------   413   ------
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja,   —   V zbornici poslancev se je 6. dne t. m. začela obravnava proračuna za leto  1876.    To je vršeio in gromelo po zbornici,   enkrat   ceI6 je strela vdariia na sedež finančnega ministra. Proračun kaže po ministrovem   računu   primanjkave   30   milijonov   in 320.228 gold.    V  glavni razpravi   se je oglasilo 21 govornikov   —  proti proračunu in za proračun.    Vsi govorniki   in   tudi   ustavoverci,   priznali   so  žalostni stan naaih financ, govorniki državupravne stranke pa so grozovito-:^i bali sedanjo sistemo,   ki   je   kriva vseh nadlog Avstrijskih;   odlikoval   se je s svojim tehtnim govorom zopet nas Herman in dokazal, da pogrešni stroj uprave je vzrok politiškega in gospodarskega propada. (Govor prineso „Novice" drugi pot.) —Poslanec S ken e, vladni prijatelj, ¦ je naravnost rekel, da za več let bode primanjkave po j 50 in 60 milijonov gold.; poslanec Plener pa, da mi-/ nistrov   proračun  je   fikcija,   kajti   ne   30   milijonov \ bode znašala primanjkava za prihodnje leto, ampak 61  ' milijonov.    Plenerjev govor  je   zgrabil ministra De-  ' pretisa tako hudo, da se je spozabil in v odgovoru svojem   osebne   nakane   očital.    Zdajci   pa   plane Plener kvišku in ministru v obraz reče, da tak napad zavrača z zaničevanjem!   Vsled tega vstane vriš in ropot ^
____    414
zbornici, minister Depretis leti k ministerstva predsedniku ter mu očita, da Plenerja ni zavrnil, in seje o polnoči bilo je konec. Drugi dan skuša zbora predsednik nekako popraviti, kar je zgrešil včeraj; Plener pa ostane trdovraten pri svojih besedah in besedo „zaniče vanje" le prevrže v besedo „pravičnega srda". — Kakor je glavna debata bila polna graje pogubne sisteme, isto taki glasi so se culi v specijalni razpravi, v kateri se je pokopalo onih 50.C00 gold., ki jih ministerstvo zahteva za skrivne svoje stroške, s katerimi podpira privržene mu časnike itd. Posebno ostro je o tej točki govoril Moravski poslanec Wurm, rekši, da on ne vinarja ne dovoli za take nemoralične stroške in to tem manj , ker Avstrija, ki je pred 3 leti še imela kako stvar prodati, je zabila zdaj vse, kar si je prihranila v preteklih stoletjih. Iz nekaterih govorov bomo prinesli prihodnjič posnetke. — V soboto prestane zbor čez Božične praznike, po novem letu se bo zopet [sešel in delal do konca svečana.
— Govori se o nekaterih premembah ministrov in sicer da odstopita kmetijstva minister Chlumecky in pa minister denarstva de Pretiš, tretji za njima pa da gre minister Las ser; minister nauka Strem ayer ima potem postati minister notranjih zadev (tedaj ne Kellersperg?) in za ministra denarstva ima priti „mladi" Maks Menger, s katerim ,,napredna stranka" dobi svojega zastopnika v ministerstvu. Da tudi tako zlimano ministerstvo ne bode imelo dolzega obstanka, je jasno kot beli dan, kajti preraemba oseb brez premembe sisteme ne reši Avstrije iz raznoterih zadreg.
Iz Turnega bojišča, — Zadnje dni se ni nič važnega zgodilo. Menda oboji, Turki in ustajniki, pripo-znajo moč zime in drug proti drugemu le na atraži stoje. Le v Bosni so 4. dne t. m. pod Novem na Uni ustajniki ustavili ladije, ki so vozile v Novo in Predor Turkom različno robo, ter jeli streljati nanje. Pobili so 150 Turkov, sami pa imeli 12 ranjenih, izmed katerih je pozneje eden umrl. Ker pa Turki ustajnikom nič ne morejo , zato uganjajo tem veče grozovitosti zoper kri-stijane. ,,Politiki*^ poroča telegram s Cetinja, da so v Zubcih ranili tri ženske, sest jih pa ob glavo djali. Ob Limu so razsekali neko ženo in njene otroke, tri so-skočile v vodo, da bi jo preplavale, pa so vtonile. V Skutaru so mučili pet žensk in jih potem sabo vzeli* Tako počenjajo Turki med tem, ko se vrši obravna-vanje in pogajanje, in Evropa vse to še zdaj gleda! — „Obzor^^ prinaša osnovo nekakih Turških reform, katero je sestavil, če tudi ne drage volje, veliki vezir Mahmud paša sam. Osnova ima 14 toček, izmed katerih se nekatere na papirji prav lepe vidijo in gladko bero, a Turška vlada nima niti moči niti ljudi, da bi jih izpeljala , in muhamedanci brez hude sile kristijanov ne puste ne koraka naprej. Zato tudi ni verjeti, da bi se ustajniki po teh reformah dali pomiriti.