i m m 10. 65. NEODVISEN LIST ZA SLOVEI CLEVELAND, O. Ti DELAVCE V AMERIKI. 11 Excellent idn medium. 13. AVGUSTA 1912 LETNIK Ine novice. ■ta zgorela v velikem og- v nedeljo zjutraj v nekem hotelu na Prospect a ve. Rastrel-& ba plina. , KAKOR V PASTI. H. —Na 244 West Prospect je začelo v nedeljo go-, v nekem starinskem ho-( Dve osebi ste zgorele v, :ju 111 pet jih je tako polnih, da bodejo za operni} najbrž umrli. Enajst ;b je skočilo iz druzega ali retjega nadstropja na ulico, si so bili srečno ujeti v var-jstne mreže. Le heroičnemu delu in naporu clevelandskih ijegascev se je zahvalit«, da to ni doživelo največje ne-»če od časa svojega obstan-Samo nekaj jardov proč od hotela, kjer ji pričelo goreti, s bila velikanska zaloga olja. »nzina, barve in razstrelivnih snovij. Če bi se to vse vnelo, tedaj bi zgorelo pol Clevelan-da, posebno ker v okolici, kjer f se je požar začel, nobena hiša ni varna proti ognju in bi tudi razstrelbfc imela svoj učinek. ji ■■ —-Komaj je bila konvencija "Eagles" zaključena, it je dobilo mesto Cleveland drugo « konvencijo. To pot so cleve-landski gostje unijski tiskarji iz cele Amerike. Nad 30.000 jih je bilo v mestu v pondeljek zjutraj in pričakujejo jih še kakih 20.000. Mestne ulice so lino živahne in povsod go-iri samo o tiskarnah. Mesto jskhn tiskarjem povsod roko. Zastopniki tiskarskih lij so prišli iz Canade, iz ksiko in nekaj iz južne A-merike. Celo iz daljnih Filipinov so tiskarji v mestu. Dobrodošli unijski tiskarji! ■v —Italijani v mestu se pri-7 pravljajo na veliko slavnost, ki jo bodejo obhajali v četrtek. To je dan "Martinega Vnebo-:etja'\ ali veliki šmaren. Ti-dolarjev so nabrali samo umeten ogenj, katerega bodejo prižgali. . —»Kljub neugodnem vremenu je društvo 'Slovenski Dom' št. 6. S. D. Z. praznovalo svojo veselico v Nottinghamu Gospod Drugovič je dal društvu na razpolago svoj obŠir-^ vrt. katerega so pokrili s šotori, da je veselo občinstvo slučaju^ dežja se vedrilo pri mizah. Sploh se je društvo tako dobro pripravilo za sprejem stov, da so bili kaf očarani. >obro vino, mrzlo pivo se je ilo s fino pečenimi koštru-kateri hso kar deset naenkrat pekli na ražnjih* Kakih ljudij se je zbralo na ob-m vrtu. Vršila st je ba->all igra med društvom 2. Božje in društvo sv. Alojzija. Dež je sicer ustavil na-daljno igranje, vendar pri koncu igre so bili društveniki Z, M. Boi. in društvom sv. Aloj-Vršila se je tudi ženska dirka, in darilo je dobila Mrs Cola-rič. Vsakdo je bil s progra-#om popolnoma zadovoljen. ' - mm, s —'Društvo "Mir, ki bi moralo imeti razvitje zastave in veselico na prostem v Collin-woodu v nedeljo 11. avgusta je radi slabega vremena vese-odpovedalo. -Ne pozabite, da je vsak ek in petek podučen poli-večer v Knausovi dvora-. Vprašajte one, ki so bili že in prišli bodete tudi vi, ni bilo. Posebno io tudi trgovcem, da bližje, ker tudi za nje naredilo precej postav sti pa bi morali biti da bode- Ker se gre ža njih obstoj, je njih dolžnost, da se udeležijo pcdučnega večera.' —V nedeljo, 18. avgusta je rojstni dan avstrijskega cssar-ja, in narodi po celi Avstriji bodejo prepevali "Bog ohrani, Bog obvaruj, nam cesarja, Avstrijo!" In en mesec pozneje bo minilo štiri leta, odkar je avtsrijsko vojaštvo ustrelilo dva nedolžna mladeniča — Lurd:r-Adaniiča! Cleveland-čani pa bcdejo ta dan drugače praz*ovali. Društvo Lunder-Adamič ima v nedeljo, 18. avgusta slovesno razvitje nove zastave, ki je veljala $300.00. Oh zvok h irarsiljeze in ob udeležbi navdušene množice pri sprevodu se bo vršila parada ?1 venskih društev, ki so obsodjia početje avstrijske vlade. ki ukaže "z narodnega sovraštva streljati na mirne in nedolžna ljudi, 40 društev je v prorramu, ki so obljubila udeležiti «e vesebce. Natančneje poročilo prihodnjič. —John Rus, 971 E. 64th St. naj se blagovoli oglasiti v našem uredništvu, —Policija je tudi v Cleve-landu začela iskati igralce. Vsak dan uderejo detektivi v kako gostilno ali privatno igralnico. —Mary Curtis je bila šest-' najstletna postrežnica v American House hotelu. Dobil so jo, da je kradla obleko nekemu gostu. V soboto sta prišla po njo dva detektiva, da jo od-vedeta na postajo. Deklica pa prosi, naj počakata 15 minut da premeni obleko. Ker pa se v teku pel ure še ni preoble-kla, sta detektiva vdrla v nj^jio sobo in jo našla mrtvo, f^ila strup iz sramote pred tatvino. —Velike važnosti za vse one ljudi, ki še n\so ameriški državljani je sodnijska obravnava. ki se vrši ta teden pred sodnikom Haddenom. Gre ?e za to, če 'ma konzul tuje države pravico biti zapuščinski varuh denarja, ki ea je naseljenec zapustil. Delavec Savans Constanzo je bil lanskega leta ubit od vlaka Latce Shore železnice. Tukaj je zapustil otroka, v stari domovini pa ženo m tri otroke. Tudi nekaj denar-?a ima tukaj\ Postavljen je bil varuh otreka in denarja, Italijanski konzul pa je rekel, da ima samo on prnvico, čemur je varuh seveda oporekal. Oba sta šla pre'd sodnika, n ker je slučaj važen, so pri tej obravnavi zastopani tudi vsi drugi ':onzuli. ki stanujejo v Cleve-landu, pri tej obravnavi. Iz politike, Gorenja slika predstavlja našega glavnega potovalnega zastopnika, Mr. RUD. PERDANA, ki je polno poohla^en, da zastopa naš list, naročnino. oglase in tiskovine ter o-pravlja vse druge posle, ki so v zvezi z našo tiskarno.. Vsem rojakom ga prav toplo priporočamo in upamo, da jim bo povsod najbolje in pravilne postregel. Nemška državna zveza v Wis-condnu, ki šteje 38.000 članov, se je izrekla proti Ženski vollvni pravici. Dopisi. IŽ KONGRESA. Kako je v Coloradi? JSmrtno ponesrečeni rojak i Fred Judnič. Delavski oilo-žaj v Pueblo, Panamski kanal. Angleži pravijo, da se bo radi panamskega kanala vnela krvava vojska. Ino-zemci so nezado voljni. IZ MICHIGANA. - h M K ■% 4f Pueblo, Colo. tCenjejno ure-M'ilwaiukee, Wis., I2< a v- dništvo. Sporočil bi vwh rad gusta. Zveza nemških politic- nekaj iz te naselbine kjer s* nih društev v državi Wiscon- je zadnje čase vaš li$t tako, sin se je odločila, da bo glaso- razširil. Kot novi naročnik in vala proti ženski volivni pra- stopnik vašega lista, hočem ne-vici. Ta zveza šteje 3&000 gla- liko pojasniti razmere v' tej na-, sov. selbini. Kar se ^tiče dela, se ne • Washington, 12. avgusta, morem posebno pohv ajiti, ker, Senator Pomsrene iz države gospa plemenita Kriza'nas še Ohio je vložil danes v sepatu vedno neče zapustiti in je po-predlog, po katerem naj bi se %tala tukaj popolnoma doma-zvezini vladi naročilo, da mo- ča. Kljub temu zaslužijo vsaj ra takoj sodnijsko nastopiti toliko, da je za življenje. Kdo preti petrolejnemu trustu in pa hoče misliti na prihVanke tobačnemu trustu. 'pri tej dragini. Letos j^ za tu- V zbornici poslancev je go- kajšno okolico izvanredno leto. voril v soboto kongresman Dežuje neprestano, kot še ni-Wilson iz Pennsylvanije. Vpra-'kdar prej. šal je navzoče kongresmane, | Poročali ste tudi o železni-kaj je demokratična stranka ški nesreči blizu tega! mesta, dosedaj naredila za delavca. Trupelj še dosedaj niso našli, Wilson je očital demokratom, ker jih voda ovira. Za trupla da sploh niso sposobni za via- je razpisana nagrad** $150. do, ker nikdar ne držijo svo-.Bela žena tudi Slovencem ne jih obljub. prizanaša. Pred kratkim je u- Columbus.' O., 12. avgusta, mrl dobro znani rojak Peter Republikanci države Ohio se Andolšek po kratki polezni. nikakor ne morejo zjediniti Tukaj zapušča oženjenega sina glede kandidata za mesto gu-,in omoženo hčer. Te dni je vernerja. Enega so že imeno- pa v tukajšni žičarni ^smrtno vali, pa se je odpovedal. Taf- ponesrečil rojak Fred Judnič, tevi pristaši in Rooseveltovi: doma iz fare Semič. —} Dne 8. ljudje, vsak bi imel rad kandi-J avgusta pa je nagloma premi data svojega mišljenja. Ker so Taitovci in Rooseveltovci sko-ro enako močni, *bo teško prišlo do sporazuma. Topeka, Kans., 11. avgusta. Tukaj to se vršile volitve za guvernerja. Rooseveltov somišljenik Stubbs je dobil ve-1 pis s pozdravom na vse na-likansko večino, dasi je imel ročnike vašega lista, in vam močne nasprotnike. želim, da bi se število naroč- Washington, 12. avgusta, nikov podvojilo. »Dfžavni tajnik Philander C. L. Vidmar, zastopnik. Knox se je udeležil pogreba r umrlesra japonskega cesarja Moorland, M>ch, Cenjeno Mutsuhito, kot posebni posla- uredništvo. Prosim, da priobči-nik Zjedinjenih držav. Tega je te ta sdoPIS- Roiakl' kl se za~ 'tudi treba zraven kot petega nimaj° za imajo tukaJ kolesa vozu. sedaJ leP° k«r je na- prodaj sedem kosov sveta, vsak ima 40 akrov zemlje. Zemlja je brez vsakega kamna in se računa aker od $15 do $18. Kraj je prijeten, zdravo podnebje in dobTa pitna voda. Prej nas je bilo tujkaj sedem Slovencev, sedaj so pa še štirje svet kupili, vsak po 40 akrov. Zemlja se nanhaja v Muskegon conty. Moorland Township, Mich Jaz sicer nisem agent, pa želim, da bi več Slovencev prišlo sem na farme. Kdor hoče kaj bolj natančnih pojasnil, naj se obrne na mene. John Schneider, R.D.R. 4 R a vena Mick Adamsburg, Pa. Cenjeno KRŠITEV POGODBE. Washington, 11. avgusta. Senatska zbornica Zjedinjenih držav je z veliko večino sklenila, da plačajo ameriške ladi-je, ki bodejo vozile preko panamskega prekopa, ravno tako eolnino kot druge ladije, vendar se ameriškim ladijam potem povrne vsa plačana svota, a tujeztmskim ladijam se ne da ničesar nazaj. Raditega je nastal velikanski krik posebno na Angleškem. Pravijo, da so Amerikanci prelomili slovesno pogodbe, da bodejo imele vse ladije pri panamskem prekopu enake pravice. Angleško časopisje že tudi naznanja, da se bo radi panamskega prekopa vnel velik boj in mogoče nastane še vojska. Tudi Nemci, ki imajo tudi veliko pomorsko trgovino, gledajo bolj postrani novo odredbo Zjedinjenih »držav. Nekatere države že silijo, da se mora vsa stvar predložiti nyrovni komisiji v nil lansko leto od mrtvouda zadeti rojak Frank itočevar. Zapušča ženo in več nedora-stlih otrok. Zavarovani so bili vsi trije pri društvi. • Ker sedaj nimam več važnejših novic, sklenem moj do- Policija razbija Obravnava je tu. V Pittsburgh je nekaj stotin Detektivi so prijeli še enega poiicistov napadlo socija- izmed morilcev, ki ve liste in tolkla po njih glavah. I*ROST GOVOR., mnogo o newyorski policiji. BECKER JE BOGAT. ikl-ir &M Pittsburg, Pa, 11. avgusta. New York, 11. avgusta. V V soboto zvečer so se v tem Hot Springs, Ark. so detekti-mestu vršile socialistične de- vi prijeli nekega Scheppsa. Ta monstracije, in nekaj stdtin se človek ve jako mnogo o new-je borilo več ur z množico, ki yorski policiji in je bil tudi je štela nad 10.0000. Policija v zvezi z Rbsenthalovim u-na konjih je udarjala kot be-,niorom. Newyorsko policijo sna s svojimi palicami po gla- silno jezi, ker se njej ne da vali socijalistov, dočim so poli-, nobenega zaupanja < več. Vso cisti ptš tolkli z dolgimi pa-'stvar vodi pokrajinski pravnik licami kamor je priletelo. > |>n njegovi detektivi. Drugi po-Nad šestdeset oseb je dobi- licijski komisar v New Yorku lo precejšnje poškodbe in nad je pisal policijskemu načelniku sto ljudij je policija zaprla.1 v Hot Springs, Ark. naj tam Vsa policijska rezerva je pri- primejo Sthippsa. Toda našla na lice bojišča v avtomo- jčelnik policije v Hot Springs bilifi, v katerih so tudi jetnike ni nič kaj zaupal newyorskemu vozili v ječe. j policijskemu komisarju, pač pa Časopisi pravijo, da so se'je jetnika izročil privatnim de-zbrali pozno zvečer "foreig- tektivom. ners" v Homewood distrietu, _ . . . . hodili po mest« in. prepevali . ScnhePPs.!f 'ako, . v . . r . ca. On je bil v avtomobilu, ko narodne pesni. Nemir se jef J pričel, ko so nastopili socija- 1 m so streljali na Rosenthala, on ^^Hff .... .je spravil avtomobil in on je 1.. .en. govern,k. in pomnenj« (lK1lar morilcem. policije hujskali množico. Ma-?^ , r . . . . . , . čelnik ooliciie se ie ustraš i °n b° P°vedal' kdo mu le dal celn.k policije se je ^ ultras 1 nar manjkata še ,in takoj poslal 50 moz na ko-, , . .. . Haagu, kjer naj se vsi narod. njih> k( [0 dobtu poveije, da dva moZa k, sta v zvez, z pogovorijo. Zjedinjene države j Jorajo na vsak nažin razgnati umorom ^P Btond m pa o mirovni komisiji nečejo množico. To pa ni bila lahka ničesar slišati, ker so tega styar Ljudje so sc za]etovali mnenja, da je to popolnoma |v pcijcjj0 jn jj hoteli iztrgati domača privatna zadeva. Zje-' sakega jetnika, katerega je dinjene države so utaknile sko-|poIicija V2ela Slednja je poro 400 milijonov dolarjev v pa-»tCm začeja z vso s5i0 razbi-namski prekop in hočejo torej jati g svojimi palicami. Nad tudi nekaj dobička imeti, ka- ljudij ima zlomljen dat bo prekop zgotovljen. An- roke^ a]i ra^fte g1ave. Ljudie gleži že grozijo, da ne bodejo v množ{ci s0 kri$aii, naj ljud-pustili ameriških ladij preko,stvo nikar nc prepustit da "ko-suezkega prekopa. To bo pa zaki» ra2bijajo glave ameriŠ-jako tesko, ker ce se hoče za- kjm državijanom, kj se borijo braniti Amenkancem pot pre- 2a svobodo govora. Policija je ko suezkega prekopa je treba prije]a nekega goVornika, za to dovoljenje skoro vseh kj je grdo govoril 0 pred9edni-narodov, kar je sploh nemogo- ku Taftu in m€Sttiemu zboru. če. Sicer imajo Angleži pri ten? Pozneje je župan odpovedal prekopu prvo besedo, toda sa- vgako nadaljno zborovanje, mi ne morejo ničesar ukreniti. Ml> SQ narcdHi šiIc tekortl treh ur. Naznanilo. Rojakom po Pittsburgu in okolfci naznanjamo, da je za iste kraje naš pooblaščeni zastopnik Mr, Urh K Jakobich, R. F. D. no. 2. Carnegie, Pa. Mrr Jakobich je opravičen pobirati naročnino in izdajati pobotnic?. Vsem Tojakom ga toplo priporočamo. Uprav. "CJev. Amerike.*' Ali bo kaj? Cetinje, Črnagora, 7. avgn-sta. Ze od včeraj zjutraj se vršijo neprestano manjši boji med turškimi četami in med uredništvo. Kamenil sem se tu- Črnogorci ob meji. Dasi so Črnogorci v manjšini, vendar dobro podijo Turke pred seboj* Turške čete so danes dobile povelje, da se morajo umakniti nazaj od meje in ne napadati, pač pa samo braniti se. Vselej, kadar so začeli Črnogorci boj s Turki, se je zapletla še kaka druga država v boj. zrn 9 10.35 za 20.50 Z* 41.00 z* 102.50 za 204.50 za 1020.00 DENARJE V STARO DOMOVINO poilljamo: 50 kron, 100 kron, 200 kron, 500 kron, 1000 kron, 5000 kron, Poitarina Je všteta pri teh tvotah. Doma M nakazana avota popolnoma Izplačajo brez vinarja odbitka. Male denarne poilljatve Izplačuje c. kr. poitnl hranilni urad v 11 do 12 dneh. Denarje nam poslati Je najprlllftneje do 990.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zne-eke po Domeetlc Postal Money Order all pa New York Bank l^raft K 8AK9ER New YorHjjf, N. Y. di ja^ oglswnti v našem cen jeneni listu. Vselej željno pričakujem lista, toda ko ga pre-čitam, lo. m Port au Prince,i 1. avgusta. Včeraj so dobili truplo ubitega haitskega predsednika v razvalinah palače. Kakor znano so uporniki na Haiti pognali vladno palačo z dinamitom v zrak. Pri tem je bil predsednik ubit. • • i ■ i Velik potres. h Carigrad, 11. av bivalci tega mesta so jeni radi večnih se dogajajo. Radi čil se ne m< ' in vendar ji I IWlnkv ■HPS® NDSKA [ERIKA taja v torek in petek. — Naročnina: AMERIKO:........$200 EVROPO:.........$300 Cleveland po pošti:. .$2.50 Posamezne številke po 3 cente. ----—7 Dopisi brez podpisa in osebnosti ae ne sprejemajo. Vsa pisma, dopisi in denar naj se pošilja na: "Ctevelandftk* Amerika" 6119 St. Clair Ave. N. E. Cleveland, Ohio. Issued Tuesdays and Friday*. Read by 15.000 Slovenians (Krainers) in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request Tel. Cuy. Princeton 189. MOPUfiJ Entered as second-class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3. 1879. No 65 Tue Avg. 13'ia Vol V pk poti napredka. Točka š.t 29. Stara ustava ri, da se država Ohio ne e več zadolžiti kot za 750 dolarjev. Ta točka št. 29. hoče dati državi pravico, Ja zadolži za 50 milijonov do-irjev, oz roma, da vzame drva Ohio 50 milijonov na po-po 3 in pol odstodka,, da tem denarjem naredijo nove po državi Ohio. Ta toč-precej akutna, ali po do-precej "Jjklii". Ni bolj-110 državo kot so [eon, fran-r, je rrancijo tako le raditega, ker je povsod, graditi fine ceste, ki omogočujejo promet in toh oživijo vse življenje v Savi. Dosem bi bilo vse prav. oda radi izdaje bondov bo treba plačevati nove davke, katerih dosedaj še nismo imeli. Za nujno uporabo ima država Ohio dovolj dobrih cest, seveda ne toliko kot bi jih moralo biti. Prebivalci v velikih mestih in okolici imajo dobro ure-jene ceste. Oni jih torej tie potrebujejo. Pač pa potrebujejo dobre ceste farmerji in avto-mobilisti, ki dirjajo po njih. Pravično bi bilo* tla se njim naloži toliko večji davek. Stvar pa je seveda nemogoča. Davke morajo plačati vsi enako. In sicer bodemo plačevali od vsakih sto dolarjev, če se ta nova ustava potrdi, mesto se-dajnih $1.37 od sto po $1.42 od sto, kar pomeni za človeka, ki je prej plačeval davka od $5000.00, $2.50 več davka na leto kot prej, poleg vseh drugih novih davkov, ki se uve de jo. Pa moramo zopet na drugi strani pomisliti, da so dobre ceste velika dobrota za državo. Cim več prometa imamo, tem cenejši so pridelki, katere se lahko hitro prepelje iz enega mesta v druzega. Seveda brez denarja se ne more storiti ničesar. Zato pa pustimo volivcem samim, da se odločijo, ali glasujejo za izdajo bondov ali ne. Točka št. 30. Ta točka bo uravnala postave in delovanje zavarovalnih družb po državi Ohio. Ustava določa, da ne sme nobeno mesto, county ali vasi v državi Ohio dati denarja v prid zavarovalnim družbam, da bi mesto postalo kot delničar korporacij ali zavarovalnih družb. Denar se zavarovalnim družbam le tedaj plača, kadar se zavaruje javna poslopja in lastnina. Tudi prebivalci nobenega mesta ne smejo glasovati za tako postavo, ker je u*tavno prepovedano. Naspro tno pa daje ta nova točka državi pravico, da zavaruje svoja >ja in svojo lastnino pri slučajih določiti, plača za zavaro točka objednem tudi regulira poslovanje zavarovalnih druži). ki so dosedaj večkrat odirale odjemalce, za to priporočamo volivcem, da volijo za to točko. Točka št. 31. Ta točka govori o kratkem volivnem tike-tu. Ta točka bo odpravila zopet eno službo, katere uradniki so bili izvoljeni pri občnih volitvah. Ti uradniki se niso nič ozirali na guvernerja, ker so se sklicevali na ljudstvo, ki jih je volilo. Pogostokrat so tudi spravili admiministracijo v sla-, bo luč. Če guverner imenuje superintendents, tedaj je slednji odgovorni guvernerju, in guverner pa naravnost ljudstvu. Besedilo te točke se glasi : iDck-cr ima država javna dela, naj se imenuje superinten-denta javnih del, ki bo nadzi-*al taka dela. Ta amendment »o torej odpravil državno oblast za javna dela in bo vsa javna dela vodfl odslej naprej superintendent, ki se razume na ta posel. Rojakom priporočamo to točko. Točka 32. Tej točki se mora posvetiti velika pozornost. Ta očka govori kako se smejo v Iržavi Ohio nakladati davki gttede (državnih in občinskih »ondov, pri dedsčinali, dohodkih, svobodnih pismih in mineralnih ali rudniških izdelkih. 1. Od robčnega prebivalca Iržave Ohio se irc sme tirjati naglavni davek, niti se ne sme zalite vati od njega nobenega dela od strani države, katero delo se lahko plača v denarjih. 2. Postave naj se takoj naredijo, ki bodejo zapovedovale, da se naložijo davki na ves denar, kredit, vloge in bonde in delniške družbe. Obdavčijo naj se vsi državni, okrajinski, mestni in vaški bondi, razven tistih, ki so ie sedaj izdani. Davka pa naj se ne nalaga na :ak denar, ki služi občekori-stnim interesom, kakor šolskemu poduku. Pač pa se sme naložiti davek na cerkve, pokopališka zasebne in javne šole, vendar so taki zavodi prosti davka do vrednosti $5rez davka, toda nikdar ne več kot dvajset tisoč dolarjev. 8. Lahko se narede postave, ki nalagajo davek na ose fc>ne dohodke. Vendar ni treba nobeni osebi, ki ima na leto manj kot $3000 dohodkov, plačevati takih davkov. 9. Država bo morala od vseh takih davkov najmanj 50 odstodkov vrniti onemu mestu ali vasi, kjer je dobila tak davek. 10. Naredijo naj se postave, ki bodejo nalagale tlavke kom panijain, ki lastujejo premogo-kope ali druge rudnike, in si cer se bodejo ti "davki naložili na produkt, ki pride iz rudnikov. Ravno tako se lahko naloži davek na produkt olja in plina. Več izmed teh točk je pre cej dobrih, v celoti pa svetu jemo, da rojaki volijo za to točko, ker denar, ki se bo pobiral od zgorej omenjene last nine, pride večinoma od bogatih ljudij, in nikomur radi te točke ne bo treba plačevati več davka, če ima manj kot $3000 dohodkov na leto. Točka 33. Regulacija korporacij in prodaje premične lastnine Ta točka daje državi pravico nadzirati truste in korpora-cije v državi, gledati na to, koliko delnic take korporacije ali trusti izdajo ter sploh vselej dajo sleparskih akcij, naj od domačih ali tujih konipanij. To točko je priporočati. Točka št. 34. Delničarji bank imajo dvojno dolžnost napram svojim vlagateljem in vse privatne banke se morajo strogo nadzirati. Ta točka določa, da morajo delničarji takih bank, ki sprejemajo denarje tujih ljudij v svojo shrambo, dati dvojno varnost za shranjeni denar. Obenem pa določa tudi, da vsak človek, ki se hoče imenovati bankir, ali.voditi banko, se mora podvreči državni skušnji, in mora biti vedno pripravljen, da pridejo k njemu državni nadzorniki, ki pregledajo vse njefjpve knjrge in račune. Delničarji bank seveda niso nič kaj prijazni taki misli, vendar je to jako dobro za ljudi, ker bo njih denar bolj na varnem pri bankah. To točko torej zopet priporočamo rojakom, da volijo za njo. Ženske uloge zgodovini. Gospa Roland je bila iste vrste žena., ki vidi v vsakem mošku svojega ljubimca. Ma-dama Roiand je bila duhovita, čudovita in briljantna žena. Toda večina njenih ljubezni j je bila brez pomena. Ko je bila iKlolandova stara kakih dvanajst let, se je zaljubil v njo mesar na vogalu ulice. Poslal je k deklici vprašat neko sosedo, če ga hoče vzeti. Oče dekliice je seveda mesarja spodil. Zaporedoma sta se v njo zaljubila dvt godca, vendar ni imel nihče sreče, da bi se ji približal, aH da bi ona Iju-betzen vračala. Njeno dekliško ime se je glasilo Marie Phillipson. Bila je hči nekega francoskega gra-verja in rojena leta 1754. Dobila je vzgojo, kaor so jo ženske navadno tedaj imele. Zna-a je govoriti prijetno in slad-kaje, in njena govorica je bolj zapletla ljudi v njene mreže cakor pa njena postava. Bila je cakih pet čevljev visoka, ime-a je rujave lase in okrogel o-jraz. Revolucjjonar Desmouli-nes je o njej pisal: "Jaz kar vrjeti ne morem, kako more imeti ženska take postave toliko ljubimcev in oboževate-Ijev." In ko je gospa Roland slišala te besede, je rekla: Vrjamem, da ne more zapopa-sti tega. me me še nikdar ni slišal govoriti." Edini človek, ki se je v njeni mladosti mogel povspeti do njenega srca, je bil Pahin La-bianeherie, mlad učenjak. Prosil jo je, naj mu da svojo ro ko v zakon. Ona ga je ljubila. Toda njen oče je tudi tega človeka zapodil iz svoje hiše. Marija se je jokala. Tedaj je Marija tudi obljubila, da če ne more vzeti- Pahina, da ne mara nikdar nobenega moškega. Sest mesecev pozneje ga je srečala na cesti. Nosil je veliko sivo pero na klobuku, kar je pomenilo tedaj izzivanje. Slišala je tudi, da ljubi neko drugo deklico, in tako ga je pozabila. Leta 1780 pa je Marija se poročila z nekim Rolandom, ki je bil dvajset let starejši od nje. On je hodil pet let za njo. Omožila sta se. Ker je imela madama Roland velik razum, je kmalu začela misliti na to, kako bi povzročila, da postane njenen mož slaven in čaščen med narodom. Gospa Roland in njen mož sta. bila velika zagovornika svobode. Ljudstvo na Francoskem je bilo veliko let tlačeno in zasužnjeno od prevzetne gospode ter vladarjev. In družina Roland je sanjala o krasnem paradižu, o republiki, kjer naj bi vsak človek srečen in zadovoljen, in deloma po velikanskem naporu Ro-landove družine se je pričela francoska revolucija. Roland in njegova žena sta bila vsa prevzeta od vevselja. Vrjela sta, da je prišel paradiž zopet na zemljo. Bila sta kakor nevedni otroci, ki odprejo kletko tigru, radiža " je' prava človtška klav dan so "svobodo republikanci in jako _ft kar na tisoče lju dij ua giljotinah. Tako se je praznovala svobodomiselna re publika. Gospod i" gospa Roland se veda nista mislila na tako svo bodomiselnost. Protestirala sta pri svobodomiselni vladi proti takemu človeškemu klanju Svobodomiselci so pa mislili da hočeta izdati vlado. Obso dili so ju. Rolan^l je pobegnil ravno v pravem času, da mu niso* odsekali glave, njegovo ženo, so pa zaprli. 8. novembra leta 1793 so revolucionarji obglavili gospo Roland, in sicer isti revolucionarji, katere je ona sprva sama navduševala, da začnejo revolucijo. Ko so jo peljali na morilce, je šla mimo kipa boginje Svobode. Obstala je za trenutek pri tem kipu, potem pa vzkliknila: "Oj Svoboda, kakšni zločini se godijo v tvojem imenu I" Ko je njen mož slišal o smrti svoje soproge, se je sam ubil. Njegovo truplo so nekdaj pozneje našli, popolnoma oglodano od volkov. I jM v -o— Dopis. Joliet, 111. Cenjeni g. urednik. Nič kaj dobro se ni zdelo A. SI. ko je urednik čital zadnji dopis iz Jolieta v vašem priljubljenem listu. Srce se mu je prepognilo v dve gubi in iztresel je svojo jezo v svoje predale, seveda po stari svoji navadi, pomešano z neresnicami. Jezi namreč te gospode, ker se je novica o ustanovitvi pevskega in dramatičnega društva nesla v Cleveland. Jezi jih dalje, ker novo društvo tako lepo raste, se lepo razvija in si prizadeva privesti svoje člane do one točke, ko se lahko reklo: "Triglav je nepre-kosljiv". Ne mislim pa s tem dopisom polemizirati z A. SI., ker star pregovor že pravi, kar je Janezek znal, to zna Janez. Vrnimo se k "Triglava". Novorojenček raste od dneva do dneva, in tekom enega meseca je društvo še enkrat večje kot je bilo pri ustanovitvi. Vidi se, da postaja ta "novorojenček" res prava potreba Jolietskim Slovencem. Vedno več zanimanja je za njega in vedno več novih članov. Zakaj pa tudi ne? Narod mu stoji na strani in narod ga bo pripeljal do vrhunca svoje moči. Trudijo se sicer nekateri, da bi pridobili naše člane za klub "športov", na katere pa moremo mi le z žalostjo gledati. Ne, ni jim briga poiskati si med narodom "nevenljivih cvetk," ampak hodijo za baha-rijo na dan, češ, mi smo mi, mi imamo denar, mi imamo moč, mi hočemo še nekaj na rediti, in magari samo enkrat naj stane kar hoče. S svojimi neresničnimi trditvami pa nas še bolj navdušujejo k splošnemu in skupnemu. delu. (O izletu smo morali spustiti, ker je, žal, prepozno za priobčenje. Oprostite. Ured.) Mrzle noči prihajajo in večeri so prav hladni. Ne hladimo se več veliko pod košatimi drevesi, ampak silimo bolj v hiše. Prihaja namreč čas, da se pomnimo tudi mi svoje dolžnosti napram dramatiki. Izberimo si kaj lepega, kaj kori-stiega. kaj zabavnega, sploh kar bo prijalo narodu. Toda ne s hrupom, kakor ga eni ženejo, ampak z vztrajnostjo bo-demo dosegli cilj, po katerem hrepenimo. VaŠ amicus. Posebno tisti, ki 30 srednje starosti, bi se morali varovati proti obistnim in jetrnim neprilikam. Napadajo vas, ko jih najmanj pričakujete in narede vaše ži-.vljemje nadležno namesto prijetno, kakor bi moralo biti življenje vsakega zdravega človeka. SEVEROVO ZDRAVILO ZA OBISTI IN JETRA (Several Kidney and Liver Remedy) * vas bo povrnilo na pot k zdravju in veselju, vzdrževalo redno delovanje teh vaižnih organov iji vam bo pomagalo bolj kakor katero drugo zdravilo. Cena 50c in Si.00. metan nervoznost. Nežni životni živci so naravne brzoj ne žice. Sami veste, kaj se zgodi, akc postarejo žice zamotane. Nevrejeni živt so vzrok nervoznosfci, razdražljivosti, spečnosti in vedne skrbi. SEVEROV NERVOTON (Severa's Nervoton) poživi in uteši živce, vrne spanje in'i prepreča živčno potrtost^ Cena $1.00. Vsi lekarnarji prodajajo Severova Zdravila. Ako jih nima vaš lekarnar v zalogi, pišite nam. Ako potrebujete posebni zdravniški svet, ga dobite zastonj ako pišete W. F. Severa Co. CEDAR RAPID IOWA ^ VAŽNO ^ za pošiljalce denarjev v staro domovino. Rojakom, ki pošiljajo svojcem denarje v staro domovino naznanjam, da odpošljem vsako pošiljatev, katera dospe do torka do 2. ure popoldne, še isti dan na pošto,-in grč s parnikom v sredo čez morje; za to najraje vzamem najhitrejše parnike. Po-Šiljatve, katere dospejo do 2. ure v petek popoldne, pa gredo s hitrimi parniki v soboto v Evropo. To je zelo važno za pošiljalce denarjev v staro domovino. Razume se, da je potreba poslati ali drafte, ali Money Ordre, ali gotove novce; za privatne čeke pa je treba čakati nekaj dni, da se izve, ako so dobri; s tem se vedno nekaj dni zamudi. Zato je tedaj najboljše, posluževati se draftov, Money Ordrov, denarje v gotovini do zneska $50.00 pa je pošiljati v registriranih pismih. Rojaki, uvažujte to in vedno bodete dobro in sigurno postopali Pošiljatve je nasloviti: FRANK SAKSER I 82 COBTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. 30 Podružnica: 6104 ST. CLAIR AVE. N. E, CLEVELAND. OHIO. 30 e ** 4. + + * ++ ++ + 4. + + + + + 4- + •»•+ft Naročnikom v So. Lorainu. . Vsi oni naši naročniki v Lorainu, ki kaj dolgujejo na naročnini in katerim smo poslali opomine, da poravnajo naročnino, so prijazno prošenj, da se obrnejo na g. Joseph Sveteta, ki bo rad vzel naročnino in jo poslal nam. G. Svete sicer ne bo izdal potrdil, pač pa mo H» + + # * f + + * ¥ + + + + + Čudna slabost Nekatere osebe so podvržene napadom čudnih slabostij, katerih vzrok ai nikakor ne morejo raztolmačiti. Ta slabost pride naenkrat, brez svarila ter naredi ljudje nesposobne za delo, trudne in obupane. Ta slabost je ponajveč krat posledica nereda prebavljalnih organov. Lahko je želodec bolan, jetra ali odvajalni organi, mogoče je slaba kri, slabi živci. Take osebe mnogokrat poskušajo razna zdravila, kakor pilule, dekotke in močne likerje, toda brez vsakega uspeha. Oni potrebujejo ono izvrstno zdravilo, ki deluje na vsefa pi*-bavijalnih organih. Očisti celo telo in > Daje moč celemu telesu, daje bogato kri, regulira sistem. To zdravilo, katero lahko rabijo vsi člani druline in katero bi morali rafastt v vseh slučajih, ko se ne počutite dobro, je dobro anano To naravno zdravilo je narejeno iz grenkih zeli&č in rudečega vina, ima obširno polje delavnosti, ker ima tako. veliko zdravilno moč pri nered-* rti prebavljalnih organov, ki so podlaga zdravja celega telesa. To zdw bi morali rabiti pri: Želodčnih boleznih in odvajalnih orga nov, zaprtju in njegovi posledici, 'ponovnih glavobolih, revmatičnih" napadih, ne vr algi j i in nervoznostt mnogih ženskih boleznih, koliki in krčih, napetju in bruhanju. mm in v vseh takih boleznih, kjer čutite z gubo apetita in kjer se ponavlja telesa. Po lekarnah. JOSIP TRINER, 'J tAl Importer In if-f'ii!1'^- Ustanovljena 13. novembra 19X0. Glavni sedež: Cleveland, O. Predsednik JOHN GORNIK, 6105 ST. Clair Ave. Podpredsednik MARTIN COLARIC,. 1188 E. 6iat St. Tajnik, FRANK HUDOVERNIK, 1243 E. 60th St. Zapisnikar JOHN JALOVEC, 1284 E. 55th St. Blagajnik MIHAEL JALOVEC, 6424 Spilker Ave. Nadzorniki: ANTON OSTIR, 6030 St. Clair Ave.; FRANK 20RIC, 1365 E. 55th St.; MIHAEL W INTER, 6030 St. Clair ave. Porotniki: ANTON AHČIN, 6218 St. Clair Ave.; FRANK 2IBERT, 6124 Glass Ave. Pooblaščenec ANTON GRDINA, 6127 St. Clair Ave. Vrhovni zdravnik J. M. SELIšKAiR, 6127 St. Clair Ave. Vsi dopisi in druge uradne stvari, naj se pošiljajo na glavnega tajnika, denarne nakaznice pa na glavnega blagajnika. Zvezino glasilo C LEVE LAN DSK A AMERIKA. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA S. D. Z. Spremembe pri krajevnih društvih v mesecu juliju 19" I. mesec dolgujejo. Pri društvu št. 4. Rozi Jalovec c. št. 16, Rozi Jalovec II. |elj c. št. 126, Ela Amžur c. št. 171, Angela Ivančič c. št. 362. Pri društvu št. 5. Frank Poje c. št. 489-Pri društvu št. 6. Jernej Oberstan c. št. 433, Anton Globoka r c. št. 437 ■ Pri društvu št. 7. Josip Novak c. št. 472,, Frank Dernač •c. št. 477, Anton Cugelj c. št. 479, Anton Nagode c. št. 528. Prvi mesec suspendirani. Pri društvu št. L John Žulič c. št. 54, Jakob 2ele c. št. 106, Frank Nek c. št. 193. John TekaucI. c. št. 235, John Te-kauc II, c. št. 236, Alojzij Vertošnik c. št. 249, Martin Av-$ec c. št.'285, Alojzij Špeliek c. št. 301, John Avsec c. št. 363, Alojzij Tanko c. št. 375, Frank Bizjakt c. št. 452. Josip Dolenc c. št. 455, Jernej Slogar^p. št. 518.. * Prt št. 2. Mary Kuinik c. št. 333. Pri št. 5. Alojzij Godec c. št. 508. Pri št. 7. Josip Mišljaj c. št. 463. Drugi mesec suspendirani. I Pri društvu št. I. Josip Lončar c. št. 77, Matevž Vertošnik c. št. 116, Tomaž Krašovic c. št. 139, Matija ICošič c. št. #46, Anton Mam c. št. 300, John Umek c. št-. 370, Anton Gerjol c. št. 376, Zopet naza] sprejeti. Pri društvu št. L Valentin Kodrič, c. št. 44. Ozwald Hiti c. št. 151, Frank Itydorfer c. št. 204, Anton Kaušek c. št. 229 .Anton Papež c. št. 234, Štefan Vihtelič c. št. 290, Matija Urh c. št. 314, Frank Kolenc c, št. 320, Frank Brčan c. št. 491, Mike Trček c. št. 511. Pri društvu št. 6. John Fabec c. št. 424. Anton Fabec c. št. 430. Anton Dafovec c. št. 434« JosiP Fabcc c- št- 435» Anton Kotar c. št. 436. Pri društvu št. 7. Frank Marinčič c. št. 460, Frank Sajo- vic c. Št. 470. John Ivančič c..št. 48, John Ivančič II. c. štr. 295 od št. I. k štev. 6. . Novo pristopili. K društvu št. I. Mihael Cvetkovič c. št. 529, Josip Potoč-niiš c. št. 530, Vincenc Zabivnik c. št. 531. K društvu št. 2. Antonija Vidmajer c. št. 532. K društvu it. 4. Kristina Mohorčič c. št. 533. K društvu št. 5. Josip Longar c. št. 534, Josip Demšar ■c. št. 535. Odstopil. Iz društva št. I. Ignatz Hrastar c. Št. 319. črtani. Pri št. I. John .Srebrnjak c. št. 92, Josip Pauličič c. št. 308 Prank Zal^r c. št. 310. - Pri društvu št. 4. Mary Ferjuc c. št. 23, Mary Baškovec •c. št. i62. Frank Hudovernik, tajnik. •r Angleščina brez učitelja! Po tut rodil« alovenako angleike aloroice, tolmača in angleško »lov, «lo-v&ija. Kqjiga trdo t platnu vexana stane 91. — in jo je dobiti pri: V.J. KUBELKA, S» I. MJ St. Hew hrt, K. T. Največja saloga slovenskih knjig. PiHte po cenik, n ....... V.r 1. v * ..•*»•«• «J» =*» tr*« .. _— časopisja v Ameriki. [Vsak na svoj rovaš, toda v Znamenju skupnosti in edinih načel. Potem bi bilo tako delb kronano z vspehom. Druga glavna stvar je denar. V Ameriki imamo 12 Slovenskih Jednot, katerih vsa ka ima nekaj tisočakov, ena celo nekaj stotisočakov. Z dovoljenjem članov dotičnih Jednot bi se spravila že precej lepa svota skupaj. Le pomislite koliko imajo danes slovenske Jednote sitnosti z bolniki. Pravila pravijo, da se bolnika pod pira šest mesecev, potem je pa prepuščen največji revščini Takrat, ko bi moral dobiti bol nik šele izdatno podporo, da okreva, tedaj ga pusti v ne mar, in posledica so žalostne prošnje, ki romajo v slovens sko časopisje, na slovenska društva za podporo. Naše slovenske Jednote torej, ki so ustanovljene za bratsko podporo in usmiljenje napram bli žnjemu, so prvi poklicani faktor, ki naj bi prispeval k skupnemu skladu 'vse-slovenskega sirotišča v Ameriki. S tem bi zopet pokazale naše Jednote svojo radodarnost. svoj nesebični namen in pravo voljo spolnjevati isto, za kar so bile ustanovljene: Pomoč in podpora rojakom v stiskah. Jako pametno je nasvetoval urednik "Našega gospodarja", g. Frank 'Kerže. Pod okriljem slovenskih Jednot v Ameriki je zbranih 30.000 članov. Ogromna armada. G. Kerže je nasvetoval, da bi plačal vsak član en cent na mesec, kar bi zneslo mesečno $300.00 ali pa na leto $3600, v desetih letih 36 tisoč dolarjev, katera svota bi zasigurala stavbo in zemljišče. Toda kaj centi Kaj pa če računamo deset centov na vsakega člana na mesec? Ta svota sama bi prinesla r.a leto 36 tisoč ljudskega denarja. Ena cigara, en kozarec pive manj na mesec, tu je deset centov, in nihče niti vedel ne bo, da jih je plačal! Na ta način bi imeli glavnico za zemljišče in stavbo v enem letu brez druge izdatneje še podpore od drugih stranij. Toda predno se stvar začne, je pa treba imeti glavnico, iz katere bi se zavetišče zdrževalo, bi se plačevali stroški uprave, itd. In nismo računali previsoko, če smo rekli, da bi taka glavnica morala znašati najmanj $50.000.00, kateri denar bi se naložil na dobre obresti, da bi bilo za stroške. Glavnica bi bila seveda odvisna od tega, koliko siromakov bi bilo v zavetišču. Več jih je. več je stroškov. Pripomniti pa moramo še, da na mile darove se v takih slučajih ne more ozirati. Denar mora biti tukaj u-ložen kot glavnica, da bo porok za plačevanje računov v zavetišču. Za enkrat smo dovolj spregovorili. Kakor hitro se razmere nekoliko uravnajo in se začrta jasna pot, ali bo kaj ali ne, tedaj pa tudi mi začnemo z vso resnostjo delovati. Do* tedaj pa je treba še mnogo nasvetov in resn'ega sklepa; Za« vetišče se bo naredilo, vsak na delo! Slovensko zavetišče Slovenska širša javnost v Ameriki se čimdalje bolj zanima za misel, ki se je sprožila v prid slovenske sirotišnice v Ameriki. Usti, ki so to stvar povzeli so: "Glas Naroda", "Narodni Vestnik", "Glas Svobode" in Naš Gospodar". Da-se vsakovrstni nasveti. Iz nasvetov pa doni le en odmev: Slovenci v Ameriki se •morajo organizirati gospodar sko, najprvo *ebi pomagati in srbeti za svoje potrebe, pose bodejo ozirali šele dru-Kolikokrat se čuje, da je 1 domo-| niškem mestu ali v zaduhlih kampah. S slovensko sirotišnico v Ameriki bi bilo takim razmeram kmalu pomagano. A~ merika ima mnogo zdravih krajev, kjer vlada čist naravni zrak, kjer je narava sama pripravila vse, kar je. mogoče za prijetno bivanje. Stvar pa, ki se je pričela v prid slovenskega zavetišča v Ameriki, ne bo mogla napredovati, če ne bo skupnega dela. Če bodejo zastopniki naroda, slovenski časopisi v Ameriki, "delali vsak na svojo roko, bodemo tcško prišli naprej, ker pri tako važnem podjetju se morajo moči združiti, da lahko več potegnejo, več in Skrivnostni konec zakonskega romana. Na Opčini (Pluska) mali vasi okolica Trebnje, je te dni mlada zakonska žena končala svoje življenje na doslej še ne pojasnen, vsekakor pa žalosten način. Prve slike so vedele posedati, da se je žena obesila, a novejši glas pa sodi, da je imel pri tej smrti kdo drug svoje prste vmes. Zakonska Longar nista ime la srečno zakonsko življenje. On je bil že oženjen v Ameriki, pa je s svojo ženo tako surovo ravnal, da je na porodu umrla. Potem se je drugič ženil. Vzel je lepo mlado dekle iz žužemberskega okraja, ki je prinesla lepo doto k hiši. Iz zakona se je porodil en otrok. Mož je tudi z njo surovo postopal. Tudi je pričel znanje s svojo služkinjo. Vse to je nesrečno ženo dovedlo do sklepa, da se je pustila sodnij-sko ločiti in je šla domov k starišem. M ker bi moral žeiii izplačati 6000 kron in otroka preskrbovati. To je tudi njega napotilo, da je šel sam po , Ali staro peklo se je pričelo znova. Služkinja ni mogla vi-dleti žerte — gospodinje. Se manj pa je zakonska žena mogla prenašati trpinčenje in zapostavljanje od strani moža. Kakor pripovieduje mož, je v pondeljek' zvečer žena silila, naj gresta zgodej k počitku čtcš. da bo treba drugo jutro zgodej na delo. Ona pa, da mora iti v mlin. Domači so drugo jutro, ko žene ni bilo nikjer, res mislili, da je šla v mlin. Ko je pa le ni bilo in ker $0 dobili žito pripravljeno za mlin še doma, so je začeli iskati. 16 letna. Marija Ruter hči iz prvega zakona) jo je našla v kleti — obešeno. 'Mož je takoj nato priskočil v klet in jo odrezal, ker je mislil, da jo bo še rešil. Pa ona je bila že rešena vsega zemskega gorja. Mož in služkinja sta jo dvignila in sama prenesla iz kleti v hišo. Mož jo je sam spravil in stlačil v krsto. 2eno so dobili le za silo oblečeno. Razne okolnosti o katerih je teško še govoriti, kažejo na to„ da je reva umrla nasilne smrti od druge roke. Žena: Neža Linger stara šele 26 let je ob času smrti noseča. Pripeljali so jo v mrtvašnico v Dobrniče, kjer čaka sodne obdukcije. —Zadnje čase rami društveni tajniki nekoliko preveč zahtevajo cd našega uredništva. Skoro vsako nedeljo se vrši ena veselica, včasih celo dve ali pa tri. In tajniki imajo navado, da prihajajo v naše uredništvo in prosijo, naj se njih veselica omeni večkrat zaporedoma v listu. Kdor pozna današnje. društvene razmere ta bo moral priznati, da je kaj tacega nemogoče. V Clevelandu je nad 60 društev, in nekatera i-majo precej podobna si imena, da je človeku skoro nemogoče vse imeti v glavi, če ni živ leksikon. Vsak društveni tajnik mislimo, da ima toliko zmožnosti, da spise poročilo, katerega hoče imeti v listu in ga pošlje' v naše uredništvo, in vsak tajnik je potem lahko prepričan, da bo njegov spis gobovo prišel v list. Ravno tako morate narediti, če hočete imeti dopise v drugih listih, ker nihče ne bo šel v New York aH Chicago, da bi tam uredniku povedal, kaj naj dene v list. Urednik v Clevelandu pa ne more misliti za 60 tajnikov, kdaj in kje bo kaka veselica kakega društva. Toliko v prijazno upoštevanje, da ne bo zamere ali zmote. Priporočilo. Rojakom v Rock Springs, Wyo. in v okolici naznanjamo, da je naš zastopnik tam g. Fr. Eržen in g. Anton Justin, ki sta vsega zaupanja vredna rojaka in se slednji lahko vedno na nje obrnejo, za vse, kar od nas potrebujejo. Rojakom jfh prav toplo priporočamo. Uprav. "Clev. Amerike". Peeling "ntTEwry Day Napadi influence, kalija ali boleOin vilezah vsled velikega deli izginejo, če bodete imeli vedno }| Dobro delo dobi takoj šest mož v foundry, da pomagajo in opravljajo navadna dela. Stalna služba. Oni, ki se oglasijo, morajo razumeti angleško. Izučijo se posebnih del, kot "molding", topljenje rude in brušenje. Dobte plače. Oglasite se pri West Steel Casting Co. 805 E. ;oth St. Cleveland, Ohio. (66) Hiše naprodaj. Hiša, osem sob, za dve družini, na 66. cesti, samo $1800. Hiša osem sob, za tri družine na Norwood Rd. Rent na mesec $22. Cena samo $2300. .Hiša na Bona ave. deset sob, dve družine, šfcriljeva streha, samo $3300. Hiša na Homer ave. 10 sob, za dve družine, lepo urejen lot, samo $3400. Hiša na Prosser ave. 7 sob, se lahko naredi za dve družini, velik lot, samo $2200, in še 22 drugih hiš. Vprašajte pri John Zulich, 1197 E. 61 st St. Tel. Princeton 1326 L. ,(69) HIŠE NAPRODAJ. Naprodaj imam vsakovrstne hiše in lote v Clevelandu, v Collinwoodu in Newburgu. Hišo lahko kupite od $1600 naprej. Imam tudi lote naprodaj v Rockportu kjer je nova slovenska naselbina. Farme naprodaj blizu Clevelantja, prav poceni. Zavarujem hišo in vse drugo proti ognju po najnižjih cenah in pri najboljših družbah. August Kaušek, 6202 St. Clair ave. (66) Hiša naprodaj, 5 sob, kopališče plin, lot 25x58. Cena $1600. Plača se $400 takoj, drugo na lahka odplačila po 5% obresti. Poizvedite pri August Kaušek, 6202 St. Clair ave. (67) DOTA! Kdor ieli dobiti svojo doto ali dedščino iz stare domovine naj se osebno ali pismeno obrne na Josipa Jarca, slovenskega javnega notarja, 1140 Norwood Rd. Cleveland, O. (66) : VI se bodete čudili j «S kako velike koriti za čioveško zdravje je :: Father Kneipovo grenko vino To grenko vino je eno najboljših, kar jih je bilo dosedaj narejeno. To grenko vino je narejeno iz najboljših gorskih zel šč in korenin, raditega aaj-boljie zdravilo za notranje bolezni. Ne bodemo nadalje govorili o tem vinu, ker kdor ga bo poskasil, se bo sam prepričal o njega pristnosti. Zahtevajte Knelpat katerega dobite po najboljših lekarnah is gostilnah. Varujte se ponarejanja. Pravo Kneipovo grenko vino ima na vsaki steklenici natisnjeno »liko, kakor jo vidite tuknj zsrorej. A ko ga vaš gostilničar ali lekarnar še nima v zalogi, pišite nam, ker smo mt edini glavni založniki in razprodajami Knetpovega visa. Pi'v^ Nlirati zlato in je donaŠati kraje." >* mož pravite, mojster Roka, ali veste, kaj sni?" vas ne razumem." ^ katerih jc mo- vsak »ta funtov *laia ne iti o sveta devica! — to jc isoČ funtov čistega zla-To bi bilo najmanj pet mi-)v dolarjev vredno, in če tem pomislim, da bi mogel mož še petdeset funtov nesti--" "Zlodej vas vzemi, mojster >vnik!" ga prekine železna "Kaj me briga, koliko abogi siromaki nosili teže, so pa pri tem morali za-svoje življenje." življenje r , ^ . "Karaflltoa, gotovo, ker dru-niso imeli Kratko reČe-sužnji, ki so nosili zlato, bili vedno od duhovnov u-rjeni na istem mestu, kjer so našli, da «ne bi mogli ni-jr izdati skrivnosti, in njih jvi sedaj strašijo po tej doli* icrikanec se dvigne nese enkrat kvišku in po-z grozo naokoli. Potem pa obleče v suknjo, katero ; prej odložil. "Soince je zašlo," reče kot T»i hotel opravičiti svoj strah. -Hladno postaja v tej dolini. T6da mojster Železna Roka, kaj ste vendar prej pripovedovali?" "Rekel sem, da so bili sužnji zaklani na mestu zlatega Skrivališča. Če se potrudite, tedaj lahko na pečinah še opa-krvave madeže." ri Amerikanca se zabliska-"Toda, mož, kaj vendar go-r, ali je to res prostor, kjer nahaja ?" 'ako se meni zdi/' in — torej zlato ne Traper pa dvigne roko in pokaže na drevo, na katerem je !>aš začel slavec peti svoje večerne melodije. "Ali slišite?" vpraša Amerikanca. "Jaz slišim glas," odvrne Veliki Jaguar, "doni mi noč in dan po ušesih, toda njegov odmev ni drugi kakor kril" "Zlodej naj vzame tega norca!"' zamrmra Amerikanec, "a-|i jc Komanč kot stara baba, k? vedno moti pogovor moških? Kaj mislite vi o ptiču, mojster železna Roka?" "Nikdar še nisem bil vaš prijatelj, mojster Skilovnrk," odvrne traper, "pač pa me je vazala samo pogodba. Slavec je ta ptič, če hočete vedeti." "Slavec?" "Da, in odkar ste v tej dolini, ste morali slišati že več njegovih pesnic." "Toda kaj me briga ta ptič, če--" "Slavec v Ameriki se nahaja le tam, kjer stanujejo strupene kače," 4Teh zlodjev sem videl že več v tej okolici" 'Toda tam jih je še več," reče traper, ko pokaže z roko proti sTcalinam. "Vi ste slab gambusino, mojster Skilovnik, če ne veste, da oznanuje strupena kača navzočnost zlata.'' *1Sveta nebesa, torej je res? Torej vi me niste varali, ko ste tui povedali, da se nahajam v bližini zlata, da sem tako-> rekoč v zlati dolini?" "Že jutri lahko, ko »e steče boj za nas ugodno, stegnete svojo roko po zlatem zakladu, imate pogum in korajžo, da naredite pot,' ki je se potrebna do zakladov." ™ -S Sivim Medvedom se sam sprimem, lastnoročno mu iztrgam srce iz telesa," kriči mojster Brown, kot blazen, "sam poj dem tja, samo če mi poveste, kje j»e zlato, kje je?" "Sveti Bog nebeški, kako naredi posvetna strast krietijana slabega v strasti," zakliče tra- ____________________ per. "All morete leteti, mož? ubogega Jo'seja ranili na smrt. Ali vidite tam skalino, katero mogočni Križonosev glas, "sicer ti v tem trenutku prestre- l»m črepinjo. Železna Roka in ti, Jaguar, čujta besedo iz mojih tist. potem pa naredita kar hofceta. Mislim, da me oba po znata, in tudi mislim, da ne bom od vaju ničesar zahteval kar bi bilo proti človeški pra vici." Traper, ki je že zgrabil za svojo puško, spusti kopito na tla, "Naj govori," reče resno. Vonodonga pa ni spregovoril besedice, pač pa je obsedel pri ognju. Tupasem je pogledal grofa z motnim očesom in zopet štrlel neprestano v ogenj, Francoz stoji pred njima brez orožja, ker je Križonos nosil njegovo puško. S prekriianimi rokami stoji Birlbon pred svojimi nasprotniki. "Prišel sem na ta prostor," začne grof, "ker je tako zahteval vajin umrli tovariš, gam-busin Jose Marillos, ki je bil pri meni ob njegovi smrtni uri. V San Franciscu me nista hotela počakati, pač pa sta zginila da nisem vedel kdaj. JN'eT čem izpraševati, kaj je frilo temu vzrok. Sedaj pa prihajam nem iz dvojnih vzrokov, ker fem vedel, da vaju dobim tukaj in da vama prineseni objed-nem zadnji pozdrav umrlega tovariša in vama izročim njegovo dedščino." Grof si po teh besedah hipoma odpre svojo lovsko srajco, vzame ven majhen mošnji-ček in ga izroči Križonosu. Pri sveti devici," reče traper, "Jaguar, poglej, tu ni nobene pomote, to je znamenje našega umorjenega tovariša." "Ukradel mi je ta mošnjiček, to je nroja lastnina," kriči Ame-rikanec." "Slepar," reče grof ponosno, "ne blati spomin umrlega s svojimi lažmi. Jase Marillos mi je izročil ta spominek v moji lastni hiši v Parizu, kjer je u-mrl, in tzročil mi je ta mošnji-ček, da bi ga odtegnrl tvoji poželjivosti, dasi je tebe bogato plačal za tvoj trud." "Lai.sapia lail"kriči Brown. Spomnita te, da sem vama v San Franciscu pokazal krvave obleke, katere je siromak nosil, ko je bil umorjen na povelje tega plemenitaša." "!Lahko je, da ste ukradli o-bleko ubogega Joseja," odvrne grof, "ker v trenutku njegove smrti so me zgraibli biriči pro-kletcga francoskega cesarja Napoleona, kateri biriči so tudi IrJ.rT . m, H .»v J.,;. 1 Ti »m . In to se je zgodilo, ker sem --------------- ----------. .11 »V^ UV J ----t TW - zavija uočn* mjak v »voje me- Joseja sprejel v svojo hišo in gle? Tam vodi pot, m teslcfl m« radiiega imatrflif upornikom. Sicer sem si prej priza- Amerikanec potegne? nož za pasa in skoči korak naprej, toda v prihodnjem trenutku že spusti,nož, zakriči in zgrabi z desnico proti svojemu srcu. "Svetk devica! Kača!" Križonos hitro skoči k nesrečniku, pobije s kopitom svoje puške kačo na tla in jo potlači v prah s svojimi nogami. Nevidoma in ne da bi vedel kdaj, se je priplazila za pas Amerikanca strupena kača. Ves dogodek je trajal samo nekaj minut, vendar so bili vsi prestrašeni, in celo Komanč je zapustil svoje mesto. "Upam, mož, da vas kača ni pičila?" vpraša prestrašeni Križonos. "Položite roko na kamen, človek," zapove traper. "Zavihajte rokave! Dajte sem sekiro, da mu odsekam roko!" Jonatan skoči pri teh besedah kvišku. "Ali ste zblazneli?" kriči prestra&en. "Ali me hočete umoriti? Prokleto, da se je moralo to zgoditi!"' Dalje prihodnjič. f za zdravje. 1 Več let ilkušnje in naj- m T,olj s, aparati mi orno- ff gočijo. da lahko oprav, f Ijam vsa zobozdrav- J niška dela po aajmžiih bi prišli skozi, če bi vam mi ne pomagali ?" "Toda zakaj ne sedaj, zakaj ne to noč?" -«-••.; "Rladi dveh vzrokov, mož, dasi bi samo eden zadostoval. Torej, ker se mora jutri Jaguar z lopovom Sivim Medvedom bojevati-- "Toda on nima pravice do tega boja, ker njegovo življenje je moje." "Zlodej vas vzemi! Ali se spomnite vi, da ste nam obljubili, da nam izročite osebe, ki so umorile našega zaveznika, Joseja Marillos, gambusina, • ki je bil umorjen v Parizu na sramoten način. Kako torej vi držite svoje besede?" „ "Dau, da 1 Povedal sem vam že imena teh oseb. Ta prokleti Francoz, ki se imenuje grof, in ki misli, da je kraljevske krvi, sedaj goljufa ljudi po teh pokrajinah. Njemu pa pomaga zvesti služabnik Bonifacij — " "Naša pogodba, mož, govori, da nam morate izročiti ta dva moža v roke." . "Prokletstvo čez vas 1 Ali me hočete ogoljufati, ko smo tako blizu cilja? Ali vaju nisem peljal v njegovo spalno sobo? Prokleto! Zakaj je ta indijanski norec postal tako mehkosrčen, ko je imel že bodalo mad telesom prokletega grofa?" "Ker grof Bulbon ni morilec Joseja Manilo*, gambiwina, kar ti tako dobro veš kakor on sata, lažnik," reče neki resni, trden glas iz temine, in visoka postava stopi v krog treh naših znancev. Druga postava ji sledi. "Hudič in peklo, kaj, sto vragov — grof — on samT*) Ameriksrnec, ko zgrabi za- djal vse, da bi siromaka rešil smrti, toda, umrl je na operaciji, dasi so mu stregli najboljši zdravniki." "Ta pripovedka je čudna, toda lahko se vrjame" reče traper, na katerega je grofov mir naredil velik upljiv. "Kaj misliš, Jaguar, ali si razumel, kar je tujec pripovedoval?" Pri tem nagovoru se Komanč prebudi iz svojega raz-miiljevanja. "On mora umreti, on je moral umreti — da, tako je! Vonodonga je glavar in mora svojo besedo držati." "Jaz prisežem z vsako prisego, katero hočete, da se pleme-nitaš laže," kriči Jonatan. "On nima najmanjšega dokaza za tc, kar govori." "Sto zlodjev," reče grof smeje, "že vidim, da je včasih dobro,*če se ohrani stare račune. Mislim, da imam tu v svojem žepu račune raznih zdravnikov, ki so ubogega Meksikanca o-perirali, in plačal sem dvajset zlatih denarjev. Tu zraven pa vam lahko pokažem povelje gospoda St. Amanda, generala v Parizu, ki je dovolil pokopati Joseja po slovesnem obredu. Tu so papirji. Jaz sem držal svojo .besedo. In sedaj je ležeče na vas, da driitt besedo svojega umrlega tovariša." Grof vzame omenjene papirje iz svojega žepa in jih iztoči Križonosi^. "Ne, senor, jaz ne ztiam brati, tO vam moram že priznati, sicer pa popolnoma vrjamem vašim besedam." "Laž je, peklenska laž je, tako mi Bog pomagaj. Ta prokleti Francoz me hoče ogoljufati za moj delež," krrči Ame-rikanec. Toda Jonatan Brown PRIPOROČILO. Riojakom v Pueblo, Colo., naznanjamo, da je naš zastopnik za Pueblo in okolico Mr. Louis Vidmar, 903 E. B st. Njega rojakom najboljše priporočamo, da se obrnejo v vseh zadevah, ki se tičejo našega lista in tiskarne na Mr. Vidmarja. Upravništvo "Cl. Amerike." Imenik knjevnih društev S 1). Z. v Clovelttnd, Društvo št. 1. Ustanovljeno 13. novembra, 1910, Cleveland, O. Predsednik John Žulič, IIQ7 E. 61 St. Prvi tajnik Al. Stemberger, 1176 E. 61 St. Rd. Blagajnik Anton Vardjan, 6401 Bonna ave. Dr. zdravnik dr. J. M. Seliškar, 6127 St. Clair ave. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu na 6021 St. Clair ave. ob 2. uri popoldne, s. č. Društvo št, 2. Prfklopilo se k Zvezi leta , 1911. Cleveland, O. Predsednica Helena Per-dan, 1114 E. 63rd St. Prva tajnica Josipina Razinger, 1164 Norwood Rd. Blagajnica Marija Kranjc, 1139 E. 63rd St. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v rtesecu v Knausovi dvorani ob 2. uri pop. s.č. Društvo št. 3. ustanovljeno 7. novembra 1911. Cleveland, O. Predsednik Josip Kalan, 6101 St. Clair ave. Prvi tajnik Ed. Kalish, 6119 St. Clair ave. Blagajnik Jak. Požun, 1164 E. 61 st St. Seje se vrše vsako prvo nedelja v mesecu ob 9. zjutraj s. č. na .6006 St. Clair ave. Društvo št 4. ust. 22. nov. 1911. Cleveland, O. Predsednica Rozalija Urh, 1158 E. 6oth (Strieet. Tajnica Mary Colarič, 1188 East 61 St. Blagajnica Ana Zorčrč, 1390 E, 45th St. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v John Grdi nov i dvorani ob pol osmih zvečer. Društvo št. 5. Ustanovljeno 24. novembra 1911. Cleveland, O, Predsednik Frank Butala, 6220 St. Clair ave. Tajnik John Dejak, 1429 E. 39th St. Blagajnik Fr. Centa, 6009 St. Clair ave. Seje se, vrše vsako tretjo nedeljo v me^cu ob 2. uri pop. s. č. na. 6006 St. Clair ave. Društvo št 6. Ustanovljeno 10. decembra 1911, Nottingham, O. Predsednik Tosip Dru-govič. Tajnik John Korenčin, Blagajnik Jdhn Fabec. Vso korespondenco tikajoČo se društva, naj se pošilja na tajnika John Korenčsič, 6105 St. Clair ave. Cleveland, Ohio, Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu pri br. Jos. Drugoviču ob 9. uri zjutraj s. č. Društvo št 7. Cleveland, O. ustanovljeno 11. februarja 1912 Predsednik Anton Kozoglav. Tajnik Jos. Brkopec, 1387 E. 39th St. Blagajnik Anton Cu-gelj, 1387 te39th St. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj na cenah. Vse delo je ga- y rantirano. Zobje se jj derejo brez vsake bole- "g čine. \ Dr. L S. Rubin S c ZOBOZDRAVNIK v i 1 I 5506 ST. CLAIR AVE. I £ blizu 95. cut«. J ^ Odprto * veter do 8:30 I * t £ Tel Cent. 807-4 W. J i«««««? POZOR ROJAKU Kdor namerava kupiti dobro n poceni hišo, naj se obrne na naslov, kakor spodaj. Proda »e fina hiša prav poceni radi bolezni. Vprašajte pri lastniku na 1564 E. 41st St. 66 *** -i » »44 itrfTt"»t»»»£ 1 Austro- Americana i s. s. co. ^ Direktna vožnla med !j! N|ew Yorl, om ln Amtrn -O^rako NIZKE CENE. Fina podvorba, električna luč, izvrstnu kuhinja, pros-3 to vino, kabine tretjega raz* reda na Indiji Kaiser Franc Joseph I. in Martha Washington. Govprijo se vsi avstrijski jeziki. Kompanija ima sltdefe dvorijake: Kaiter Frani Joacph I., Martha £ Washington, Laura, Alica, Argen- • t-tina, Ocenia, in novt ladijt $ delajo. Za vse podrobnosti te obrnite na generalne agente. I Phelps Bros. & Co, I 2 WasUsgtM St New York, K. T. : l ali pa na prmane agente. t Z. D. in Canada Najnovejše za rojake Jedini nai rojak v Ameriki je dobil priznanje od vlade iz Wa-shingtona, da ima najboljša zdravila kakoršnih še ni bilo. Alpen tinktura, od' katere v 3 dneh prenehajo lasje izpadati in v 6 tednih lepi, gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali in ne siveli. Alpen pomada, od katere moškim v 6.tednih krasni brki in brada popolnoma zrastejo in ne bodo odpadli in ne siveli. Revmati-zem, kostibolj, trganje v rokah nogah in krizicah, vam v 14 dneh popolnoma odpravim. Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, bradovice, potne noge, ozebline in vse druge sli-čne boletzni se pri meni hitro ozdravijo. Cenik pošljem zastonj ali pa pridite osebno. JAKOB WACHCIC, 1093 E. 64 Street. CLEVELAND, OHIO. ' SEVEDA HOČETE NAJBOLJŠE - in vi hočete isto vsak dan. Dobri vzroki so zakaj dajajte svoji družini LAUBOV GOLDEN ROD KRUH. ___». » Zavit v papir, var^n proti prahu in boleznim. 5 Cts. [|> lie Jacob . - m Cigareta L kvalitete iz turškega d uhana v vsald škatlici Pripravna za vse kadilce mo f Cigar«u$ Sc ZA lO, SE PRODAJAJO POVSOD. Poskusite eno škatlo in prepričajte se Satenasti ptkki In cvetike deU|o lep« blazine. I P. LOMLLARD CO. jCSSl f> 1-- U.1 Rabite plin in hranite denar! Vsi pametni ljudje v Clevelandu rabijo plin. Bolj so pametni, več rabijo plin kot drugo kurivo. Plin je cenejši kot premog. Je čist, zanesljiv. Jako priporočen za dom. Če hočete ie več zvedeti o plinu, pridite v nai urad in vam bodemo z veseljem povedali. Pokazali vam bodemo kako se s plinom kuha, in kako grejete vaše stanovanje z majhnimi stroiki. • RABITE PLIN ki vas ne velja toliko kot mislite The East Ohio Gas Co. Masonic Temple Building, 1447 EAST 6th STREET. jXTTTTTTTTTTTTTTTT TTTTTTTTTT TTTT71TTTTTTTT TTTTTTTTTTT^ Delam in popravljam vozove vsake vrste, barvam in prodajam Ozdravtfam konj-skeodtiske in preklana kopita. Kujem Jconje z največjo pazljivostjo CENE1 PRAVE IN DOBRA POSTREŽBA?*"* TOSir KOSTil, 1263 L 55th St tiitiiiii 11x11.1111111x1111111111 n n m S FRANK ZAKRAJŠEK, J 4521 ST. CLAIR AVE Se priporočam rojakom t nakup najboljiih ' KOLES (BYCICLB IN MOTORCYCLE,) kakor tndi t poprar^anje. Kdor !eli imeti dobro kolo naj t obrne na prvo in n^jrečjo slovensko trgovino, oeebno alipiimeno, kcrvaalogi imam najboljša kolesa po nizki ceni ter jamčim, da bodem vsakemu zadovoljno« t. Predno greste drugam, pridite k meni in prepričali ae bo-dete. Odjemalcem ven iz Clevejanda policam po exprean. Svoji k svojim SLOVENSKA DVORAN MIHAEL SETNIKAR, <3131 «T. OLA1B AVE. 1B44 L Priporoča rojakom In društvom prvo slovensko^ za veselici, i