprli Titove in Kardeljeve smeri družbenega razvoja in nadaljnje graditve poli-tičnega sistema socialistične sa-moupravne demokracije m uveljav-Ijanje delegatskega sistema in odnosov, s tem pa so izpričali svojo odločno privrženost socialističm samoupravni in neuvrščeni skup-nosti bratskih. enotnih in enako-pravnih narodov in narodnosti Ju-goslavije. S sprejetjem druibenega dogo-vora o uresničevanju kadrovske politike so bili ustvarjeni pogoji za poenotenje, usklajevanje in kvali-tetnejie izvajanje kadrovske poli-tike tako v organlzacijah zdruze-nega dela kot v družbenopolltičnih skupnostih in drugih skupnostih. Čeprav je v zadnjem obdobju izre-dno poudarfena kvalitetna pripra-va planskih dokumentov na vseh nivofih, moramo ugotoviti, da ka-drovski vidik kot eden izmed po-membnejiih vidikov planiranja v planih razvoja ni dovolj prisoten. Ocenjujemo, da je planiranje ka-drov še vedno najsibkejsa točka v uresničevanju kadrovske politlke. OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA__________ Praksa je potrdila. da /prašanja in vidike obrambnih in varnostnih priprav ni mogoče učinkouito reše-vati in realizirati brez neposredne udeležbe in miciative delovnih judi in občanov kot neposrednih nosil-cev, združenih v krajevni skupno-sti Krajevna skupnost lahko posta-ne resnično tvorec in dejavmk SLO in DS le ob vsestranskem agnažira-nju vseh subjektov, kar zagotavlja. da se varnostne in obrambne pri-prave lahko v polni meri uresniču-iejo Vaakotetne akclje NNNP, v ka-tere so se v pretekli mandatni dobl aktivno vključevali vsi obrambni in samozaičltni subjekti v občini, po-menijo nadaljnjo krepltev obramb-ne in varnostne prlpravljenosti, Občinska konferenca SZDL Ima 70 delegatskih mest. Krajevne konference SZOL lma|o skupno 35 delegat-skih mest Glede na števtlo preblvalcev delegirajo po dva delagata KK SZDL Borls Zlharl, Ivan Kavčlč-Nande, Jože Štembal, StožJce, 7. september, Tomačevo-Jarše in Ur-ika Zatlar, ostale KK SZDL pa imakj po eno delagatsko metto. Občinska vodstva Zveze komunittov, Zveze sindlkatov, Zveze socialistlčne mladlne in Zveze združenj borcev NOV imajo vsako po štlrl, tore| skupno 16 delegataklh mest. Družbene organizaclje, druitva in druga Interesna združenja občanov imajo skupno 16 delegatskih mest, In sicer Imajo po dva delegata občintka konfarenca ZRVS, občinska zveza telasnokutturnlh organlzacij, občinska zveza kulturnih organlzaci), občlnska zveza prl|atel|ov mladina, občinakl odbor Rdečaga kriia in občinska gasil-ska zvaza, po enega delegata pa turlstlčno društvo Baži-grad, občlnska zveza drustev upokojencev, društvo sa-mostojnih obrtnikov in organizacije IJudaka tahnlke v ob-činl. V občlnski konferenci so z anim dalegatom zastopana enote In ustanove JLA z območja občlne, dve dalegataki me«tl pa Ima občinaki itab za teritorialno obrambo. poglabljanje podruibljenih odno-sov na področju SLO in DS ter spodbujanje široke aktivnosti vseh delovnih Ijudi in občanov za usposabljanje na tem področju. Aktivnosti, povezane z akcijo NNNP, so potekale ze od leta 1979. V tem času se je predvsem okrepila zavest, da sta obramba in samozaičita sestavni del dela in življenja vseh naftih delovnih tjudi in občanov. RAZVIJANJE REVOLUCIONARNIH TRADICIJ_________________ Na tem področju sta v minulem inandatnem obdobju opravila po-sebej pomembno vlogo svet za ohranjanje in razvijanje revolucio-narnih tradicij NOB in komisija za proslave m prireditve. prav tako in še bolj pa Stevilni aktivisti. ki so s svojim neposrednim delovanjem med delovmmi Ijudmi in občani skrbeli za negovanje revolucionar-nih tradicij m ohranjanje moralnih in etičnih vrednoi naše ievoluci)e To še posebej velja za številne me-dvojne aktiviste Osvobodilne fronte in za množico članov borčevske or-ganizacije. Rezultat zbiranja zgodovmskega gradiva je uresnfevanje pobude. sprejete in potrjene v okviru SZDL. da bi s pisano besedo v knjiini obli-ki obvarovali bogato dediSčino de-lavskega gibanja in narodnoosvo-bodilnega boja na območju seda-nje občine Ljubljana Bežigrad Prva knjiga iz zbirke o delavskem gibanju in narodnoosvobodilnem boju v občini Ljubljana Bežigrad -¦•Na levem bregu Save^ - je izšla leta 1982. druga knjiga. ki zajema območje Ijubljanskega Posavja, pa je v zaključnih avtorskih m uredni-ških pripravah, tako da bo predvi-doma lahko izšla sredi pnhodnjega leta * Poročilo o delu občinske konference SZDL in njenih or-ganov v mandatnem obdobju 1979-1983 razumljivo zaradi ¦ omejenega prostora ni moglo zpjeti vseh podrobnosti in vseh odtenkov razvejanega delovanja občinske organiza-cije SZDL kot fronte organizi-ranlh socialističnih sil in vseh domoljubno opredeljenih de-lovnih Ijudi in občanov. To de-lovanje - kljub vsem naštetim pomanjkljlvostim široko, de-mokratično in Ijudsko, organi-zirano in ob pobudah delov-nih Ijudi in občanov tudi spon-tano, hkratl pa zavzeto in od-govorno - je v minulih štirih letih vendarle prfspevalo k utrjevanju samoupravne de-mokracije in h krepitvi politič-nega sistema socialističnega samoupravljanja. Vse števil-ne aktivnosti v poročilu niso mogle biti zajete in jih bo do-polnila razprava na volilni seji občinske konference.