Slovenske žene. »Novine«, list prekmurskih Slovencev, lepo opisuje slovenske žene. Kar v tem popisu čujemo dobrega, blagega, časti ter hvale vrednega o Slovenkah v Prek-murju, to v isti meri lahko trdimo tudi o junaških Slovenkah po naši domovini: Slovenske žene so dobre, verne žene, ki s svojim požrtvovalnim delom med sedanjo vojsko, s svojo gospodarsko spretnostjo in z umno skrbljivostjo za dom, otroke in — za svoje sinove in može, ki so na bojišču, zaslužijo splošno priznanje in globoko spoštovanje vseh. — Mož je v tujini, v strelskem jarku, v ujetništvu, v bolnišnici, v trpljenju za brambo domovine in domačega ognjišča; žena je pa sedaj glava v hiši ter vodi duševno in telesno, časno in večno življenje cele družine. Veselo je gledati, kako opravljajo žene moška dela: orjejo, sejejo, vlačijo, sekajo, vozijo. Pravi moški so postale — moški ne samo po delu, marveč tudi po duhu. Močne so. Drže se verno zakonske zvestobe, zavedajo se prisege, dane pred oltarjem. V vseh slučajih misli dobra žena na moža tam v tujini, nanj, ki se žrtvuje zanjo v zakopih ves bled, obraščen, zamazan, ranjen. Vse niti njene srčne ljubezni se predejo le okrog njega. Močne so te verne žene. Otroke svoje imajo v redu, da se ne potepajo okrog, marveč se ž njimi trudijo, delajo, molijo za ljubega, dragega ateka. Z ganjenim srcem smo občudovali te žene, kako so prihajale in kako še prihajajo s svojo drobno de-co pred oltar. Kako milo je videti krasen prizor, ko pride mamica v cerkev pred oltar, pred tabernakelj, kjer se gnetejo okrog nje otročiči, kakor piščeta okrog koklje, kjer vsi skupno priporočajo nebeškemu Kralju Jezusu dobrega očeta-voja-ka. To vidimo dan za dnem — in človeku nehote pridejo solze v oči. Močne so te žene tudi takrat, ko izvedo žalosten glas o možu. Ne zdvojijo, ne obupavajo. Upajo še in v molitvi iščejo tolažbe. Molitev jih okrepi in vzravna v tugi, žalosti, v trpljenju, ako izvedo, da je mož ujet, ranjen ali bolan. Kako so zdaj v skrbi, kaj je z možem. Celo srce bi si iztrgale in ga njemu poslale, ako bi le mogle. Pišejo, denarje pošiljajo, molijo, svete maše oskrbe, da bi le mož ozdravel in se srečno domov vrnil. Ne vedo, kako bi se Bogu zahvalile, ki je rešil moža smrtne nevarnosti. Pa če se tudi najhujše pripeti, so še močne; vdajo se v božjo sveto voljo ter govore v krščanski vdanosti: »Kar Bog stori, vse prav stori!« — Dobro tudi vedo, »da se trpljenje sedanjega časa ne da primerjati s slavo, ki bo enkrat nad nami razodeta«. Kakor svetopisemski potrpežljivi Job govore tudi naše junaške žene, ako jih zadene največja nesreča, da izgube moža- »Bog je dal, Bog je vzel, njegovo ime bodi češčeno!« Tako mislijo, tako čutijo, tako delajo. Ne mrmrajo; ne tožijo, ne dolže Boga. Tihe so in mirne, kakor rožice v majevi noči, ki njih listke namaka nebeška rosa, ki so niih cvetki hrambice pisanih hroščev in metuljev. Močne so, ne godrnjajo; samo oči zarose, kadar se spomnijo na grob, izkopan v tujini, ki zakriva srce ljubega moža; v srcu njihovem pa počivajo metuljčki, molitve, ki se pogostokrat dvigajo s hitrimi krilci proti nebu ter prosijo usmiljenja pri Bogu za pokojnega moža. O, koliko takih dobrih, poštenih, pobožnih vdovic poznamo, ki s svojim poštenim življenjem najlepši spominski venec spletajo svojemu rajnemu možu in junaku. Te dobre žene, te vrle vdovice so nam in našim vojakom v veselje in tolažbo. Vedre nam tužno srce ter nas napolnjujejo z blaženim upanjem, da ima naš sloveniM narod zasigurano lepo bodočnost, da bodo po tem strašnem boju na- stopili boljši časi, da bo naš narod ostal veren, domovini zvest, da bo tudi v bodoče goreče ljubil svoj materni jezik. Bodimo Bogu hvaležni, da imamo v svoji sredi večino takih dobrih žena in poštenih vdovic! Pregled p® smtu. Italija zbegana. Črnogorska kapitulacija je v Italiji močno vznemirila politike. Položaj Albanije se je za Italijo zasukal zelo na slabo. Oglašajo se že tisti, ki svetujejo, naj Italija opusti svoje polovičarsko delo v Albaniji. Tudi ruske kroge je presenetilo poročilo o kapitulaciji Črnegore. Upali so in tudi zahtevali, naj priskoči Italija na pomoč, češ, da je to na njeno lastno korist. Med Rimom in Petrogradom so se živahno pogajali, medlem je pa že prišel Nikita s ponudbo, da se vda. Silna nevclja entente radi Črnegore, ki se je vdala, močno vpliva na črnogorske nevoljneže v ondotni armadi. Časopisi širijo sedaj neko brzojavko črnogorskega ministrskega predsednika Mijuškoviča, ki jo je baje poslal iz Brindisija v Pariz. V njej se nsglaša, da sta kralj črnogorski in njegova vlada vse avstrijske pogoje energično odbila in da bo Črnagora nadaljevala vojsko do skrajnosti. — Črnogorska kraljica je bila te dni v Rimu in se ie odpeljala dalje: na Francosko v Lyon. — Nezadovoljnežem v črnogorski armadi poveljuje general Mar-tinovič. Francozi o ČrnHori, Francoski listi pišejo: Ni dvoma, da namerava Avstrija kralja Petra nadomestiti na srbskem prestolu s kraljem Nikolajem. Rusija je ustavila denarno pomoč Čr-nigori. Črnagora je že v mirnih časih dobivala podooro od ruskega strica; odkar je vojska, jc bila ta pomoč izdatno večja. 1' j^M^UliS Spisi in dopisi so pošil jajo: Uredništvu .Domoljuba" Ljubljana, Kopitarjeva nlica. Naročnina, roklamacije in in-sorati pai Upravništvn .Domoljuba". — Ljubljana, Kopitariova ulica - Izhaja vsak četrtek. Cona mu je a K na leto. (Za Nomčijo A K, za Ameriko in drutuje državo o K.) — Posamezno štovilko so prodaiajo - po 10 vinnrjov. - Stev. 4. V Ljubljani, dne 27. januarja 1916. Leto XXIX. Zdaj — je seveda zamera na ruski strani, zato preneha tudi miloščina. Italijanski kralj roma. Podal se je tudi v Brindisi, kjer je sprejel srbskega (bivšega) ministrskega predsednika Pasiča in druge srbske ministre, ki se tam nahajajo, Grčija nevtralna. Zadrega Grčije je umliiva. Živeža ni, Angleži in Francozi jim po koscu režejo kruh, iz Macedonije ne morejo dobavljati živil, ker so entenline čete razrušile železniške mostove. Zdaj grška vlada zopet z največjim poudarkom pripoveduje, da hoče Grčija ostali strogo nevtralna. Esad paš? — poveljnik brez armade. Dosedanje čete Esad paše so sc izneverile in zapuščajo svojega poglavarja, Albanci čakajo na prihod avstrijskih čet, da se jim pridružijo. V Dibri in Elbasanti pa prehajajo k bolgarskim četam ter prosijo streliva in koruze. Razdor je nastal med voditelji socialne demokracije v Nemčiji, ki utegne imeti posledice tudi med avstrijskimi socialističnimi poslanci. Povod razdora je iskati v sedanji vojski in v stališču, ki ga zavzemajo razni zastopniki v tej stranki z ozi-rom na vojsko, na vojne potrebščine in dajatve. Za mir ali za vojsko? V Londonu so se sešli 19. januarja ministri zveznih držav. Anglija hoče ostrejšo blckado. V angleški zbornici je bil oddan naslednji predlog: Ker je zbornica izvedela, da se v nevtralne države, ki meje na sovražnika, uvažajo velike množine takega blaga, ki ga rabi sovražnik za nadaljevanje vojne, se poziva vlada, da blokado napravi čimbolj učinkovito, ne da bi s tem motila normalen uvoz nevtralcev za domačo potrebo. — Pričakuje se, da bo vsled tega'nastalo razpoloženje proti Angliji ne samo v Ameriki, ampak da bodo ugovarjale tudi druge nevtralne države, zlasti Holandsk", Švedska in Norveška, •i Vvv. r- C "u Crnogor ka urinadii pologa orožje. >»še čete | rodirajo v noiraiijost dežele. Oni Črni goic', ki se h tem ne ni »raj o spr, »/.niti, se smatrajo kot vojni ujet n ki. — Naši so zasedli jadranski prManišči Ilar in Dulcinj. — Zračni napad naših letalci v na Ankono. Na italijanskem bojišču deloma topovski hoji. Lahi obstreljevali llivo. — Ni v a bitka na i{us!,cin. Velike izgube na ruski strani. — Kazslrcljenl IViiuceskl jarki. ČRNAGORA. Polaganje orožja. Črnagora se jc vdala s tem, da takoj odloži orožje. Vojaštvo je dobilo tozadevno povelje 17, jan. Obo-tavlianja je bilo zelo malo. Naše čete so ta dan prenehale s sovražnostmi proti črnogorski vojni si]:. Črnogorci so -^eli polagati orožje v Virjv.zaiju; izi ..čiii .o vse' ži moderne puške s strelivom in vse topove. Živeža imajo le malo, zato jih preživljajo naši. Videli so sicer potrii, a veseli so, da jim ni treba nadaljevati boja, — Orožje odlagajo na celi bojni črti. Med puškami je mnogo ruskih repetirk. — Sporazum je poklical svoje poslanike s črnogorskega dvora; tudi Italija je pozvala svojega zastopnika domov. ^ Mirovni dogovori bodo najbrž v Celi-nju ali v Koioru, in sicer takoj, ko bo črnogorska armada povsod razorožena. Nača vlada je že določila odposlance za mirovno konferenco. Zastopana bo tudi Nemčija, ker je Črnagora bila tudi z Nemčijo v vojnem stanju. Razorožitev ima tudi svoje težkoče, ker nekaterim mlajšim vojakom osrednje črnogorske armade ne gre v glavo, zakaj bi bilo treba orožje odložiti. Nekaj jih je radi tega ušlo k Srbom. Kako je na Črnogorskem. Predpogoj za začetek mirovnih pogajanj je v tem, da črnogorska armada izroči Avstrijcem orožje. Naše čete prodirajo (brez sovražnosti) v notranjost dežele; kamor pridejo, po- no delovali, a kljub temu so se letala vsa nepoškodovana vrnila. To je že tretji polet naših drznih in veščih letalcev na Ankono. Nove vojake pošlje Italija na bojišč«, tako poročajo iz Rima. Izvežbali so 300 tisoč (?) mož, da zamenjajo oni del vojakov, ki so bili izpočetka na avstrijski bojni črti.' Col di Lana. Dne 20. jan. je sovražnik dve uri obstreljeval naše postojanke na vrhu in na pobočju hriba Col di Lana. Delovanje iLLianske artiljerije je bilo 21. januarja na nekaterih odsekih primorske in dolomitske fronte živahneje nego prejšnje dni. Tudi Rivo so Lahi obstreljevali s ležkimi topovi. VOJSKA Z RUSI, 24tfasvna bitk?. Takozvana ne\ letna« bitka, ki so jo Rusi začeli dne 24. decembra 1. 1., jc trajala z malimi presledki dobre tri tedne. Naše orožje je stalo neomajno na celi 130 l;m dolgi bojni črti. Enako se je odlikovala pehota, kakor loo-ništvo. Vojaški in politični nameni, ki iih je rusko poveljstvo nameravalo doseči s !' k-^v. i;- "p-r___ L o klopnih; ..,'cni strelski jarki na Francoskem. vsod morajo domači vojaki oddati orožje; kdor se brani, se prisili ter smatra kot vojni ujetnik. Črnogorsko vojno poveljstvo je o tem poučeno. Domačini se pod primernim nadzorstvom lahko posvete svojemu delu. Med drugimi se je vdalo tudi 1500 Srbov na severovzhodni bojni črti. Naše čete so zasedle jadranski pristanišči Bar in Dulcinj. VOJSKA Z ITALIJO »Položaj nespremenjen.« Vojna poročila vsebujejo, nekaj :dnj'jei jtralke novice, ki povedo, da se vname luintam topniški ogenj, ki za javnost mnogo ne pomeni. Zračili nappd na Ankono. Brodovje naših pomorskih letal je dne 17. jan. napravilo drzen polet tja čez morje nad ita-hjans o trdnjavo in vojno pristanišče Ankono. Bombe, ki so bile vržene iz višin, so zadele in zažgale kolodvor, elektrarno in vojašnico. Obrambni topovi so sicer moč- ofenzivo, s0 se popolnoma razpršili. Žrtvovali so zastonj 70.000 mož, ki so mrtvi ali ranjeni; 6000 mož so pa privedle naše čete v ujetništvo. Nova silovita bitka. Dne 19. januarja v zgodnjih jutranjih urah se je vnela nova bitka ob meji vzhodno od Črnovic — pri roporovco in ojanu. S številnimi četami je sovražnik napadel štirikrat povrsti. Hrabri branilci s0 ga povsod vrgli. — Silovitost in ljutost jutranjih bojev ni prenehala do popoldneva. Med hrabrimi četami; ki so odbijale viharne navale, omenjajo predvsem budimpeštansko honvedsko divizijo. Skoraj vsako uro so se pojavili novi napadi na raznih mestih med Toporovcem m Bojanom. Med boji je vdrl sovražnik večkrat v naše strelske jarke; v ročnem metežu je bil pa vslej od spodaj. Ozemlje pred našimi postojankami je posejano z ruskimi mrliči, ki jih leži na nekaterih oddelkih po 800—1000. Druga bitka z Rusijo, ki se je pričela It dne 19. januarja, je po sodbi vojaških kritikov ena največjih in najvažnejših bitk v tej vojski sploh. Rusi so pritegnili velike nove oddelke in uporabljajo tehnične pripomočke, ki se dozdaj še nikjer niso rabili. Posebno močno je tudi topništvo. Prvi oddelek se že lahko smatra, da je zaključen. Končal se je s popolnim neuspehom Rusov, kar že učinkuje. Kljub temu so pričeli drugo bitko. Zastonj so se zaleteli. Velike izgube, ki jih je imel Rus dne 19. januarja v bojih ob Toporovcu in Bojanu, so povzročile, da je bilo naslednji dan zopet razmerno mirno. Že danes lahko rečemo, da so se na-de Rusov, da bi prodrli naše črte med Črnovicami in Burkanovom, izjalovile. Rusi se morajo tedaj, če bodo nadaljevali napade, zadovoljiti s tem, da vežejo nase avstrijske sile. Vpliva v strategičnem oziru pa ti napadi nimajo več. Velike ruske izgube pomenjajo na drugi strani odločilno oslabljenje, kajti tudi carska armada ne more več prenesti izgube skoraj 100.000 mož na komaj 130 km dolgi fronti, posebno ne velikih častniških izgub. 22. januarja zjutraj je sovražnik zopet napadal dele naše besarabske fronte, a naši so ga odbili. Severno od Bojana ob Prutu so naši rajstrelili z m'no velik ruski jarek; od 300 mož posadke je ostalo živih ie nekaj mož. Severno od Usiečko so Rusi opetovano napadali. Vrli branilci vzdrže vse naskoke. Sovražnik je napadel po močnem topniškem ognju tudi naše postojanke južno od mesta Dubno. FRANCOSKO BOJIŠČE. Sestreljeni letalci. Nemški vojaki so cbstrahovali dvoje angleških letal in en francoski aeroplan. Nekaj letalcev je ujetih, trije mrtvi. Bombe na Metz. Sovražni letalci so metali nonoči (18. jan.) bombe na nemško mesto Metz. Brez škode ni bilo. Razstrelieni sovražni jarki. Zahodno od Yperna so nemški vojaki v širini 70 m porušili sovražni jarek. Francozi so brezuspešno obstreljevali nemške postojanke med Mozo in Vogezi. — Tudi pri Neuville severno od Arrasa so Nemci razstrelili 250 m sovražne postojanke ter ujeli 71 Francozov, ZA SOLUN. Pred Solunom je zasidranih 12 večjih bojnih ladij in križark, med njimi ena ruska križarka in 20 manjših. — Posadka šteje sedaj baje že 400.000 mož. Nasproti jim pa stoji armada pod poveljstvom Macken-senovim, ki šteje do 800.000 vojakov. — Razvoj pri Solunu bo močno vplival tudi na Romunijo. Romunski politiki trde, da bo za entento samoumor, če se jim ponesreči ta drzni poizkus pri Solunu. Odločitev, Iz Soluna prihajajo glasovi, da se ondi čuje že močno grmenje topov; torej se je moral napad že pričeti, KAVKAŠKA BOJNA ČRTA. Tudi tukaj se še bijejo, dasi nas kav-kaško bojišče ne zanimlje toliko. Močni spopadi so bili zadnji čas med rekama Aras in Id, Med snežnimi viharji so-se borile turške in številne ruske čete osem dni. Ruski napadi so bili ustavljeni na celi črti. ZA SUEŠKI PREKOP. Francoski časopisi vedo, da se udeleži Turčija vojske proti Egiptu s 300.000 vojaki, — Iz Tokia so odplule tri japonske oklopne križarke proti Sueškemu prekopu. — Angleži uporabljajo domačine pri utrjevalnih delih ob prekopu; a jim uhajajo, četudi dobivajo dvojno plačo, — Listi poročajo, da so se začele praske ob prekopu in da so Angleži izgubili 62 mrtvih in ranjenih. Tedenske novice. »Domoljuba« prvo številko smo ponatisnili in se bo ž njo lahko postreglo še vsem novim naročnikom. Premečšeni so bili čč. gg.: Filip Mar-ješič, kaplan v Toplicah, za žup. upravitelja v Ledinah; Ign, Oberstar, kaplan v Hinjah, v Toplice; Matej Dagarin, župni upravitelj v Ledinah, za kaplana v Poljane; Karel Zaje, ekspozit v Nadanjem selu, v Matenjo vas; Friderik Rodič, ekspozit v Matenji vasi, v Nadanje selo. — Preselil se je g. Fr. Nachtigall, duhovnik v pokoju, s Kureščka na Dvor pri Žužemberku. Umrl je v Mariboru 19. januarja ondotni kanonik č. g. Jernej V o h. S pokojnim je izgubila lavantinska škotija vzornega duhovnika, — V Križu pri Kamniku so pokopali posestnika in gostilničarja Janeza O c e p e k. Rajni je bil več let župan občine Križ. P. v m.! Mestne vožnje. Občinski svet v Ljubljani ne mara več zasebnih prevoznih podjetnikov ter je dovolil, da se nakupi 20 konj in zgradi hlev za silo. Podjetniki so po malem štrajkali. Vožnje so stale na leto 80.000 K. Notarske službe. Pravosodni minister je premestil notarja Franc Jereba iz Radeč v Črnomelj. Notarji so postali notarski kandidati dr. Ivan S t o j a n v Senožečah, dr. Jožei K r e v 1 v Cerknici, dr. Viljem M a u e r v Logatcu, Ivan K o 1 e n c v Kranjski gori in Franc B u r g e r v Radečah. Olomuški nadškof. Dne 18. januarja so volili kanoniki olomuškega kapitlja novega škofa. Izvoljen je praški kardinal Leon grof Skrbensky. — V Prago pride brnski škof grof Huyn, Zastopniki dalmatinskih občin so se te dni podali na Dunaj, da se poklonijo svojemu kralju. Rop — ogenj — nesreča. Nedaleč od Cerknega na Goriškem je jelo ponoči od 15.—16. januarja goreti. Ogenj je uničil hišo pri Bičku, ki stoji za trgom na samem. Na pomoč so prišli ljudje, pa tudi vojaštvo, ki pa ni mpglo nič storiti, ker ni bilo vode. Ko je požar toliko ponehal, da so se mogli približati hiši, so vdrli vanjo skozi okna. V hiši ni bilo nikogar; postelje in omare, sploh vse pohištvo pa ožgano in razmetano. Vse je mislilo, da so se domači kam rešili. Ko so pa proti jutru došli v zaprto klet, so našli ondi gospodinjo s šestimi otroki mrtvo na kupu krompirja, vse zadušene vsled dima. Rešiti so se hoteli pred roparjem,_ ki jim je hišo nad glavo zažgali Vsa družina mrtva, vse gospodarstvo uničeno, mož pa pri vojakih. Hudodelstva dolže nekega vojaškega delavca, a mu ne morejo nič dokazati. V Gorici je sedaj okrog 10.000 ljudi. Zadnje dni sta padli v mesto dve veliki granati. Na trgu sv. Antona so ljudje popadali vsled zračnega pritiska na tla, druge nesreče pa ni bilo. — Vino se toči skoraj po vseh goriških gostilnah po 2 K liter. Romunsko žito. Kakor se čuje, bodo prihodnji mesec posamezne dežele dobile del romunskega žita. Letina 1915 je dala Romuniji: 264.479 vagonov pšenice, 11.341 vagonov rži, 115.604 vagonov ječmena, 360.000 vagonov koruze in 65.297 vagonov sa. Živ — mrtev — živ. O tržiškem dekanu, ki je o njem bilo že tolikrat pisano, da so ga Italijani dali ustreliti, potrjuje sedaj njegova sestra Josipina, učiteljica v Radgoni na Štajerskem, da so ga Italijani kot zvestega Avstrijca, ki je ostal do zadnjega pri svojih vernikih, pač zvezanega odpeljali v Italijo. V Červinjanu se je one-sveščen zgrudil. Tu je ostal, da je okreva) Zdaj se nahaja v Florenci. Prvi balkanski vlak po okupaciji Srbije se je pripeljal v Carigrad 17. jan, natančno ob določeni uri. Sprejeli so ga z vso slovesnostjo. Četrto vojno posojilo v Nemčiji je razpisano za mesec marec. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 48/t% brez kakega odbitka. Uradne ure ofl 8. ®raj lo i. popoldne. Glej inserat! Za odstranitev bolečin v hrbtu se zelo prt porota in spričuje to tudi nad 100.000 zahval, nih pisem, Fellerjev bol lajšajoči fluid iz rastlinskih esenc zn. „Elza-fiuid". — Vtiranja in krepke masaže s tem izbornim vtiralnim sredstvom navadno takoj učinkujejo in se izkažejo kot jako dobre. Velika priljubljenost tega iz-bornega sredstva ima za posledico, da so nastale razne ponaredbe. Kadi tesa nikar ne delajte poiskusov z drugimi sredstvi, temveč naročite edino pristen „Elza-fluid" pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 16 (Hrvatska). — 12 steklenic stane na vse kraje poštnine prosto samo 6 kron. Ni tedaj samo najbolje, temveč tudi najcenejše bol lajšajoče vtiralno sredstvo. Kar je že tolikim ljudem pomagalo, mora biti dobro in se radi tega lahko uporablja. — Tudi Fellerjeve lagodno odvajajoče rabarbarske krog-ljice zn. „Elza-krogljice" 6 škatljic poštnine prosto za samo 4 K 40 h, se lahko istočasno na-roče. To je proiskušeno, želodec krepčujoče od-vajilo nenavadno točnega učinka, kateremu gre prednost pred drugimi dražečimi odvajilnimi sredstvi. — Je jako priljubljeno. (-va-> S Duhovščina v Gorici. Precej duhovnikov je ostalo v mestu. Ves čas neustrašeno izvršujejo med ondotnimi verniki in vojaki svoj sveti poklic. Ti vrli gospodje so: stolni in župni vikarji dr. Kobal, dr. Šorli, don Moseltig, kaplan Jug, župnik v pok. Onglia vitez dr. Banbela, marljivi kapucin p. Janez. Ker jc slopil župnik Ziach v pokoj, je imenovan za župnega upravitelja nadškofijski kaplan Grusovin. — V Gorici stanujejo razen imenovanih še: msgr. Kastelic, msgr. Kolavčič, voditelj ordinariatne pisarne Setničar, nunski spovednik Pussig, p. Gabrieli S. J., p. Frančišek in p. Aleksander na Kostanjevici. Iz tega je razvidno, da verniki v Gorici niso zapuščeni. Povsod, kjer je treba junakov, se nahajajo naši fantje. »Slovenec« je te dni dobil to-le pismo z dne 8. januarja 1916.: »Na dardanelski fronti zbrani slovenski topničarji pozdravljajo svojo ljubo domovino, posebno pa na laški meji zbrane brate. Misli naše so vedno pri njih — junakih! — Možnarji in havbice (Made in Austria) tudi tu ne dajo miru raznim kramarjem. Sitni so ti naši komarji tako, da so se napol-posestniki Anaforte brez pohištva preselili na ladje, pa tudi Seddilbahr ostane lc letovišče za kratko dobo. 9. jan.: So že šli! Huja! — Franc Nosan z Gline, Mirko Kos iz Trbovelj, Avgust Klanjšek z Goriškega, Miha Ravnik z Boh. Bele, Petrič iz Vipave, Stanko Košir iz Ljubljane, Filip Rogel iz Et. Pavla, Štajersko, Matej Renčelj, Dutov-lje. Martin Povše, Laški trg. Vodo na mlin že napeljujejo tisti, ki sc zanetili ogenj bojaželjnosti med italijanskim ljudstvom ter zapletli Italijo v nesrečno vojsko. Kdo je kriv? . . . Izvestni kvaražugoni, ki jim je samo na tem, da trpi sv. Cerkev, že poskušajo, kako bi razbil ali duhove proti papežu. Že izpočetka vojske smo pisali, kako težavno in nevarno je sedaj stališče za sv. očeta, naj se obrne stvar tako ali tako. Sedaj, ko Italija nima nobenega uspeha, ko se že čuti, da se jc pošteno urezala, je treba ljudsko nevo-Ijo odvrniti od povzročiteljev krvave vojske — od framasonov. In to so že tudi začeli. Framasonsko časopisje, ki ima vodilno vlogo na Italijanskem, je že jelo ščuvali zoper papeža: podtikajo mu, da je nemškega mišljenja in da je sploh on kriv vseh neuspehov. S tem hočejo razcepiti tudi katoliško ljudstvo — in doseči svoje peklenske namene. Pripomnimo še to, da je italijanska vlada — kakor se sedaj piše po časopisih — pristopila k londonski pogodbi, po kateri je obvezana, da ne sklene posebnega miru, le pod tem pogojem, da papeža ne puste k mirovnim pogajanjem in da se italijanska varstvena postava (nasproti papežu) nič ne izpremeni. To govori dosli jasno, kaj tiči za tistimi, ki so gnali Italijo v pogubonosno vojsko. Mrtvica. Francozi so s tem, da so brezvestno tirali Afričane v evropsko vojsko, zanesli v Evropo tudi afriško bolezen mrt-vico, ki sc širi sedaj po najlepšem francoskem obrežju — po Rivieri. Ta bolezen je večinoma neozdravljiva. Pojavi se tako, da človeka neprestano moti zasoanost, ni za nobeno delo, sh-bost ga obvladuje, da 41 čmeri, peša in v nekaj mesecih umrje. Tujci, ki so sicer v velikem žtevilu prihajali tja na Riviero uaivat krasoto narave ter krepčat svoje živce v milem podnebju, se bodo zdaj dobro premislili, preden se bodo zopet odločili za obisk teh sicer prijetnih krajev. Huda influenca razsaja v Ameriki, zlasti v velikih mestih Chicagu, Newyorku, Filadelfiji, Bostonu, San Frančišku, Cle-velandu in Detroitu. Na stoiisoče ljudi je obolelo, mnogo umrlo. Vojne dajatve. Te dni je bilo razglašeno postavno določilo, s katerim se dosedanja do 50. leta omejena osebna dolžnost o vojnih dajatvah razširi do 55. leta starosti. — Uporabljati se smejo taki vpokli-canci le v ozemlju, ki leži za ozemljem armade na bojišču, torej na krajih, ki leže izvun ožjega ali širšega vojnega ozemlja —- in sicer nepretrgoma le največ skozi 6 tednov; jdo odmoru enega ali dveh mece-cev se smejo zopet pritegniti v službovanje. Za odlikovance. Vojno ministrstvo je odredilo, da mora imeti odslej vsak vojak, ki nosi kako hrabroslno kolajno, pri sebi legitimacijo, iz katere je razvidno, da ima pravico do hrabrostne kolajne. Legitimacija mora biti od oddelnega poveljnika razločno podpisana. Ta odredba se ie izdala zato, ker so že nekateri nosili take znake, ne da bi bili res odlikovani, Vojnopoštni promet za pakete. Uradno se naznanja: Zasebni vojnopoštni paketi na vojnopoštne urade št. 16, 34, 45, 46, 49, 95, 170, 190, 211, 233, 308 in 317 se sedaj ne sprejemajo. Pogreša se Franc Avbel, c. kr. deželni strelec polka št, 1, 1. komp., 4. voj. V seznamu izgub je kot ranjen zaznamenovan, pa ni nobenega glasu od julija meseca. — Anton Avbel, c. in kr. poljski lovski bataljon 7. 3. komp., 1. voj, na se ni že pol leta nič oglasil. Pojasnil želi Marijana Avbel, Kres-niški Vrh, p. Kresnice. Svojega sina išre Franc Kovačič, pis-monoša od Sv. Lucije ob Soči. Sin Jože se pogreša že od 24. julija 1915. Služil je pri Lir. 27, 3. komp., 2. voj., Kdor bi kaj vedel o njem, se naproša, da bi sporočil na naslov: Fr. Kovačič, pismo-noša-begunec na Bledu (Gorenjsko). — Od 21. junija 1915 se ni nič oglasil Anton S a m s a , Lir. 58, 3. bat., 12. komp. 1. voj; - Močm bi ustregel, kdor bi kaj gotovega sporočil žalostni materi Mariji Samsa, Vel. Brdo, p. Razdrto pri Postojni. — Pogreša se A n t o n M e h 1 e Služil jc pri 17. pp.; I./X. marškomp., Boril se je pri Gorici; od 20 ju-l'»a seAn: zČIasil- Sporočil želi njegova žena Ana Meble, Ponova vas 8, p. Grosuplje na Dolenjskem. - Sedem mesecev se m oglasil A 1 o j z i i R a u c h. Pridelien je M inf. poliču 19, TU. marškomp., Oce njegov Janez Rauch v Semiču št. 33. uljudno prosi obvestila, čc bi kdo kaj vedel o njem. . Trideset granat je padlo v četrtek, dne 20. januarja v Gorico in sicer na prostor okrog sodne palače. Škoda je le neznatna. Za domovino. Padel je le dni na Itali-janskem bojišču J. Pupis, posestnik iz Dol. Košane. Pokojni je bil skrben družinski oče, mož katol. življenja. Iz ruskega ujetn štva se je oglasil vojak Franc B a v d e k , doma v Št. Vidu nad Cerknico. Sedem mesecev so čakali njegovi domači, kdaj sc oglasi. Dočakali so. Piše, da je še vedno zdrav. — Po petih mesecih je pisal iz ruskega ujetništva Jožef Hočevar, doma v Belšinji vasi pri Trebnjem. Pohvali se, da dela na kolodvoru, da cb;biva tudi nekaj plače in da jc s hrano dobro preskrbljen. (?) Veselje med našimi vojaki na ruski in italijanski fronti je bilo nepopisno, ko se je razneslo, da se jc Črnagora vdala. Na nekaterih mestih so streljali v znak ves- Ha. Novico so zapisavali na listke, ki so jih navezali na kamenje ter lučali v sovražne jarke. Smrdljive bo ni Le. Lahon je začel zadnji čas obstreljevati naše postojanke tadi s smrdljivimi bombami, ki širi»o mamljive pline. Vojaki so sedaj preieli posebne krinke, ki človeka varujejo, da plini nič ne škodujejo. Seveda izgledajo vojaki, ko nataknejo to reč na glavo, kakor strahovi in pošasii. Nemški cesar v Ni>u. Dne 18. januarja sta ce pripeljala bolgarski kralj in nemški cesar v Niš. Obema vladarjema so priredili veliko vojaško parado. C- ur Viljem je podelil kralju Ferdinandu na r-šalsko palico nemške armr.de; odlikov a tudi mnogo višjih črs-nikov. V sanjah dobil drr govora, V Sf robci nu na Saškem je prišel v bolnišnico pc-ec Ivan Steven. Pred meseci ga je na Ruskem zasula granata. Bil je živ pokopan. Patrulja ga je sicer izkopcla, a govoriti ni več mogel. Od silnega strahu je izgubil dar govora. Neko noč je imel hude sanje; kar naenkrat zavpije, tako da so strežniki pritekli skupaj. Toda vesel začne »mute.sti vojak pripovedovati, krkšne sanje jc imel, kako je v strahu zavpil in — sedaj lahko še naprej vpie. Umrl js v Hrastuljah pri Škocijunu na Dolenjskem dobroznani Jakob Šterk, Pokojni je bil mož stare korenine, poštenjak, blaga duša. Celo vrslo let jc bil cerkveniku v Skocjanu desna roka; pomagal jc v ccr-kvi pri vsaki priliki in slovesnosti. Zaljšal je oltarje, snažil po cerkvi, najraje jc pa zvonil. Takega zvonarja škocijanska fara ne bo imela več kmalu, ki bi znal tako lepo pritrkavali na krasno ubrane zvonove ško-cijanske. Brez Šterka se ni v fari vršila a;-bena slovesnost. Mrtvim je delal krste, jih polagal na mrtvaške odre ter kopal jame. Veliko soboto je vselej Šterk izkresal i i kremena ogenj za večno luč in raznašal blagoslovljeni velikonočni ogenj po fari. Ve!iko veselje je imel do streljanja ob vermn cerkvenih prilikah. To nevarno delo I c opravljal bogve koliko let, vendar se ni nikdar nič ponesrečil. Dolgo vrsto let je bil tudi farni mehač. — Zatisnil si, dragi Sterk, svoje žive črne oči, ker te je utrudila iežka hoja življenja. Milo so peli oni zvonovi, s katerimi si Ti tolikrat drugim zvonil, ko so Tebe farani spremili k večnemu počitku. Počivaj v miru, uživaj zasluženo plačilo in prosi za nas pri Bogu. A. L. Iz Loškega potoka. Dolgo časa že lisi prinesel nikake novice iz naše fare, predragi »Domoljub«! — Vojska jc! Ker je drugod preveč hrupa, smo pa pri nas bolj mirni. Tudi naša fara je dala cesarju veliko vojakov, gotovo je pod orožjem že čez 400 mož in mladeničev. Nekaj jih je že od začetka vedno v bojni črti, a so še vedno čili in zdravi. Padlo jih je pa tudi že veliko; gotovo ne bo preveč, ako jih cenimo na 30. So pa še drugi, ki se od njih že od začetka vojske nič ne ve. Težko je človeku pri srcu, ko vidi, da je uprav najlepši cvet mladen;čev in mož obležal na bojnih poljanah. Najboljši mladeniči, dika potoš-kega »Orla« in Marijine družbe so prelili svojo kri za cesarja in domovino. Ujetih jih je tnc1! nekaj; enemu (Mišiču A "tonu iz Malega lo^a) se je celo posrečilo, da se je rešil iz srbskega ujetništva. Bil je meseca dccembra 1. 1914 pri Čačaku ranjen in ujet; 5. novembra 1915 ga je pa osvobodila naša armada. Sedaj se nahaja še v bolnišnici nekje na Ogrskem. — Po dolgem času so vendar našli Jožefa Vesel, ki je bil več let pastir v Travniku in so ga pogrešali 8 mesecev. Binkoštno nedeljo je še na lastno prošnjo prejel sv. zakramente za umirajoče, ker je bil nekoliko obolel; binkoštni ponedeljek med jutranjo sv. mašo je pa izginil in nihče ni vedel kam. Nekoliko se jim je že dozdevalo, da se je mogoče sam končal, ker ni bil nikdar popolnoma zdrave pamet'. Ljudje so ga radi dražili, da bo prišel Italijan in mu bo vse pobral. To ga je šc bolj vznemirjalo in revež se je obesil, kakor se je sedaj pokpzalo. Naš1' "i. ra šele 18. t. m. daleč v gozdu. Kletev divjega lovca, 'Povest. — O. — J, C.j (Dalje.) III. Kakor smo že omenili, se je divjih lovcev Petra in Jožeta vse ogibalo in balo. .Samo logar Marko Vojčič, ki so ga v vasi <; vsi, razen omenjene dvojice, spoštovali in -ljubili, svest si svojih dolžnosti in pravic, ni poznal nikakega strahu. Marko ie imel majhno, družino: ženo Anko in sina Milana. 'Živeli so kakor golobje srečno in zadovoljno do tistega leta, ko se je pojavil v vasi ■ftjoža in začel z nesrečnim Petrom tihotapsko streljati po eraričnem gozdu divjačino. |fa dvojica je prizadejala staremu logarju toliko skrbi in bridkosti, da je zelo motilo družinsko srečo in mir. Često je, dober kakor je bil, vaškima divjima lovcema nekoliko izpregledal, toda, kar je preveč, je pa preveč I Zastran sebe bi bil pozabil vse, toda bili so njegovi gospodarji, ki so zahtevali, da se gozd in divjačina straži, varje in čuva. Služba je bila Marku nekaj nedotakljivega in vestnega, da ni imel pokoja, kadar je slišal in izvedel, da so se nepoklicani lovci klatili po njegovem ozemlju. Odgovorna in težka je taka služba, to je dobro vedel Marko; hudo mu je bilo, kadar mu je to potrdil tudi njegov Milan, visok fant pri petindvajsetih letih, čigar sive oči so se svetile kot dve iskri izpod lepega visokega čela. Pod pravilnim orlovskim nosom so bujno poganjali lepo gojeni črni brki, ki so dajali njegovemu obličju možat izraz. Milan je bil od narave obdarjen z zdravim razumom in zelo trezno razsodnostjo. Drugače pa je bil zelo žive čudi in duša trezno-veselcga fantovstva v vasi. Če je treba napraviti kako igro, Milan je vedno prvi, ki jo vodi. Če je treba zapeti kako lepo pesem — Milan je, ki poje naprej s svojim lepim in močnim glasom. — Starejši ljudje so ga tako-le ob dolgih večerih radi poslušali, ko jim je čital na glas dobre časopise in tolmačil tako, kakor malokdo. Milan je imel tudi na svojega očeta velik vpliv, in kakor je bil stari Marko že od narave dobrega srca, je postal še boljši ob plemenitem sinu. Že je padal mrak na zemljo in lahna sapica je razhlajala od silne dnevne vročine razgreti zrak. Na vasi je postalo živahno, kajti domačini so po napornem delu radi posedali vsak pred svojo hišo, kramljali in se hladili. Tudi logar Marko sedi z Milanom pred hišo, belo kot labud, držeč v ustih malo pipo in upirajoč oči v tla, kakor da je globoko zamišljen. Vidi se mu, da je danes nenavadno zatopljen in vznemirjen obenem. Milan se je zagledal nekam v daljo in le včas;h se je ozrl od strani na očeta, ki se mu jc poznalo, da mu kipi nekaj v duši. > Oče, zakaj ste tako mračni danes? reče naenkrat Milan. Marko gleda še nadalje samo v tla in odbija gostejše oblake dima. Milanu jc bil ta molk zelo mučen, ker je videl, da tišče očeta težke skrbi, ne da bi kaj komu potožil. Pa vseeno je človeku nekoliko lažje, če se more v takih slučajih porezgovoriti, pokramljati o svoji skrbi. »Oče,« izpregovori Milan glasneje, »povejte, kaj vam je? Ali se je kaj pripetilo? Morda se da 5e kaj popraviti.« »O ne, ljubi sin, to se ne da več popravili,« reče Mrrko s poudarkom pri vsaki besedi ter se nemirno malce presedc, ves obdan z gostim oblakom dima. »Vse se da, samo če se hoče,« reče Milan odločno. »Človek mora imeti samo voljo in trden sklep. Voljo trdno kakor upanje, a sklep slalen kakor skala.« »Dn, l<-"io je to rečeno,« pravi Mnrko zamolklo; »ti vedno modruješ, toda v živ- ljenju je v resnici marsikaj drugače, kakor ti misliš.« »Kaj sem mar tudi jaz zakrivil vaše skrbi?« se začudi Milan. »Ti? Tudi ti si nekoliko udeležen pri tem, kar me razjeda; kdor ima trezno pamet, mora vedeti, da lopovom ne kaže prizanašati,« pravi starec oslro. »Daj lopovu tudi suknjo s sebe, pa bo že gledal, kako ti bo slekel še srajco. In čim bolj mu popuščaš, tem drznejši in smelejši bo.« »Ne razumem vas, oče,« reče Milan mirno, obrnivši se k očetu. »O kakšnih lopovih pa govorite?« »Kdo mi pa da več opraviti, nego ona dva potepina?« se razvname sicer pohlevni Marko in pogleda ostro Milana. »A, Peter in Joža!« se spomni Milan, »Kaj pa! lebi je to seveda deveta briga; če pa bi dobil ti zaradi teh dveh zgag tako preko nosa, kakor so jo dali meni, ne vem, če bi rekel samo: a, Peter in Joža.« »Pa kaj se je zgodilo?« vpraša Milan naglo. »Sramota zame,« reče žalostno stari logar. »Pomisli, toliko let že služim; pošteno sem se trudil; vselej so bili z menoj vsi zadovoljni; nikoli nisem dobil še ukora, kaj šele kazen. A glej, danes sem dobil od erarja grajo, da površno opravljam svojo službo, da se klatijo divji lovci po mojem revirju ler neprestano odnašajo divjačino. Tu vidiš, kam me je privedla moja popustljivost, ki si mi zanjo ti še najbolj prigovarjal. Do sedaj,« reče odločno Marko, »sem jim gledal skoz prste, odslej pa nič več; naj govori postava in pravica!« »Ne razburjajte se, oče,« začne tolažiti in miriti Milan; »saj veste, da vsem ni moč ustreči,« »Zato pa, ker vsnm ne morem in ne smem ustreči, hočem gledati, da ustrežem vsaj postavi, da slušam glas svoje vesti, ki me opozarja na svetost službene prisege.« Po kratkem molku nadaljuje Milan: » Ali ne pravi Kristus: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe!« »Da, ta zapoved je lepa, najlepša,« de Marko; »toda ni vselej na mestu. Ali se pravi to ijubiti bližnjega, če ga pustim, da počenja krivico, če s tem zanemarjam svojo dolžnost, bližnjemu pa dajem potuho!? Ali nisem že dovolj časa gledal Petru in Jožetu skoz prste? — Kaj sem s tem dosegel? To, da mi seclaj vest očita, in pa da sta onadva še drznejša postala. Jaz sam sem kriv, prav imajo oni, ki so me uko-rili. Toda sedaj mora bili drugače!« »Anka,« pokliče Marko svojo ženo. Ko se pokaže žena na hišnem pragu, ji reče kratko: »Pririeri mi iz hiše dvocevk", notem grem.« »Kam greš na noč?« -Služba me kliče,« odgovori kratko logar. »Oče, beljše bi bilo, da ost;,ne te danes doma,« se vmeša Milan. »Ne, v gozd grem; bi že moral trm biti,« reče Marko suho in prime za puško in naboje, ki mu jih je prinesla žena. »Marko,« ga prosi milo žena, »ostani danes doma, nič mi ni prav, da nas seda) zapuščaš,« »Kaj češ, čc pa moram! Poglej, že sedaj me dolže, da samo doma sedim, divji lovci pa pobijajo divjačino, kakor se jim zljubi,« reče mirneje Marko. »Oh, sram jih bodi,« zagodrnja jezno Ana. »E, kaj češ; nismo sami krivi, ampak Peter in Joža. Ta dva gospodarita po gozdu, kakor sama vraga. Toda zagodel jima jo bom, da me bosta pomnila, dokler bosta živa,« reče Marko ostreje, pregleda še enkrat puško, se vzdigne in reče čisto mirno: »Lahko noč! Vrnem se jutri zvečer,« »Oče, varujte se! Nikarte precenjevali službe, Boga pa in dušo zapostavljati!« mu zakliče pri odhodu Milan z nekako nemirnim, bojazljivim glasom. »Lahko noč!« je bil odgovor starega logarja, ki se je oddaljil hitrih korakov. (Dalje.) •Jake in črtfce z bojišč. Peklenski ogenj pri Črnovicah. Pionir Anton Verbajs je pisal nedav,; V Bukovini ob besarabski meji (na izhodni strani Černoivc) so se vršili več tednov hudi in zelo krvavi boji. Rusi so .ias napadli z veliko premočjo. Imajo baje to liko topov, da je v razdalji dveh metrov postavljen po eden top. Od mesta Bojan, k leži ob romunsk meji, in do mesteca Zaleščyki na severni strani Dnjestra ima Rus postavljenih, kakor pravijo ruski ujetniki, nad 600 topov, med njimi mnogo japonskih, ki so zelo težkega kova. Iz teh topov bruha sovražna artiljerija žc od Božiča pa do danes skoraj neprestano noč in dan tako gosti ogenj, da si ga še nihče, ki sam ni osebno na fronti, ne more predstavljati. Rusi namreč dobro vedo, da so naše postojanke na bukovinsko-gališkem delu bojišča izredno močno utrjene in j:h morajo I s topovi prej uničiti, predno jih je mogoče ! uspešno naskočiti. Pionirji smo mnogo mesecev delali vsakoiake naravne in umetne zapreke, žične ograje, betonirali strel- 1 ske jarke in okope, polagali mine itd. Najhujši sovražni naval je bil 27. decembra 1915. Mi stojimo izhodno od Črnovic. In ruski car je bil izdal strogo povelje na celo rusko armado, da morajo bili -Črnovice do 7. januarja zavzete, naj stane, kar le hoče. To so Vam bili boji! Najprvo sta se poskusili naša in sovražna artiljerija. Ogenj je bil tako gost, da na celi fronti menda ni bilo prostora, kamor ne bi bila udarila kaka krogla. Mi smo bili dobro zavarovani. Le poedine straže so stale, in sicer tudi dobro skrite in zavarovane na prostem, vse drugo vojaštvo pa je bilo v globokih kritjih. Topovski boj je trajal od 9. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Tedaj je ruski ogenj že nekoliko ponehal. Vedeli smo, da bo sedaj začela naskakovati | ruska infanterija, ki jo bodo častniki in kozaki v ozadju gnali z biči v boj. In res je bilo tako. Od pol 7. ure naprej se je začel naskok infanterije. Naš poveljnik je dal povelje, naj bodo vsi topovi, vse strojne puške, kakor tudi puška vsakega infante-rista in drugih vojakov pripravljene na eno j skupno veliko salvo proti naskakujočemu (ji sovražniku. Bilo je točno ob tri četrt na 7. uro dne 27. decembra 1915. Dalo se nam je povelje: »Ogenj!« In iz stotero topov in strojnih pušk ter več tisoč infanterijskih pušk je zadonel en ogromen strel. Rusi so bili že došli do naših žičnih ograj, in sicer v šestih rojnih vrstah. Naše salve, ki so sledile druga drugi, so pred ograjami pokosile mnogo stotin Rusov. Prve vrste so bile popolnoma uničene. A naskok je sledil naskoku, dokler Rusu na tem delu bojišča ni zmanjkalo ljudi. Boj je trajal do 4. ure zjutraj. Čez 1000 mrličev in še več ranjenih Rusov je ležalo pred našimi ograjami. Še veliko dni nato mrtvecev nihče r.i pokopal. In boji, kakršni so bili dne 27. decembra, se ponavljajo sedaj dan za dnevom. Naši poveljniki upajo, da Rus nikdar ne bo prodrl naše fronte. Bog daj, da bi bilo res! Pravijo, da so tudi severno od nas, ob reki Strypi v Galiciji enako hudi boji. Vreme ni posebno mrzlo, jc mnogo boljše, kot lansko lelo, ko smo v Karpatih zmrzovali. N?. Sv, Mihaelu. Na svetem Miheli smo fantje veseli, koraižno, brez straha pobijamo Laha, ki v svoji slepoli tod išče si poti tja v naše dežele; a todi ne pelje — le dobro zapomni si Lah verolomni! Tu mi smo na straži nikar se nc kaži! Presneta polenta, čc še testamenta naredil si nisi, rai' bučico skrij si! Mi se ne bojimo; mi vas naučit!o še kozjih molitvic, »Kšeft« nožev in bri ki ste jih brusili po Krajini mili, zdaj proč je za vedno — ii seme poredno! Zdaj konec je »špasa«. Saj dolgo ste časa pri nas se redili; mi smo vas gladili, nolentarsko seme! Po njem brez izjeme! Po njem brez pardona, ni škoda Lahona! Izdajstvo maščujmo, poprej »e mirujmo, tovariši dragi, da pošljemo k vragi pijavko lo glavno; tja spada žc davno! — Polentar, poslušaj, v vas hodit čez Sočo r,hladi li kri vročo! Zastonj se upiraš in sline požiraš; ;;:.stonj žolč svoj zlijaš, se mučiš in vbijaš. Ne zdaj, ne v bodoče i^e bo li mogoče prodret' naše vrste! — opečeš si prste! —■ Mi znamo in vemo, zakaj sc lepemo: da zemljo svobodno ohranimo rodno; za naše domove, za naše sinove, za naše predrage vzdržimo do zmagel A vi naši mili, kar ste obljubili, to tudi držite: Nas ne pozabite! I zdaj niste sami, mi v duhu smo z vami! Za vas se borimo, za vas vse trpimo; spomin na vas, dragi, podžiga nas k zmagi! Mi čujemo verno, da vi spile mirno! Vi s tem nam vrnite: nas ne pozabite! Dekleta, da veste, ostanite zveste! Ko delo končamo, domov se podamo. Oj, lo bo veselje! Vsak svojo popelje k poroki nevesto in ljubi jo zvesto. Otroke vzredimo, Bogu jih vzgojimo, da bodejo taki kol mi smo junaki! - -,'iericc in mame, ki reve ste same; počakajte malo, saj pridemo kmalo! Možje zmagoviti domov čemo priti; pa v sreči, veselji, spel bomo živeli, in pripoved vali, kako smo kresali porednega Laha, ki nam ni drl gmaha«! Potrpitc malo, saj pridemo kmalo! Četovodja Vid Ambrožič (Mirna). Naš rojak opisuje besarabske fcojc. Rusko bojišče, 9. jan. 1916. J. Janež, edini Slovenec med Rusini ,n Poljaki v črnovojniškem bataljonu št. . . , piše »Domoljubu«; Imeli smo skoraj šest mesecev mir; le j topovi so se tuintam pomalem oglašali. | Med tem je zbiral Rus veliko armado za i novo ofenzivo, ki jo je pričel na božične j praznike. Prri napad je napravil 23. dc-I cembra zvečer; jurišal je trikrat z velikin.i silami. Toda tudi naši so bili dobro priprav-; ljeni in so Rusa vsakokrat z velikimi izgubami nazaj vrgli. Boj sv. večera je bil silovit. Namesto zvonov, ki so drugače to sveto noč oznanjali božji mir ljudem, so tu grmeli topovi vseh kalibrov, kakor tudi strojnice, puške, ročne mine, granate. Tudi na sveti dan jc bilo bučno grmenje lopov. Rus je zopet izvršil napad, ravno tako na : praznik sv. Štefana. Dne 28. decembra se je pripravil sovražnik kakor z nekim obupnim navalom. Pričel je bombardirati na vse naše okooe, da se je dvigala črna megla visoko nad okopi... Gromenje je bilo ,ff tako silno, da se ni ločil pok od poka na dolžini dveh kilometrov, vmes se je pa še culo regljanje strojnic. Pehota je napadala v šestnajstih zaporednih vrstah, t, j. s štirimi polki. Toda Rusi so se silno zmotili; naleteli so namreč na Hrvate. Pričel se je krvavi ples, boj moža z možem. Bili so se kakor levi; toda slednjič so morali Rusi odjenjali, ko so bili polni jarki njihovih mrtvih. Neki ruski ujetnik mi je pravil, da je car dal dovoljenje, da smejo v Černovicah vse »zabrati«, kar je v mestu kaj vrednega, če pridejo tja do njegovega božiča, ki je bil 7. januarja. Toda, hvala Bogu, ni se jim posrečilo. — Ujetnik je tudi pravil, da jih takoj drugi zadaj s strojnicami kosijo, ako hitro ne napadejo. Pravijo, da jih' silno veliko leži pred našimi okopi. Prozdrav vsem Slovencem in Slovenkam. Molek ga je rešilr »Bogoljubov« pesnik Limbarski piše našemu uredništvu: Lepe božične praznike sem srečno preživel v bolnišnici na Ogrskem. Blage gospe so nam na sv. večer napravile krasno božičnico. Vsak ranjenec je dobil primerno darilce, med drugim tudi molek. Veseli so sprejemali in poljubljali vojaki velikodušen dar. Pisec teh vrstic pa se je ob pogledu na molek spomnil dogodbice, ki jo je pripovedoval ranjenec z italijanskega bojišča. »Stal sem,« tako je pravil, »nekega večera v strelnem jarku. Na bojišče ie sijala polna luna, le redko se je oglasil kak strel in razpočila mina, drugače je vladala neka tajna tihota. Hoteč opraviti kratko večerno molitev, sežem v žep, kjer sem hranil svoj rožni venec, toda ni ga bilo nikjer, dasi sem ga šele pred kratkim imel v roki. Izgubiti sem ga moral prav nekje v bližini. Brez odloga se odločim, da ga poiščem. Oprezno sem stopal po blatu, da bi zasledil izgubljeno dragocenost. Že sem bil oddaljen kakih petnajst korakov od prejšnega mesta, kar začujem na sovražni strani votel pok: iskreča se mina je zletela v zrak ter padla v naš strelski jarek, ravno na mesto kjer sem se nahajal preje. Razpočila se je z divjo silo, prst in kamenje je letelo daleč naokrog, manjši košček me je zadel v roko ter me občutno ranil. Moleka sicer nisem našel več, rešen pa sem bil, oddaljen od usodnega mesta, oni večer gotove smrti.« Vojak je ganjen skončal; jaz pa sem ta dogodek zapisal slovenskemu ljudstvu v nouk in opomin, naj vsakdo nosi pri sebi :ožnivenec — znamenje Marijine ljubezni in njenega varstva. General Boroevič med Dalmatinci. Nedavno je obiskal general Boroevič hrabre bojevnike iz Dalmacije, Po pozdravu jih je nagovoril: »Dragi vojaki! Sokoli mo;i! Prišel sem, da pozdravim Vas, slavna deca junaškega polka št. . . . Kjerkoli stoji Dalmatinec, sem siguren, da tam sovražnik ne predre črte. Preko Dalmaiincev ne more priti niti sam vrag. Vi ste ob vsakem času vršili ve-ličanstveno svojo dolžnost, prelivajoči plemenito svojo kri za cesaria in domovino. Pokazali ste Italijanu, kaj so Dalmatinci. Vaša junaška dela so znana ne samo po vsej monarhiji, marveč ves svet pozna junake ob Soči, med katerimi ste Vi v prvi vrsti. Hvala vsem, ker je vsaki izmed Vas junak. Siguren pa sem, da boste zopet pokazali sovražniku, kako Dalmatinec junaško preliva kri za svojega cesarja in domovino. Vi ste Hrvatje in tudi mene je rodila m a j k a hrvatska. Hvala Vam še enkrat! Živeli moji sokoli!« Spomnite se padlih! Bojišče, 25. dcc. 1915. Desetnik Janez Prosen iz Gorenjevasi nad Škofjo Loko piše svoji ženi na božični praznik: Draga mi žena! Nekoliko vrstic Ti hočem pisati in Te lepo pozdravili. Sporočili Ti hočem tudi svoje misli današnjega dne. Kajne, draga žena, da si se spominjala na sveti večer, kako so bili pred dvema letoma zbrani pri nas v hiši moji bratje in prijatelji! Kje so danes? Eni že počivajo za zmeraj. In med njimi je, žal, tudi moj najboljši prijatelj — Francelj. Pa koliko drugih od nas in drugod je že tam v večnosti. Danes Vas v duhu gledam, kako se pomikate proti cerkvi; stari možje, žene in otroci. O, kako bi Vam srčne rad naročil: pa še zame en »Oče naš«! Toda, sedaj je prepozno pisano, ko mi prej čas ni dopuščal. Prosim Vas pa zanaprej: spominjajte se nas vojakov, ki smo še živi. Prav pre-srčno pa Vam priporočim tudi te, ki so že prelili kri za Vaše domove, za presvetlega cesarja in za celo domovino. Mogoče Vam kličejo: O prijatelji in znanci! Toliko smo prestali za Vas hudega; obvarovali smo Vas in domovino. Ali si nismo zaslužili par »Očenašev« hvaležnosti? Koliko je takih, ki Vas opozarjajo na hvaležnost! Tam gori spe v Galiciji, tam doli v Srbiji, tam na kraških tleh in obsoških s snegom pokritih višinah. Pomagajmo jim! Jaz se jih večkrat spomnim v molitvah. Ni ga dneva, da bi ne opravil pobožne molitve za svojega ljubega prijatelja, ki ga krije peščena sipa na visoki alpi. Bog bodi milostljiv njegovi blagi duši! Zdaj pa obenem tudi Vam vsem voščim zdravo novo leto ... Pošljem tudi sliko našega gospoda najvišjega poveljnika. Prosim Te, da jo dobro spraviš. Pišite, kako se imate doma, če ste zdravi; jaz sem zdrav, Hvala Pogu ... Srčno voščilo za novo leto pošljem za vse prijatelje in sosede, za č. g. župnika in mojo staro mater. Z Bogom, ljuba žena! Tvoj zvesti in udani Janez Prosen, korporal. Gospodarski ia tržni pregled. Nenavadno visoke cene prešičev so vzpodbudile naše gospodinje, da že zdaj iščejo mladičev za letos. Cena mladih pujskov je zelo poskočila. Tudi za odrasle plemene prešiče se je vnela prav živahna kuDČija. Plačajo se veliko čez najvišje cene," Ta gorečnost za dobro žival je hvalevredna. Tako naj bo povsod kljub vojnim težavam. Neumevno nam je torej, ko sli- šimo, da v nekaterih krajih žene skoraj ob-upavajo in se za gospodarstvo dosti več ne zmenijo. Gospodar je pri vojakih, poslov ni, sama — tako misli marsikatera — ne bo zmogla ničesar. Res so velike reve take uboge žene; toda ni treba obupati. Ali se ne vidi že pri vremenu, da nam hoče Bog pomagati? Kolikokrat smo pa še orali sredi januarja, kakor se to letos godi? Vse se lahko dela v sedanjem ugodnem vremenu. Ljudje so si napravili drva in stelje, izvozili so gnoj, izorali za oves in pripravili vse za pomladansko delo. Tako nas podpira božja pomoč. Pripomniti je še, da kaže za peso precej izorati. Najbolj porata ta glavna krma plemenih prešičev, če njiva dobro prezebe. Toda pesi bo treba močno pognojiti in res globoko orati. Ne pozabite na njivo za peso veliko gnojnice navoziti. Potem si pa preskrbite prav dobrih plemenih prešičev! Samo pitanje nam ne bo povzdignilo gospodarstva, ker mora nazadnje mladičev zmanjkati, če jih bodo vsi iskali. Pri kupljenih mladičih tudi nikdar človek ne ve, kako bo šlo. Gospodinja! Poskrbi torej sama za dobro pletne-no žival! Nakupi si lepih prešičev in ohrani jih za pleme vsaj dve leti! Na Angleškem so vladi predlagali, da^se zaveže nasproti kmetom, da bo vsaj par let po končani vojski plačevala žito po isti ceni, kakor sedaj v vojski. K temu jih je prisililo vedno nazadovanje lastnega pridelka. Težave za obdelovanje so skoro iste, kakor pri nas. Vse delavce so pobrale tovarne, nekaj tudi vojska. K pomanjkanju delavnih moči se je zdaj pridružilo še pomanjkanje umetnih gnojil. Ker se kalij dobiva edino v Nemčiji, je seveda za angleške kmete nemogoče dobiti kalijevo sol. Čilski solitar je v velikih množinah pripravljen v južni Ameriki. Toda pot je dolga in vožnja draga. Angleške ladje komaj žito dovažajo, za čilski solitar nimajo prostora. Ko je vožnja tako draga, je skoraj nemogoče solitar naročiti. Za angleški superfosfat so se dovažali fosfati iz Floride v Severni Ameriki. Vožnja je pred vojsko stala 1 K 50 vin. do 2 K za 100 kg, zdaj stane 5 do 6 K. Fosfat postane Angležem predrag. Ker ni umetnih gnojil, ne upajo na izdaten pridelek. Pridelovanje žita se vedno bolj epušča. Imajo pa na Angleškem še obilo tujega masla, ki se tam prodaja po 3 K 20 vin., ko velja v naših krajih 6 do 8 K. Prejšnje čase so v prvih desetih mesecih vsakega leta prodali s Francoske do 13 milijonov kilogramov na Angleško. Zdaj pa na Francoskem masla primanjkuje. Radi ga plačajo po 4 K 70 vin. Seveda ga bo še bolj zmanjkovalo. Saj morajo frarxosko živino tudi .za angleško armado dajati. Rusija je prepovedala izvoz sibirskega in ruskega masla, Popred so Danci to rusko maslo doma malo ponaredili in prodajali v srednjo Evropo kot pristno dansko maslo. Pri nas bo nastalo še bolj občutno pomanjkanje masla. Zaenkrat je dobro, da jc na prodaj veliko svinjske masti. Bolgarija ima veliko živine. Po zadnjem štetju 1. 1910. so našteli 478.222 konj, 12,238 mul, 118,488 oslov, 1,605,363 velike govedi, 412.978 bivolov, 8,669260 male govedi — najbrž buš in telet —, 1,464.719 koz, 527.311 prešičev, skupno 13 289.57f> glav. Leta 1892. jih jc bilo lc 62 10,795.492. Gotovo bo od tam prišlo prav veliko število govedi v Avstrijo. Na Nemškem so dognali, da dobivajo mesta 23 odstotkov mleka manj kakor prejšnja leta. Na Dunaju ga je dobrih 25 odstotkov manj. Pozna se povsod, da veleposestniki nimajo več močnih ' ril. — Na Nemškem se še zelo pozna, da za prešiče določene najvišje cene. Kmetje nočejo v mesta živine prodajati, ker vso rade poberejo tovarne za klobase in salame. Koncem oktobra je bilo v glavnih nemških mestih 60.565 prešičev na prodaj, začetkom januarja 1916. le 19.714 in večinoma prav slabe živali. V mestih nimajo mesa. Kmetje, ki pridelujejo sladkorno peso, zahtevajo, da se jim povišajo cene za 100 kg od 2.60—3 na 4 K. Skoro gotovo se bodo morali tovarnarji vdati. Potem ima-, mo pričakovali na jesen znatno podraže-nje sladkorja. Kakor smo že poročali, je dovolila vojaška uprava izvoz hrvaških prešičev. Zdaj se sliši, da je dovoljeno le 35.000 prešičev prepeljati v Avstrijo, na Ogrsko pa nič, ker si tam ne marajo Ogri konkurence napravili. Kakor kobilice so se usuli razni prekupci na Hrvaško. 35.000 prešičev bo kmalu prodanih, ker je Hrvaška s Slavonijo velika. • Na Dunaju so cene še vedno primeroma nizke. Dne 18. t. m. je bilo tam 6335 prešičev. Plačevali so debele: I. vrste: 5 K do 5 K 30 vin.. II. vrste 4 K 50 vin. do 4 K 95 vin., III. 3 K 60 vin. do 4 K 45 vin. Mesnate: 1. vrste 4 K 20 vin. do 4 K 50 vin, II. vrste 3 K 80 vin. do 4 K 15 vin., 111. vrste po 3 K do 3 K 74 vin. Goveje živine je bilo 17. t. m. na Dunaju 2445 glav. Češka je poslala le 452 govedi. Plačevali so voli: I. vrste 300 do 330 K, II. vrste 260 do 395 K, III. vrste 220 do 325 K za 100 kg. Krave: I. vrste 242 do 270 K, II. vrsle 212 do 240, III. vrste 190 do 210 K za 100 kg. Iz teh podatkov je jasno, da je zdaj boljši krave in teleta vojaštvu prodati, kakor jih na Dunaj poslati. Živina izgubi veliko na teži, stroški vožnje in prodeje so prav znatni. Kdor ne more živine dobro prerediti, naj jo le r.•.•ro.to(IK l.ekninnr K. V I.\.]|,.r ' Mz!l"-K I« (Hrvatska). C« loiuioO zai.v. I RBt&iffl&i tedenska pratika. Petek, 28. januarja: Sv. Julijan, škof. Sv. Marjeta, dcvica. — Sv. Karel V, — Sv. Ciril Aleks. (+ 444.) Sobota, 29. januarja: Sv. Frančišek Sal„ škof. (f 1622.) — Sv. Konštantin, muč, Nedelja, 30. januarja (četrta po razgl. Go-spodovem): Bere se evangelij o vihar, ju na Galilejskem morju, ki ga je Jezus pomiril s samo besedo. — Sv. Martina, devica. Ponedeljek, 31. januarja: Sv. Peter iz Nole, pozn. — Sv. Marcela, vdova, (t 410.) Torek, 1. februarja: Sv. Ignacij, muče- nec. (f 107.) Sreda, 2. februarja: Svečnica (Darovanje Gospodovo). Četrtek, 3. februarja: Sv. Blazij, škof. — Sv. Oskar, škof. (f 865.) Solncc vzhaja ob 7. u. 38 m., — zahaja ob 4. u. 54 m. — Mlaj 3. februarja, zvečer oet minui čez pet. Vremensko pravilo: Jasno jutro sveč-nice — pr>zne so trobentice. Sv. Frančišek Šaleški. Rojen ie bil na gradu Salcs blizu An-nesija 1. 1567. Starši njegovi so bili plemeniti po rodu pa tudi po duhu. Njegova pobožna mati jc imela navado, da jc večkrat vpričo malega Frančiška govorila prrv tako, kakor sv. Blanka: »Moj sin; raje bi te videla mrtvega, kakor pa da bi storil kak smrten greh.« — Daroviti mladenič je šel na visoko šolo v Pariz, nato pa v Padovo ler jc poslal doktor bogoslovja in prava. Ohranil je nedolžnost in čistost srca tudi v največjih nevarnostih, ki so ga vanje hoteli zaplesti njegovi součenci. Njegovo temeljito znanje, njegov stan, njegovo lepo in ljubeznivo obnašanje mu jc obečalo ugodno bodočnost. Toda izvolil si je duhovski stan. Neumorno je bil delaven v svojem svelem poklicu. S svojim Ijudomilim obnašanjem ter s prepričevalno besedo je pridobil za sv. Cerkev sila veliko krivover-cev — Kalvincev; nekaleri trde, dn 72 tisoč. Leta 1602. jc bil imenovan za škofa v Genfu. — V mladosti je prestal mnogo notranjih bojev. Mislil jc, da ne bo mogel doseči zveličanja; a čudovito tolažbo je prejel uprav vsled češčeria Marijinega. Ti notranji boji so ga utrdili in mu dali mnogo izkušnie, da je postal izbiren dušni voditelj. Skupno s sv. Franč:ško Šantalsko je "stanovil red obiskanja Marijinega ter spravil mnogo oseb na pot popolnosti. Svoje bogoljubno delo nadaljuje še drnes s temeljitimi knjigami, ki jih jc spisal. Najbolj znana je Filoteia, ali Navodilo za bogoljubno živlienje, ki je prevedeno tudi na slovenski jezik. Po naravi jc bil Frančišek nagle ieze in zelo razdražljiv; toda s stalnim premagovanjem je dosegel, da je bil potem čudovito krotak. Neki prevzeten plemenitaš ga jo na vso moč sovražil, pa brez vzroka; še celo obrekoval ga je in mu dal okna razbiti. Kako se je maščeval svetnik? Ko ga nekoč sreča, ga prijazno nagovori, objame ter nrosi, da bi bila prijatelja, prav kakor da bi ga bil on sam razžalil, ne pa pleme- ti nitaš. Ta krotkost je pomagala, in od lega dne jc bil plemenilaš njegov najboljši prijatelj. Sv. Frančišek jc umrl 1. 1622. v Avi-jinonu. Izreki sv. Frančiška o krotkosti: »Z eno žlico medu boš ujel več muli, nego s sto sodi jesiha.« — »Če bi na zemlji bilo kaj lepšega in boljšega od krotkosti, bi nas bil Jezus učil; hotel jc pa predvsem v dveh rečeh biti naš vzornik: v krotkosti in ponižnosti srca.« Nafmoveiše 2 bojišč« Črnagora. — Najvažnejše postojanke v Črnigori so zasedene. Naši so 23, jan. jvečer vkorakali v Skader. Nekaj tisoč Srbov, ki so bili v mestu, se je umaknilo brez boja proti jugu. Naše čete so dalje zasedle Nikšič, Danilovgrad, Podgorico. Prebivalstvo je sprejelo naše vojake večinoma z veseljem. Zahodno bojišče, Sovražni letalci so metali bombe na Metz. Zadeto je tudi škofijsko poslopje. Dve osebi sta mrtvi nekaj ranjenih. V zračnem boju, ki je sledil, je bilo eno sovražno letalo sestreljeno. — Nemški letalci so v noči od 22.—23. jan. napadli z bombami kolodvor, vojašnice in pristaniške zgradbe v Dover-ju. Solun. Neko francosko zračno brodovje (45 letal) je obstreljevalo 23. jan. Bitolj. Škoda na kolodvoru, v vojašnicah in zalogah streliva je velika. — Bolgari korakajo proti Valoni, Avstrijci proti Dra-ču. Berat (50 km. od Valone) so že zasedle avstrijske in bolgarske žele. To in Jenitvena ponudb?« — s fronte. Bojišče, 13. jan. 1916. Mladenič, podčastnik, prijetne vna-iijosti, značajnega vedenja, 25 let star, z dolgo črno brado, sedaj v visoki državni službi na koroških planinah, kjer ima tudi ogromno veleposestvo in krasno v skalo vsekano vilo z imenom »Kugeldeckung«, sc je spomnil, da je zdaj žc predpust. V svrho ženitve razkazuje svojo trdnjavo, ki ima vse pritiklinske prostore, in sicer vse najmodernejše in udobno urejene. Kar je največ vredno, je io, da je vse pod eno streho: spalne sobe, jedilna sobana, sprejemna dvorana, kuhinja za mrzla in topla jedila, drvarnica, klet in muzej z največjo izbero orožja in drugih takih predmetov, V trdnjavi se nahaja tudi velikanski hlev, ki vsebuje ogromno število domače živine. Največ se redi lu takozvanih »lazic« italijanskega plemena in precejšnje število »skokic« mešane pasme. Redi se pa ludi mnogo različne perutnine, največ gosi in vrabičev z jekleno svinčenosivo barvo, ker te v tem planinskem zraku najbolje uspevajo. Nadalje je pripomniti, da je to posestvo varno in posebno trdno ograjeno deloma z živo mejo, deloma z žico ter z minami zavarovano, torej se ni bati posebnih neprijetnosti ali vlomilcev. Omeniti pa moram resnici na ljubo, da tukaj rado grmi in treska in sicer v vsakem letnem času, dasi la grom ni posebno nevaren. Gospodar omenjenega veleposestva si je zaželel, ker je ravno predpust, svatbe. Gospodična, ki bi imela veselje do opisanega gospodarstva, ter bi bila vešča v ravnanju opisane domače živali, ima prednost. Ponudbe naj se pošljejo pod »Nedosegljiva bodočnost« na upravo velepose-slva. Pri bolniku. Zdravnik: »Bo težko kaj pomagati; vaša hči ima precej zastarano bolezen.« — Mati: »Kako? Saj je šele petnajst let stara!« V gostilni. Mati: »Kako si vendar nerodna, Pavlica, da sj steklenico prevrnila in se je toliko dobrega vina razlilo!« — Gost: »Gospa, vino je tako slabo, da sc je steklenica sama prevrnila!« Enako z enakim, Graščak hlapcu: »Janez, kakor vidim, si vsak dan bolj neumen.« — Janez: >>Ja, pa sva tudi oba enega leta rojena!« Stare rane, ki zopet začno boleti, naj se obvežejo s Fellerjevim antiseptičnim, razredčen;m fluidom iz rastlinskih esenc zn. »Elza-fluid«. — 12 steklenic pošlje na vse kraje za 6 K poštnine prosto lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 16 (Hrvatska). — Moral bi biti vedno pri hiši. — Cela množina zahvalnih pisem. Vprašanja in odgovori. R. Z. — Šmartin pri Slov. Gradcu: Naročite si raje »Vrtec«. (Uredništvo: Ljubljana, Pred škofijo št. 9.) I. St. — Češnjice v B.: V take zasebne stvari se ne moremo spuščati, ker ne vemo, kakšno je blago, kakšne so razmere itd. Saj so določene (vsaj po nekaterih krajih) maksimalne eerie tudi za jabolka; bo torej pretiravanje nevi-.mo. — Jc -ač križ, ko je vse tako drago. M. F. — TraSšSc: Z ckvoljrnj m staršev se je treba oglasiti pri župans: .it. Starost najbrž še ne bo zadostna. F, R. L.: Ne moremo odgovoriti, ker ste premalo pojasnili svoje gmoi^e razmere. Povsem soditi, že smete prošnjo vložiti, če jo bo županstvo odobrilo, Komisija pri glavarstvu bi potem odločila. M, T. — Stara Loke, Po bolnišnicah Rdečega križa opravljajo samaritansko službo osebe, ki imajo čas in se lahko žrtvujejo brezplačno. Morajo pa biti vešče v strežništvu, kuhi itd. — S službami v mestu zdaj ni nič; saj ob tej draginji še dosedanje služkinje odslavljajo. A. K. — Planina pri Rakeku: Ako imate prejemni listek (recepis) pri rokah, lahko reklamirate na onem poštnem uradu, kjer ste denar oddali. Reklamacija stane 25. vin. ©ofer© Smjige. Spillmann: »Junaštvo in zvestoba«. Zgodovinski roman iz časa francoske revolucije, K 3.—, vezano K 4.—. Ta globoko zasnovana povest nam predočuja razmere in dogodke, ki so se vršili po Francoski pred izbruhom in za časa krvave revolucije, ki je hotela prekucniti ves tedanji svetovni red. Posamezna dejanja so tako pretresljiva in slikanje tako živo, da se od knjige ne moremo ločiti, ko jo primemo v roke. »Dekle z biseri«. Povest iz Neronove dobe K 2.20, vezano K 3.20. Ta globoko zamišljena povest je zajeta iz življenja ter trpljenja prvih kristjanov. Ob nji doživi bralec razdejanje jeruzalemskega templja ter krasno opisane druge dogodke, ki so nam znani iz sv. pisma in evangelija. Ker je to ena najlepših povesti vseh slovstev, jo vsestransko najtopleje priporočamo. Alešovec: »Kako sem se jaz likal«; Povest slovenskega trpina. Trije deli K 3.60. Alešovec je piiznani humorist. Njegovi spisi se odlikujejo po poznanju razmer, v katerih je živelo slovensko liud-stvo in po ostri domači šali in zabavljici, ki zadene v živo, kamor je namenjena. Raztin povesti »Kako sem se jaz likal« se še dobe: »Ljubljanske slike«, podoba ljubljanskega mesta pod drobnogledom. K 2.60 in pa »Ne v Ameriko«. Povest K 1.50, vezano K 2.40. Dobe se v Katoliški Bukvar-ni v Ljubljani. PrsHie b©lear»B, ©sSoVvSki kašelj, naduha, Kdo naj jemlje Sirolin ? mflueiriKča. Vsak.Ui trpi na trajnem lia.šlju. lažje je obvarovati se bolezni,nego jo zdraviti. Osebe s kroničnim katarom bronhijev, Ki s Sirolinom ozdrave. 3. Vadušljivi .katerim Sirolin motno oiehča naduho •>. Skrofuzni otroci,pri kaferih učinkuje Sirolin z. ugodnim vspehom na splošni počufek. MKsrara^H* s lil r." _, Jes&B^iK J|pt: S mz mm mim mu MM Dobiva se povsod! Cenejši in najboljši način pranja Zamoči perilo nekoliko ur ali preko noči s pralnim praškom »ženska hvala«. Peri teZd-5«« kakor običajno. Samo malo mUa - najboljše Sclnchtovo »,lo znamka »Jelen« - je še potrebno, da se dobi najlepše perilo. Prihrani delo čas, denar in milo. Ominol je najboljše sredstvo za čiščenje rok, v kuhinji in v hiši. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 12. jan.: 61, 83, 79, 66, 23. Dunaj, 15. jan.: 4, 33, 1, 56, 17. Gradec, 19. jan.: 35, 54, 16, 64, 30. Line, 22. jan.: 69, 45, 89, 10, 43. SKRIVALNICA. Naj se ]avi na Koroškem, poldrugo uro od Celovca, manjše posestvo. Obstoji iz gospodarskega poslopja in 14 oralov njiv. travnikov in gozda; vse v dobrem stanu in na lepem, solne nem kraju. Redi so lahko 5 — 8 krav in do 10 svin. Vse posestvo se drži skupaj. Natančnejša pojasnila daje Josip Mar, Celovec, Votrinjsko obmestje 20. Išče se v gospodinjstvu popolnoma izvežbana (oziroma gospodinjsko šolo dovršivša), izobražena, nravstvena, mlajša 176 a \ • ar&n ~ ■ i k v,..\ Slovenske knjige starejše in novejie, kupuje za svoj L antikvarjat. a v trgovino z mešanim in manufakturnim blagom Kje, pove uprava lista proti „vposlani dopisnici za odgovor, pod štev. 177." Razširja te „D010LJUBA"! iz boljše hiše (rodbine) za v boljši državni službi stoječega veleposestnika. Ponudbo s podatki sprejema uprava lista pod številko 176. Edino dobri in solidni stroji so samo „Gritzner" in „flfrana" Prednosti • kroglj Cen tek, biserni ubod (Petlst^čh). Pouk o vezenju in krpanju brezplačno v hisi. Edina tovar. zaloga šivalnih strojev Josip Pctetiuc Ljubljana blizu frani. mostu, 3. hiša za vodo. lUlctna partinaja, Najboljše in najcenejše 81 se dobi pri več kol 50 let priznano najboljšem izvoru D.SGUM, Taus, št. 246 (Češko) Cene po kakovosti 5 kg od K 10 — naprej veliko postelje „ K IG — „ Odda ae tudi večja količina postellne prevleke, mleta, odej Itd. po nizki ceni. — Pišite še danes I Cenik in vzorci zastonj tor poštnine prosto. iu- dež, žit ln rnie. noži, in jamst. zavarovaininE sprejema zavarovanja na doživetje in smrt otroških dot, rentna in ljndska, nezgodna ln jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije Udeležba na dividendah pri življenski zavarov! že po prvem letu. Stanje zavarovanj koncem 1914 K 173 490 838 — stanje gar. londov koncem 1914 K 4&732C22-76 V letu 1914 se je izplačalo zavarovancem na dividendah čistega dobička .... K 432.232-66 Mor namerava sklenili žlvllensko zavarovanje veljavno hkrati za volno zavarovan Je, na) se v lastno korist obrne iigori iZovane pofflce Prospekti zastonj in poštnino prosto. rm Sposobni znsopniki se sprej- , p^J Mejo po najugodnejšim, pogoji, j te j ' Marije Terezije cesta 12. Pii zgradbi nove okrajne ceste Lesfčno— Pfevorje — Sv. Urban S|ire|ine stavbeno vodstvo nekaj Pfedd^IS^CeV izvežbanih cestnih delavcev. — Ponudbe naj se pošljejo okrajnemu odboru v Kozjem. tako se sliši mnogokrat popraševati ljudi, kateri pač imajo uro v žepu ttli na steni, ampak svoji lastni uri ne verjamcio. ker ie Ic slaba, netočna, vedno stoječa bazar ura. Kdor nasprotno ima Suttnorjcvo uro. vc vedno natanko, kako pozno ie. St. 000 Žepna ura z radijem, ki se ponoči sveti......K 8-40 ,, 410 Nikel.-anker-Roskopf ura „ 410 „ 705 Roskopf ura, kolesje v kamnih tekoče..........5-90 „ 719 Srebrna rem. ura . . . . „ 7-80 „ 720 Srebrna cilinder rem. ura „ 9-70 „1450 Bela kovinasta verižica. , „ 2'80 nikelnasta..............1-— „ 916 Srebrna verižica. , . . . „ 3-20 , 89 Double zlata verižica. . . „ 5-90 Velika izbira ur za gospode in dame, verižice, prstane broške, obeske, zapestnice, zavratne verižice, uhane, blago v zlatu in srebru, namizna orodja, daljnoglede itd. v velikem ilustrovanem ceniku z mnogimi podobami katerega zahtevajte zastonj In poštnine prostega. Raz; o iljn sc po povzetju ali pa Ce sc denar vnaprej pošlje. Neugajajoče zamenjam. Vse ure so natančno preizkušene. Lastna tovarna ur v švlcl 1203 Nima nobene podružnice. Domoljub 1916, Stran f)& Nafden denar pomenja naše najnovejše poročilo o srečkah, vsebujoče srečkovno skupino štev.5 na 50 mesečnih obrokov po samo 3 krone z glavnimi dobitki_ Moj kosmet čni § Delavci v naltarudokopih in petro-1 o i h k i b rafinerijah ne postanejo nikoli jilusnati. Jaz nem naiči-srejAi petrolej predelal v koame-♦ ikum za lase in dosegel z njim najlepša uspehe pri redkih laseh »n pri i/,; adanju las. Dobiva se *axno v moji drožerlji v Brnu. Stiki Rtanu K 1'-; <» steklcnio K 5'fiO; \2 stekl. K 10 —. i»< št-nina K 1,05 K 1*16. Manj kot " 2 steklenici se po pošti no posipa. JAN 6R0LCH, drožerija pri angelu, Brno 98, Morava. fako plačujete veliko ceno za fine likerje, ker morete snrni pripraviti naj-fin. vrste z mojimi okstraktl 1 stekl ekatrakta z uporabnim navodilom za napravo .1 litr. najflnoj. ruma ali „Alt-varraa, bonedikunca, « esarčiee, kuin-love-n, mo^adorja, črešnjevca, ana-I naša, maraskina. vanilievca, punca, poprovemeto, angl. grenčico. kave. -—---kakao, šartrez, dišeče perle, v šnje, hud. likerja, alluša, brmjevc... jerzabinke. nlivovko. konja a K 190; :t stoki II 4*50; o stekl. K 7*60; 12 stoki. K 13*50 iranko po povzetju. No more so skaziti! Pr sten le pri JIM GR0LIC13U drožer*Ja Pri ang-elu, atui unULIkldlU, BRNO 98, Morava. 180.000 kron Poročilo se pošilja brezplačno leno, sulio, kolikor mogoee brez |ir»liu, kdor sra ima na prodaj, nuj />a ponudi z navedbo cene, množine in časa oddaje Uniki I. VVOSTNLR kleparstvo in inšlalncijn vodovoda, Nov; Votimat 6, p. Moste pri L ubl.ani, nnirialje do 1. leli 1<)15 osvežujoče, dobro in žejo gusocc si lahko v silit umi priredi e malin t stroški V halogi so snovi za: ananas, jabolčnih, jrrenadlne, ma 26 litrov piva ■ 60 zamaški 2 Kf I T\*T OLj poštnina 84 vin,; na j;et tnkib porcij gjr J seena navrže in j ošlje poštnine pro-»to. Naročite torej za več tovarišev. JAN GROLICH, dro2erl|a pri angelu, Brno 98, Morava. Stanje vlog čez 23 milijonov kfon regisirovrna za irga z neomejeno zavezo 6 MiJUto, fi;i!v[£Sltiia testa šfcv. 0. riUlUfc. v rrs r r lm irtsntU Liftls Jliifcn" za fraiitiiLeKSko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne .. = samo njeni zadružniki, temveč == ......i^*« tudi' cela dežela Kranjska in jih u 31 0/ obrestuje po Q ^^-^^^^MMfl brez kakega odbitka, 1ako da sprejme vlož-^^ ' || - , f mk od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Za nalaganje po posti so poštnohranilnične položnice brezplačno na razpolago '-j "i»i .K -VS.i g^sar Herbabny-,ev podfosfornuto-kisli umo-železni nim Ta -c it' 46 let meden, zilravmSko preiskiišell in rr.)n.r.i{en prsni sirup. Ud* i n ln c ►«•», I oniiljiije l.aieli in vz.buia -last. Pnsiiešn e | i e avn in reiiitev in ie izborno sredstvo . ivorilev krvi in lu.sli, | osel no : ri slabotnih otl'. eili. Cena steklenici K S-80, po ] ofeti :o vin. vet znviiek. r- liOlil tE V V siill 1.JH.AK1-JAH I i schjt2-mari' r '"tj! VARSTVENO ZAVAROVAN. Mnlbollši jod sarsanarlUa-lzaolek tisti kri, pospešili i r,-i.avii ia|An kr «• luiknr tudi noll, ter proprofujo vnoljn. Povsod 'lam koder se jod ali sarsapiirlila izdelek - rodpi. suie s. lil ■ rabi a/. nailiol -iin uspelioni Lahko prebavlja in no moti v poklicu. Cona steklenici K 2'20, po poŠti 40 vin. veS za zavitek JMa XII. moailaro-ni favw.cevliški razstavi odlikovano z veliko zlato svetinjo. DUNAJ, VII. 1, fr. JSfelllt.gEE llfcfni MdlH Kil OlM" {liai.H£'ICV nas!.) Kaiserstrassa Nr 73-75. wZ ic s, pri OLI. lekarnarjih v UiDljani, Celjski,, Celju, Celovcu. Grnoml u, Novem mestu, Cehi, Sovotlnju, Št. Vidu, Trbižu, Trstu, Venkovau in V.lžparku, IS iSMi...........■■■■■•; L.: i: J mesto? ^i^-^gžffj^:; gmeb« ss-sečs N a m plačam ako Vaših kurjih očes, brada-vio m trde kožo tekom a dni s korenino brc/ bolečin no odpravi RIA-BALSAM. Cena lončku v. iamstve-1 nim i lsmom K 1' , 3 J lončki K 2-60, C Ione- 1 kov K 4-60. i' Kemeny, Knschau J (Kassa) I., poštni prodal I 12 iv. Odrsko. I Huuertc s firmo, - - pisne, - - izvršuje natančno po : naročilu : Katoliška : : tiskarna : v Liubliani. M—MM« l&psjgm •msč^msasiEimsm kana li draginja ;o vedno vo«ja, zaslužek pa majhen Ako ho-i-ote malim trudom doina v svoiom kraju potovo 10 K na dan zaslužiti, posljito za pouiMiilo v pismu /.nam-ko /.a 10 vin m svo'| natančen naslov na JOSIP BHTiČ = Ilirska Bistrica 30, lirama. Opravilo jo x>ripravno za mošt*« 'n ženske. ^PSBHMnf^ -m ceneje; Ameriška štedilna kai .epo dišeča, Izdatna io' -tfdijiva 6 kr vreča za po-skušnjo K 12-60 po.-1 i ro- st«. |>o povzet|U. l'ol ki!'- ra-mp prvovrstnogohnepn Ča.^a /a K 2*601 udi 50 kom razj-l. lepih i azulednic posl h /;tiK A. Sckapira št. 473, izvoz kave in t a t. TISZABOGDAKY, Urffam. _ Ustanovljeno leta 1093. 0 Ustanovljeno ieta 1893. • 1 1 ® m vsled razmer, zlasti vsled pomanjkanja maščobnih snovi, smo primorani svišati nadrobne cene znanega izvrstnega Lysofom-ntila ter dolofamo od 1. januaija 1916 naprej ceno za kos K 1-60. Po tej ceni je Lysoform - milo vsled svoje velikosti in kakovosti še vedno zelo poceni v primeri z drugim finim toaletnim milom. Cena razkuževalncga sredstva LYS0F0RM ostane začasno še nespremenjena. LyS9fQri4vernice v UlpgSf Dr. Keleti & Muranyj, fceRišene tovarne. retjstiovnna zadruga z orne eu.iii nnisivom sprejema in obrestuje hranilne vloge po Renini davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za poši- ljanje denarja 11,1 razpolago brezplačno položnice postne hranilnice. Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 '/2, 15 ali 22 V2 let, pa tudi izven odsekov proii polji bao dogovorjenim od]>kči!cro. — Eovoljuji jo se ranžijska posojila j. roti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu. Prospekti na razjolacjo. Društveno Iastro proženje zrasa čez GCO.OCC K. reležnitov je bilo 1-onccm lcla 1913 2492 z 17406 deleži, ki rerrezcrtiije.o janislvene glavnice za 6,788.340 K. Načelstvo i 1'rodsednik- Andrej Hnlnn, prelal in stolni I.niic.nik v l.jublir,m. 1. podpredsednik: i 1 podpredsednik: Ivan Suinik, stolni kanonik v Ljubljani. Karol Pollak ml., tovnrnai v Ljubljsni. Clanl giuin prol. v Ljubljani. Nadzorstvo: rae revi'!"ni in posestnik v i mbliani " J lahko da vsak dan svojim otrokom z malo denarja in malim trudom narejeni, redilni in slastni vn^mmmmčm. iz dr. Oetkerjevega praška za puding, cena 20 vinarjev. 'rava radost je, gledati otroke, kako tak puding pojedo do za jega ostanka, pa naj bodo otroci katerekoli starosti. - -otroke ni nobenega bolj redilnega hranila. Izdaja konzorcij „l)onioljubu". V govorni urednik Jožel Gostinčar, državni poslane! Tiskala Katoliška tiskarna. f