DEMOKRACIJA Leto I. - Štev. 13 Gorica - Trst, 18. julija 1947 Uredništvo in uprava: Gorica - Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. I,. 15,— Naročnina: Mesečna L. 65,— PoSt. ček. ra6. St. 9-1S127 Izhaja vsak petek Delavstvu v razmišljanje Sindikati so stara delava ska ustanova za obrambo delavca pred kapitalistič* nim izkoriščanjem. Osnov* ne značilnosti sindakatov so: 1) so to svobodna delav* ska združenja; 2) sindikati niso stran* karske organizacije, 3) država ne more vsiliti sindikatom svoje volje niti jih ne more sebi podrediti, Glavni smotri sindikatov so: 1) organiziranje delavcev, 2) borba za izboljšanje pogojev dela (delovni čas, mezde, higijena, kolektivne pogodbe, stavke, kulturni napredek Ud.) Komunistična stranka je po svetu pospeševala sindikalno gibanje z namenom, da ga izkoristi kot orodje svoje politike. Z zmago komunistične stranke v Rusiji je bilo konec sindikalnih svoboščin. Sindikati so izgubili vse pravice. V komunističnih državah je sindikatom pre* povedano ugovarjati, stav* kati, zahtevati povišanje plač ali skrajšanje delovne? ga časa. Sindikati so dolžni uveljavljati med delavci di* sciplino (policijska dolži nost), da izvrše strankine sklepe (izvršno propagan* dna dolžnost). Od sindikat tov ni tedaj ostalo prav nič. Ista usoda je doletela tu* di jugoslovanske sindikate. Navajamo nekoliko stav* kov iz režimskega tiska, iz katerih se lahko razberejo njihovi novi cilji: »Cilj ministrstva kakor tudi sindikalnih organizacij je isti, namreč uresničenje plana. Treba je zagotoviti nepretrgano povečanje stot ritve dela, razširiti tekmo* vanje na vse naloge plana... zagotoviti delovno disciplU no... Naloge sindikatov so splošno seznaniti z uspehi plana vse delavce. Potrebno je razviti to propagando V mnogo širšem obsegu kot do danes potom širših in ožjih sestankov, radijskih zvočnikov, stenskih časopU »ov, grafikonov, lepakov in slik, raznih gesel, tabel, prehodnih zastavic in dru* £ih propagandnih sred: stev.« Kakor se vidi so dobili sindikati v jugoslovan* skem komunizmu Goebbel* sovo vlogo. Resnici na ljubo moramo navesti tudi kub turno*prosvetne naloge sim dikatov: »Kulturno*prosvetno delo bi moralo v glavnem zajeti široko populariziranje in seznanjenje delavcev s petletnim načrtom. Vse oblike našega kulturno*vzgojnega, propagandnega in agitacij* skega dela morajo biti u* umerjene v pravcu izpolni* tve nalog plana. Niti en de: delavec ne sme ostati ne* zajet.k Toda jugoslovanski de* lavci, katere je komunistič* na stranka v opoziciji dvaj* set let učila kako se mora voditi sindikalna borba, ,ne morejo tega še pozabiti. Tako je v neki tovarni skle* nil sindikat kolektivno po* godbo, v kateri je bilo pred* videno povišanje plač, Sim dikat je dobil krepko lekcU jo: povedali so mu, da vprašanje plač ni stvar siru dikatov, ker določa višino plače država oziroma ljud* ska oblast, a sidikat ne mo* re iti proti ljudski oblasti. Poleg tega je bila takoj iz* dana uredba, ki pripovedu* je, da bi se v kolektivne pogodbe vnašala določila o plači, sicer pa da je svobod* no sklepati kolektivne po* goibe! Jugoslovanski sindikati so se dvajset let borili proti akordu kot najbolj suženj* skemu načinu kapitalistič* nega izkoriščanja. Prav ta* ko ni nihče smel niti v sa* njah omeniti norm. Danes pa lahko čitamo: »Uvedba 'realnih norm je ena izmed najosnovnejših nalog sindikalnih organiza* ciji. Od uprav podjetij je treba povsod zahtevati u* vedbo akordnega načina pla čevanja kjer so z4. julija ; Moskovska „ Izve-stja" napadajo Švedsko kot prvo izmed manjših držav, ki se udeležuje pariške konference. — V Parizu so imeli na Irancoski narodni praznik veliko parado, ki so ji poleg predsednika republike prisostvovali tudi zunanji ministri prijateljskih držav, ki se udeležujejo gospodarske konference. — Dopisniki svetovnih listov v Parizu ugotavljajo, da deluje gospodarska konferenca „s takšno hitrostjo in silo, kakršne na neplodnih konferencah zadnjih dveh let še ni bilo*; istočasno pa sovjetska propaganda širi pesimistične glasove. — Italijanski delegat v Parizu grof Sforza je imel številne sestanke z britanskimi in francoskimi diplomati; baje so govorili o italijanski mirovni pogodbi. — Grške čete so pri Konici šle v protinapad in odbile skupine grških, italijanskih, nemških in albanskih gveriljcev. — Predsednik Truman se je sestal z voditelji ameriškega kongresa. Razpravljali so o sprejemu 400.000 evropskih beguncev. — V Parizu so sestavili koordinacijski odbor in štiri tehnične odbore. V izvršnem odboru je zastopanih vseh 16 držav. — Britanska tajna služba je poslala v London poročila o delovanju Mednarodne brigade, ki se zbira v Albaniji na grški meji. — Grška vlada javlja, da so tolpe, ki napadajo Konico sestavljene iz italijanskih komunistov, nemških vojnih ujetnikov ter večjega števila grških muslimanov, ki so po osvoboditvi pobegnili v Albanijo, ker so med vojno sodelovali z Nemci, zdaj pa nastopajo kot .gveriljci", ki se borijo za ..svobodo*. — A-meriški poljedelski minister Anderson je izjavil, da USA- nimajo namere pošiljati žito Češkoslovaški in drugim državam, ki prejemajo živež „iz drugih virov*. 15. julija; Vsa poročila s pariške konference javljajo, da dela potekajo v ozračju prijateljskega sodelovanja. — V Romuniji so v zadnjih 24 urah zaprli okoli 100 članov opozicije. Med aretiranci je tudi voditelj kmestke stranke Juliu Maniu. — Marshall je v prisotnosti 48 guvernerjev ameriških držav govoril o ameriški notranji in zunanji politiki, USA bodo pomagale evropskim državam, ki so že po tradicijah prijateljske. — V Niirnbergu se je začel proces proti 11 nemškim maršalom in generalom, ki so obtoženi grozodejstev na Balkanu in na Norveškem. — Iz grških krogov poročajo, da so gveriljci začeli napad na Konico po dovršenih razgovorih med vojaškimi poveljniki Albanije in Jugoslavije. Ameriški delegat Johnson je v Varnostnem svetu na račun Jugoslavije, Bolgarske in Albanije izrekel sledeče besede: »Te države bi se morale zavedati težke nevarnosti, kateri se izpostavljajo pred vsem svetom, ko motijo mir in izzivajo iskro eksplozije, ki bi utegnila zajeti v plamen ves svet". — Tik pred zlomom anglo-sovjetskih trgovinskih pogajanj je sovjetski minister Mikojan prišel k angleškem delegatu ter mu sporočil, da je dobil iz Kremlja nova navodila, po katerih naj nadaljuje s pogajanji. Baje je Stalin sam rešil pogajanja. — General Marshall je izjavil, da so „ begunci in deportiranci v ameriškem zasedbenem področju v Evropi zavezniki Združenih držav". — Dr. Maček, Nagy, Gavrilovič in Dimitrov so v imenu hrvatske, mad-žarške, srbske in bolgarske kmetske stranke poslali britanskemu .in francoskemu zunanjemu ministru protest, ker ZSSR njihovim narodom ne dovoli sodelovati na pariški konferenci. ČITAJTE »DEMOKRACIJO* ČSR zopet »protektorat"? Komunizem hodi po stopinjah hitlerizma Čehi so bili Slovencem vedno vzor malega naroda. 2e Bismark je rekel, da je gospodar Evrope kdor je gospodar Češke. Zaradi te* ga svojega pomembnega in nevarnega položaja v ,osr« čju Evrope so posvetili iz« redno pozornost vpraša« njem ohranitve in uveljav« Ijanja malega naroda. Iz« oblikovali so posebno filo« zofijo in politiko, ki je izhajala iz osnovnega spo« znanja, da mora mali narod nadomestiti svojo malošte« vilnost z moralno, duševno in telesno kakovostjo. Dol« žnosti pripadnika malega naroda so tem večje, čim manjši je. Masaryk je re« kel: Mi moramo vedno ime« ti v mislih, da smo majhen narod z neugodnim zemlje« pisnim položajem; praktič« no nam to nalaga, ca bi se bolj brigali za svet, več mi« slili, več dokazali nego dru« gi; ali po Palackem: vsak zaveden Čeh in Slovak, mo« ra napraviti trikrat toliko nego člani velikih in v ugodnejšem položaju žive« čih narodov.« Drobno, na« črtno, vstrajno in znanstve« no delo, oprto na resnico, pravičnost, načelnost, člo« vekoljubnost, svobodo, raz« gledanost in stvarnost je bilo program Čehov v njih domačem življenju in v njih odnošajih do zunanje« ga sveta. Povsod so dosled« no pobijali površni diletan« tizem in sanjavo zanešenja« štvo. Čehi so zato najbolj temeljit slovanski narod ne samo na polju znanosti, mar/eč tudi socialne kul« ture, gospodarstva in poli« tike. Za to se morajo za« hvaliti dolgi sklenjeni veri« gi učiteljev, reformatorjev, zgodovinarjev, filozofov, pesnikov, skladateljev, no« vinarjev, ekonomistov in politikov od Husa, Komen« skega, Dobrovskega, Kol« larja, Šafarika, Palackega, Macha, Havlička, Dvoraka in Smetane do Masaryka in Beneša. Ti veliki možje so s temeljitim proučavanjem lastnosti svojega naroda, njegove zgodovine, so se« dov, verskih, kulturnih in političnih tokov in vplivov izdelali in v svojih stvari« tvah zapustili življenska pravila svojemu narodu. Ta visoka kultura, vest« nost, natančnost, čut za stvarnost, svobodoljubnost, zvestoba načelom, prijate« 1 j e m in mednarodnim ob« veznostim niso Čehov ohra« nile samo pri življenju in pred vsakimi pustolovskimi političnimi ali socialnimi igrami s svojo usodo bodisi v notranji bodisi v zunanji politiki, nego so jim prido« bile tudi velik svetovni u« gled. Predsednik Beneš je v svojih »Spominih«, ki bodo v kratkem izšli, upravičeno napisal o svojih vtisih iz Združenih držav: »Šele sedaj sem v polni me« rirazumel, kako ogromen moralni kapital smo si pri« dobili za republiko v dva j« setih letih našega obstoja in mja za demokratični red..., z našim postopanjem, z na« šo zvestobo... Masarykovi demokraciji, z našim napo« rom za ohranitev miru...« Usoda, ki so jo v dobi slabosti evropskih demo« kracij namenili v Munche« nu Češkoslovaški republiki ni bila zaslužena usoda, zato tudi ni obveljala. Ta« krat so bili Čehi le trenutna žrtev zvestobe svojim idea« lom. Prav tako pa je neza« služen tudi sedanji položaj bratske republike, četudi se še daleč ne more primerjati s podrejenim položajem Ju« goslavije. Čehi bodo le tež« ko prenesli ponižanje, ki se ga more v nekem smislu primerjati z nasiljem v Miinchenu, katerega jim je prizadejala Sovjetska zve« za, ko jih je prisilila, da so morali preklicati svojo že prijavljeno udeležbo na pa« riški konferenci, ki pravkar razpravlja o izvedbi Mar« shallovega predloga za go« spodarsko obnovo Evrope. Ali bodo Sovjeti sledili Hi« tlerju in zadali Češkoslova« i ški republiki nove udarce v I novi obliki? Splošno se me« ! ni, da bo ta napad na suve« renost bratske republike pretrgal zadnjo vez med | vzhodom in zahodom. Samo dejstvo, da je Če« | škoslovaška republika pri« glasila svoje sodelovanje, jasno govori, kakšno je re« snično razpoloženje češke« ga in slovaškega naroda, ki ga ne more prikriti prav nobena od zunaj zaukazana utemeljitev tega preklica. Čehoslovakom bo to poni« žanje samo vzpodbuda, da se v duhu svoje dosledne borbe za nezavisnost rešijo vsakršnega varuštva. Če« hom je bil en »protektorat« dovolj. Čehoslovaki so si ohranili od vseh slovanskih narodov in kljub vsemu pritisku naj« več neodvisnosti tudi na« sproti Sovjetom. Na čelu države je ostal oemokra« tični predsednik, prožni u= čenec načelnega Masarvka. Ohranili so si v bistvu de« mokratični ustroj, obstoj več strank in svobodo ti« ska. To so zadostni pogoji, da se obvarujejo pred u« vedbo totalitarne diktature, i ki bi se nad tako kulturnim i narodom s tako demokra« ! tično preteklostjo nikakor j ne obnesla. Beneš je rekel, da je ustroj ene stranke enak izgubljeni svobodi, Masarykov sin Jan odločno odklanja podržavljanje du« ha, Zenkl pa se upira, da bi srce Evrope premaknili proti vzhodu. Stališča teh mož so nam poroštvo, da bo Češkoslovaška republika kljubovala novim pritiskom j in vstrajala na poti svojega ! zgodovinskega izročila, i V tem položaju Češko« j siovaške republike ne vidi« j mo od Sovjetov taktično 1 dovoljenega oknJ v železni ! zavesi, mostu ali zveznega člena med vzhodom in za« j hodom, marveč- od njih iz« j siljeno spoštovanje pred | kulturno višino malega na« I roda, katerega demokratič« nernu ponosu so zadali | kratkoviden in neodpust« ; Ijiv udarec. V tem smislu I deloma soglašamo z ugoto« vitvijo srednjeevropskega dopisnika pariškega tedni« s ka »La Tribune des Na« ; tions«, da se doslej na Če« | škoslovaško republiko niso nanašale .govorice o »želez« j nem zastoru«. S tem dejst« vom si je treba razložiti tudi začudenje sedanjega totalitarnega jugo Jovan« skega režima, da pristaši češkoslovaških strank trpe zanj neugodno pisanje li« stov »Svobodne Slovo« (glavno glasilo češkoslova« ške narodno socialistične stranke), »Lidove demokra« ciji« (glavno glasilo češko« slovaške ljudske stranke) in »Pravo lidu«, (glavno gla« silo češkoslovaške socialno «demokratske stranke.) Se« dan ji jugoslovanski totali« tarni režim naravno marši« česa ne razume, kar se godi v Češkoslovaški republiki in kar se ne sme goditi nrj nas. Čudi se, da so Čeho« slovaki ohranili še toliko svobode, o kakršni pri nas ni nobenega sledu več in ki moti na eno struno navaje« ni posluh totalitarnih obla« stnikov vseh ostalih slovan« skih narodov.. Svetovna javnost budno sledi dogodkom v bratski Češkolovaški republiki, ki se nahaja v presenetljivo podobnem položaju, v ka« kršnem se je nahajala leta 1939, samo s to razliko, da je komunizem nadomestil nacizem. Kakšen bo odgo« vor demokracij? Veruje« mo, da bodo spregovorile velike simpatije, ki jih ta mali slovanski narod uživa po vsem svetu. „ Kakor ve vsakdo, ki ima pogum pogledati dejstvom v oči, je Sovjetska zveza upravljana po tako absolutistični diktaturi kot nobena druga diktatura na svetu." F. D. Roosevvelt v govoru ameriškemu mladinskemu kongresu lo. II. 1940. „ V jugovzhodni Evropi so države, v katerih vemo, da ni svobode. Kljub temu nas silijo, da jih imenujemo najbolj demokratske države na svetu." Češki tednik „Dnešek“ od 17. 4 ;947. na tem sklepnem sestanku, so bili prežeti z željo po širokogrudnem sodelovanju med evropskimi državami. Belgijski ministrski predsednik Spaak je opozarjal na prijateljski duh, ki preveva Belgijo, Nizozemsko in Luksemburško, ki so v duhu sodelovanja osnovale skupno carinsko ozemlje „Benelux“ (začetne črke deželnih imen). Bidault je omenil, da prižigajo naloge, ki si jih je nadela konferenca, luč novim nadam za bodočnost Evrope. Bevin je zborovanje zaključil z besedami: „ Menim, da se lahko poslovimo v prepričanju, da hrepenijo vsi narodi, da bi se spo razumeli, če to svobodno lahko napravijo “. Glavno zasedanje obnovitvene evropske konference je bilo s tem za enkrat zaključeno. Sedaj bodo zasedali pododbori in na podlagi podatkov, ki jih bo dala vsaka država, pripravili predloge za načrt, po katerem naj bi se izvedla gospodarska obnova Evrope in pritegnila pomoč Združenih držav. Skupno zasedanje vseh 16 držav je predvideno za zadnje dni avgusta; takrat se bodo v Parizu zopet zbrali vsi glavni delegati šestnajstorice in na skupni konferenci prerešetali poročilo, ki ga bodo potem predložili Ameriki. Smo šele v začetnem obdobju nove tako zvane „pariške konference", vendar njen razvoj in potek opravičujeta najboljše nade. Zgovorno pričata, da si evropski narodi žele medsebojnega sporazuma in ustvarjalnega dela. Še več! Sporazum in obnova sta možna, če se državam da možnost, da se svo-vodno gibljejo, brez pritiskov odločajo in če ne iznašajo na polje mednarodnega sodelovanja sebičnih idejnih, političnih in gospodarskih teženj. Po tolikih brezplodnih in že mučnih dosedanjih konferencah nam daje Pariz dokaz, da je duh demokracije, ki je ideja svobode, . enakopravnosti, strpnosti in sodelovanja, nujni in edini pogoj mednarodnega napredka ni miru. OZNA - naša sramota Najhitrejša konferenca 11 Parizu plodno delajo Zadnjič smo poročali, da se bo prihodnje dni pričela v Parizu konferenca o gospodarski obnovi Evrope na podlagi Marshallovega načrta, danes, komaj teden dni pozneje, moremo poročati, da se je konferenca z uspehom že zaključila. S tem pa ne mislimo reči, da je konferenca svoje delo že do kraja izvršila. Narobe! S svojim prvim zasedanjem je izvršila šele temeljna prjpravljalna dela, je postavila ogrodje, na katerem naj se zgradi obnovljena Evropa. Prvi sestanek odposlancev 16 evropskih držav se je vršil v soboto. 12. t. m. predpoldne. Okrog zelene mize je sedelo 48 delegatov in 7 zunanjih ministrov, ko se je dvignil francoski zunanji minister Bidault in kot hišni gospodar ter eden izmed sklicateljev konference, isto otvoril. Zanikal je sovjetske obtožbe, da se Francija in Britanija hočeta vmešavati v neodvisnost evropskih držav in da ustvarjati protiruski blok. Z zahvalo Združenim državam za ponudeno pomoč je Bidault zaključil svoj govor poudarjajoč strogo gospodarski in tehnični značaj konference. Angleški zunanji minister Bevin, ki je nato povzel besedo, je obžaloval, da nekatere države niso sprejele vabila in poudaril, da so vrata konference še vedno odprta vsem, ki hočejo sodelovati. Po govoru, ki ga je imel še italijanski zunanji minister grof Sforza, v katerem je prikazal, da bi Italija, Francija, Švica in Avstrija s sodelovanjem na hidroelektričnem polju lahko dale Evropi 50 milijonov kw električne sile, je bil sestavljen odbor z nalogo, da sesta- vi poslovni in delovni program posvetovanj. Bevin, ki po soglasnem sklepu prsdseduje konferenci, je zaključil to prvo sejo z opazko, da je to brez-dvomno najbolj urna konferenca, kar jih je videl. V ponedeljek 14. t. m. je konferenca nadaljevala s svojim delom. V „odbor za skladno sodelovanje" (vzporeditveni odbor) je vsaka država imenovala | svojega člana. Poleg tega od-! bora je bil ustanovljen »izvršilni odbor", ki naj pomaga »vzporeditvenemu odboru". V torek 15. t. m. je bila zad-nja skupna konferenca vseh 16 držav. Na njej so bili najprej i sprejeti predlogi glede tehničnih | pododborov. V vsakega teh j pododborov, ki se bodo bavili | s prehrano, poljedeljstvom Železom, jeklom, prevozi, gorivom in električno silo in v prihodnjih tednih zbrali vse potrebne podatke, so bili sporazumno imenovani zastopniki najbolj prizadetih držav. Vsi govori, ki so bili izrečeni Kdo ne pozna zloglasne fašistične OVRE, kdo ni trepetal pred nacistično „Gestapo“, kdo ni slišal o grozodejstvih bolševiš-ke „Čeke“ in poznejše GPU? Ali je kdo med Slovenci in Jugoslovani sploh, ki ne bi vedel, kaj je v slovenskem javnem in zasebnem življenju komunistična OZNA? Vse te nedolžne kratice so bile, odnosno so za prizadete državljane in za človeštvo znak strahu, preganjanja, tajnega zasledovanja, prisluškovanja, ugrabitev in ubijanja človeških . žrtev brez obrambe, brez zakona in brez sodnika. Le v črnem srednjem veku so bila temna obdobja, v katerih so se pojavljala od časa do časa tajna sodišča, ki so nam znana iz nemške zgodovine pod za j človeka in za človeško kulturo ; sramotnim imenom »Fehmge-richt". In tako bo tudi naše stoletje prešlo v zgodovino s črnim madežem od države u-stanovljenih in organiziranih tajnih organizacij, ki so pod vodstvom moralno otopelih in brezčutnih voditeljev kot so Dzeržinskij, Jagoda, Himmler, Bocchini, Rankdvič itd. vohunile, zalezovale, preganjale, udirale v domove, odpirale pisma ter ubijale v imenu in po nalogu državnega režima vsakega človeka, ki si je drznil drugače misliti kakor ukazuje in zahteva diktatorska vlada. Taka tajna organizacija je tudi OZNA. Ona je največji znak, da sedanja Jugoslavija ni pravna, pač pa policijska država. Ni mesta, kraja in vasi na širnem jugoslovanskem ozemlju, kjer ne bi ostajala in ne zahtevala človeških žrtev. Njeno zločinsko teroristično delovanje pa ni »stalo omejeno na nesrečno Jugoslavijo, ampak se je razbohotilo tudi na našo Primorsko in celo na cono A, ki je pod upravo zapadnih zaveznikov. Organizacija OZNE je razpredena po vsem našem ozemlju. Ni mesta invasi, kjer ne bi imela OZNA svojih vohunov in pomagačev. So to moralno propadli ljudje ali de-lomrzneži in celo nedozoreli mladeniči/ ki so pripravljeni brez premisleka obrtoma izvršiti vsak zločinski ukaz OZNE, Plačani sluge OZNE so se že s tem, da so se zapisali tej organizaciji, sami izločili iz človeške družbe. In skozi rodove se bo slovenski narod spomi- njal te sramote na svoji časti. OZNA je onečastila ime Jugoslavije. Ali v zadoščenje in v uteho nam je, da ni ona izraz moralnega in pravnega čuta in volje slovenskega, hrvatskega in srbskega naroda, ampak stvor komunističnega režima, ki ga je s prevaro in nasiljem od zgoraj vsilila peščica zunaj vzgojenih komunistov. Ne bomo naštevali žrtev OZNE. V zadnjih hudih letih je samo v coni A zraslo njih število na stotine. So to v ogromni večini nedolžne žrtve, čijih greh je bil, da so mislile s svojo glavo in ravnale po svoji vesti, da se niso hotele pokoriti uka-2om raznih komunističnih odborov, da so sprejele kako službo pri zaveznikih, da niso hodile na mitinge, da so upravičeno kritizirale upravno in gospodarsko nesposobnost raznih aktivistov, skratka, da niso hotele misliti slepo na povelje in upogibati svoje hrbtenice. Pred porotnim sodiščem v Trstu so že začeli dajati račune nekateri oznimi „uslužbenci„ za svoje zločine. Žalibog, dosti zločinov je še nekaznovanih. Četudi bi ostali ti zločini za vedno brez zašlužene kazni, naš demokratični narod je izrekel svojo sodbo nad njimi in nad izvrševalci teh zločinov. Prišel bo čas, ko se bo vrnil pravni red, ko se bodo zločinci vračali v svoje domove, ko bodo njihova imena šla od ust do ust kakor Kajnovo ime, ko ne bodo več našli skrivališča med slovenskim narodom. Vsak zločin zahteva pravično kazen. Med nami in med OZNO in vsemi njenimi ljudmi, tudi onimi, ki odobravajo zločine te tajne komunistične kriminalne družbe, j e in ostane nepremostjiv prepad. Kdor je mož, ki ima trohico morale, poštenja in državljanskega poguma v sebi, ne more odobravati tega, kar OZNA dela pri nas. In ker vemo, da je naš narod v svoji ogromni večini pravicoljuben in pošten, je skrajni čas, da se z vsemi švojimi močmi upre narodno čast ponižujočemu delu OZNE med nami in da postopa a njenimi pomagači tako, kakor zasluži najeti nepošten človek. 1 o zahteva od našega naroda njegovo človeško dostojanstvo, njegova narodna čast in spoštovanje do člove Leto 1. - Stev. 13 D E M O K R A C 1 J A Stran 3 kove svobode, za katero smo ' bodo čez noč pogreznili v tla se borili petin dvajset let pod Oznovci. Zato pokonča glave fašizmom in se moramo boriti in strah vstran! Kdor je mož še danes, da ne pademo pod s trdno hrbtenico, se ne bo bal še hujše suženjstvo rdečega nobenih krivičnih groženj in se neofašizma. načelno ne bo pustil ustrahovati OZNE ni bilo in je ne bo, j od nobene tajne policije. Take naš narod pa je bil in bo. nečastne organizacije lahko u-Kakor so čez noč izginili Ge- spevajo le na račun nemožate stapovci in Ovrovci, tako se strahopetnosti. Godrnjači je danes slabše kakor pred j svojih lastnih prireditev res dvema letoma. ne moti, da bi se pa ljud* Res je, da nima smisla j stvo zabavalo ali izobraže* uvažati tovore papirnatih , valo po svoje pa niti misliti lir v cono B za drva, meso, , ni. Omejene so seveda po jajca, maslo, teleta in sir, programu kakor po vsebini res pa je tudi, da med na* ; in to v taki meri, da jih šim ljudstvom ni takega 1 ni več mogoče smatrati kot tepca, ki bi kaj podobnega j dobrine, temveč kot neužit* nameraval. Zato bi bilo i no nacistično propagando. | prav, da si avtor tega ge* | Z »novo stvarnostjo« se i nialnega odkritja zatakne torej ni mogoče sprijazniti | podobne cvetke za svoj tudi če jo primerjajo s sta* s klobuk. Če nismo danes že i njem med vojno. V tem po* Z ozirom na dejstvo, da | razvodnice Settin*Trst da* posveča dirigirani tisk mno* žičnemu pojavu godrnjačev veliko pažnjo, sem mnenja, vsi goli in bosi, prav gotovo ni zasluga gospodarskih strokovnjakov, ki se nam vsiljujejo z nasveti, tem* lje že veliho večino. Ti so j v . zelo nevarna »sedma kolo* S vec dejstva, da si zna narod na«. Svoboda kretanja teh v stiski sam pomagati. da tudi svobodni tisk tega j ljudi pa rase v obratni sme* j Pozivu: »Imejmo vendar vprašanja ne sme prezreti. Zdi se, da postajajo godr* njači politični činitelj veli* ke važnosti. Pismarji, ki polnijo kolone* totalitarnega tiska, se čudom čudijo, .od* kod se jemljejo ti nezado* voljneži v takem številu. Toda to začudenje ne bo povsem pristno! Preveč je podobno začudenju pijan* ca, ki pije načeloma le ide* če vino, kljub temu pa do* biva vijoličast nos. Kaj pravi o godrnjačih znanost? Kaj pravijo godr* ■njači sami o sebi in kako se branijo težkih očitkov, ki .padajo na njih naslov? Ugledni nemški znanst* venik dr. honoris causa, Švajghart Halcmaul, (ta na* ziv so mu nadeli v nem* škem koncentracijskem ta* borišču tolikokrat, da je na svoje pravo ime pozabil), piše v svoji knjigi, ki je izšla letos spomladi v Leipzi* gu, takole: »Kronični godrnjači« so n * od vzhoda proti zapadu. Zdravnikov ne obiskujejo, zaupanje v naše oblasti, ki vedo, kaj delajo«, nočemo ker niso bolni, pač pa izgu* i slediti. »Fiihrer že ve, ka j be mnogo mnogo časa z ne* I dela«, »Mussolini ima ve* prijetnimi opravki pri obla* j dno prav«, so ponavljali steh in bivanjem v zaprtih podrepniki in gnali narode ali z žico obdanih stajah, v pogubo. Godrnjamo z vso Kljub temu se množe pod vnemo proti takemu ponav izdatnim političnim priti: skom z neprijetno naglico in morda prav zaradi njega. Zatreti jih je mogoče le z uvedbo človeških pravic in državljanskih svoboščin, ki jih zahtevajo. Šušmar ali zlobnež obe opisani vrsti godrnjačev rad zamenja. Čujmo sedaj še godrnja* če, kako se otepajo očitkov totalitarnega tiska! Res-je, da se nam vsem toži po zlatih časih! Ni pa res, da bi želeli imeti že dve leti po vojni napete trebuhe in mastna lica, kajti noben rodoljub si danes ne želi, da bi ga narod zamenjaval z rejenimi priganjači to tali* farnega režima. Res je tudi, da nas zmerjajo s hlapci, biti n ljanju že žalostno preizkus šene zgodovine. Glede kulturnih dobrin moramo priznati, da oblast LEVSTIKOVE MISLI „Reči se mora, kar je treba. Resničnost je dolžnost, uljudnost ne... Jaz torej ne zagovarjam niti krivične niti strastne, niti prevzetne kritike, a še manj zagovarjam nezasluženo, nepotrebno hvalo, .katera ena sama dostikrat mnogo več podere nego deset preostrih kritik“. To naj si za- pomnijo vsi totalitarci, ki ne dopuščajo prav nobene kritike nego samo klečeplazenje! gledu smo si popolnoma edini z godrnjači drugih »novotvorb« kakor Poljske, Romunije, Bolgarije, Alba* nije, »nove« Jugoslavije in »najnovejše« Madžarske. Ljudski glas pravi, da so te novotvorbe kukavičja jaj* ca, ki jih je zlegla ptica Vzhoda. Eno jajce se je na | Dunaju spridilo. Je pa še tisoč drugih raz* logov godrnjanja. Zato bo* mo godrnjali dalje, dokler ne mine našega naroda po* trpežljivost in takrat vedi* te, * da trenutek »popolne« osvoboditve ni več daleč! * * * „Ministri prihajajo in odhajajo, vlade hitro teko druga za drugo, kakor po travnikih senca, ki jo delajo naglo gnani •blaki. Ministri odhajajo, narodi ostajajo". - To naj si zapomnijo vsi totalitarci, ki predrzno izenačujejo narod s stranko in menijo, da je njih oblast večna! * * H« „Življenje človeško podobno je vodi, ki vsaka po svoji strugi hodi". — To naj si zapomnijo vsi totalitarci, ki hočejo ponižati človeško družbo v enakomislečo čredo! i * * * „V glavnih stvareh: v ljubezni do naroda in domovine, v poštenosti, v resnicoljubju, v boju zoper svoje nasprotnike smo in moramo biti vsi složni,a v drugih rečeh smo in hočemo biti vsi svobodni". — To naj si zapomnijo vsi totalitarci, ki 'mesto narodne enotnosti nestrpno zahtevajo enotnost v eni stranki! •i! * ' * „ Pošten človek vse-laže pretrpi nego očitek, da je izdajalec svojega naroda!" — To naj si zapomnijo vsi totalitarci, ki se ne pomišljajo proglasiti ves svoj narod za izda- >Godrn jač« j jalca, če pokorno ne sledi oblasti nasilne manjšine! GOSPODARSTVO: Uši na sadnem drevju ljudje s prirojenim občut kom nezadovoljstva in maj*' Lcr nočemo vrednosti, ki ga ne prizna* hlapci. vajo ne sebi ne drugim. ■ Izvoza v Trst in sploh v Vzroke svojih neuspehov v cono A oblasti posamezni* življenju podtikajo svo'i kom ne dovoljujejo, ker so okolici. Bolniki te vrste to »nečedni posli« in bi se družbi niso nevarni in uži* z njimi okoriščali sloji, ki vajo v vseh kulturnih in ne* so »naši smrtni sovražniki«, kulturnih deželah svobodo Godrnjamo, ker nam je po* gibanja. Njih število je : polnoma jasno, zakaj si stalno. S psihiatri prihajajo v stik redko in brez prisil nega jopiča. Vedno so pre* oblasti prisvajajo monopol na »nečedne posle«, ki vr* žejo mastne zaslužke zara* Vsa sadna plemena napadajo razne vrste uši. Izmed vseh pa so najbolj napadene breskve, na katedrih nam uši včasih uničijo večino pridelka, oziroma cvetnega zaroda. VEC VRST UŠI — Uši so več vrst, pri nas pa poznamo predvsem dve vrsti, ki nam delajo .mnogo škode: tako zvane •črne uši in zelene ali medene uši. Te zadnje imenujemo tudi medene, ker izločajo sok, ki je lepljiv in sladek kakor med. Zato spoznamo že od daleč drevo, ki je napadeno od teh uši, po tem, kako po drevesu brnijo muhe in po deblu le-zeje mravlje, ki vse hitijo srkat sladki sok. S tem seveda tudi prenašajo okužitev na celo drevo in tudi na sosedna drevesa. Zelena uš se nastani na spodnji strani lista, katerega ne skrivi kakor črna uš, je pa bolj nevarna kot slednja, ker njeni skrijejo in srkajo sok. Posledica je, da drevo, oz. mladike oši-bijo in zaostanejo v rašči. Po obeh teh dveh ušeh — črni in zeleni — napadena drevesa v prihodnjem letu malo ali nič ne obrodijo, ker uši ošibijo cvetne mladike, iz katerih so srkalo sok. Hudo škodo nani na sadnem drevju povzroča tudi tako zvana šči-lasta uš (diaspis pentagona), ki napada zlasti breskve in hruške. Vidna ie v obliki negibnih, drug poleg iniscodrina ali fitodrina. S to Najbolje je, da napadene mladike zmesjo poškropimo sadno drevje. po možnosti naravnost potopimo v tako, da omočimo vale dele drevesa, j omenjeno zntes. Če pa tega ni mo-Ako to delo v redu opravimo, smoj goče, moramo okužene dele tako lahko gotovi, da smo uničili klice j škropiti, da s tekočino omočimo kodre in rje in tudi jajčno zalego j uši, ker le v tem slučaju poginejo, uši. Škropljenje s težkimi olji pa i Zelene uši pa uničujemo po mo-bomo opravili samo vsako drugo j jih in raznih uglednih strokovnja-leto, ker nam sicer preveč razje kov izkušnjah najuspešneje s tako skorjo in tako seveda škoduje dre-i zvano kvasijevo vodo: to je vodo, vesu.Opozoriti moramo izrecno, da] Id smo ji dodali 3% kvasijevih se jamo miscodrin in fitodrin sme-j trsk (legno tjuassio) in lA°/o mazo-;a mešati z galično brozgo, ker se j vega mila (sapone molle). To vodo s to spojita, medtem ko drugih ta- pripravimo tako-le: Za 100 1 teko-kih pripomočkov ne sinemo mešati, j čine kupimo 3 kg kvasijevih trsk ker se ne spojijo. Ako bomo rabili neodenunn ali kako drugo slično vrsto, moramo drevje najprej poškropiti z galično brozgo, da se zavarujemo proti kodri in raznim pričani, da je zdravnik bo* : di cenega nakupa in dobre lan. Uspehi pri zdravljenju prodaje. Nejasno nam pa so neznatni. j je, zakaj bi se »naši smrt* Od časa do časa se po* | ni sovražniki« spremenili v javlja v družbi druga vrsta prijatelje, če sklenejo isto godrnjačev, ki jih hočemo imenovati »akutne godrnja* če«. Ti ne nosijo kali bo* lezni v sebi, pač pa so skrajno občutljivi zazna* movalci za okužene social* ne in gospodarske organiz* kupčijo s posredovanjem oblasti. Država trdi, da gre dobiček v korist skupnosti. Že dolgo stikamo za to »skupnostjo«, ki toliko po« žre, ne da bi počila.Ugotov* ljeno je doslej le, da je me ter političen pritisk, naše ljudstvo žal izven te Njih razširjenost rase od J skupnosti, sicer bi morali zapada proti vzhodu in i posamezniki opaziti zbolj* predstavljajo od politične ' šan j e svojega položaja, ki drugega na skorjo drevesa pritrje-! rj;llvli ;n §eje goz, nekaj dni škrobnih ščitkov. Ti ščitki srkajo iz skor- j ni0 z neodendrinom ’ ali podobnim-je sok in drevo polagoma izhi^a, Opozarjam,izrecno, da moramo koj ako ne uničimo zalege. Skr opiti z KAKO UNIČUJEMO SOVRAŽNIKA I Proti tem trem sovražnikom naših bi jih prej škropili, bi se galična sadovnjakov se bomo tako-le borili: ; brozga pozneje ne prijela drevesa. (legno quassio) in K- % kg mazove-ga mila (sapone molle). Trske in milo denemo v tled-ek Žakelj In kuhamo 'A ure v 20 1 vode. Nato odvzamemo vrečo s prekuhanimi trskami in tekočini dodamo še 80 1 vode in zmes je pripravljena. Škro piti moramo z močnim pritiskom galično brozgo in šele j od blizu, da mladike, okužene po i za tem s težkim oljem. To pa za-1 ušeh, naravnost operemo. Čez par i to, ker so težka olja mastna in ako dni zopet pregledamo drevje in za uničenje njih jajčne zalege začasno velja škropljenje z zmesmi, Škropljenje lahko opravimo tudi z navadno škropilnico, ki pa jo mo- se zelo hitro množi. Množi se brez-; ki vsebujejo težka olja: kakor mi- spolno do 7 generacij. Uši potujejo od mladike do mladike in od drevesa do drevesa. Zadostuje le malo jajčec, da se okuži lahko ves sadovnjak. Te, zelene uši, se po nekaj dneh življenja spremenijo v krilate uš> — jim zrasejo peruti — in v samoe in samice. Poslednje izležejo na jesen jačeca na očesa enoletnih poganjkov, kjer prezimijo do spomladi, ko začnejo svoje uničujoče delo. Crne uši se nastane jo v vršičkih mladik. Tu zakrivijo listje, se v škropljenje ponovimo, kjer smo o-pazili uši. Druga sredstva so proti polenim ušem manj učinkovita. Omeniti moramo še, da je škrop- sccdrin, fitodrin in enaka. Posebno priporočljiva je raba ravno teh dveh namreč iniscodrina in fitodrina, ker ju lahko mešamo z galično brozgo. (p. d. vitrijol.) S težkimi olji mo-1 ramo škropiti v januarju do polo- j ga preprečevalnega škropljenja in vice februarja, vsekakor pa predno i bomo na sadnem drevju opazili uši začne popkovje brsteti; prepozno i — črue ali zelene, proti ščitasti uši škropljenjše s težkimi olji nam br-j pomaga le težko olje — se bomo amo luko j po uporabi oprati s to- Ijenje z galično brozgo in težkim plo vodo, ker nam jo sicer težka olja razjedajo. BOJ SE NADALJUJE Ako nismo opravili tega zimske- steče popje ožge in uniči pridelek že v zarodu. Ker je potrebno škropiti proti kodri, raznim rjam itd. z galično zmesjo, bomo najprej pripravili 3% galično brozgo (vitrijol) in v to brozgo dodali 3 — proti njim bojevali tako-le: črne uši bomo škropili z 1%, monitalom ali z 1 — 11-2% tobačnim izvlečkom, kateremu smo dodali 2% ugašenega apna, da se lažje sprinie. Dobra sredstva so tudi nicol, nicolman itd. oljem (miscodrin itd.) posebno priporočljivo za češnje, ker uničimo s tem tudi zalego zimskega pedica in : prihranimo sjiomladi škropljenje z arzenatom, ko je drevje že obloženo s tem črvičkom in ko smo itak preobloženi z drugim delom. Napisal sem vam teh par vrstic, prijatelji kmetje, največ po svoji praktični izkušnji. Sadjereja nam bo morala postati glavni vir dohodkov, ako se hočemo dokopati do vsaj znosljivega življenja. O tem pa morda. pozneje kaj več. Briiki kmel IZ ŽIVALSKEGA SVETA CPrispodobaudružabnega prevrata} Štiri dni kasneje je Napoleon ukazal, da so vse živali zberejo na dvorišču. Pojavil se je osebno. Na vratu je nosil dve odlikovanji. Nedavno je odlikoval samega sebe z »Živalskim herojem prvega reda«. Devet renčečih psov ga je spremljalo. Živah so čutile, da se bo zgodilo nekaj strašnega. Napoleon je premeril prisotne živali. Nenadoma je nekaj zakrulil in psi so se zagnali na tiste štiri pujse, ld so se nekoč upirali, jih zgrabili za ušesa in privlekli pred Napoleona. Okusili so kri in skoraj pobesneli. V veliko presenječenije vseh živali so se trije pognali še proti Boxerju. -Ta pa je prvega sprejel s podkovanim' kopitom, da se je zavalil po tleh. Pogledal je Napoleona, ta pa je dejal, naj ga pustijo na miru. Renfie so se psi umaknili. Mahoma je hrup potihnil. Štirje pujsi so čakali ter se tresli po vsem telesu. Napoleon jih je pozval, naj priznajo svojo krivdo. Brez okleva- nja so priznali, da so bili tajno v zvezi s Snovvballom že od njegovega izgona, da so mu pomagali zrušiti mlin na veter ter so se z njim do- j govorili, da bodo kmetijo spravili v roko sosedu Fredericku. Izjavili so tudi, da jim je Snowball priznal, i da je bil Jonesov agent. Ko so vse i priznali, je Napoleon mignil psom,' ki so jim z divjim lajanjem pregrizli vratove. Napoleon je z grozečim glasom vprašal, ali je še kakšen krivec med živalmi. Tri kokoši, ki so bile voditeljice nekdanjega kokošjega upora, so stopile naprej in priznale, da se jim je Snowball prikazal v sanjah in jih nagovarjal, naj bi odrekle pokorščino Napoleonu. Tudi nje so psi pokončali. Potem je priznala neka gos, da je shranila ob žetvi šest meric žita in ga pozimi pojedla. Ovca je priznala da se je ponečedila v vodnjak pitne vode. K temu naj bi jo pregovoril Snow-ball. Dve drugi ovci sta priznali, da sta ubili starega ovna, zvestega Napoleonovega pristaša, ker sta ga | gnali okoli ognja, ko je bil prehlajen. Vse so na mestu, poklali. Tako so1 si eledila priznanja in usmrtitve,1 dokler ni kup mrtvih žrtev segal do Napoleonovih nog na visokem ■ odru. Zrak je bil poln smradu po: krvi, katerega niso poznali od Jonesovega izgona. Živali so razen prašičev in psov odhajale pobite. Niso ved(ele, kaj | je gre e-, ali nezaslišano izdajstvo; Sncwballovih zaveznikov ali krvavo plačilo, kateremu so pravkar bile priče. Res je, da je tudi za časa, starega Jonesa prišlo do strašnih pokoljev, toda zdaj se je to zgodilo med živalmi samimi. Odšle so k porušenemu mlinu na veter in se stisnile skupaj. Boxer je premišljeval in končno spregovoril: »Tega pa ne razumem. Nikdar bi ne verjel, da se more kaj takšnega pripetiti na naši kmetiji. Vzrok za to je kakšna napaka v nas samih. Rešitev je po mojem mnenju samo ena: delati več. Odslej bom vstajal ono uro bolj zgodaj!« Druge živali niso vedele, kaj naj bi si mislile. Končno so začele peti »Živah Anglije«, toda tako blagoglasno, počasi in otožno, kot je niso pele še nikoli prej. Zapeli so jo trikrat zapovrstjo. io so jo pele tretjič, se je pojavil Kričač z dvenn psoma. Objavil je, da je po posebnem ukazu tovariša Napoleona pesem »Živah Anglije« ukinjena. Odslej jo je prepovedano peti. »Zakaj?« je zakričala koza Mu-riel. »Ni je več treaiba, tovariši«, je dejal Kričač rezko. »Živali Anglije« je bila pesem revolucije. Revolucija je zdaj končana. Usmrtitev izdajalcev je bilo zaključno poglavje. Zunanji in notranji sovražnik je pobit. V »Živah Anglije« smo iizražali svoje hrepenenje po boljši družbi bodočih dni. Ta družba je izdaj ustvarjena. Jasno je, da ta pesem nima več nobenega smisla«. Kot so bile prestrašene, bi nekatere živali bile še sposobnle ugovarjati, toda v temi trenutku so se oglasile ovoe: (»Štiri noge dobro, dve nogi slabo 1« »Živali Anglije« ni bilo več slišati. Minimus, poet kmetije, jo je nadomestil z novo pesmijo, ki se je začela: »Živalska kmetija, Živalska kmetija,. »nikdar Ti nobena žival ne bo škodila« Peli so jo vsako nedeljo, toda niti besedilo niti napev m nikdar po mnenju živali dosegel »Živali Anglije«. * * # Po nekaj dneh so se Živah spomnile, da pravi šesta zapoved: »Nobena žival naj ne ubije druge živali!« Clover je prosil osla Benjamina, naj mu prečita šasto zapoved, toda Benjamin je odklonil mešati se v takšne zadeve. Potem je prosil kozo Muriel. Prečitala jo je na steni kašče: »Nobena žival naj ne ubije druge živali brez razloga!« Kaj hočete, zadnji dve besedi sta ušli živalim iz spomnina. Zdaj pa so videle, da zapoved ni bila kršena, kajti razlog za pokolj je bil tehten: zveza z izdajalcem Snow-ballom. Vse leto so živali delale trše kot prejšnje leto. Bili so trenutki, ko so mislile, da delajo več kot za Časa starega Jonesa in da se jim ne godi boljše. Ob nedeljah jim je bral Kričač številke, ki so kazale, da se je proizvodnja dvignila za: sto, dvesto ali tristo odstotkov. Križ, pa je bil v tem, da so živali počasi j pozabile, kako je prav za prav bilo j pod Jonesom. Kljub temu pa so, bili dnevi, ko bi si Želele manj] številk in več hrane. Vse ukaze ie čital Kričač ah kakšen drug prašič. Napoleon se je kazal le redko v javnosti, toda takrat je poleg trope psov šel pred njim še petelinček kot nekak trobentač, ki jte spustil lep »kikiriki«, preden je Napoleon spregovoril. Celo v stari Jonesovi hiši je živel Napoleon ločeno od drugih. Stregla sta mu dva psa, jedel pa je 8 krožnikov z zlatim robom, ki so jih našli v Jonesovi jedilnici v posebni omari. Javili so tudi, da bodo streljati iz puške raaen ob priliki dveh obletnici tudi na Napoleonov rojstni dan. NiJjče ni več govoril o njem kot o »Napoleonu«, vsak ga je nazival vsaj »Naš Voditelj, tovariš Napoleon«. Prašiči pa so prav posebno radi iznašli kakšno- posebne naslove: »Oče vseh živali«, »Strah vsega človeškega rodu«, »Zaščitnik ovčje volne«, »Prijatelj račk« in podobno. Kričač je v svojih govorih s solzami v očeh govoril o Napoleonovi modrosti, o dobroti njegovega srca in o globoki ljubezni posebno za nesrečne živali, ki žive še v suženj-kih razmerah na drugih kmetijah. Napoleonu so pripisovali zasluga za, vsak uspeh in naključje. (Nadaljevanje) SLOVENSKI RADIO TRST V zadnji številki našega lista se nam je vrinila glede valovne dolžine radia Trst 11 neljuba pomota. Sedaj oddaja ta postaja na valu 278'7 oziroma 1076 kc. Ob tej priliki ugotavljamo, da niso točna zatrdila, da se slovenska radijska oddaja v Trstu ponekod slabo sliši samo zaradi prenosa oddajnika iz Vidma v Trst. To izhaja iz dejstva, da v istem kraju istočasno zelo dobro slišijo postajo Trst 1 in zelo slabo postajo Trst 11, čeprav sta oddajnika obeh postaj na istem kraju, t. j. Ha Trsteniku. Pravi vzrok slabšega sprejema postaje Trst 11. je tedaj samo v šibkejši kw. Merodajne činitelje ZVU ponovno prosimo, da odpravijo ta nedostatek postaje Trst 11, ki je za vse Slovence izredne važ-Hosti, česar menda ni treba utemeljevati. Jugoslovanski tisk u Londonu V Londonu izdajajo Jugoslovani več glasil, ki tolmačijo naziranja jugoslovanske emigracije. ...... Na posebni nadstrankarski raprezeniativni višini je mesečn 31 revija „Jugoslavija “ (Naslov uredništva: The Yugoslav Re-view, Monomark BN/Ravjug, London, W. C. 1. Great Britain.), ki priobčuje uradne izjave jugoslovanskega narodnega *d-bora v Londonu, podaja odlične preglede svetovnih dogodkov j s posebnim ozirom na Jugoslavijo in prinaša glasove iz domovine. 1 V majski številki beremo na uvodnem mestu: „Jugoslovanski narodni odbor ne more no- i benemu svetovati, da bi se v današnjih razmerah vrnil v dr- j žavo. V normalnih prilikah in v državah s pravnim, zakonitim redom bi pomenila amnestija krivcev in političnih nasprotnikov veliko stvar in odločno potezo za ureditev razmer. Naša država je medtem danes brez sodišč in brez zakona... Popolna samovolja organov komunistične stranke je edir.i za- j kon..V tej zvezi pa čuti J. N. O. dolžnost opozoriti vse begunce, da bo treba še mnogo ] trpljenja in samopremagovanja j predno pride do zmage demokracije v domovini, v katero veruje. Člani J. N. O. so: Slo-j bodan Jovanovič, Jovo Ba ija-min, Večeslav Vilder, dr. Milan j Gavrilovič, R. L. Kneževič in j K. Lj. Miletič. V junijski številki je „Jugo-| slavija" takole zabeležila izhajanje našega lista: ,,‘Demokra-cija, je ime tednika, glasila demokratičnih Slovencev Julijske krajine, ki hrabro brani načela prave demokracije “. Drugi jugoslovanski šapiro-grafiran periodični list, ki izhaja v Londonu, je „ Seljačka Jugoslavija“ (Kmetska Jugoslavija), ki ga izdaja dr. Miloš i Sekulič (Naslov uredništva: 100, | Oslo Court, London, N. W. 8.). »Seljačka Jugoslavija" se bori *za svobodno kmetsko demo- j kratsko federativno Jugoslavijo: za združeno srbstvo, združeno hrvatstvo in združeno slovenstvo". V kmetstvu evropskega jugovzhoda ne vidi samo najmočnejše odporne sile proti komunističnemu totalitarizmu, nego tudi podlago za ureditev odnošajev med kmetskimi narodi tega področja. V povezanosti demokratičnih kmetskih in socialističnih sil, vidi pogoj pravice, miru in napredka naše celine. Novice iz Amerike Bivši ravnatelj „ Zadružne zveze “ v Ljubljani g. Fr. Gabrovšek, ki je bil tudi narodni poslanec v Beogradu in je ob porazu Jugoslavije hkrati z vlado odšel v inozemstvo, živi Se štiri leta v Clevelandu. Pred kratkim je vložil tožbo proti tajniku SANS-a Mirku Kuklju, ki je v komunističnih listih žaljivo pisal o njegovem delovanju pri „ Zadružni zvezi “ v Ljubljani. Gosp. Gabrovšek je priznan zadružni delavec in je radi svoje poštenosti in požrtvovalnosti užival v Sloveniji splošen ugled. Vsakega takega moža skušajo komunisti z raznimi očitki oblastiti ter moralno ubiti. Proti takim brezvestnim metodam smo tu pri nas vsled izrednih razmer skoro brez o-brambe, v Ameriki je učinkovito sodišče, ki brani čast pred obrekovalci. Ker se je g. Ga-* brovšek poslužil te poti, je zavladal med krivci strah pred kaznijo. Gosp. Gabrovšek toži kakor rečeno, gosp. Kuhlja in dnevnik „ Enakopravnost“ v Clevelandu, ki je napad pri občil. čeval slovenske knjige na Gorenjskem in na Štajerskem. Novi gospodarji to uničevanje nadaljujejo. V Ljubljani so ustanovili „Slovenski'knjižni zavod". Njegovi upravitelji vozijo knjige, ki so jih vzeli dosedanjim lastnikom, v prvi vrsti Jugoslovanski knjigarni, na kamjonih v papirnico v Vevče. Cele tovorne avtomobile knjig so že zvozili. „ Ljudska pravica", ki o tem poroča, pravi, da nima nič proti temu, da so zvozili tja razne pobožne in druge podobne knjige. Toda zvozili so novi gospodarji tudi knjige, ki so celo po komunistično veliko vredne. Tako so vozili v papirnico prevode Shakespeareja, Cervantesa in Gogolja, Cankarja, lurčiča, Simona Jenka itd. Take tiče so torej nastavili komunisti v ' knjižne zavode. Komunista v knjižnico, kozla v zelje". ŠIRITE »DEMOKRACIJO*4 Iz Slovenije in Jugoslavije V Ljubljani je bil žetrti sestanek >L7avne tribune«, na katerem je žlan /.vršnega odbora OF Maležič takoj v začetku povedal, da ni bilo moči ustreči željam vseh, da bi njihova vprašanja javno obravnavali, kev v časopisih ni prostora, ali na no spadajo pod ijavuo tribuno«. To bo res, ker bi »Javna tribuna« r.ajb»ž ne marsikatero vprašanje težko odgovorila, da pa v časopisih ni prostora, tega bralec ljubljanskih dnevnikov ne more verjeti, ker že na prvi pogled vidi, da jih po sili p( 1-nijo, pa naj bo s 5e tako klavrno in neresnično propagando. Na sestanku so se navzoči pritoževali zaradi slabe preskrbe z mlekom in ker interniranci, ki so vse izgubili, ne morejo dobiti blaga za obleko, katerega pa je dovolj za udarnike. Neki obrtnik se je pritožil nad zadrugami, češ da uničujejo zasebnike in obrtnike. Nadaljnja vprašanja so zadevala čiščenje mesta, pomisleke, kritike in predloge v zvezi s prostovoljnim deiom m podobno. Nekdo j ■> vprašal, kam gre denar za prostovoljno delo, ker je bilo rečeno, da bc 1 > delo plačano. Na to vprašanje f1? Maležič nojasnil, da bo prostovoljno d e, o res plačano, toda ne tistemu, ki delo opravlja, ampak ustanovi, ki prostovljno delo organizira, namreč Osvobodilni fronti! Na vprašanje, kaj je bilo s tistimi, ki so bili zasuti na progi Šamac-Sarajevo, je Maležič odgovoril, da si talce laži Zamišlja reakcija. Tudi pritožba, zakaj zasebniki ne dobijo govejega mesa, gostilne in menze pa ga imajo dovolj, je padla na sestanku Javne tribune«. Seveda je bil odgovor, oziroma izgovor takoj pripravljen, in sicer: da ga tudi menze'in gostilne nimajo dovolj in če bi jim ga vzeli, ne bi zadostovalo za širše razdeljevanje. Takšna je torej pravica in enakost za vse, da si meso lahko priv oš® le tisti, ki ima denar za gostilno. Krivda za to pa da je pri kmetih, 6EDMETER, uradnik v Trstu, želi dopolniti izvežbanje v svoji stroki. Išče primerno dnevno zaposlitev pri strokovnjaku ali jradbenem podjetju. Resnost. »«loy pri nprail Hita Odgovorni urednik : Janko Simtti. Tiska tiskarna Budin v Gorici. Tiskan* z dovoljenjem A. I. S. „Post-UNRRA podpore" za področje A til Videm- Britanska in ameriška vlada sta obvestili Zav. voj. upravo za Julijsko krajino ter upravo za Videm, da bo od 1. julija 1947 dalje dobavljala osnovna živila področjem pod njihovo upravo vlada Združenih držav v skladu s svojim načrtom „Post-UNRRA podpor . V kratkem bodo dobavili naslednje vrste blaga: živila, zdravila, goriva, obleko in blago za obleke, gnojila, sredstva za pobijanje mrčesa in semena. T« dobave se morajo razdeliti brez razlike n« raso, vero i« politično prepričanje. Razdeljevanje bo upravljala posebna misija Združenih držav, ki bo imela svoj sedež v Trstu, in bo tesno sodelovala z gospodarskim odsekom ZVU. Prva ladja, parnik David G. Burnett, ki je pripeljala blago na podlagi lega načrta, je dospela v Trst 7. t. m. Tovor je obstojal iz S50o ton moke, ki stane 1.414.695 dolarjev. Načrt za „Poat Unrra pod- Candusio, svetniki področja in načelniki prefekturnih uradov. Po pozdravu vseh navzočih je polkovnik o i Carnes omenil veliko odgovornost, Pod naslovom „Knjige v pa- j j0 imajo vsi do občestva ter iz-pirnico" poroča „Amer. Dom. razil zeljo, da bi vsi delali v prisr-z dne 15. maja: „Hitler jeuni-*čni skupnosti. S prefekture se je - - - • "g. Carnes peljal v mestno hišo, kjer se je pozdravil s predsednikom občine odvetnikom Mianijem in so mu bili predstavljeni člani občinskega sveta in načelniki občinskih uradov. Kruh se je podražil. Radi zvišanja stroškov in ker se je znižala politična cena za kruh, se je na področju ZVU v Julijski krajini povišala cena za kruh na 38 lir kg. Nečedna odkritja v uradu za javna dela. Ponosna pala* ča ministrsva za javna dela za magistratom je že več kot teden dni v osredju umazanega škandala, ki o* pravičeno razburja Trst in vso deželo. Nepošteni pu* stolovci, ki so po naključju in vsled nesrečnih povojnih zmed, prišli v tem važnem ui;adu do1 oblasti in besede, so zločinsko gospodarili z milijonskimi zneski, ki so bili dodeljeni za obnovo in ureditev opustošene pokra? jine. Zadnjič smo kratko poročali, da je policija pri* čela preiskovati nečedno zadevo in aretirala večje število oseb, ki jih je jela' zasliševati. Preiskava se na* daljuje in zavzema vedno večji obseg. Pri prvem poli* cijskem posegu je bilo od* peljanih v zapore 10 oseb: major Richardson, načelnik urada za javna dela, in ma* j or Squire, prideljen temu uradu, ter 8 civilnih oseb, med njimi tri ženske. Na* slednje dni ni bilo več uradnih poročil. Dognalo se je samo, da so bili aretiran* ci često in dolge ure zašli* šani. Časopisje je ugibalo, sumničilo in se razpisa* valo o tem, kako se je ma* lopridna družba aretiran* cev in njihovih prijateljev kopala v razkošju, se lovila za nepoštenim zaslužkom in se vdajala razvratnemu življenju. Tudi o podjetjih, katerim je urad za javna dela oddajal dobičkonosna naročila, se je začelo sum* ljivo šušljati. V sredo 16. t. m. je pa obveščevalni urad za Julijsko krajino sporočil, da je bilo radi do* mnevnih nerednosti pri od* delku za javna dela aretira* nih še 13 civilnih oseb, ki niso bile zaposlene pri ura* du za javna dela. Policija ni navedla imen te trinajstori* ce in je §edaj časopisju zo= pet prepuščeno, da ugiblje in razklada umazarije. Pri teh razglabljanjih so neka* teri listi pristranski in se kažejo politično in nacio* nalno strupeni in krivični. Očividno pa ves škandal še ni dokončno pojasnjen in doživimo lahko še mnoga presenečenja. Ta nečedna zadeva goto* vo ni povečala ugleda ZVU, vendar je odločen nastop oblasti proti v afero zaple* tenim osebam, ne glede na njihov položaj, dokaz, da ima demokracija v sebi do* volj moralne sile, da zatre take izrodke. Uverjeni smo, da bo zavezniška sodna o* blast gotovo znala varovati svoj ugled in ugled začasne uprave Trsta, na katerega so obrnjeni pogledi svetov* ne javnosti ter bo odločno nastopila proti osebam, ki so se brezvestno pregrešile z nepošteno koristoljubno* stjo. Nabrežina. V sredo 9. julija predpoldne je conski komisar polkovnik Gardner ustoličil predsednika in člane našega občinskega sveta. Svečanost se je vršila v občinski hiši. Novi občinski svet šteje 7 članov in so v njem zastopane vse politične stranke. Predsednik ob čine je g. Franc Kakeš. V podporne namene. Poveljnik 88. divizije in Trsta generalni major E. Moore je pred dnevi na tržaškem magistratu izročil predsedniku občine advokatu Mianiju 506.375 lir, dohodek koncerta, ki sta ga nedavno imela v gledališču Verdi gg. Evgene List in Gibson Morrissey. Velikodušni dar bodo porabili v podporne namene. Za meje Svobodnega tržaškega ozemlja. Med vladami 4 velesil ter Jugoslavijo in Italijo je bilo sklenjeno, da se čimprej določijo začasne meje Svobodnega trž. ozemlja. V ta namen sta bili ustanovljeni dve mešani komisiji, ena za določitev meje med Trž. ozemljem in Jugoslavijo, druga pa za določitev meje med Trstom in Italijo. Obe komisiji bosta imeli svoj sedež v Trstu. Vsaka velesila je imenovla pri obeh komisijah svojega zastopnika; ti bodo varovali interese Svobodnega tržaškega ozemlja. S soglasnim sporazumom sta komisiji imenovali podpolkovnika Stilvvella za svojega tajnika. Prvi sestanek sta imeli komisiji v soboto 12. t. m. „Voditi vojno z namenom uničiti hitlerizem pomeni narediti v politiki zločinsko neumnost...". Moskovski komunistični dnevnik „lzvestja“ od 9. 10. 1939. Vesti z Goriškega ki >na črno« koljejo, so pojasnili navzočim. Tega pa ni nihče povedal, da je za izbrance tudi mesa dovolj, živino pa celo tihotapijo na področje A in v Italijo. In da morajo Slovenci stradati zato, da more komunistična partija v tujini širiti jvojo propagando, tudi nihče ni o-menil. Nič drugega kot pesek v oči je ta poskus javnega kritiziranja u-prave, ld se imenuje >Javua tribu-aa«, pesek v očij, toda samo za slepce. * * # , V Ljubljani jq bila razprava proti bivšim uradnikom iNaproze« v Kranju, ki so si prisvojili narodnu imovino, izkoriščali svoje položaje ter s svojo malomarnostjo zakrivili razne tatvine. Sodišče je obsodilo člana okrajnega ljudskega odboru v Kranju Franca Benedika na dve let, odvzema prostosti s prisilnim delom, poslovodjo »Naproze« Bole-,-lava Trnovca na eno leto odvzema prostosti, vodjo glavnega skladišča Janka Urbanca na 6 mesecev odvzema prostosti in poslovodkinjo Maro Slavec na 6 mesecev pogojno. s s * Okrožno sodišče v Ljubljani je obravnavalo primer izrabljanja zadružništva, ki ga je zagrešil Dinko Masterl, bivši lastnik sitarskega in žimarskega podjetja v Škofji Loki. Da bi rešil med vojno poveiano premoženje, je osnoval »drugo, tako trdi obtožba, v kateri je sam gospodaril, v upravni odbor pa je postavil ljudi, ki jih je pridobil z lepimi plažami. Sodišče je obSi>-dilo Masterla na dve leti odvzema prostosti s prisilnim delom in zaplembo premoženja, ki ga je vložil v zadrugo, Karla Cesnja na dve leti odvzema prostosti s prisilnim delom ter na eno leto izgube političnih in državljanskih pravic, ostale tri obtožence Antonijo Bajželj, Janeza Bajžlja in Avguština Kav&JSa pa na pogojne kazni Vestij s*Tržaškega pore" je odobril ameriški- kongres, ki je v kritje izdatkov določil 35 milijonov dolarjev. Da je bil načrt sprejet, so se najbolj trudili bivši namestnik zunanjega ministra Dean Acheson, senator Vandenberg, zunanji minister Marshall in predsednik Truman. Nov načelnik Tiskovnega urada. Za načelnika Tiskovnega urada Zavežniške obveščevalne službe je bil imenovan major Maxvell Harrison na mesto gospoda Alberta Hara-rija. Njegovi uradi so v palači Telve na trga Oberdan. Polkovnik Carnes na prefekturi in na občini, v četrtek 10. t. m. predpoldne je obiskal višji častnik za civilne zadeve polkovnik Carnes prefekturo, kjer so pa čakali področni podpredsednik dr. Palutan, predsednik področnega sveta inž. Ali ste poravnali naročnino? Gospodu predsedniku go* j riškega področja dr. Huguesu je v torek ponoči 15. t. m. nenadoma umrl 21 letni sin j Karel, visokošolec. — Go* | spodu predsedniku Hugue* j su, ki že dve leti predsedu* je goriškemu področju pod j ZVU, in njegovi cenjeni družini izrekamo v imenu našega lista in slovenske j javnosti iskreno sožalje! ! Pogreb se je vršil v Gorici | včeraj 17. t. m. ob 4 uri po* j poldne ob obilni udeležbi ; občinstva. Zlatomašnik. G. I. TTlatelič, župnik u Šmartnem u Brdih, je te dni na So. gori i čisto tiho praznoual suojo zlato mašo. j Čilenu in delaunemu zlatomašniku želimo | še dolgo urslo zdrauih let. Meja med Italijo in Jugoslavijo. Zav. voj. uprava uradno poroča: „Po izjavi, ki so jo dali tisku 3 marca t. 1., je „Supervisory Com-mission" za določitev začasne meje j med Jugoslavijo in Italijo v spora-1 zumu z jugoslovansko in italijansko delegacijo odločila, da ne bo niti komisija v celoti niti njeni posamezni člani izdali nikake izjave tisku, dokler ne bo delo končano. Ker so nedavno nekatere obveščevalne agencije izdale netočne in pristranske informacije, ki so jih objavili številni italijanski dnevniki v Trstu 10. t. m., smatra „Supervisory Commission" za potrebno poudariti, da so objavljene vesti netočne, brez vsakršne uradne osnove ter so imele samo namen razburiti »javno mnenje0. „Soški tednik“, glasilo komunistične Osvobodilne fronte v Gorici, je izšel v soboto zadnjikrat. Namesto „ Soškega tednika “ bodo slovenski komunisti in njihovi simpatizerji izdajali - čujemo - drugi list, kateremu so menda dali ime »Soča “. Požar. Karolini Marvin, vdovi Čubej na Ajševici je zgorela hiša, ker se je vnelo seno na seniku. S premičninami vred cenijo škodo na 600.000 lir. Nesreča. Sedemdesetletnega Ivana Štruklja iz Kanala je podrla krava, ko jo je gnal napajat. Prepeljali so ga v goriško bolnico radi telesnih poškodb. Osemletnega Danila Kaučiča iz Temnice je pa tele na pašniku udarilo z nogo v obraz. Tudi njega so prepeljali v goriško bolnico. Kojsko. (Zopet pritisk). -Ker je ZVU ukinila zadrugo, ki je bila ustanovljena in je delovala na podlagi političnega pritiska komunističnih elementov, izvajajo sedaj isti elementi pri+isk na ljudstvo in ga silijo, da vpisuje živilske nakaznice samo pri trgovini na Njivicah. Dobri poznavalci razmer trdijo, da se hoče zadruga skriti v prostore te trgovine. Miren. Marsikdo si bo mislil, ko bo prečital naslov, da je pri nas vse v redu, češ, Miren je miren. A temu ni tako. Če opazuješ naše ljudi pri vinu, kako so razigrane, vesele volje, si boš pač mislil, da komaj čakajo na obljubljeni raj, ki ga v coni B že uživajo. Toda naši ljudje že vedo vsaj približno, kakšna je „svoboda“, ki jo tam delijo in si pač želijo, da bi vsaj za enkrat še ne prišla do nas. Seveda ne mislijo vsi tako. Tisti,, na primer^ ki dobivajo lepe zneske iz fondov K.P. zato, da vzdržujejo javno mnenje in razpoloženje na gotovi višini so drugačnega mnenja. Ob nastopu Tita so nas pitali s krilatico: „Tito razbil prašičem je korito11, toda sedaj vidimo, da je korito ostalo, le prašiči so se menjali. V „ svobodni “^Jugoslaviji se dobro godi gerarhom, to je onim, ki vihte bič v rokah. Ljudje vedo, da je tam treba delati namesto šest, sedem dni da teden. Tudi pri nas uvajajo udarniško delo na dan nedelje. Posebno ganljivo je b:lo, ko je tovarišica Srečka peljala udarniško četo na njivo vdove, kateri so partizani moža likvidirali. Prav po evangeliju! Toda ko bi tovarišica videla v srce uboge vdove, bi ji naj-brže prihranila toliko muke. -Naša mladina zares uživa svobodo? Otroci se brez nadzorstva potepajo pozno v noč po vasi, mladina pa do zore neutrudljivo plese. Zgleda, da mislijo napraviti plešišče s cementnim tlakom in to na občinskem prostoru, kjer je že bil „Dopo-lavoro“. Isti režimi, isti cilji: zapeljevanje mladine. - Med borbo 1. 1943 je na Gradu ti* čuden način zginilo 'cerkveno zlato. Osebe, ki so imele pri tem svoje prste, se. še vedno svobodno sprehajajo po vasi. Tudi petorica nedolžnih žrtev še vedno zaman čaka na prenos v blagoslovljeno zemljo. Vrh Sv. Mihaela. Zaprli so 25 letno Gabrijelo Cotič, vdovo Pahor, obtoženo, da je umorila svojega nezakonskega otroka. Po poročilih policije je zločinska mati svoje dejanje priznala. Borjana. Zaključek šolskega leta v Borjani. Osnovna šola v °9r~ jani je letošnje šolsko leto zaključila s sv. mašo 13. t. m. Po sv. maši so v prisotnosti staršev otrokom razdelili spričevala. 49 učencev je bilo spoznanih za sP°f°b"® prestopiti v višji razred, ostalih 21 bo pa imelo v jesenskem roku popravne izpite. Otroci so z malimi izjemami redno hodili v šolo. m pazljivo sledili pouku. Uspeh letošnjega leta je popolnoma zadovoljiv. G. učitelj se je v kratkem govoru zahvalil prisotnim staršem za njihovo pozornost in razumevanje. Pojasnil je važnost šole, ter ponov-no izrazil željo, da naj nadarjenejs otroci po končani osnovni šoli nadaljujejo z učenjem na srednjin šolah. 12. t. m. je po kratki in mučni bolezni umrl v starosti 60 let Hrast Andrej. Naj mu bo lahka domača zemlja. Svojcem izrekamo iskreno sožalje. Iz uredništva Popraoek: 0 zadnji številki je pri gospodarskem članku: „Še o našem denar-ništuu“ pomoloma izostal podpis „lliric«s“. Prispevki za tiskovni sklad »Demokracije" fl. n. iz liibušenj lir 1000.—; H. D- >z Kobarida lir 500.—; trije demokrati z Opčin, prvi lir 1000.—, druga dua po lir 500.— Dsem prisrčna hualal