Zbirka / Series Uredniki zbirke / Editors of the series E-Monographiae Instituti Archaeologici Sloveniae 10/2 Jana Horvat, Benjamin Štular, Anton Velušcek Janez Dular Gradivo za topografijo Dolenjske, Posavja in Bele krajine v železni dobi. 2. del Urednica, tehnicna ureditev in prelom / Editor, Technical Editor and DTP Založnik / Publisher Zanj / Represented by Glavni urednik založbe / Editor-in-Chief Izdajatelj / Issued by Zanj / Represented by Mateja Belak Založba ZRCOto Luthar Aleš PogacnikZRC SAZU, Inštitut za arheologijoAnton Velušcek Risba na naslovnici / Front cover drawing Cvinger pri Dolenjskih Toplicah (kat. št. 464), Branževec 1 (kat. št. 465) in Branževec 2 (kat. št. 466) (po Dular, Tecco Hvala 2007; osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Ljubljana 2021; prva e-izdaja / first e-edition Knjiga (pdf) je pod pogoji licence Creative Commons 4.0 CC-BY-NC-SA prosto dostopna tudi v elektronski obliki (pdf) / The book (pdf) is freely available under the Creative Commons 4.0 CC-BY-NC-SA DOI: https://doi.org/10.3986/9789610505105_2 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI -ID= 45895683 ISBN 978-961-05-0510-5 (pdf) © 2021, Janez Dular, ZRC SAZU Janez Dular Gradivo za topografijo Dolenjske, posavja in Bele krajine v železni dobi 2. del lJuBlJana 2021 VSEBINA 1. DEL Uvodna beseda ........................................................................................................................................................................ 5 Katalog najdišc (od kat. št. 1 do 185) ................................................................................................................................... 9 2. DEL Katalog najdišc (od kat. št. 186 do 360) ........................................................................................................................... 373 3. DEL Katalog najdišc (od kat. št. 361 do 510) ........................................................................................................................... 739 Literatura ........................................................................................................................................................................... 1073 Imenik krajev .................................................................................................................................................................... 1091 Imenik najdišc ................................................................................................................................................................... 1107 Karta najdišc (pril. 1) ....................................................................................................................................................... 1121 KATALOg NAJDIŠc (od kat. št. 186 do 360) POJASNILA H KATALOgU NAJDIŠc V pricujoci publikaciji smo obdržali zasnovo kataloga najdišc iz monografije Janeza Dularja in Sneže Tecco Hvala Jugovzhodna Slovenija v starejši železni dobi, Opera Instituti Archaelogici Sloveniae 12, 2007. Najdišca imajo torej iste kataloške številke in so urejena po enakem vrstnem redu. S tem je omogocena interakcija med obema publikacijama. Nova najdišca (skupaj jih je 93) so oznacena s številko najbližje že upoštevane lokacije, dodana pa ji je crka (npr. 1A). podatki o posameznem najdišcu si sledijo po naslednjem vrstnem redu: - Kataloška številka najdišca (okrajšava Kat. št.); - Najdišce (praviloma ledinsko ime); - Kraj (praviloma ime najbližjega kraja); - TTN (številka lista Temeljnega topografskega nacrta 1:5000; izjemoma 1:10.000); gauss-Krügerjevi koordinati y in x. - Tip najdišca; - Datacija; - Opis; - Arhivski viri; - Literatura. seznam kratic: AO NMS - Arheološki oddelek Narodnega muzeja Slovenije; AS - Arhiv republike Slovenije; Iza ZRC SAZU - Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti; NHMW - Naturhistorisches Museum Wien; NMS - Narodni muzej Slovenije; NUK - Narodna in univerzitetna knjižnica. SEZNAM NAJDIŠc 2. DELA Kat. št. Najdišce Kraj Razdelek na karti (pril. 1) Stran 186 golke Žigrski vrh 7 C 380 187 grbelne Dolnje Brezovo 7 C 381 187a Cerovec Dolnje Brezovo 7 C 382, 383 188 Boršt Krajna brda 7 C 384, 385 189 Dele 1 Kladje nad Blanco 7 C 386 190 Dele 2 Kladje nad Blanco 7 C 387 191 Radijeva hosta Rožno 7 C 388 191a Sava gorenje Pijavško 7 C 389 191B Sava Spodnje gunte 8 C 390 192 gradišce Dunaj 8 C 391-393 193 Šapole Kostanjek 8 C 394 194 Ajdovska jama Silovec 9 C 395 195 Sava Krško 8 C 396 196 Narpelj Trška gora 8 C 397, 398 197 Volcanškova gomila Krško 8 C 399, 400 198 Sv. Marjeta Libna 8 C 401-405 199 Deržanicev gozd Libna 8 C 406-411 200 greben Libna 8 C 412 201 Racicev gozd Libna 8 C 413 202 Planincev travnik Libna 8 C 414 203 Špiler Libna 8 C 415, 416 204 Agrokombinat Žadovinek 8 C 417 205 Žabjek Velika vas 8 D 418 206 Velike njive Velika vas 8 D 419 207 grofove njive 1 Velika vas 8 D 420 208 grofove njive 2 Velika vas 8 D 421 209 Letališce Zasap 8 D 422 209a Srpciceva hiša Cerklje ob Krki 8 D 423 210 gomila Boršt 8 D 424 211 -Boršt 8 D 425 212 Trebeži Velike Malence 8 D 426, 427 212a Kolarjeva hiša Velike Malence 8 D 428 213 gradišce Velike Malence 9 D 429-432 214 gomile Velike Malence 9 D 433-439 215 -Brežice 9 D 440 215a Cesta prvih borcev Brežice 9 D 441 216 Sejmišce Brežice 9 D 442, 443 217 cateški gric catež 9 D 444, 445 218 Sv. Jurij catež 9 D 446 219 Sredno polje catež 9 D 447 220 Šentviška gora catež 9 D 448, 449 221 Col Podgraceno 9 D 450 221a Savnikova gramoznica Sela pri Dobovi 9 D 451 221B Humekova hiša Dobova 9 D 452 Kat. št. Najdišce Kraj Razdelek na karti (pril. 1) Stran 221C Osnovna šola Dobova 9 D 453, 454 222 Veliki prudi Veliki Obrež 9 D 455 223 Kosovka Dobova 9 D 456 224 gomilice Dobova 9 D 457 225 Parcela 804 Dobova 9 D 458 226 Sava Jesenice 9 D 459 227 Mejni prehod 1 Obrežje 9 D 460 228 Mejni prehod 2 Obrežje 9 D 461 229 Draga-goricko Obrežje 9 D 462 230 -Bregansko selo 9 E 463 231 Križ Zagorica pri catežu 4 C 464, 465 232 -Zagorica pri catežu 4 C 466 233 Martinov britof Zagorica pri catežu 4 C 467, 468 234 gabrje Sejenice 4 C 469 235 grac Tlaka 4 C 470, 471 236 grmada Tihaboj 4 C 472 237 Drnovec Ravne 4 C 473 238 Britof Korenitka 4 D 474 239 Šemrga Iglenik pri Veliki Loki 4 C 475 240 Polšnik Križ 4 C 476 241 Hom Sajenice 4 C 477 241a Blatnik Migolica 4 C 478-480 242 Lacenberg Trstenik 4 C 481-482 243 Roje Mirna 5 C 483 244 Koška hosta Ravnik 5 C 484 245 Rovnice Škrljevo 5 C 485 246 Vesela gora Brinje 5 C 486-489 247 Brezje Straža 5 C 490-493 248 -gric pri Trebnjem 4 D 494 249 Kremenska hosta Bistrica 5 C 495, 496 250 Kremen gorenje Jesenice 5 C 497, 498 251 Žontova hosta Rožemberk 5 C 499, 500 252 Slancev hrib Bistrica 5 C 501, 502 253 Zajcji vrh gorenje Jesenice 5 C 503, 504 254 Dele gorenje Jesenice 5 C 505 255 gric Hrastovica 5 C 506 256 Mocile Zgornje Mladetice 5 C 507-509 257 Jancev hrib Pijavica 5 C 510, 511 258 -Spodnje Mladetice 5 C 512 259 Lopanec Kaplja vas 5 C 513-515 259a Rantahov hrib Kaplja vas 5 C 516 259B Resnik Škovec 5 C 517-519 260 gaber Polje pri Tržišcu 5 C 520 261 Mohorjeva njiva Polje pri Tržišcu 5 C 521 262 Marof gabrijele 5 C 522 263 Cimermanova hosta Polje pri Tržišcu 5 C 523 Kat. št. Najdišce Kraj Razdelek na karti (pril. 1) Stran 264 gošca Polje pri Tržišcu 6 C 524 265 Šentjurski hrib Tržišce 6 C 525, 526 266 Zapecar 1 Sv. Vrh 5 C 527 267 Zapecar 2 Sv. Vrh 5 C 528 268 Zapecar 3 Sv. Vrh 5 C 529 269 Pecar Sv. Vrh 5 C 530, 531 270 Stara gora Sv. Vrh 5 C 532-534 271 Dolinarjev hrib Pavla vas 6 C 535 272 Trebanjsko bukovje grmada 4 D 536, 537 273 Kunkel Vrhtrebnje 4 D 538-542 273a Rimski dvori Trebnje 4 D 543 273B Jurciceva ulica Trebnje 4 D 544 274 Kovacev laz Hudeje 4 D 545, 546 275 Breznik Hudeje 4 D 547 276 Petkovka Rodine pri Trebnjem 4 D 548, 549 277 Borovje Rodine pri Trebnjem 4 D 550, 551 277a Skrovnica Lukovek 5 D 552 278 gradišce gradišce pri Trebnjem 5 D 553, 554 279 Kincelj Trbinc 4 C 555, 556 280 Devce Trbinc 4 C 557, 558 281 Radovica Zabrdje 5 C 559, 560 282 Kozlevec Stan 5 C 561-563 283 Rakovniško Zabrdje 5 C 564, 565 284 Škodetov pruh Volcje njive 5 C 566, 567 285 gosjak glinek 5 C 568-570 286 Površnica glinek 5 C 571-573 287 Špicasti hrib Log 5 C 574, 575 288 Pašnik Ostrožnik 5 C 576, 577 289 Žempoh Ostrožnik 5 D 578, 579 290 Božji grob Slepšek 5 C 580-582 291 Sv. Križ Beli gric 5 C 583, 584 292 Roje Ribjek 5 C 585, 586 293 Vidmarjeva hosta Ribjek 5 C 587, 588 294 Križni vrh Beli gric 5 D 589-593 295 Kalinova hosta gorenji Mokronog 5 D 594 296 Stranje gorenji Mokronog 5 D 595, 596 296a Dovcek gorenje Laknice 5 D 597, 598 297 Pugelca gorenje Laknice 5 D 599, 600 298 -gorenji Mokronog 5 D 601 299 Kocijanova hiša gorenje Laknice 5 D 602, 603 299a Vrajski breg gorenje Laknice 5 D 604 299B Kržišce gorenje Laknice 5 D 605 300 grad gorenji Mokronog 5 D 606 301 Stari Bajhovec Drecji vrh 5 D 607, 608 301a Planina Drecji Vrh 5 D 609, 610 301B Srednji hrib Drecji Vrh 6 D 611 Kat. št. Najdišce Kraj Razdelek na karti (pril. 1) Stran 301C Dobovec cužnja vas 6 D 612 302 Sv. Ana Vrhpec 5 D 613-616 302a Nad kamnolomom Vrhpec 4 D 617 302B Štirice Jordankal 4 D 618 302C Bukovec Vrhpec 5 D 619 303 Laze Vrhpec 5 D 620 304 Zelkova hosta Rihpovec 5 D 621, 622 305 Ostrvec Rihpovec 5 D 623, 624 306 Hrib gorenje Zabukovje 5 D 625 307 Srobotnica gorenje Zabukovje 5 D 626 308 Plešivica Brezje pri Trebelnem 5 D 627-629 309 Brekovnica Brezje pri Trebelnem 5 D 630 310 Hojbi Brezje pri Trebelnem 5 D 631-633 311 Karlin Brezje pri Trebelnem 5 D 634-637 312 -Dolenje Karteljevo 5 D 638 312a -Mali Kal 5 D 639 313 Strmec gorenje Kamenje 5 D 640 314 gomile Brezje pri Trebelnem 5 D 641-644 315 Hosta Brezje pri Trebelnem 5 D 645-647 316 Šumenje 1 Podturn 5 D 648-650 317 Šumenje 2 Podturn 5 D 651 318 Zadnja hosta Podturn 5 D 652 319 cešenjski hrib cešnjice pri Trebelnem 5 D 653 320 Štatenberški hrib Štatenberk 5 D 654 321 Laze Roje pri Trebelnem 5 D 655-657 321a Bogneci hrib Bogneca vas 5 D 658 322 Veliki vrh Jelševec 5 D 659-662 323 Kracki Jelševec 5 D 663 324 Kobilenca Jelševec 5 D 664, 665 325 Mirenski hrib Mirna vas 6 D 666, 667 326 Brinc Mirna vas 6 D 668, 669 326a Pri Draganki cužnja vas 5 D 670 326B Picevc cužnja vas 6 D 671 327 Zaloka cužnja vas 6 D 672 328 Tratce cužnja vas 6 D 673 329 Osredek cužnja vas 6 D 674-676 330 Hocevarjev vinograd cužnja vas 6 D 677 331 Jurjevci gric pri Klevevžu 6 D 678, 679 332 Kostanovlje gric pri Klevevžu 6 D 680, 681 333 Pungrcarjeva hosta Radovlja 6 D 682 334 gabrina Vinica 6 D 683-685 335 groblje goriška vas pri Škocjanu 6 D 686, 687 336 Kolesniška hosta Škocjan 6 D 688, 689 337 Bregarjev gozd Dolnja Stara vas 6 D 690-692 338 Mastni hrib 1 Škocjan 6 D 693-695 339 Mastni hrib 2 Škocjan 6 D 696, 697 Kat. št. Najdišce 340 gomila 341 Straža 342 Bukovec 343 ­343a 344 grobeljska hosta 345 Inis 346 Železniška postaja 347 Portovald 348 Pionir 349 Mestne njive 350 Kapiteljska njiva 351 Marof 352 Beletov vrt 353 Kapiteljski hrib 354 Znanceve njive 355 Zagrebška cesta 356 Malenškova njiva 357 Smolova hosta 358 Krška hosta 358a Brzina 359 Brezovica 359a Mackovec 360 Jakovec Kraj Stara Bucka Osrecje Dobruška vas cešca vas Precna groblje Bršljin Bršljin Novo mesto Bršljin Novo mesto Novo mesto Novo mesto Novo mesto Novo mesto Novo mesto Novo mesto Novo mesto Novo mesto Smolenja vas Mali Slatnik Sevno na Trški gori Novo mesto Jelše pri Otoccu Razdelek na karti (pril. 1) Stran 6 D 698 6 D 699, 700 6 D 701, 702 5 E 703 5 E 704 5 E 705 5 E 706 5 E 707, 708 5 E 709 5 E 710 5 E 711 5 E 712-716 5 E 717-719 5 E 720, 721 5 E 722, 723 5 E 724, 725 5 E 726 5 E 727 5 E 728 6 E 729 6 E 730 5 E 731 5 E 732 6 E 733 Kat. št.: 186 Najdišce: Golke. Kraj: Žigrski vrh. TTN5: Krško 13; GKY: 528738 - GKX: 95935. Tip najdišca: gomilno grobišce? (2 gomili). Datacija: neopredeljeno. Opis Jugovzhodno od Žigrskega vrha sta na gozdnatem grebenu dve domnevni gomili (sl. 186/1). Mere: Gomila 1: premer 10 m, višina 1 m (razkopana). Gomila 2: premer 12 m, višina 1,5 m (ceznjo pelje kolovoz). Potek raziskav Gomili sta bili najdeni pri terenskem pregledu leta 1993. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 291. Kat. št.: 187 Najdišce: Grbelne. Kraj: Dolnje Brezovo. TTN5: Krško 13; GKY: 529092 - GKX: 94814. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Na grebenu Grbelne, ki se dviga severovzhodno od vasi Dolnje Brezovo, je 14 m široka in 1,5 m visoka gomila (sl. 187/1). V sredini ima velik vkop. Potek raziskav Gomile pri Brezovem omenja Jernej Pecnik (Pecnik 1904, 191). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 291. Pecnik 1904, 191. Petru 1975, Dolnje Brezovo. – V: ANSL, 247. Kat. št.: 187A Najdišce: Cerovec. Kraj: Dolnje Brezovo. TTN5: Krško 14; GKY: 529537 - GKX: 94836. Tip najdišca: gomilno grobišce (3 gomile). Datacija: starejša železna doba. Opis Na severovzhodnem koncu ploskega grebena so tri gomile (sl. 187/1). Mere: Gomila 1: premer 12 m, višina 1,5 m (velik vkop) - (sl. 187A/1). Gomila 2: premer 8 m, višina 1 m (vkop) - (sl. 187A/2). Gomila 3: premer 10 m, višina 1 m (domnevna). Potek raziskav Gomile pri Brezovem omenja Jernej Pecnik (Pec­nik 1904, 191). Dokumentirane so bile pri terenskem pregledu leta 2019. Literatura Pecnik 1904, 191. Sl. 187A/1: Cerovec nad Dolnjem Brezovem; pogled na gomilo 1 z jugovzhoda. Foto: Janez Dular (2020). Sl. 187A/2: Cerovec nad Dolnjem Brezovem; pogled na gomilo 2 z jugozahoda. Foto: Janez Dular (2020). Kat. št.: 188 Najdišce: Boršt. Kraj: Krajna Brda. TTN5: Krško 14; GKY: 531447 - GKX: 95130. Tip najdišca: gomilno grobišce (2 gomili). Datacija: starejša železna doba. Opis Na grebenu, ki se vlece južno od vasi Krajna Brda, sta v gozdu dve gomili (sl. 188/1). Mere: Gomila 1: premer 14 m, višina 1 m (prekopana). Gomila 2: premer 8 m, višina 0,7 m. Sl. 188/1: Boršt pri Krajnih Brdih ter Dele 1 in Dele 2 pri Kladju nad Blanco; pozicije gomil (osnova: TTN5 © GURS). M. 1:5000. Potek raziskav Gomilo 1 je leta 1892 s sredstvi Prazgodovinske komisije raziskal Rudolf Hoernes (sl. 188/2), najdbe pa so prispele v dunajski Naravoslovni muzej (vir 1; Mader 2018, 316 s). Objavil jih je Janez Dular (Dular 2003, 221 ss). Arhivski vir (vir 1) R. Hoernes, Bericht über die in Auftrage der praehistorischen Commission der k. Akademie der Wissenschaften in Untersteirmark 1892 ausgeführten Grabungen (Fundaktenarchiv NHMW). Literatura Dular 2003, 221 ss, t. 52: 5-7, t. 53: 1-2. Dular, Tecco Hvala 2007, 291. Mader 2018, 316 s. Petru 1975, Krajna brda. – V: ANSL, 247. Sl. 188/2: Boršt pri Krajnih Brdih; Hoernesov profil gomile 1 (po Mader 2018). Kat. št.: 189 Najdišce: Dele 1. Kraj: Kladje nad Blanco. TTN5: Krško 15; GKY: 531564 - GKX: 94866. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Na robu z gozdom porašcenega platoja, severoza­hodno od vasi Kladje nad Blanco je 13 m široka in 1 m visoka prekopana gomila (sl. 188/1). Nekoliko stran stoji še en gomili podoben kucelj, za katerega pa ni moci zanesljivo trditi, da je gomila. Potek raziskav Gomilo (Kladje, Tumulus A) je leta 1892 s sred­stvi Prazgodovinske komisije raziskal Rudolf Hoernes (sl. 189/1) - (vir 1; Mader 2018, 314 s). Najdbe so prispele v dunajski Naravoslovni muzej, objavil jih je Janez Dular (Dular 2003, 219 s). Arhivski vir (vir 1) R. Hoernes, Bericht über die in Auftrage der praehistorischen Commission der k. Akademie der Wissenschaften in Untersteirmark 1892 aus­geführten Grabungen (Fundaktenarchiv NHMW). Literatura Dular 2003, 219 s, t. 50-51. Dular, Tecco Hvala 2007, 291. Mader 2018, 314 s. Petru 1975, Kladje nad Blanco. – V: ANSL, 247. Sl. 189/1: Dele 1 pri Kladju nad Blanco; Hoernesov tloris gomile (po Mader 2018). Kat. št.: 190 Najdišce: Dele 2. Kraj: Kladje nad Blanco. TTN5: Krško 15; GKY: 531564 - GKX: 94542. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Zahodno od vasi Kladje nad Blanco je na robu gozda 15 m široka in 1,5 m visoka prekopana gomila (sl. 188/1). Potek raziskav Gomilo (Kladje, Tumulus B) je leta 1892 s sred­stvi Prazgodovinske komisije raziskal Rudolf Hoernes (sl. 190/1) - (vir 1; Mader 2018, 315 s). Najdbe so prispele v dunajski Naravoslovni muzej, objavil jih je Janez Dular (Dular 2003, 220 s). Arhivski vir (vir 1) R. Hoernes, Bericht über die in Auftrage der praehistorischen Commission der k. Akademie der Wissenschaften in Untersteirmark 1892 aus­geführten Grabungen (Fundaktenarchiv NHMW). Literatura Dular 2003, 220 s, t. 52: 1-4. Dular, Tecco Hvala 2007, 291. Mader 2018, 315 s. Petru 1975, Kladje nad Blanco. – V: ANSL, 247. Sl. 190/1: Dele 2 pri Kladju nad Blanco; Hoernesov tloris gomile (po Mader 2018). Kat. št.: 191 Najdišce: Radijeva hosta. Kraj: Rožno. TTN5: Krško 15; GKY: 533405 - GKX: 94609. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Na gozdnatem grebenu, ki se dviga zahodno od vasi Rožno, je ostanek prekopane gomile (sl. 191/1). Mere: premer 16 m, višina 1,5 m. Potek raziskav Gomilo, katere lastnik je bil posestnik Jurij Radi, je septembra 1893 na stroške prazgodovinske komisije prekopal Rudolf Hoernes. Pri delu mu je pomagal pre­parator Naravoslovnega muzeja Franz Brattina, ki je na­redil meritve in opise (vir 1; Mader 2018, 320 s). Najdbe so prispele v dunajski Naravoslovni muzej, objavil jih je Janez Dular (Dular 2003, 228 ss, t. 56: 4-9, t. 57). Arhivski vir (vir1) F. Brattina, Verzeichniss der in Rožno bei Blanca im Tumulus der Radi gefundenen Gegenstände (Fundaktenarchiv NHMW). Literatura Andrian-Werburg 1894, [14]. Dular 2003, 228 ss, t. 56: 4-9, t. 57. Dular, Tecco Hvala 2007, 291. Mader 2018, 320 s. Petru 1975, Rožno. – V: ANSL, 247. Kat. št.: 191A Najdišce: Sava. Kraj: Gorenje Pijavško. TTN5: Krško 15; GKY: 532742 - GKX: 94149. Tip najdišca: posamicna najdba. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Marca 2007 so pri izkopu proda v strugi Save pri Gorenjem Pijavškem (sl. 191A/1) našli bronast mec tipa Arco (Gaspari 2009, 119). Literatura Gaspari 2009, 119, sl. 4. Sl. 191A/1: Sava pri Gorenjem Pijavškem (vir: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 191B Najdišce: Sava. Kraj: Spodnje Gunte. TTN5: Krško 15; GKY: 536444 - GKX: 93821. Tip najdišca: posamicna najdba. Datacija: mlajša železna doba. Opis Leta 2001 so v produ, ki so ga kopali v strugi Save pri Spodnjih Guntah (sl. 191B/1) in vozili v betonarno v Krško, našli vec kosov železnega orožja (meca in sulicne osti) iz mlajše železne dobe (Gaspari 2009, 121). Literatura Gaspari 2009, 121, sl. 5. Sl. 191B/1: Sava pri Spodnjih Guntah (vir: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 192 Najdišce: Gradišce. Kraj: Dunaj. TTN5: Krško 27; GKY: 536150 - GKX: 93040. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: bakrena doba, pozna bronasta doba, starejša železna doba, poznoanticna doba. Opis Naselje leži na podolgovatem grebenu severovzhod-no od zaselka Mladevine. Njegova pobocja so zelo strma in se naglo spušcajo v globoke grape potokov, ki se nasproti Brestanice izlivajo v Savo. Edini zložnejši do-stop na vrh vodi preko nizkega in ozkega sedla iz smeri Mladih vin (sl. 192/1, 192/2). Naselje je bilo dobro prilagojeno konfiguraciji tal in ni imelo sklenjenega oboda. Na površini so se ohranile le manjše terase, dolge do 20 m in široko okoli 3 m, ki so zaradi strmih pobocij in naplavljanja zemlje mocno zabrisane (sl. 192/3). Še najbolje so vidne na skrajnem severovzhodnem koncu grebena. Notranjost Gradišca je razgibana. Še najvec pro-stora za poselitev je bilo na samem vrhu, ki pa tudi ni povsem raven, saj štrle mestoma iz tal naravne skale. Dostop v naselje je bil najverjetneje preko sedla, kjer stoje hiše zaselka Mladevine. Kljub lahkemu do-stopu ni na tem mestu nobenih nasipov ali fortifikacij. Pobocje je razdrapano, vec lukenj pa daje videz, kot da bi tu že nekdo kopal. Potek raziskav Naselje je bilo znano že zgodaj (vir 1; vir 2). Kot kaže, je Pecnik na njem celo kopal in odkril dokaze poselitve od bakrene do poznoanticne dobe (Rutar 1891a, 139; Rutar 1891b, 196; Pecnik 1892a, 225; Pecnik 1894, 12). Med najdbami se omenjajo podobno okra-šene crepinje kot na Ljubljanskem barju, roženo dleto, bronast mec, rimski novci in ostanki term (ocitno gre Sl. 192/2: Gradišce pri Dunaju; pogled na naselje z jugozahoda. Foto: Janez Dular (1992). Sl. 192/3: Gradišce pri Dunaju; (vir: ArcGIS © ARSO). M. = 1:2500. za stavbo s hipokavstom). V Rutarjevi zapušcini se je ohranila celo skica naselja (sl. 192/4) - (vir 3). Anticno poselitev na Gradišcu pri Dunaju je na kratko orisal Slavko Ciglenecki (Ciglenecki 1992, 25 ss). Arhivski viri (vir 1) Pecnikovo pismo Dežmanu z dne 28. 9. 1885 . (vir 2) J. Pecnik, Beschreibung Neviodumus mit Umge- bung respective Zeichenerklärung 1888, 37 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). (vir 3) S. Rutar, Zapušcina, Beležke (MS 1425 - Roko­pisni oddelek NUK) Literatura Ciglenecki 1992, 25 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 291 s, sl. 200. Pecnik 1892a, 225. Pecnik 1894a, 12. Rutar 1891a, 139. Rutar 1891b, 196. Šašel 1975, Dunaj (Mladovine). - V: ANSL, 260. Sl. 192/4: Gradišce pri Dunaju; Rutarjeva skica tlorisa naselja (Rokopisni oddelek NUK). Kat. št.: 193 Najdišce: Šapole. Kraj: Kostanjek. TTN5: Krško 20; GKY: 542781 - GKX: 95337. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis V gozdu zahodno od zaselka Šapole je 20 m široka in 4 m visoka gomila (sl. 193/1). Junija 1907 jo je z vrha nacel Jernej Pecnik in našel pet grobov (vir 1). Najdbe je poslal v dunajski Naravoslovni muzej muzej. Objavil jih je Janez Dular (Dular 2003, 231 s). Arhivski vir (vir 1) Pismi Pecnika Szombathyju z dne 10. 6. 1907 in 27. 6. 1907 (Fundaktenarchiv NHMW). Literatura Dular 2003, 231 s, t. 58. Dular, Tecco Hvala 2007, 291. Petru 1975, Kostanjek. – V: ANSL, 249. Kat. št.: 194 Najdišce: Ajdovska jama. Kraj: Silovec. TTN5: Veliko Trgovišce 11; GKY: 546535 - GKX: 94740. Tip najdišca: depo. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Leta 1935 so pri razširjanju vhoda v Ajdovsko ja-mo, ki se odpira tik nad domacijo Silovec 20 (sl. 194/1) naleteli na depo mešane sestave (srpi, sekira, dleto, obrocast nakit, surovci). Najdbe je leta 1959 za svoje zbirke pridobil Posavski muzej v Brežicah, ni pa znano, ce so to vsi predmeti, ki so pripadali depoju (Stare, Škaler 1958-1959b, 321). Potek raziskav V letih 2004 in 2005 je opravila Alenka Jovanovic iz Posavskega muzeja v jami sondiranje, ki pa ni odkrilo prazgodovinskih ampak zgolj rimskodobne in novo­veške ostaline (Jovanovic 2009, 616 ss). Literatura Cerce, Šinkovec 1995, 213 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 291. Jovanovic 2009, 616 ss. Stare, Škaler 1958-1959b, 321, t. 7. Sl. 194/1: Ajdovska jama pri Silovcu; pozicija najdišca (osnova: TTN5 © GURS). M. 1:5000. Kat. št.: 195 Najdišce: Sava. Kraj: Krško. TTN5: Krško 27; GKY: 538114 - GKX: 91425. Tip najdišca: posamicna najdba. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Leta 1904 je Deželni muzej v Ljubljani pridobil bronast jezicastorocajni mec, ki so ga našli domacini v strugi Save pri Krškem (Ložar 1930, 15; Šinkovec 1995, 109; Harding 1995, 53). Iz struge Save naj bi bil tudi polnorocajni mec z železnim rezilom, ki je prav tako prišel v Narodni muzej (Turk 2020, 559 s). Tocni lokaciji nista znani (sl. 195/1). Literatura Dular 1974a, 19, t. 3: 15. Dular, Tecco Hvala 2007, 291. Harding 1995, 53. Ložar 1930, 15, sl. 1. Petru, Šašel 1975, Krško. - V: ANSL, 260. Šinkovec 1995, 109. Turk 2020, 559 s. Sl. 195/1: Sava pri Krškem (vir: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 196 Najdišce: Narpelj. Kraj: Krško. TTN5: Krško 37; GKY: 537853 - GKX: 89836. Tip najdišca: utrjeno naselje? Datacija: neopredeljeno. Opis V Narplju pri Trški Gori, ki je danes južni del Krškega, so na zacetku ploskega pomola, ki se proti jugu postopoma spušca v ravnico ob Savi, tri gomilam podobne tvorbe. Prva je mocno poškodovana, na srednji (najvecji) stoji hiša, tretja pa je skoraj nedotaknjena (sl. 196/1). Potek raziskav Gomile pri Krškem omenjata že Dežman in Hoch­stetter (Deschmann, Hochstetter 1879, 40). Drugacnega mnenja je bil Jernej Precnik, ki je Narpelj oznacil za naselje, zavarovano z visokim nasipom (Pecnik 1894, 9 s). Takšno trditev podpira tudi oblika platoja, saj se na južni strani zakljuci z dobro vidnim robom, ki pa je dobil današnjo obliko z obdelovanjem polja (sl. 196/2). Nasutja na severni strani torej niso gomile ampak oddvojni okop, ki je bil v preteklosti razkosan na tri dele. Pecnikovo mnenje se zdi verjetnejše, saj nasutja kljub upoštevanju dejstva, da so preoblikovana, ne dajejo videza gomil. Pri obhodu terena leta 1992 smo na sveže zorani njivi našli dva kremenasta odbitka in eno netipicno, verjetno recentno crepinjo. Najdb ne omenja niti Mitja Pergar, ki je v zadnjem casu veckrat obhodil najdišce in nasutja oznacil za gomile (Pergar 2008, 123; Pergar 2014a, 114 s). Vse skupaj ostaja funkcionalno in kro­nološko nejasno, za boljšo sliko bi bil potreben detajlen terenski pregled in sondaža. Deschmann in Hochstetter imenujeta obronek z nemškim imenom Galgenberg. Toponim lahko poveže-mo z ljudskim izrocilom, ki pravi, da so pod Narpljem (v grapi na jugozahodni strani pomola) sežigali carovnice, kar je v zavesti domacinov živo še danes. Mesto nam je leta 1992 ob ogledu terena pokazala ena od domacink. Literatura Deschmann, Hochstetter 1879, 40. Dular, Tecco Hvala 2007, 291. Pecnik 1894a, 9 s. Petru 1975, Trška gora. – V: ANSL, 261. Pergar 2008, 123. Pergar 2014a, 114 s. Sl. 196/1: Narpelj v Krškem; pogled na srednjo gomilo z juga. Foto: Janez Dular (1992). Sl. 196/2: Narpelj v Krškem; pozicija naselja. (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 197 Najdišce: Volcanškova gomila. Kraj: Krško. TTN5: Krško 38; GKY: 539398 - GKX: 89966. Tip najdišca: gomilno grobišce (2 gomili). Datacija: starejša železna doba. Opis Gomilno grobišce je bilo na terasi ob zahodnem vznožju Libne tik nad Staro vasjo, ki je danes del Kr-škega (sl. 197/1). Potek raziskav Na tem mestu omenja Wilhelm Gurlitt dve gomili, od katerih pa je bila ena že ob njegovem obisku leta 1886 poškodovana. Rob terase so namrec na vec mestih naceli s kopanjem peska, zato je del gomile zgrmel v globino (Gurlitt 1888a, 176). Ko si je dve leti kasneje najdišce ogledal Josef Szombathy, je bila gomila ocitno že unicena, saj je v svojem dnevniku ne omenja. Eden od peskokopov se je deloma zajedel tudi v drugo gomilo, ki je stala na parceli Janeza Volcanška. Bila je 4 m visoka, njen obseg pa je znašal kar 111 metrov (vir 1). Gomilo je s subvencijo Prazgodovinske komisije in Naravoslovne­ga muzeja raziskal Szombathy (sl. 197/2). Z deli je pricel 28. avgusta 1889, vendar pa je ni prekopal do konca, saj je moral 29. septembra zaradi slabega vremena zapustiti Krško. Pod Libno se je vrnil naslednje leto. Kopal je skoraj ves september, skupaj pa je v gomili odkril 45 grobov oziroma najdbenih skupkov (vir 1; Mader 2018, 322 ss, 328 ss). Gradivo s teh izkopavanj je prispelo v Naravoslovni muzej na Dunaju, kjer pa je ostalo vse do sedemdesetih let dvajsetega stoletja neinventarizirano. Takega je skupaj s prepisom Szombathyjevega dnevnika objavil Mitja Guštin (Guštin 1976, 29 ss). Leta 1991 so teraso nad Staro vasjo prerigolali v sadovnjak. Ob tej priliki je bil v celoti odstranjen tudi ostanek gomile. Po izjavi lastnika niso našli nobenih najdb. Danes je na terenu vidna le še rahla vzpetina, s pomocjo katere je moc približno ugotoviti, kje je stala gomila. Arhivski vir (vir 1) Szombathy, Tagebuch, Büchel 15a, str. 6 s (Fund­aktenarchiv NHMW). Literatura Andrian-Werburg 1891, [10]. Dular 2006, 172 s. Dular, Tecco Hvala 2007, 291. Gurlitt 1888a, 176. Guštin 1976, 29 ss, 41 ss; t. 34-48. Mader 2018, 322 ss, 328 ss. Pecnik 1904, 193. Šašel 1975, Stara vas - Videm. - V: ANSL, 261. Sl. 197/2: Volcanškova gomila v Krškem; Szombathyjev tloris gomile (po Mader 2018). Kat. št.: 198 Najdišce: Sv. Marjeta. Kraj: Libna. TTN5: Krško 38; GKY: 540120 - GKX: 90110. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: pozna bronasta doba, starejša železna doba, mlajša železna doba. Opis Hrib Libna (355 m), na katerem leži istoimenska vas, se dviga na levem bregu Save nad današnjim Krškim (sl. 198/1, 198/2). Njegova pobocja so zelo strma, kar velja še posebej za južno, severno in zahodno stran, medtem ko je dostop z vzhoda nekoliko zložnejši. Hrib je iz apnenca in porašcen z gozdom, sam vrh pa je gol. Na njem so travniki, njive in vinogradi. Naselje je bilo razdeljeno na dva dela (pril. 198/1): zgornji, ki zaobjema sam vrh hriba in jugozahodna pobocja, ter spodnji, ki se širi proti severni strani Lib-ne. Obod zgornjega dela naselja je na vzhodni strani ohranjen kot rob terase, pod katero se pricenjajo strma pobocja. Na severu preide terasa na krajšem odseku v manjši okop, po njegovem prenehanju pa lahko obodu zopet sledimo po robu terase, ki pri kolovozu ostro zavije proti jugu. Ker je potek oboda enak tudi na nasprotni strani poti, lahko na tem mestu predvidevamo vhod, skozi katerega je bila speljana povezava iz zgornjega v spodnji del naselja. Rob naselja je zelo jasen tudi zahodno od kolovoza. Obod se namrec po daljšem ravnem odseku v širokem loku zasuce proti jugu, nato pa pod domacijo, ki stoji na manjši kopasti vzpetini, izgine v tamkajšnjem po­bocju. Nanj naletimo šele po osemdeset metrov dolgi vrzeli, od tu naprej pa mu je moc slediti po robu terase, ki se vlece preko celega jugozahodnega pobocja Libne. Potek obzidja na jugovzhodu pa ni vec ohranjen. Tu se namrec širijo njive in vinogradi, ki so v celoti unicili njegove ostanke. Tako kot zgornji je bil dobro utrjen tudi spodnji del naselja. Na vzhodni strani je njegov rob najprej viden kot mocan okop. Ta po približno stotih metrih preide v rob terase, ki se nato v širokem loku nadaljuje preko celega severnega pobocja Libne. Spoja z obzidjem zgornjega dela naselja nista ohranjena, saj se terasa oziroma okop pred stikom izklini v tamkajšnjih pobocjih. Notranjost naselja je prostrana. Teren pada od najvišjega predela s cerkvijo sv. Marjete na vse strani. Pobocja so obdelana, saj se po njih širijo sadovnjaki, vinogradi in njive. Na površini ni videti arhitekturnih ostalin, pac pa je v zemlji veliko fragmentov keramike, ki jo pogosto najdejo zlasti v veliki kotanji na jugozahodni strani naselja. Kje je bil glavni vhod v naselje, ni jasno, s Sl. 198/1: Sv. Marjeta na Libni; pogled z jugozahoda. Foto: Slavko Ciglenecki (1997). previdnostjo pa bi ga lahko predvidevali na unicenem mestu, kjer tudi danes pripelje na vrh asfaltirana pot. Potek raziskav Naselje na Libni je odkril Jernej Pecnik (vir 1). Oktobra 1942 je Walter Schmid v severnem koncu osrednjega dela naselja izkopal 9,85 m dolgo in 5,55 m široko hišo, ki je bila s predelno steno pregrajena na dva dela. V enem od prostorov je našel z ogljem prekrito ognjišce in ob njem delovni prostor. Ob tej priliki je izdelal tudi nacrt naselja s pripadajocimi gomilami (sl. 198/3) - (Schmid 1943, 143 s). Leta 1966 je Volker Pingel iz Prazgodovinskega seminarja v Marburgu na podlagi starega Schmidovega izdelal nov nacrt obzidja naselbine, ki bistveno popravlja Schmida (Gabrovec 1968-1969, 182). Ni pa bil takrat kriticno pregledan nacrt gomil; to so kasneje (leta 1992) opravili sodelavci Inštituta za arheologijo. Nedalec od mesta, kjer je kopal Schmid, je leta 1975 Mitja Guštin iz Posavskega muzeja v Brežicah sondiral notranje obzidje. Sonda je pokazala, da je naselje živelo v starejši in mlajši železni dobi, našli pa so tudi skromne dokaze obljudenosti iz rimskega casa. Skupaj je bilo ugo­tovljenih 6 poselitvenih faz (Guštin 1976, 13 ss; prim. še Dular, Tecco Hvala 2007, 94 ss). Leto kasneje (1976) je bil dokumentiran tudi profil okopa spodnjega dela naselja, in sicer na mestu, kjer je sedaj skozi njega speljana pot. Pokazali sta se dve fazi: starejša, ohranjena kot ostanek unicene lesene konstrukcije (palisade), in mlajša, ki jo je predstavljal zemljen okop. Na njegovem vrhu je morda stala še kamnita konstrukcija. Casovnega odnosa med glavnim in stranskim obzidjem naselja zaradi pomanj­kanja najdb ni bilo mogoce ugotoviti (Guštin 1976, 14). Leta 1994 so sodelavci Oddelka za arheologijo FF jugovzhodno od cerkve sv. Marjete raziskali prostor, na katerem je bil kasneje zgrajen nov vodohran. Rezultati izkopavanja še niso objavljeni. Zašcitni znacaj je imelo tudi izkopavanje, ki ga je leta 2011 izvedlo podjetje Arhej. Na jugovzhodnem pobocju, že izven obzidja, so bili ugotovljeni ostanki stavbe iz pozne bronaste dobe (Vojakovic, Porenta, Toškan 2014). Vecina pripadajocih grobišc leži vzhodno od na­selja (sl. 198/4). Arhivski vir (vir 1) Pecnikovo pismo Dežmanu z dne 15. 10. 1885 (Arhiv RS, fond AS 854, Dežman Dragotin, fasc. 3). Literatura Dular 2006, 165 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 293, pril 6. Gabrovec 1968-1969b, 182. Guštin 1976, 13 ss. Pecnik 1904, 193. Petru, Šašel 1975, Libna. - V: ANSL, 260. Schmid 1943, 143 s, Taf. 9. Vojakovic, Porenta, Toškan 2014. Sl. 198/4: Situacijski nacrt najdišc v okolici naselja Sv. Marjeta na Libni (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:10000. Pril. 198/1: Sv. Marjeta na Libni; tloris naselja (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. Kat. št.: 199 Najdišce: Deržanicev gozd. Kraj: Libna. TTN5: Krško 38, Krško 39; GKY: 540488 - GKX: 90037. Tip najdišca: gomilno grobišce (47 gomil). Datacija: starejša železna doba. Opis Gomilno grobišce leži ob vzhodnem vznožju na­selja, in sicer na gozdnatem sedlu med dvema plitvima vrtacama (parcela 29 k. o. Stari Grad). Prva skupina gomil je razvršcena okoli manjše dolinice, medtem ko leži druga nekoliko severneje na ploskem grebenu (sl. 199/1). K temu grobišcu smo prišteli tudi štiri gomile južno od poti, ki vodi k sv. Marjeti (št. 44-47), vendar pa so tri izmed njih povsem razorane. Skupaj smo uspeli na grobišcu prepoznati 47 gomil. Velikost: Gomila 1: premer 12 m, višina 2 m. Gomila 2: premer 6 m, višina 0,5 m (domnevna). Gomila 3: premer 12 m, višina 2,5 m (velik vkop). Gomila 4: premer 7 m, višina 1,5 m. Gomila 5: premer 8 m, višina 1 m (prekopana). Gomila 6: premer 12 m, višina 2 m (polkrožen vkop). Gomila 7: premer 12 m, višina 2,5 m (polkrožen vkop). Gomila 8: premer 12 m, višina 2 m (velik vkop). Gomila 9: premer 12 m, višina 1,5 m (prekopana). Gomila 10: premer 12 m, višina 3 m (velik vkop). Gomila 11: premer 12 m, višina 1 m (prekopana). Gomila 12: premer 8 m, višina 1 m (vkop). Gomila 13: premer 7 m, višina 0,7 m (domnevna). Gomila 14: premer 8 m, višina 1 m. Gomila 15: premer 7 m, višina 0,5 m (prekopana). Gomila 16: premer 7 m, višina 0,5 m (domnevna). Gomila 17: premer 12 m, višina 1,5 m (prekopana). Gomila 18: premer 10 m, višina 1,5 m (prekopana). Gomila 19: premer 10 m, višina 1 m (prekopana). Gomila 20: premer 10 m, višina 1,5 m (prekopana). Gomila 21: premer 5 m, višina 0,8 m. Gomila 22: premer 7 m, višina 0,5 m (domnevna). Gomila 23: premer 7 m, višina 0,5 m (domnevna). Gomila 24: premer 7 m, višina 1 m (prekopana). Gomila 25: premer 8 m, višina 0,5 m (domnevna). Gomila 26: premer 10 m, višina 0,5 m (domnevna). Gomila 27: premer 10 m, višina 1,5 m (domnevna). Gomila 28: premer 14 m, višina 4 m (prekopana). Gomila 29: premer 9 m, višina 1,5 m (vkop); = gom. III/1889 (Szombathy). Gomila 30: premer 6 m, višina 0,7 m; = gom. I/1889 (Szombathy) - (sl. 199/2). Gomila 31: premer 10 m, višina 2,5 m (velik vkop). Gomila 32: premer 6 m, višina 1 m (prekopana). Gomila 33: premer 7 m, višina 0,7 m (vkop). Gomila 34: premer 6 m, višina 1 m (vkop) - (sl. 199/3). Gomila 35: premer 5 m, višina 0,5 m; = gom. II/1889 (Szombathy). Sl. 199/1: Deržanicev gozd na Libni; tloris grobišca (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. Gomila 36: premer 7 m, višina 1 m (vkop). Gomila 37: premer 8 m, višina 1 m (velik vkop). Gomila 38: premer 6 m, višina 0,5 m. Gomila 39: premer 5 m, višina 1 m. Gomila 40: premer 6 m, višina 0,7 m (vkop). Gomila 41: premer 6 m, višina 0,5 m (domnevna). Gomila 42: premer 12 m, višina 1,5 m (dva velika vkopa) (sl. 199/4). Gomila 43: premer 6 m, višina 0,7 m (polovica odnese­na) - (sl. 199/5). Gomila 44: premer 8 m, višina 1,5 m (prekopana); = gom. 2/1940 (Aumann) Gomila 45: premer cca. 10 m, višina 0,5 m (razorana). Gomila 46: premer cca. 10 m, višina 0,5 m (razorana). Gomila 47: premer cca. 10 m, višina 0,5 m (razorana). Potek raziskav Grobišce je leta 1885 odkril Jernej Pecnik (vir 1), Wilhelm Gurlitt, konservator Centralne komisije iz Gradca, pa je že naslednjo pomlad (1886) organiziral izkopavanja. Preddelavec je bil Pecnik, medtem ko sta bila nadzor del in skrb za predmete v rokah videmskega župnika Ferdinanda Ripšla. Tako so februarja prekopali pet gomil, konec aprila in v zacetku maja pa ob osebni navzocnosti Gurlitta še tri. Skupaj so torej to leto v Der-žanicevem gozdu raziskali osem gomil. O izkopavanju je na kratko porocal Gurlitt, žal pa so podatki preskromni, da bi lahko gomile prepoznali na terenu (Gurlitt 1888a, 175 ss; Gurlitt 1888b, 202 ss). Najdbe so prispele v gra­ški Joanneum, kjer so bile vecinoma inventarizirane brez oznak posameznih gomil in grobov. Izjema sta le gomili Deržanic V/1886 in Deržanic VI/1886, pa še tu se ohranjeni inventarji le delno ujemajo z Gurlittovimi popisi (Guštin 1976, 44, t. 58: 1-11 in 14-19, t. 59: 1-6). V Deržanicevem gozdu je kopal tudi Josef Szom­bathy. Med 25. in 28. septembrom 1889 je s sredstvi Prazgodovinske komisije odprl tri gomile (vir 2; Mader 2018, 328 ss). Ker nam je v svojem dnevniku ohranil skico najdišca (sl. 199/6), lahko s precejšnjo verjetnostjo ugotovimo, da je gomila, ki je v Naravoslovnem muzeju na Dunaju inventarizirana pod oznako Deržanic I/1889, na našem nacrtu oznacena s številko 30, gomila Derža­nic II/1889 s številko 35 in gomila Deržanic III/1889 s številko 29. Najdbe so prispele v dunajski Naravoslovni muzej, kjer pa so ostale vse do sedemdesetih let prejšnje­ga stoletja neinventarizirane. Objavil jih je Mitja Guštin (Guštin 1976, 44, t. 55: 1-11 in t. 56: 1-13). Nadaljnja izkopavanja gomil v Deržanicevem gozdu je za dunajski Naravoslovni muzej izpeljal Ru­dolf Hoernes. Leta 1892 je s sredstvi Prazgodovinske komisije prekopal 3 gomile, vendar pa njegovi podatki niso dovolj natancni, da bi lahko gomile prepoznali na terenu (vir 3; Andrian-Werburg 1893, [41]; Mader 2018, 332 s). Gradivo je prispelo v dunajski Naravoslovni muzej, objavil ga je Mitja Guštin (Guštin 1976, 41, t. 33: 1-12 in t. 34: 1-10). Sl. 199/2: Deržanicev gozd na Libni; gomila 30, pogled z juga. Foto: Janez Dular (1993). Sl. 199/3: Deržanicev gozd na Libni; gomila 34, pogled z jugozahoda. Foto: Janez Dular (1993). Sl. 199/4: Deržanicev gozd na Libni; gomila 42, pogled z vzhoda. Foto: Janez Dular (1993). Sl. 199/5: Deržanicev gozd na Libni; gomila 43, pogled z jugovzhoda. Foto: Janez Dular (1993). Sl. 199/6: Deržanicev gozd na Libni; Szombathyjeva skica z oznacenimi gomilami, ki jih je prekopal leta 1889 (po Mader 2018). Ce so kopali v Deržanicevem gozdu tudi naslednja leta, iz ohranjenih virov ni mogoce ugotoviti. Graški Jo-anneum je na Libni sicer raziskoval vse do prve svetovne vojne, žal pa v letnih porocilih muzeja niso navedene natancnejše lokacije (Dular 2006, 168, op. 21). Zanesljiv podatek je ohranjen le za gomilo, ki je na našem nacrtu oznacena s št. 45, ki so jo prekopali leta 1912. Stala je na parceli 84, ki je bila takrat v lasti F. Planinca (Jahresbericht des Steiermärkischen Landesmuseums Joanneum 101, 1913, 27). Danes ni od gomile vidnih nobenih sledov. Njeno lego smo dolocili s pomocjo Schmidovega nacrta. Leta 1940 je po nalogu Muzejskega društva iz Kr-škega na Libni kopal Otto Aumann. Kolikor se je dalo razbrati iz skromne dokumentacije, ki jo hrani Posavski muzej v Brežicah, je septembra in oktobra raziskal tri gomile. Gomil 1/1940 in 3/1940 ni mogoce natancno locirati, bolj ali manj zanesljivo je le to, da gre za gomili iz skupine ob vrtaci. Gomila 2/1940 pa je stala na parceli 86/2 in je na našem nacrtu oznacena s št. 44. Gradivo s teh izkopavanj hrani Posavski muzej, objavil ga je Mitja Guštin (Guštin 1976, 38, t. 13). Sl. 199/7: Deržanicev gozd na Libni; Schmidov nacrt grobišca (Archiv Joanneum). Domnevno izvira iz Deržanicevih gomil tudi gra­divo, ki je prišlo leta 1942 v graški Joanneum (Guštin 1976, 45, t. 63: 8-14 in t. 64: 1-6). Najbrž ga je na dan spravil Walter Schmid, ki je isto leto kopal v naselju. Ob tej priliki je dal narediti tudi geodetski posnetek grobišca v Deržanicevem gozdu, ki ga v njegovi zapušcini hrani graški Joanneum (sl. 199/7). Z grobišcem v Deržanicevem gozdu so se intenziv-no ukvarjali tudi po drugi svetovni vojni. Leta 1954 je namrec Posavski muzej iz Brežic pod vodstvom Franceta Stareta raziskal tri gomile (Škaler 1954, 10). Ker je Starč izdelal tudi skico grobišca (sl. 199/8), lahko z dokajšnjo verjetnostjo ugotovimo, da so bile to gomile, ki so na našem nacrtu (sl. 199/1) oznacene s številkami 16, 18 in 36. V vseh treh je našel skeletne pokope dveh do treh oseb z dokaj bogatimi pridatki. Gradivo je objavil Mitja Guštin, (Guštin 1976, 38, t. 11 in t. 12: 1-9). Z deli so nadaljevali tudi leta 1956, ko je Stare odprl še devet gomil, ki pa so bile vecinoma že prekopane. Le v eni je namrec odkril revnejši grob (Stare 1958-1959a, 279). Arhivski viri (vir 1) Pecnikovo pismo Dežmanu z dne 15. 10. 1885 (Arhiv RS, fond AS 854, Dežman Dragotin, fasc. 3). (vir 2) Szombathy, Tagebuch, Büchel 15a, str. 31 ss (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 3) R. Hoernes, Bericht über die im Auftrage der praehistorischen Commission der k. Akademie der Wissenschaften in Untersteiermark 1892 ausge­führten Grabungen (Fundaktenarchiv NHMW). Literatura Andrian-Werburg 1893, [41]. Dular 2006, 167 s. Dular, Tecco Hvala 2007, 293, sl. 201. Gurlitt 1888a, 175 ss. Gurlitt 1888b, 202 ss. Guštin 1976, 38, 41, 44s. Mader 2018, 328 ss, 332 s. Pecnik 1904, 193. Petru, Šašel 1975, Libna. - V: ANSL, 260 s. Stare 1958-1959a, 279. Škaler 1954, 10. Sl. 199/8: Deržanicev gozd na Libni; Staretov nacrt gomilnega grobišca (Posavski muzej Brežice). Kat. št.: 200 Najdišce: Greben. Kraj: Libna. TTN5: Krško 39; GKY: 540547 - GKX: 90202. Tip najdišca: gomilno grobišce (8 gomil). Datacija: starejša železna doba. Opis Pod tem imenom so združene gomile, ki leže na grebenu na skrajnem severnem koncu Libenske gore. Gre za skupaj osem gomil, od katerih je nekaj dvomljivih oziroma unicenih, razvršcene pa so v treh grucah vzdolž poti, ki s severne strani pripelje na Libno (sl. 200/1). Velikost: Gomila 1: premer 10 m, višina 0,7 m. Gomila 2: premer 10 m, višina 0,7 m. Gomila 3: premer 10 m, višina 1 m. Gomila 4: premer 10 m, višina 0,5 m (domnevna). Gomila 5: premer 10 m, višina 0,5 m (domnevna). Gomila 6: premer 7 m, višina 0,5 m (domnevna). Gomila 7: premer 7 m, višina 0,5 m. Gomila 8: premer 14 m, višina 1 m (polovica odnesena). Potek raziskav Gomile na severnem grebenu omenja že Josef Szombathy (vir 1), znane pa so bile tudi Walterju Schmi­du, ki jih je nekaj vrisal v svoj nacrt (glej sl. 198/3). Arhivski vir (vir 1) Szombathy, Tagebuch, Büchel 15a, str. 39 (Fund­aktenarchiv NHMW). Literatura Dular 2006, 170. Dular, Tecco Hvala 2007, 293, sl. 202. Schmid 1943, 143, Taf. 9. Sl. 200/1: Greben na Libni; tloris grobišca (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. Kat. št.: 201 Najdišce: Racicev gozd. Kraj: Libna. TTN5: Krško 38, Krško 39; GKY: 540555- GKX: 89881. Tip najdišca: gomilno grobišce (8 gomil). Datacija: starejša železna doba. Opis Pod tem imenom je združenih osem gomil, ki leže severno in južno od ceste na Libno (sl. 201/1). Velikost: Gomila 1: premer 10 m, višina 1,5 m (polovica odnesena). Gomila 2: premer 10 m, višina 1 m. Gomila 3: premer 10 m, višina 1 m (delno odnesena). Gomila 4: premer 10 m, višina 1 m. Gomila 5: premer 17 m, višina 1 m; = gom. Planinc 1892 (Hoernes). Gomila 6: premer 23 m, višina 4 m. Gomila 7: premer 15 m, višina 2,5 m. Gomila 8: premer 9 m, višina 1 m (vkop). Potek raziskav Prve štiri gomile (št. 1-4) stoje na zemljišcu, ki je bilo ob koncu devetnajstega stoletja v lasti Mihaela Racica (vir 1). Dve med njimi (najverjetneje št. 2 in št. 4) je v zimi 1885-1886 prekopal J. Pecnik (Gurlitt 1888a, 176; Gurlitt 1888b, 202). Najdbe so prispele v graški Joanneum, kjer pa so bile ocitno inventarizirane brez natancnih najdišcnih podatkov. Guštin je namrec objavil le del inventarja gomile I/1885 (Guštin 1976, 44, t. 58: 12, 13). Naslednjo gomilo s tega grobišca je leta 1892 s sredstvi Prazgodovinske komisije raziskal Rudolf Hoer-nes (Mader 2018, 331 s). Stala je nekoliko vzhodneje v nekdanjem Planincevem gozdu, na našem nacrtu pa je oznacena s št. 5. O izkopavanju je ohranjen protokol, iz katerega izvemo, da so v gomili odkrili 50 najdbenih skupkov (vir 2). S pomocjo Hoernesovih podatkov je bilo mogoce rekonstruirali tudi njihovo razporeditev (Dular 2006, 175, sl. 11). Gradivo je prispelo v dunajski Naravoslovni muzej, kjer je bilo inventarizirano pod oznako gomila Planinc 1892. Objavil ga je Mitja Guštin (Guštin 1976, 43 s, t. 49: 1-3, t. 50-54, t. 55: 12-14). Arhivska vira (vir 1) Szombathy, Tagebuch, Büchel 15a, str. 37 (Fund­aktenarchiv NHMW). (vir 2) R. Hoernes, Tumulus im Walde des Planinc auf dem Loibenberg (Fundaktenarchiv NHMW - Fun-dakt Steiermark). Literatura Dular 2006, 168 s, 174 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 293, sl. 203. Gurlitt 1888a, 175 ss. Gurlitt 1888b, 202 ss. Guštin 1976, 43 s. Mader 2018, 331 s. Petru, Šašel 1975, Libna. - V: ANSL, 260 s. Kat. št.: 202 Najdišce: Planincev travnik. Kraj: Libna. TTN5: Krško 38, Krško 39. Tip najdišca: gomilno grobišce (2 gomili). Datacija: starejša železna doba. Opis Gomilno grobišce se je širilo na kopastem grebenu vzhodno od Planinceve domacije, kjer pa so bili že v devetnajstem stoletju vinograd, njiva in travnik. Szom­bathy je leta 1889 na tem prostoru še razpoznal nekaj gomil (vir 1), danes pa je teren popolnoma zravnan, tako da ni vec mogoce ugotoviti ne njihovih leg ne števila. Na našem nacrtu je obmocje grobišca oznaceno z rastrom (sl. 202/1). Od celotne nekropole se je ohranila ena sama popolnoma prekopana gomila, ki leži v gozdu na jugovzhodnem koncu grebena (premer 20 m). Potek raziskav Prve najdbe z Libne so prišle na dan prav na tem grobišcu. Sredi devetnajstega stoletja jih je izkopal last-nik parcele Planinc in jih podaril takratnemu župniku v Vidmu (vir 2). Dve gomili na Planincevem posestvu sta leta 1886 raziskala Jernej Pecnik in Wilhelm Gurlitt. Prva je ležala severno, druga pa južno od lastnikove hiše (Gurlitt 1888a,176; Gurlitt 1888b, 202). Najdbe s teh izkopavanj so prispele v graški Joanneum, kjer pa so bile ocitno inventarizirane brez ožjih najdišcnih oznak. Kot lahko zvemo iz Szombathyjevega dnevnika, je Gurlitt nacel tudi veliko gomilo v gozdu na jugovzhodnem koncu grebena (vir 1). Do konca jo je leta 1912 prekopal graški Joanneum (Jahresbericht des Steiermärkischen Landesmuseums Joanneum 101, 1913, 27). Kasneje na tem grobišcu niso vec raziskovali. Pac pa je bil zelo verjetno tu najden grob s sestavljeno celado, ki ga je leta 1898 od lastnika Planinca odkupil graški Joanneum (Mitt. Zent. Komm. N. F. 25, 1899, 29). Celado je objavil Mitja Guštin (Guštin 1976, 45, t. 66). Arhivska vira (vir 1) Szombathy, Tagebuch, Büchel 15a, str. 38 s (Fund­aktenarchiv NHMW). (vir 2) Pecnikovo pismo Dežmanu z dne 15. 10. 1885 (Arhiv RS, fond AS 854, Dežman Dragotin, fasc. 3). Literatura Dular 2006, 169 s. Dular, Tecco Hvala 2007, 294, sl. 204. Gurlitt 1888a, 175 ss. Gurlitt 1888b, 202 ss. Guštin 1976, 45, t. 66. Petru, Šašel 1975, Libna. - V: ANSL, 260 s. Kat. št.: 203 Najdišce: Špiler. Kraj: Libna. TTN5: Krško 38, Krško 39; GKY: 540793 - GKX: 89916. Tip najdišca: gomilno grobišce (3 gomile). Datacija: starejša železna doba. Opis Grobišce so sestavljale tri gomile, o katerih pa ni danes na terenu vidnih nobenih sledov. Prva je stala na mestu, kjer je sedaj Špilerjeva domacija, druga je bila sedemdeset metrov jugovzhodno na nekoliko nižje le-žecem ploskem grebenu, tretja pa severno od Špilerjeve hiše (sl. 203/1). Potek raziskav Raziskovanje vseh treh gomil ima dokaj pestro zgodovino, ki je pomembna za pravilno razumevanje najdišcnih kontekstov, zato si jo moramo nekoliko podrobneje ogledati. Gomila 1 Gomila je bila na mestu, kjer stoji danes Špilerje­va domacija. Omenja jo že Szombathy, ki pravi, da je ohranjen le še njen ostanek. Že leta 1889 je namrec na njeni zahodni strani stala hiša, na drugi polovici pa je bil vinograd (vir 1; Dular 2006, 170, op. 44). Po drugi svetovni vojni si je lastnik Špiler za hišo zgradil gospo­darsko poslopje, pri tem pa so prišle na dan najdbe. Pri odstranjevanju nasutja in poglabljanju terena je namrec naletel na dve sulicni osti, leta 1962 pa še na bogat grob s konjsko opremo. To je spodbudilo Posavski muzej, da je isto leto gomilo raziskal do konca. Delo sta opravila Stanko Škaler in Tone Knez. Ugotovila sta, da je bila gomila vecidel že unicena, kljub temu pa sta v njeni sredini odkrila bogat, s kamni obdan grob, na severnem robu pa še štiri pokope. Gradivo iz gomile sta objavila Knez in Škaler (Knez, Škaler, 1968, 242 ss), nato pa še Mitja Guštin (Guštin 1976, 37 s., t. 5-10). Gomila 2 Gomila je stala v vinogradu jugovzhodno od Špi­lerjeve domacije. Parcela je bila ob koncu devetnajstega stoletja v lasti Placide Volavšek, naduciteljice iz Brežic. Leta 1893 se je Volavškova odlocila, da zemljišce preri­gola in na novo zasadi z vinsko trto (vir 2). Priložnost je izkoristil graški Joanneum, ki se je odlocil, da gomilo prej razišce. Izkopavanje je vodil Otto Fischbach. Febru­arja 1894 je našel sedem grobov, nato pa je moral zaradi slabega vremena z delom prenehati (Gurlitt 1894, [62 s]; Gurlitt 1895, 51 ss). Gradivo je prišlo v Joanneum, objavil ga je Mitja Guštin (Guštin 1976, 44 s, t. 59: 7-14, t. 60: 1-12 in t. 61: 1-9). Ker gomila ni bila v celoti prekopana, so pri obde­lovanju vinograda še vedno prihajali na dan posamicni predmeti (vir 3). Ko pa so okoli leta 1928 zemljišce ponovno rigolali, so se najdbe pomnožile. Gradivo, ki so ga izkopali to leto, je za svoje zbirke pridobil Narodni muzej iz Ljubljane Ložar 1930, 17 ss). Objavil ga je Mitja Guštin (Guštin 1976, 39, t. 17-21). S tem pa raziskovanje gomile 2 še ni bilo zakljuceno. Poleti 1969 jo je namrec še enkrat prekopal Posavski muzej iz Brežic. S posegom so želeli preveriti, ce je ostalo v njej še kaj nedotaknjenih celot. Našli so dva bogata grobova, v središcu gomile pa dele kamnite konstrukcije (Škaler 1968-1969c, 181 s). Tokrat so najdbe prispele v Posavski muzej (Guštin 1976, 37, t. 1-4). Gradivo iz gomile 2 je bilo torej inventarizirano in objavljeno pod tremi oznakami: - Gomila Volavšek 1894 (Joanneum Graz); - Libna 1928 (Narodni muzej Slovenije Ljubljana);- Špilerjeva gomila II (Posavski muzej Brežice). Gomila 3 Gomila je stala severno od Špilerjeve domacije, danes pa ni od nje na terenu vidnih nobenih sledov. Omenja jo že Josef Szombathy. Po njegovih podatkih je stala v gozdu lastnika Glogovška iz Artic (vir 1). Gomilo je nacel že Gurlitt, dokoncno pa jo je v letih 1892 in 1893 s podporo Prazgodovinske komisije raziskal Rudolph Hoernes (Mader 2018, 333 s). Kot lahko zvemo iz njegovega porocila, je stala tik za Glo­govškovo zidanico (vir 3). Ko so stavbo gradili, so celo unicili njen jugovzhodni rob (sl. 203/2). Prvo leto so jo raziskovali 12 dni (3.-14. septembra 1892). Hoernes pri delu ni bil navzoc, ampak je izkop zaupal preparatorju Franzu Brattini. Skupaj so odkrili 18 najdbenih skupkov, ki so bili kasneje v Naravoslovnem muzeju na Dunaju inventarizirani pod oznako gomila Glogovšek II/1892. Naslednjo leto je Hoernes nadaljeval z delom (An­drian-Werburg 1894, [14]). Kopal je od 24. avgusta do 13. septembra 1893 in odkril novih 38 skupkov, ki so prav tako prispeli v dunajski Naravoslovni muzej (vir 4). Tu so jih inventarizirali pod oznako gomila Glogovšek I/1893. Ker je Hoernes pri izkopavanju uporabljal meril­ni instrument, je bilo moc s pomocjo njegovih podatkov tloris gomile in lego posameznih najdb rekonstruirati (Dular 2006, 178, sl. 12). Gradivo iz iste gomile je bilo torej na Dunaju in-ventarizirano pod oznakama dveh samostojnih gomil: Gomila Glogovšek II/1892 in gomila Glogovšek I/1893; tako ga je objavil tudi Mitja Guštin (Guštin 1976, 39 ss, t. 23-32). Arhivski viri (vir 1) Szombathy, Tagebuch, Büchel 15a, str. 39 (Fund­aktenarchiv NHMW). (vir 2) Pismo Rudolpha Hoernesa Moritzu Hoernesu z dne 9. 9. 1893 (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 3) Pismi Skerbinca Szombathyju z dne 7. 2. 1901 in 27. 3. 1901 (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 3) R. Hoernes, Bericht über die im Auftrage der praehistorischen Commission der k. Akademie der Wissenschaften in Untersteiermark 1892 ausgeführten Grabungen (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 4) R. Hoernes, Verzeichniss der in dem Tumulus des Glogovšek 1893 gemachten Funde (Fundakten­archiv NHMW). Literatura Andrian-Werburg 1894, [14]. Dular 2006, 170 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 294, sl. 205. Gurlitt 1894, [62 s]. Gurlitt 1895, 51 ss. Guštin 1976, 37 ss. Knez, Škaler, 1968, 242 ss. Ložar 1930, 17 ss. Mader 2018, 333 s. Petru, Šašel 1975, Libna. - V: ANSL, 260 s. Škaler 1968-1969c, 181 s. Sl. 203/2: Špiler na Libni; Hoernesova skica gomile 3 (Glogovšek). (Fundaktenarchiv NHMW). Kat. št.: 204 Najdišce: Agrokombinat. Kraj: Žadovinek. TTN5: Krško 46; GKY: 538105 - GKX: 88191. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: pozna bronasta doba, mlajša železna doba. Opis Grobišce je bilo na robu savske terase na obmocju industrijske cone, ki že sega do prvih hiš vasi Žadovinek (sl. 204/1). Potek raziskav Na grobove so naleteli spomladi 1987 pri izkopu gradbene jame za tehtnico za tovorna vozila (Lazar 1992, 321 s). S takojšnim zašcitnim izkopavanjem, ki se je nadaljevalo leta 1991 je bilo odkritih 25 žganih grobov dobovske žarnogrobišcne skupine. Najdbe hrani Posavski muzej Brežice, objavila sta jih Primož Pavlin in Uroš Bavec (Pavlin, Bavec 2017, 85 ss). Z obmocja Agrokombinata so bile že od prej znane tudi latenske najdbe, ki so jih našli pri gradnji tamkaj­šnjega parkirišca (Guštin 1981a, 222 s). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 294. Guštin 1981a, 222 s. Lazar 1992, 321 s. Pavlin, Bavec 2017, 85 ss. Sl. 204/1: Agrokombinat pri Žadovinku; pozicija grobišca (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 205 Najdišce: Žabjek. Kraj: Velika vas. TTN5: Krško 46; GKY: 535085 - GKX: 86140. Tip najdišca: gomilno grobišce? (1 gomila). Datacija: neopredeljeno. Opis V gozdu zahodno od Velike vasi je velika prekopana gomila. Premer 25 m, višina 4 m (sl. 205/1). Potek raziskav Gomila je bila znana že Jerneju Pecniku (vir 1; Pecnik 1904, 192). Arhivski vir (vir 1) J. Pecnik, Beschreibung Neviodumus mit Umge-bung respective Zeichenerklärung 1888, 11 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 294. Pecnik 1904, 192. Petru 1975, Velika vas. – V: ANSL, 255. Kat. št.: 206 Najdišce: Velike njive. Kraj: Velika vas. TTN5: Krško 46; GKY: 535801 - GKX: 85651. Tip najdišca: neutrjeno naselje. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Naselje leži v ravnini na desnem bregu Velikova­škega potoka (sl. 206/1). Odkrito je bilo pri terenskem pregledu zaradi gradnje avtoceste (Djuric 2003d, 273). Potek raziskav Izkopavanja leta 2003 so odkrila jame za stojke, odpadne jame in 5 metrov široko gramozno hodno površino (pot), ki jo je prekrivala deponija pozno­bronastodobne keramike. Locevala je gospodarski del naselbine od bivalnega (Mason 2006d, 230 s). Literatura Djuric 2003e, 273. Dular, Tecco Hvala 2007, 294. Mason 2006d, 230 s. Sl. 206/1: Velike njive pri Veliki vasi; pozicija naselja (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 207 Najdišce: Grofove njive 1. Kraj: Velika vas. TTN5: Krško 47; GKY: 536754 - GKX: 85714. Tip najdišca: neutrjeno naselje. Datacija: železna doba. Opis Najdišce leži jugovzhodno od Velike vasi na ob-mocju nekdanje cestninske postaje Drnovo (sl. 207/1). Potek raziskav Ostanki planega železnodobnega naselja so bili odkriti pri zašcitnem izkopavanju ob gradnji avtoceste leta 2003. Dokumentirana je bila s kamni tlakovana pot v dolžini okoli 300 m, ki je potekala v smeri sever–jug. Ob njej so stali štirje objekti grajeni v stojkasti tehniki, odkrite pa so bile še tri shrambne jame. Na osnovi keramicnih najdb so naselje datirali v starejšo železno dobo (Pavlovic 2007). Literatura Djuric 2003c, 143. Dular, Tecco Hvala 2007, 294. Pavlovic 2007. Sl. 207/1: Grofove njive 1 in Grofove njive 2 pri Veliki vasi; poziciji naselja in gomile (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 208 Najdišce: Grofove njive 2. Kraj: Velika vas. TTN5: Krško 47; GKY: 536806 - GKX: 85743. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Severovzhodno od železnodobnega naselja Gro­fove njive 1 (kat. št. 207) - (sl. 207/1), je bila odkrita odorana gomila, zamejena s krožnim jarkom (sl. 208/1). V njej so bili štirje skeletni grobovi, ki jih pridane najd-be opredeljujejo v mladohalštatsko obdobje (certoški horizont) - (Pavlovic 2007). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 294. Pavlovic 2007. grob 2 grob 1 nasutje grob 3 SE 535 grob 4 PN 536 PN 538 del venca Sl. 208/1: Grofove njive 2 pri Veliki vasi; tloris gomile (po Pavlovic 2007). 421 Kat. št.: 209 Najdišce: Letališce. Kraj: Zasap. TTN5: Kostanjevica 8; GKY: 540163 - GKX: 83818 (središce naselja). Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Polja, na katerih se je širilo grobišce leže severno od vasi Zasap in so danes najverjetneje znotraj letališkega kompleksa Cerklje ob Krki. Natancne lokacije ni vec mogoce dolociti (sl. 209/1). Potek raziskav Jernej Pecnik je leta 1887 pri vasi Zasap izkopal okoli 20 halštatskih grobov s skeletnimi pokopi, ki so vsebovali lepo ohranjene predmete (vir 1; Pecnik 1892a, 126). Ocitno gre za ostanek razorane gomile. Najdbe je poslal v Kranjski deželni muzej (Pecnik 1904, 195). Natancneje jih popisuje Josef Szombathy (vir 2). Arhivski vir (vir 1) Pecnikovo pismo Centralni komisiji z dne 4. 7. 1888, str. 11 (Arhiv RS, fond AS 1100, C. kr. spo­meniški urad, K 59/117). (vir 2) Szombathy, Tagebuch, Büchel 29, 4 s (Fund­aktenarchiv NHMW). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 295. Pecnik 1892a, 126. Pecnik 1904, 195. Petru 1975, Zasap. – V: ANSL, 250. Kat. št.: 209A Najdišce: Srpciceva hiša. Kraj: Cerklje ob Krki. TTN5: Kostanjevica 9; GKY: 541096 - GKX: 82284. Tip najdišca: plano naselje. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Najdišce se nahaja v vasi Cerklje ob Krki (sl. 209A/1). Potek raziskav Leta 2005 so bile zaradi predvidene novogradnje na parcelah 3122/1 in 3122/4 k. o. Cerklje opravljene raziskave, ki so v globini 0,5 m odkrile precejšnjo koli-cino poznobronastodobne keramike. Šlo naj bi za hodno površino in ruševinske ostanke hiše, katere tloris pa ni bil ugotovljen (Bavec, Olic 2007b, 32). Literatura Bavec, Olic 2007b, 32. Sl. 209A/1: Srpciceva hiša v Cerkljah ob Krki; pozicija najdišca (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 210 Najdišce: Gomila. Kraj: Boršt. TTN5: Kostanjevica 10; GKY: 543020 - GKX: 83100. Tip najdišca: gomilno grobišce? (2 gomili). Datacija: neopredeljeno. Opis Severno od Boršta (sl. 210/1) je stala ob poti proti Skopicam velika gomila, od katere se je ohranila le rah-la vzpetina (višina ca. 0,5 m), ki daje slutiti, da je bila široka približno 20 m. Nekoliko severneje je na njivi še ena rahla vzpetina, ki je lahko prav tako ostanek razvlecene gomile. Potek raziskav Gomilo omenja že Dežman, ki pravi, da je vrisana na avstrijskem vojaškem zemljevidu (Deschmann 1886, 19) - (sl. 210/2). Domacini iz Boršta so vedeli povedati, da so med obema vojnama gomilo odstranili, njeno nasutje pa zvozili h Krki za nasip, ki pelje na tamkajšnji most. Ce so pri teh delih kaj našli, ob terenskem pregledu leta 1992 nismo mogli izvedeti. Gomilo (oziroma dve gomili) pri vasi Boršt omenja vec avtorjev, vendar gre le za kratke notice (Suppan 1858, 34; Bezlaj 1888, 564; Rutar 1889, 58; Pecnik 1892a, 225; Premerstein, Rutar 1894, 78). Literatura Bezlaj 1888, 564. Deschmann 1886, 19. Dular, Tecco Hvala 2007, 295. Pecnik 1892a, 225. Petru 1975, Boršt. – V: ANSL, 249. Premerstein, Rutar 1894, 78. Rutar 1889, 58. Suppan 1858, 34. Sl. 210/1: Gomila pri Borštu; približna pozicija gomile (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 211 Najdišce: – Kraj: Boršt. TTN5: Kostanjevica 10; GKY: 543010 - GKX: 82505 (središce naselja). Tip najdišca: posamicna najdba. Datacija: starejša železna doba. Opis Posavski muzej v Brežicah hrani iz Boršta (sl. 211/1) mocno poškodovano železno tulasto sekiro, ki so jo izkopali v neki gomili. Tocno mesto najdbe ni znano (Stare, Škaler 1958-1959d, 323). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 295. Petru 1975, Boršt. - V: ANSL, 249. Stare, Škaler 1958-1959d 323, t. 9: 8. Sl. 211/1: Boršt; bližnja okolica vasi (vir: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 212 Najdišce: Trebeži. Kraj: Velike Malence. TTN5: Kostanjevica 10; GKY: 543886 - GKX: 82146. Tip najdišca: gomilno grobišce (5 gomil) – uniceno. Datacija: starejša železna doba. Opis Jugozahodno od Velikih Malenc se vlece nad cesto Podbocje–Catež podolgovat greben, na katerem je bila manjša gomilna nekropola. Danes ni ostalo na Trebežih od gomil nobenih sledov. Greben je bil namrec pozidan s pocitniškimi hišami, s tem pa so v celoti spremenili nekdanjo podobo najdišca (sl. 212/1). Položaj nekropole je bil ugotovljen pri terenskem pregledu leta 1992 na podlagi Pecnikovih podatkov (vir 1 - sl. 212/2). Potek raziskav Grobišce - 5 manjših gomil - je leta 1888 odkril Jernej Pecnik in se že julija lotil kopanja. Gomila 1, ki je bila po njegovem opisu najvecja, je vsebovala okoli 10 grobov, od katerih pa so imeli le trije pridatke. V tej gomili je našel tudi naknadno vkopan rimski grob. Gomila 2 je imela 8 grobov in v treh so našli najdbe. Gomili 3 in 4 sta vsebovali po en grob brez pridatkov, medtem ko je grob iz gomile 5 vseboval nekaj najdb (vir 1). Kje se nahaja gradivo, ni znano, najverjetneje je bilo v ljubljanskem muzeju inventarizirano z drugimi najdbami iz Velikih Malenc. Arhivski vir (vir 1) Pecnikovo pismo Dežmanu z dne 19. 7. 1888 s priloženo skico najdišca (Arhiv RS, fond AS 854, Dežman Dragotin, fasc. 3). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 295. Sl. 212/1: Trebeži pri Velikih Malencah; približna pozicija gomilnega grobišca (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Sl. 212/2: Trebeži pri Velikih Malencah; Pecnikova skica gomilnega grobišca iz leta 1888. Kat. št.: 212A Najdišce: Kolarjeva hiša. Kraj: Velike Malence. TTN5: Kostanjevica 10; GKY: 544449 - GKX: 82590. Tip najdišca: gomilno grobišce? Datacija: starejša železna doba. Opis Najdišce leži sredi vasi Velike Malence (sl. 212A/1). Potek raziskav Pri izkopu kleti za novo hišo na parceli 481 k. o. Ca-tež, so našli dve masivni bronasti narebreni zapestnici in še nekaj bronastih predmetov, ki pa so jih zavrgli. Najdbe so verjetno iz manjše gomile (Škaler 1968-1969e, 184 s). Literatura Škaler 1968-1969e, 184 s. Sl. 212A/1: Kolarjeva hiša v Velikih Malencah; pozicija najdišca (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 213 Najdišce: Gradišce. Kraj: Velike Malence. TTN5: Kostanjevica 10; GKY: 545100 - GKX: 83090. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: starejša železna doba, poznoanticna doba. Opis Naselje leži na prostrani terasi na desnem bregu Krke, ki dela prav na tem mestu velik zavoj (sl. 213/1, 213/2). Terasa je skoraj ravna, saj znašajo višinske razlike med najvišjim in najnižjim delom le nekaj metrov. Na Gradišce se najlažje povzpnemo iz jugozahodne smeri, kjer pripelje nanj dobra pot. Naselje je imelo trikotno obliko (sl. 213/3). Ceprav je bilo poseljeno tudi v antiki in je prav v tem obdobju doživelo pomembne pozidave, je na dlani, da ima obod prazgodovinsko osnovo. Na skrajnem vzhodnem delu se je ohranil kot okop, ki pa že po nekaj metrih preide v teraso. Rob terase obroblja tudi severno stran (sl. 213/4) in izgine šele nad hišami vasi Velike Malence. Na tem mestu je bila terasa unicena. Obod postane jasnejši šele južno od naravne zajede, kjer je najprej ohranjen kot rahel okop, nato pa zopet preide v rob terase, ki se vlece po celi jugovzhodni strani naselja. Notranjost Gradišca je skoraj ravna. Teren se namrec zložno dviga od juga proti severu, kjer sta dve rahli vzpetini. Po celem prostoru se danes širijo njive. Naselbinskih struktur na površini ni opaziti. Kje je bil vhod v naselje, brez temeljitejših raziskovanj ni mogoce ugotoviti. V poštev bi prišli predvsem dve mesti in sicer tam, kjer pripeljeta v Gradišce sedanji poti (na vzhodu in jugozahodu). K železnodobnemu naselju sta sodili dve grobišci. Vecje je bilo na vzhodni strani (Gomile pri Velikih Malencah - kat. št. 214), drugo, manjše, pa zahodno od naselja (Trebeži pri Velikih Malencah - kat. št. 212) - (sl. 213/5). Sl. 213/2: Gradišce pri Velikih Malencah; pogled na naselje s severa. Foto: Janez Dular (1992). Sl. 213/4: Gradišce pri Velikih Malencah; severni rob naselja. Foto: Janez Dular (1992). Sl. 213/3: Gradišce pri Velikih Malencah; tloris naselja (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. Potek raziskav Raziskovanja Balduina Sarie, ki je na Gradišcu pri Velikih Malencah izkopaval leta 1929 in 1930, so pokazala, da je bilo naselje obljudeno v železni dobi in pozni antiki (Saria 1929, 11 ss; Saria 1930, 5 ss). Zid, ki so ga ob tej priliki odkrili na vzhodni strani naselja, je bil širok 3 m, zgrajen pa je bil, kot je to za železnodobna naselja obicajno, iz neobdelanih kamnov. Kamni so ležali v rumeni ilovici, ki se je dobro locila od ostalih plasti. Na severni in zahodni strani, ki sta bili že sami po sebi naravno dovolj utrjeni, prazgodovinskih zidov oziroma nasipov niso našli. Po celem naselju, zlasti pa na prostoru tik za obzidjem, je bilo veliko prazgodovinske keramike, ki jo lahko na osnovi opisov Balduina Sarie okvirno datiramo v železno dobo (Saria 1956, 44). Anticna poselitev Gradišca pri Velikih Malencah nas tu seveda ne zanima, omeniti pa velja, da je Saria na osnovi svojih raziskav ugotovil dve fazi: najprej naj bi v 3. stoletju naselje obdali z mocnim do 2,1 m de­belim obzidjem. Druga faza sodi v konec 4. oziroma v zacetek 5. stoletja. V tem casu so obzidje obnovili in ga še dodatno utrdili s pravokotnimi stolpi. Za gradnjo so uporabili star anticni material, med katerim so bili tudi številni napisni kamni. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 295 s, sl. 207. Ciglenecki 1987a, 99 ss. Saria 1929, 11 ss. Saria 1930, 5 ss. Saria 1956, 44. Šašel 1975, Velike Malence. – V: ANSL, 250 s. Kat. št.: 214 Najdišce: Gomile. Kraj: Velike Malence. TTN5: Samobor 1; GKY: 545540 - GKX: 83180. Tip najdišca: gomilno grobišce (10 gomil). Datacija: starejša železna doba. Opis Gomilno grobišce se razprostira na položni terasi na desnem bregu Krke tik nad najbolj vzhodno ležeco skupino hiš vasi Velike Malence (sl. 214/1). Na približno 200 m dolgem in 100 m širokem prostoru je nekoc stalo 10 gomil, med katerimi pa je nekaj že povsem zravnanih (sl. 214/2). Mere: Gomila 1: premer 10 m, višina 1,5 m. Gomila 2: premer 7 m, višina 1 m (sl. 214/3). Gomila 3: premer 8 m, višina 1 m (2/3 odnesena). Gomila 4: premer 30 m x 11 m, višina 1 m (morda so bile na tem mestu celo 3 gomile) - (sl. 214/4). Gomila 5: premer 16 m, višina 2,5 m (na severni strani poškodovana) - (sl. 214/5). Gomila 6: premer 18 m, višina 2,5 m. Gomila 7: premer cca. 20 m x 14 m (odstranjena). Gomila 8: premer cca. 14 m (odstranjena). Gomila 9: premer cca. 18 m (odstranjena). Gomila 10: premer 20 m, višina 4 m (sl. 214/6). O gomilne grobišcu pri Velikih Malencah obstaja vec starih skic. Prvi dve je izdelal Jernej Pecnik, ko je leta 1888 kopal za Deželni muzej (sl. 214/7, 214/8). Nahajajo se v Dežmanovi zapušcini (vir 1). Tretja skica se je ohra­nila v Rutarjevi beležnici (sl. 214/9) in mu je služila kot osnova za nacrt, objavljen v Porocilih centralne komisije (Rutar 1892b, 205, Beil. VI - glej sl. 214/10). Skice se med seboj delno razlikujejo. To velja že za obe Pecnikovi skici, saj ima na prvi narisanih 12 gomil, na drugi pa eno manj. Enajst gomil je oznacil tudi Rutar, vendar pa niso enako razporejene kot na Pecnikovih skicah. Da bi bila situacija lažje razumljiva navajamo spodaj oznake gomil na našem nacrtu ter na prvi Pecnikovi in Rutarjevi skici (sl. 214/11). Ker se v virih in literaturi pojavljajo tudi lastniki parcel, moramo gomile na našem nacrtu soociti tudi s temi podatki. Gomile 1-5 so bile v Lopaticevi hosti, go-mile 6-9 na njivi župana Svobode, medtem ko za gomilo 10 v literaturi oziroma v virih ni podatka o lastniku. Potek raziskav Pecniku so bile gomile pri Velikih Malencah znane že leta 1884, resneje pa se jih je lotil šele štiri leta kasneje (vir 2). Prva izkopavanja nekropole segajo namrec v julij in avgust 1888. To leto je Pecnik nacel gomile 5, 7, 8 in 9, pri cemer so mišljene oznake na našem nacrtu. Žal Sl. 214/2: Gomile pri Velikih Malencah; tloris gomilnega grobišca (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. Sl. 214/3: Gomile pri Velikih Malencah; gomila 2, pogled z jugozahoda. Foto: Janez Dular (1992). Sl. 214/4: Gomile pri Velikih Malencah; gomila 4, pogled z jugozahoda. Foto: Janez Dular (1992). Sl. 214/5: Gomile pri Velikih Malencah; gomila 5, pogled z jugozahoda. Foto: Janez Dular (1992). Sl. 214/6: Gomile pri Velikih Malencah; gomila 10, pogled z zahoda. Foto: Janez Dular (1992). Sl. 214/7: Gomile pri Velikih Malencah; prva Pecnikova skica grobišca iz leta 1888. iz virov ni razvidno, ce jih je prekopal do konca (vir 3; Deschmann 1889 [29]). Najdbe je poslal v Deželni muzej (Deschmann 1888, 97). Kot je moc razbrati iz Rutarjevih clankov (Rutar 1892b, 205; Rutar 1892c, 238), je Pecnik kopal pri Velikih Malencah tudi decembra 1891 in maja 1892. Takrat se je lotil gomile 6 in v njej med drugim našel bogat moški in ženski grob (sl. 214/12). Tudi te najdbe so prišle v Deželni muzej v Ljubljani. Objavila jih je Vida Stare (Stare, V. 1960-1961a, 50 ss). Po letu 1892 Pecnik v Velikih Malencah ni vec ko-pal, pac pa je od tamkajšnjih kmetov obcasno kupoval predmete, ki jih je pošiljal v dunajski Dvorni muzej (vir 4). Te najdbe je objavil Janez Dular (Dular 2003, 233 ss). Leta 1980 so na nekropoli opravili zadnja raz­iskovanja. To leto je namrec Mitja Guštin iz Posavskega muzeja v Brežicah v celoti raziskal gomilo 10, ki pa so jo že pred tem v šestdesetih letih naceli domacini (Guštin 1996, 115 ss). Sl. 214/9: Gomile pri Velikih Malencah; Rutarjeva beležnica z vrisanimi gomilami (Rokopisni oddelek NUK). Sl. 214/8: Gomile pri Velikih Malencah; druga Pecnikova skica grobišca iz leta 1888. Sl. 214/10: Gomile pri Velikih Malencah; Rutarjev nacrt grobišca (po Rutar 1892b). nacrt (sl. 214/2) Pecnik (sl. 214/7) Rutar (sl. 214/10) gomila 1 gomila 12 gomila 1 gomila 2 gomila 11 gomila 2 gomila 3 gomila 7 gomila 3 gomila 4 gomile 8-10 gomili 4-5 gomila 5 gomila 1 gomila 6 gomila 5 gomila 6 gomila 7 gomila 4 gomila 7 gomila 8 gomila 3 gomila 8 gomila 9 gomila 2 gomila 9 gomila 10 gomila 6 gomila 10 Sl. 214/11: Gomile pri Velikih Malencah; korelacija oštevil-cenja gomil. Arhivski viri (vir 1) Pecnikovi skici gomilnega grobišca pri Velikih Malencah iz leta 1888. (Arhiv RS, fond AS 854, Dežman Dragotin, fasc. 20, Arheologija). (vir 2) Pecnikovo pismo Dežmanu z dne 17. 12. 1884 (Arhiv RS, fond AS 854, Dežman Dragotin, fasc. 3). (vir 3) Pismi Pecnika Dežmanu z dne 26. 7. 1888 in 5. 8. 1888 (Arhiv RS, fond AS 854, Dežman Dragotin, fasc. 3). (vir 4) Pecnikova pisma Szombathyju z dne 30. 9. 1893, 11. 6. 1894 in 18. 5. 1898 (Fundaktenarchiv NHMW). Literatura Deschmann 1888, 97. Deschmann 1889 [29]. Dular 2003, 233 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 295 s, sl. 206. Guštin 1996, 115 ss. Stare, V. 1960-1961a, 50 ss. Rutar 1892b, 205. Rutar 1892c, 238. Sl. 214/12: Gomile pri Velikih Malencah; Pecnikova risba moškega in ženskega groba iz gomile 6 (arhiv AO NMS). Kat. št.: 215 Najdišce: – Kraj: Brežice. TTN5: Samobor 1; GKY: 546283; GKX: 84896. Tip najdišca: depo. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Leta 1896 je graški Joanneum kupil štiri bronaste srpe, ki so bili najdeni blizu Brežic. Tocno mesto najdbe ni znano (sl. 215/1) - (Cerce, Šinkovec 1995, 134 ss). Literatura Cerce, Šinkovec 1995, 134 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 296. Petru 1975, Brežice. - V: ANSL, 249. Sl. 215/1: Brežice; bližnja okolica mesta (vir: atlas okolja © ARSO). M. 1:10000. Kat. št.: 215A Najdišce: Cesta prvih borcev Kraj: Brežice. TTN5: Samobor 1; GKY: 546281; GKX: 84865. Tip najdišca: neutrjeno naselje. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Naselje se je širilo na obmocju mesta. To lahko skle­pamo po najdbah ki so prišle na dan na skrajnem sever-nem in južnem koncu Ceste prvih borcev (sl. 215A/1). Potek raziskav Na ostaline iz pozne bronaste dobe so naleteli ob preurejanju komunalne infrastrukture. Raziskave je vodil Slobodan Olic. Najprej so leta 2006 na severnem koncu ceste ob stavbi Okrajnega sodišca odkrili teme­lje nekdanjega mestnega stolpa nekoliko južneje pa še luknje za stojke, ki kažejo, da je tu stal poznobronasto­dobni objekt, zgrajen v stojkasti tehniki (Bavec, Olic 2007a, 25 s). Raziskave so nadaljevali leta 2007 in sicer na skrajnem južnem koncu ceste pred brežiškim gradom. Izkopavanja so odkrila vecjo jamo, luknje za stojke in ostanke loncenine iz pozne bronaste dobe (Olic, Bavec 2008, 27). Literatura Bavec, Olic 2007a, 25 s. Olic, Bavec 2008, 27. Sl. 215A/1: Cesta prvih borcev v Brežicah; poziciji, kjer so bile najdene naselbinske ostaline (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 216 Najdišce: Sejmišce. Kraj: Brežice. TTN5: Samobor 1; GKY: 546502 - GKX: 84062. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: mlajša železna doba. Opis Grobišce se je širilo na savski terasi na skrajnem južnem robu Brežic. Danes stoji na obmocju nekdanjega sejmišca veterinarska bolnica s parkirišcem (sl. 216/1). Potek raziskav Prve najdbe s tega obmocja segajo v leto 1948, ko so pri izkopu temeljev za veterinarsko ambulanto naleteli na plane grobove. Inventar enega je prišel v Posavski muzej (Bregant 1954, 378 ss). Drugi grob je bil odkrit šest let kasneje ob kopanju jarka za vodovodno napeljavo na severnem robu sejmišca (Šribar 1965b, 196; Guštin 1977, 82). Vecja izkopavanje je leta 1981 in 1982 na Sejmišcu izvedel Mitja Guštin. Odkril je cez šestdeset grobov, med njimi nekaj zelo bogatih (Guštin 1982a, 159; Guštin 1990b, 77; Guštin 1984, 114 ss). Grobovi so ob zemeljskih delih prihajali na dan tudi kasneje. Leta 1997 so pri širjenju parkirišca na zahodni strani veterinarske postaje izkopali 10 grobov (Jovanovic 2000, 297 ss; Jovanovic 2001, 13). Izkopavanja so se nadaljevala v letih 2010 in 2011 zaradi gradnje Doma upokojencev severno od Prešer­nove ceste (sl. 216/2). Opravilo jih je podjetje Arhos pod vodstvom Alenke Jovanovic. Odkrili so nadaljnjih 33 žganih grobov in nekaj jam, za katere pa ni jasno, cemu so služile (Jovanovic 2012, 29). Sledilo je izkopavanje Centra za preventivno arheologijo ZVKDS pod vodstvom Matije Crešnarja in Mije Cerne leta 2014-2015. Zajelo je obmocje bodoce ceste k hidroelektrarni Brežice. Odkrili so 37 žganih grobov, en je vseboval ostanke bojnega voza (Cerne, Crešnar 2015, 9). Zadnji zašcitni poseg je bil opravljen leta 2017 za­radi gradnje parkirišca na zahodni strani Doma starejših obcanov. Opravilo ga je podjetje Arhos pod vodstvom Alenke Jovanovic, Slobodana Olica in Ahaca Šinkovca. Na dan je prišlo nadaljnjih 18 grobov, med njimi zopet grob bojevnika z deli bojnega voza in bogato okrašenim bronastim posodjem. Sl. 216/1: Sejmišce v Brežicah; pozicije izkopnih površin (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Literatura Bregant 1954, 378 ss . Cerne, Crešnar 2015, 9. Dular, Tecco Hvala 2007, 296. Guštin 1977, 82, t. 7. Guštin 1982a, 159. Guštin 1984, 114 ss. Guštin 1990b, 77. Jovanovic 2000, 297 ss. Jovanovic 2001, 13. Jovanovic 2012, 29. Šribar 1965b, 196. Sl. 216/2: Sejmišce v Brežicah; tloris izkopnih površin in grobišca do leta 2012. (po Jovanovic, neobjavljeno). M. = 1:1000. Kat. št.: 217 Najdišce: Cateški gric. Kraj: Catež. TTN5: Samobor 1; GKY: 546572 - GKX: 83367. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: bakrena doba, mlajša bronasta doba?, mlajša železna doba. Opis Naselje leži na manjšem kopastem gricu tik nad reko Krko, ki se slabih 400 m vzhodneje izliva v Savo (sl. 217/1). Gric ima na severni strani zelo strmo pobocje, dostop z vzhoda in zahoda pa je lažji, saj znašajo višinske razlike do okoliškega prostora komaj 20 m. Na južni strani omejuje vzpetino manjše sedlo, preko katerega je speljana avtocesta (sl. 217/3). Naselje na Cateškem gricu ima obliko manjšega platoja, ki meri v dolžino približno 100 m in v širino 70 m. Na vrhu je vec kamnitih grobelj, ki dajejo videz, da se pod njimi skrivajo arhitekturne ostaline (sl. 217/2). Pri obhodu terena smo namrec na nekaj mestih na površini ugotovili posamezne odseke z malto vezanih zidov, ki pa se jih zgolj z opazovanjem ne da povezati v zakljuceno celoto. Na vzhodni in južni strani se je pod utrdbo vlekla manjša terasa, ki pa je bila ob gradnji pod-pornega zidu za avtocestni usek odstranjena. Zahodni del Cateškega grica se zakljucuje v skoraj ravnem platoju z zelo jasnimi robovi. Potek raziskav Naselje na Cateškem gricu omenja Jernej Pecnik (Pecnik 1904, 193), ceprav se lahko podatek nanašatudi na bližnjo Šentviško goro (kat. št. 220). Podrob­neje je Cateški gric opisal Slavko Ciglenecki. Izpostavil je njegovo strateško lego, saj je bilo mogoce iz naselja kontrolirati recni promet pri izlivu Krke v Savo, hkrati pa je nadzorovalo tudi pomembno rimsko cesto, ki je tekla tik ob njegovem južnem vznožju (Ciglenecki 1983, 435 s). Prva izkopavanja na Cateškem gricu so bila oprav­ljena v letih 2000, 2002 in 2003 zaradi širitve useka za novo avtocesto (Bavec 2006b, 20 s). Vodili so jih Alenka Jovanovic, Mitja Guštin in Slobodan Olic. Ker so zajela le južno in vzhodno pobocje, funkcija kamnitih grobelj na vrhu grica ni bila pojasnjena. Pac pa so odkrili ru­ševine obzidja, ki ga številne keramicne najdbe postav­ljajo v poznolatenski cas. Vmes je bilo v sekundarnih legah najdeno nekaj crepinj, ki kažejo na obljudenost Cateškega grica že v eneolitskem casu in morda tudi v mlajši bronasti dobi (Guštin, Olic 2003, 110 ss; Mileusnic, Jovanovic 2018, 33 ss). Literatura Bavec 2006b, 20 s. Ciglenecki 1983, 435 s. Dular, Tecco Hvala 2007, 297. Guštin, Olic 2003, 110 ss. Mileusnic, Jovanovic 2018, 33 ss. Pecnik 1904, 193. Sl. 217/3: Cateški gric pri Catežu; pogled na naselje z jugozahoda (po Mileusnic, Jovanovic 2018). Kat. št.: 218 Najdišce: Sv. Jurij. Kraj: Catež. TTN5: Samobor 1; GKY: 546926 - GKX: 83333. Tip najdišca: neutrjeno naselje. Datacija: prazgodovina. Opis Naselje je ležalo na apnencasti terasi nad sotocjem Save in Krke severno od župnijske cerkve Sv. Jurija v Catežu (sl. 218/1). Potek raziskav Ostanki naselja so bili odkriti pri gradnji avtoceste (Bavec 2006c, 21). Pri izkopavanjih - leta 2003 jih je vodila Aleksandra Bugar - so odkrili skromne ostanke prazgodovinske plasti z nekaj luknjami za stojke, ki ka­žejo, da je na tem mestu stal objekt pravokotne oblike, zgrajen v stojkasti tehniki. Skromne najdbe loncenine in hišnega ometa ne omogocajo preciznejše datacije (Bugar 2018, 35 ss). Literatura Bavec 2006c, 21. Bugar 2003, 114 s. Bugar 2018, 35 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 297. Sl. 218/1: Sv. Jurij pri Catežu; pozicija naselja (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 219 Najdišce: Sredno polje. Kraj: Catež. TTN5: Samobor 2; GKY: 547703 - GKX: 82970. Tip najdišca: neutrjeno naselje. Datacija: bakrena doba, pozna bronasta doba? Opis Naselje je ležalo v ravnini pod vasjo Catež sredi njiv ob reguliranem potoku (sl. 219/1). Potek raziskav Izkopavanje leta 2002, ki je bilo opravljeno zaradi gradnje avtoceste, je vodil Mitja Guštin. Odkrito je bilo neolitsko naselje z zemljankami, razen tega pa še nad­zemna hiša iz bakrene in bronaste dobe (Guštin 2003, 247 s). Kaj vec pred koncno objavo terenskih izvidov ni mogoce reci. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 297. Guštin 2003, 247 s. Sl. 219/1: Sredno polje pri Catežu; pozicija naselja (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 220 Najdišce: Šentviška gora. Kraj: Catež. TTN5: Samobor 1; GKY: 546761 - GKX: 82477. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: pozna bronasta doba, mlajša železna doba. Opis Šentviška gora se nad Catežem dviga iz savske ravnice. Njena pobocja so na severni strani mestoma prepadna, dostopi z juga, vzhoda in zahoda pa so zlož­nejši, a še vedno dokaj strmi (sl. 220/1). Naselje na Šentviški gori ima razpotegnjeno obli­ko, saj meri v dolžino 260 m, široko pa je komaj 80 m (sl. 220/2). Na severu je bilo zaradi strmega pobocja že po naravi dobro zavarovano, zato so morali obrambni sistem zgraditi le na ostalih treh straneh. Sledimo mu lahko po robu lepo oblikovane terase, ki preide na dveh krajših odsekih v rahlo dvignjen okop. Ježa pod teraso je strma in se spušca na skrajnem vzhodnem koncu naselja do 15 m dalec (sl. 220/3). Pred njo je plitev jarek. Nekako v sredini je bilo naselje pregrajeno na dva dela s precnim okopom. Kje je bil vhod v naselje ni jasno, ceprav pripeljeta na vrh dve poti. Koliko sta stari, bi pokazalo izkopavanje. Notranjost naselja se postopoma spušca od zahoda proti vzhodu. Na površini ni vidnih arhitekturnih ostalin. Izjema je manjša kamnita groblja tik ob severnem robu in slabih 40 m vzhodno od cerkve sv. Vida, pod katero se skrivajo temelji kvadratne stavbe s stranicami dol­gimi približno 5 m. Slavko Ciglenecki domneva, da so ruševine ostanek poznoanticnega stolpa, ki je nadziral pomemben prehod na obmocju »brežiških vrat« (Cigle­necki 1981a, 224; Ciglenecki 1983 436). Potek raziskav Po samovoljnem posegu pri razširjanju dovozne poti na jugovzhodnem koncu oboda, ki je poškodoval arheološke strukture, so bila v jeseni 1997 opravljena zašcitna izkopavanja, ki jih je vodila Alenka Jovanovic iz Posavskega muzeja v Brežicah. Ocišcen in dokumen­tiran je bil profil useka in izkopani dve dodatni sondi. Po podatkih, ki mi jih je ljubeznivo posredovala vodja izkopavanj, so bili odkriti dobro ohranjeni depoziti in obilica najdb, ki dokazujejo obljudenost naselja na Šentviški gori v casu pozne bronaste dobe in poznem latenskem obdobju. Literatura Ciglenecki 1981a, 224. Ciglenecki 1983, 436. Dular, Tecco Hvala 2007, 297, sl. 208. Sl. 220/2: Šentviška gora nad Catežem; tloris naselja (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. Sl. 220/3: Šentviška gora nad Catežem; obod na vzhodni strani naselja. Foto: Janez Dular (1992). Kat. št.: 221 Najdišce: Col. Kraj: Podgraceno. TTN5: Samobor 13; GKY: 549805 - GKX: 81711. Tip najdišca: neutrjeno naselje. Datacija: mlajša kamena doba, pozna bronasta doba. Opis Naselje je ležalo na pluvialnem vršaju potoka Veliki Drenovec ki se razteza nad poplavno ravnico reke Save (sl. 221/1). Potek raziskav Najdišce je bilo odkrito in raziskano v letih 2001 in 2002 ob gradnji avtoceste. Izkopavanje je vodila Milena Horvat. Odkrit je bil del naselja iz mlajše kamene dobe, na skrajnem severnem robu izkopa pa še ostanki dveh stavb iz pozne bronaste dobe. V eni od stavb je bilo ognjišce (Horvat 2003, 108 s). Literatura Horvat 2003, 108 s. Dular, Tecco Hvala 2007, 297. Sl. 221/1: Col pri Podgracenem; pozicija naselja (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 221A Najdišce: Savnikova gramoznica. Kraj: Sela pri Dobovi. TTN5: Samobor 3; GKY: 549763 - GKX: 84463. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Najdišce leži južno od železniške proge ob regu­lirani strugi potoka Reketina. Na tem obmocju sta bili po drugi svetovni vojni plitvi gramoznici, ki pa so jih pri regulaciji potoka ocitno zasuli in obnovili v njive (sl. 221A/1). Potek raziskav Poleti 1953 je France Stare na tem obmocju v sklopu topografskih raziskav na robu gramoznic izkopal vec poskusnih jarkov in poleg staroslovanskih skeletnih grobov našel tudi tri žarne grobove iz pozne bronaste dobe. Na grobove so zadevali tudi domacini, ko so kopali pesek (Stare 1954b, 124). Literatura Stare 1954b, 124. Petru 1975, Sela pri Dobovi. - ANSL, 252. Sl. 221A/1: Savnikova gramoznica pri Selih pri Dobovi; pozicija grobišca (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 221B Najdišce: Humekova hiša. Kraj: Dobova. TTN5: Samobor 3; GKY: 551383 - GKX: 83659. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Najdišce leži sredi naselja Dobova ob Ulici bratov Gerjovicev 32 (sl. 221B/1). Potek raziskav Na grobove so naleteli pri izkopu temeljev za stano­vanjsko hišo Antona Humeka spomladi 1981. Zašcitni poseg, ki ga je izvedel Posavski muzej pod vodstvom Mitje Guština avgusta istega leta, je odkril vec kot tri­deset grobov iz razlicnih obdobij. Med njimi sta bila tudi dva žarna iz pozne bronaste dobe (Guštin 1982b, 191). Literatura Guštin 1982b, 191. Sl. 221B/1: Humekova hiša v Dobovi; pozicija grobišca (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 221C Najdišce: Osnovna šola. Kraj: Dobova. TTN5: Samobor 3; GKY: 551628 - GKX: 84283. Tip najdišca: plano naselje. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Najdišce leži na severnem koncu Dobove ob tam-kajšnji osnovni šoli - Kaptolska cesta 25 (sl. 221C/1). Potek raziskav V letih 2012 in 2013 so pri gradnji športnih objek­tov južno od šole naleteli na ostanke naselja iz pozne bronaste dobe. Izkopavanja je izvajalo podjetje Arhej pod vodstvom Petre Vojakovic. Raziskano je bilo približ-no 1 ha veliko obmocje, na katerem so ugotovili tlorise preprostih hiš, ki so bile zgrajene v stojkasti tehniki. Ob objektih so bila kurišca in shrambne jame (sl. 221C/2)- (Plestenjak 2016, 46 s). Literatura Plestenjak 2016, 46 s. Sl. 121C/1: Osnovna šola v Dobovi; pozicija naselja (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Sl. 121C/2: Osnovna šola v Dobovi; tloris naselja (po Plestenjak 2016). M. = 1:1000. Kat. št.: 222 Najdišce: Veliki prudi. Kraj: Dobova. TTN5: Samobor 4; GKY: 552921 - GKX: 83803. Tip najdišca: posamicna najdba. Datacija: mlajša železna doba. Opis Najdišce leži v ravnici na obmocju opušcenih gramoznic jugovzhodno od vasi Veliki Obrež oziroma vzhodno od Dobove (sl. 222/1). Potek raziskav V gramozu, izkopanem v eni od gramoznic na ledini Veliki prudi, je bila najdena železna sulicna ost iz mlajše železne dobe (Škaler 1968-1969a, 154). Najverjet­neje gre za isto lokacijo, kjer je bil najden tudi železen dvorezen mec (Škaler 1968-1969d, 185). Našli so ga na parceli 804 k. o. Veliki Obrež, ki leži znotraj velike, danes opušcene gramoznice - (glej kat. št. 225). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 297. Škaler 1968-1969a, 154. Škaler 1968-1969d, 185. Sl. 222/1: Obmocje opušcenih gramoznic pri Dobovi in Velikem Obrežu (vir: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 223 Najdišce: Kosovka. Kraj: Dobova. TTN5: Samobor 4; GKY: 551917 - GKX: 84146. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: mlajša železna doba. Opis Grobišce se je širilo na severnem robu Dobove ob današnji ulici Jožeta Šavrica (sl. 223/1). Potek raziskav Na prve najdbe so naleteli v šestdesetih letih dvajsetega stoletja pri kopanju gramoza na dvorišcu ob hiši Jožeta Bosine (Škaler 1962-1964, 141; Škaler 1966 120 s). Vecji izkopavanji je na tem obmocju (bližnjih njivah) oktobra 1979 in aprila 1980 izvedel Posavski muzej Brežice pod vodstvom Mitje Guština (sl. 223/2). Najdbe hrani brežiški muzej (Guštin 1981b, 222; Guštin 1990a, 17). Gradivo je bilo le delno objavljeno (Guštin 1977, 82, t. 4-5; Guštin 1981c, 223 ss). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 297. Guštin 1977, 82, t. 4-5. Guštin 1981b, 222. Guštin 1981c, 223 ss. Guštin 1990a, 17. Jovanovic 2007, 15, sl. 5. Petru 1975, Dobova. - ANSL, 251. Škaler 1962-1964, 141. Škaler 1966 120 s. Sl. 223/1: Kosovka v Dobovi; pozicija grobišca (osnova: atlas okolja © ARSO). Kat. št.: 224 Najdišce: Gomilice. Kraj: Dobova. TTN5: Samobor 4; GKY: 552303 - GKX: 84068. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Najdišce je ležalo v ravnini vzhodno od Dobove na obmocju opušcene gramoznice (sl. 224/1). Potek raziskav Na prve grobove so naleteli že pred drugo svetovno vojno, ko so kopali gramoz. S širjenjem gramoznice so prihajale na dan nove najdbe tudi po vojni, kar je privedlo do zašcitnih izkopavanj, ki jih je najprej pod okriljem Arheološkega seminarja ljubljanske univerze, nato pa Arheološke sekcije Slovenske akademije zna­nosti in umetnosti in Posavskega muzeja vodil France Stare. O raziskavah sta že na zacetku izšli njegovi izcrpni porocili (Stare 1951, 61 ss; Stare 1953b, 109 ss), kasneje pa le še kratke notice, iz katerih lahko razberemo, da so med letoma 1950 in 1965 na obmocju gramoznice izkopali cez 400 žarnih grobov (Stare 1958-1959c, 279, 289, 319; Stare 1960-1961, 191, 225; Škaler 1962-1964, 190; Škaler 1965a, 193). Vecina terenske dokumentacije je izgubljena, katalog najdb po grobovih je po Staretovi smrti izdal pod njegovim imenom Mitja Guštin (Stare 1975). Podatek, da sta bili pri Dobovi raziskani tudi dve halštatski gomili (Guštin 1981d, 3), je napacen in se nanaša na najdišce Vidmarjev gozd pri Dobovem (kat. št. 367). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 297. Guštin 1981d, 3. Petru 1975, Dobova. - ANSL, 251. Stare 1951, 61 ss. Stare 1953b, 109 ss. Stare 1958-1959c, 279, 289, 319 Stare 1960-1961, 191, 225. Stare 1975. Škaler 1962-1964, 138, 190. Škaler 1965a, 193. Kat. št.: 225 Najdišce: Parcela 804. Kraj: Dobova. TTN5: Samobor 4; GKY: 552921 - GKX: 83803. Tip najdišca: posamicna najdba. Datacija: mlajša železna doba. Opis Pri kopanju peska so na parceli 804 k. o. Veliki Obrež našli železen latenski mec (Škaler 1968-1969d, 185). Gramoznica, ki je danes opušcena (sl. 225/1), leži na obmocju ledine Veliki prudi, zato je zelo verjetno, da je bila tu najdena tudi latenska sulicna ost (glej najdišce Veliki prudi - kat. št. 222). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 298. Škaler 1968-1969d, 185. Kat. št.: 226 Najdišce: Sava. Kraj: Jesenice. TTN5: Samobor 14; GKY: 554103 - GKX: 79897. Tip najdišca: posamicna najdba. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Poleti 1994 so v strugi Save našli bronasto tulasto sekiro, ki jo hrani Posavski muzej v Brežicah (Šinkovec 1995, 124). Tocna lokacija ni znana (sl. 226/1). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 298. Šinkovec 1995, 124, t. 143 B: 4. Sl. 226/1: Sava pri Jesenicah (vir: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 227 Najdišce: Mejni prehod 1. Kraj: Obrežje. TTN5: Samobor 25; GKY: 554170 - GKX: 78191. Tip najdišca: neutrjeno naselje. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Naselje se je širilo na jugozahodnem in severovzhod­nem obmocju mejnega prehoda (sl. 227/1). Potek raziskav Najdišce je bilo raziskano ob gradnji avtoceste in mednarodnega mejnega prehoda med letoma 2001 in 2003. Odkrite so bile številne luknje za stojke in 27 odpadnih jam (Mason 2003b, 203). Podrobnejši podatki o najdišcu še niso na voljo. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 298. Mason 2003b, 203. Sl. 227/1: Mejni prehod pri Obrežju, obmocje naselja in grobišca (vir: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 228 Najdišce: Mejni prehod 2. Kraj: Obrežje. TTN5: Samobor 25; GKY: 554002 - GKX: 78397. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Grobišce se je širilo na severozahodnem obmocju mejnega prehoda (sl. 227/1). Potek raziskav Odkrito je bilo pri gradnji avtoceste in medna­rodnega mejnega prehoda med letoma 2001 in 2003. Odkritih je bilo 358 žarnih in 6 skeletnih grobov (Mason 2003b, 202). Podrobnejši podatki o najdišcu še niso na voljo. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 298. Mason 2003b, 202. Sl. 228/1: Mejni prehod 2 pri Obrežju; pozicije raziskanih površin (po Mason 2003b). Kat. št.: 229 Najdišce: Draga-Goricko. Kraj: Obrežje. TTN5: Samobor 25; GKY: 554159 - GKX; 78789. Tip najdišca: neutrjeno naselje. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Najdišce leži na pleistocenski savski terasi na se­verni strani potoka Struga (sl. 229/1). Potek raziskav Ostanki naselja so bili odkriti ob terenskem pre­gledu in izkopavanju leta 2003 (Djuric 2003c, 204). Podrobnejši podatki o najdišcu še niso na voljo. Literatura Djuric 2003d, 204. Dular, Tecco Hvala 2007, 298. Sl. 229/1: Draga-Goricko pri Obrežju; pozicija naselja (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 230. Najdišce: – Kraj: Bregansko selo. TTN5: Samobor 24; GKY: 552783 - GKX: 77666. Tip najdišca: posamicna najdba. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Pri gradnji strojne tovarne so na bregu potoka (sl. 230/1) našli bronasto tulasto sekiro, ki je prispela v Posavski muzej Brežice (Stare, Škaler 1958-1959a, 317; Šinkovec 1995, 66 s, t. 6: 3). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 298. Petru 1975, Bregansko selo. - V: ANSL, 259. Stare, Škaler 1958-1959a, 317. Šinkovec 1995, 66 s, t. 6: 3. Sl. 230/1: Bregansko selo; približna pozicija najdbe (vir: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 231 Najdišce: Križ. Kraj: Zagorica pri Catežu. TTN5: Višnja Gora 39; GKY: 497190 - GKX: 90408. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Na širokem gozdnatem grebenu jugozahodno od Zagorice je 16 m široka in 1,5 m visoka gomila (sl. 321/1, 321/2). Na južni strani ima sledove kopanja. Potek raziskav Gomila je bila dokumentirana ob terenskem pre­gledu leta 1989. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 298. Sl. 231/2: Križ nad Zagorico pri Catežu; pogled na gomilo s severovzhoda. Foto: Janez Dular (1989). Kat. št.: 232 Najdišce: – Kraj: Zagorica pri Catežu. TTN5: Višnja Gora 39; GKY: 497493 - GKX: 90775 (središce naselja). Tip najdišca: grobišce. Datacija: starejša železna doba. Opis Januarja 1911 je vojvodinja Mecklenburška v Zago­rici pri Catežu izkopala deset grobov na ocitno planem grobišcu (Mahr 1934, 127). S povpraševanjem v vasi nam ob terenskem pregledu leta 1989 najdišca ni uspelo ožje locirati (sl. 232/1). Gradivo je z izjemo železne sekire iz groba 8, ki jo hrani Narodni muzej Slovenije (Ložar 1934, 31), v Združenih državah Amerike - Peabody museum, Cambridge. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 298. Mahr (ur.) 1934 127. Knez 1975, Zagorica pri Catežu. - V: ANSL, 234. Ložar 1934, 31. Sl. 232/1: Zagorica pri Catežu; bližnja okolica vasi (vir: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 233 Najdišce: Martinov britof. Kraj: Zagorica pri Catežu. TTN5: Višnja Gora 39; GKY: 497560 - GKX: 90945. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Na grebenu severno od Zagorice pri Catežu je v gozdu 14 m široka in približno 1 m visoka gomila (sl. 233/1; 233/2). Potek raziskav Gomilo sta avgusta 1902 ob krajši navzocnosti Josefa Szombathyja ter na stroške Prazgodovinske komisije raziskala Karl Toldt in Jernej Pecnik (vir 1; Pecnik 1904, 30; Mader 2018, 431 s). Našla sta 19 skupkov, ki pa jih ne smemo interpretirati kot grobne celote. Najdbe so prispele v Naravoslovni muzej na Dunaju, kjer so jih napacno in-ventarizirali pod kraj Zagorica pri Velikih Lašcah. Objavil jih je Janez Dular (Dular 2003, 204 ss, t. 37-40). Arhivski vir (vir 1) Szombathy, Tagebuch, Büchel 35, str. 23 s (Fund­aktenarchiv NHMW). Literatura Dular 2003, 204 ss, t. 37-40. Dular, Tecco Hvala 2007, 298. Knez 1975, Zagorica pri Catežu. – V: ANSL, 234. Mader 2018, 431 s. Pecnik 1904, 30. Sl. 233/2: Martinov britof nad Zagorico pri Catežu; pogled na gomilo z jugovzhoda. Foto: Janez Dular (1989). Kat. št.: 234 Opis Najdišce: Gabrje. Severno od Sejenic je na gozdnatem grebenu 10 m Kraj: Sejenice. široka in 1 m visoka gomila (sl. 234/1). Cez njo gre TTN5: Višnja Gora 30; GKY: 499152 - GKX: 91485. manjši graben. Tip najdišca: gomilno grobišce? (1 gomila). Datacija: neopredeljeno. Potek raziskav Gomila je bila odkrita ob terenskem pregledu leta 1989. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 298. Kat. št.: 235 Najdišce: Grac. Kraj: Tlaka. TTN5: Višnja Gora 30; GKY: 499470 - GKX: 92490. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Naselje leži na najvišjem delu ploskega hrbta, ki se od vasi Tlake vlece proti jugu. Pod njegovim vznožjem tece na zahodu recica Mirna, z vzhodne strani pa ga obliva potok Gabrovšcica (sl. 235/1, 235/3). Pobocja hriba so z zahoda, juga in vzhoda precej strma, dostop s severa pa je lahek. Od nekdanjega oboda naselja so se ohranili bor­ni sledovi. Teren je bil namrec v preteklosti dodobra preoblikovan, saj se po celotnem grebenu razprostirajo njive in travniki. Naselje lahko omejimo le na zahodni strani. Tu se je namrec ohranila razmeroma mocna ježa, za katero se vlece prostrana terasa (sl. 235/3). Ceprav je dobil rob ježe sedanjo obliko z oranjem, je vendarle jasno, da je moral prav tod potekati tudi zahodni rob naselja. Ježa namrec ne obroblja le tamkajšnje njive, Sl. 235/2: Grac pri Tlaki; tloris naselja (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. ampak se nadaljuje še naprej proti jugu v gozd, kjer pa zanesljivo ni bilo ornih površin. Na ostalem obmocju Graca obod ni vec ohranjen. Notranjost naselja je bila prostrana, vendar so jo na severni strani precej preobli­kovali z oranjem. Vzhodni, višji vrh Graca je skalnat, vmes je tudi nekaj ravnih, terasam podobnih prostorov. Vec jih je na vzhodni strani vzpetine in so bili vsekakor primerni za poselitev. V tamkajšnjih krtinah smo našli precej drobcev keramike in glinastega ometa. Potek raziskav Naselje je bilo odkrito pri topografskem pregledu leta 1994. Dve leti kasneje (1996) je ekipa Inštituta za arheologijo v okviru projekta Utrjena prazgodovinska naselja na Dolenjskem na Gracu izkopala tri manjše sonde in na podlagi skromnih fragmentov keramike ugotovila, da je bil vrh obljuden v pozni bronasti dobi. Ostanki fortifikacij niso bili odkriti (Dular, Pavlin, Tecco Hvala 2003, 167 ss). Literatura Dular, Pavlin, Tecco Hvala 2003, 167 ss, t. 2: 5-15. Dular, Tecco Hvala 2007, 298, sl. 209. Sl. 235/3: Grac pri Tlaki; pogled na naselje z juga. Foto: Janez Dular (1996). Kat. št.: 236 Najdišce: Grmada. Kraj: Tihaboj. TTN5: Mokronog 21; GKY: 501467 GKX: 93384. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Južno od Tihaboja je na gozdnatem grebenu 10 m široka in 1,5 m visoka gomila (sl. 236/1). V sredini ima velik vkop. Potek raziskav Gomilo omenja Davorin Vuga (Vuga 1982d, 180). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 298. Vuga 1982d, 180. Kat. št.: 237 Najdišce: Drnovec. Kraj: Ravne. TTN5: Mokronog 21; GKY: 501329 - GKX: 91856. Tip najdišca: gomilno grobišce (7 gomil). Datacija: starejša železna doba. Opis Na Drnovcu, gozdnatem grebenu, ki se dviga seve­rovzhodno od Raven, je sedem gomil (sl. 237/1). Šest jih leži v skupini, ena pa nekoliko vstran (sl. 237/2). Mere: Gomila 1: premer 12 m, višina 1,5 m. Gomila 2: premer 10 m, višina 1 m. Gomila 3: premer 6 m, višina 0,5 m. Gomila 4: premer 8 m, višina 1 m. Gomila 5: premer 8 m, višina 0,7 m. Gomila 6: premer 6 m, višina 0,5m. Gomila 7: premer 7 m, višina 0,5 m. Potek raziskav Grobišce je bilo odkrito pri terenskem pregledu 1994. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 299, sl. 210. Sl. 237/1: Drnovec pri Ravnah; pozicija grobišca (osnova: atlas okolja © ARSO). M. 1:5000. Sl. 237/2: Drnovec pri Ravnah; tloris gomilnega grobišca (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. Kat. št.: 238 Najdišce: Britof. Kraj: Korenitka. TTN5: Višnja Gora 49; GKY: 496247 GKX: 86725. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Na jugovzhodnem pobocju Vodnega vrha je tik ob križišcu gozdnih poti velika gomila. Premer 16 m, višina 2,5 m (sl. 238/1). Deloma jo je poškodoval kolovoz, ki tece ob njeni južni strani. Potek raziskav Gomilo omenja že Ivan Šašelj, kot kaže pa še ni bila kopana (Šašelj 1933, 3). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 299. Knez 1975, Korenitka. – V: ANSL, 234. Šašelj 1933, 3. Kat. št.: 239 Najdišce: Šemrga. Kraj: Iglenik pri Veliki Loki. TTN5: Višnja Gora 40; GKY: 499465 GKX: 88230. Tip najdišca: gomilno grobišce? (1 gomila). Datacija: neopredeljeno. Opis V sadovnjaku v zaselku Šemrga je gomili podobna tvorba. Premer 12 m, višina 2,5 m (sl. 239/1). Ker je go-mila del razpotegnjenega grebena, ki se nadaljuje proti jugu, je njena pristnost dvomljiva. Potek raziskav Gomila je bila dokumentirana ob terenskem pre­gledu leta 1989. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 299. Kat. št.: 240 Najdišce: Polšnik. Kraj: Križ. TTN5: Mokronog 31; GKY: 501544 - GKX: 89630. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Jugovzhodno od zaselka Sejnice je na temenu ploskega grebena 14 m široka in 1,5 m visoka gomila (sl. 240/1). Na severni in južni strani ima sledi kopanja. Potek raziskav Gomila je bila dokumentirana ob terenskem pre­gledu leta 1989. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 299. Kat. št.: 241 Najdišce: Hom. Kraj: Sajenice. TTN5: Mokronog 22; GKY: 502986 GKX: 91130. Tip najdišca: gomilno grobišce (2 gomili). Datacija: starejša železna doba. Opis Gomilno grobišce leži ob poti, ki vodi na Migolsko goro (sl. 241/1). Obsegalo je tri gomile, od katerih pa sta ohranjeni le še dve. Mere: Gomila 1: premer 4 m, višina 1 m (po izkopavanju je bila zravnana). Gomila 2: premer 15 m, višina 2 m (gomila ima velik vkop). Gomila 3: premer 10 m, višina 1 m. Potek raziskav Grobišce je odkril Jernej Pecnik (vir 1), ki pa ga je v svojem kasnejšem popisu prazgodovinskih najdišc na Kranjskem zmotno zabeležil kot dve najdišci: prvic pod krajem Sajenice pri Tihaboju in drugic kot Migolska Gora v mirenski župniji (Pecnik 1904, 30 in 43). Dve od gomil je tudi prekopal. Najprej se je decem-bra 1901 lotil gomile 1 in zadel na žgan grob s fibulo. Januarja 1902 jo je v dveh dneh odprl v celoti in našel v njej še tri grobove (vir 2). Gomila je bila po izkopavanju zravnana, zato njene lege ni mogoce natancno dolociti. Ohranjen je le Pecnikov podatek, da je stala na vrtu za hišo in da je bila od gomile 2 oddaljena 20 m (vir 3). Sredi junija 1903 se je Pecnik lotil še gomile 2. Ker pa je v njej našel le posamezne crepinje, druge polovice ni nacenjal (vir 4). Najdbe je Pecnik poslal v dunajski Naravoslovni muzej. Objavil jih je Janez Dular (Dular 2003, 161 ss). Gomila 3, kot kaže, ni bila kopana. Arhivski viri (vir 1) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähistorischer Zeit 1889, 20 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). (vir 2) Pismi Pecnika Szombathyju z dne 12. 12. 1901 in 5. 1. 1902 (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 3) Pecnikovo pismo Szombathyju z dne 26. 12. 1903 (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 4) Pecnikovo pismo Szombathyju z dne 26. 6. 1903 (Fundaktenarchiv NHMW). Literatura Dular 2003, 161 ss, t. 5: 1-6. Dular, Tecco Hvala 2007, 299. Knez, Sejenice. – V: ANSL 1975, 215. Pecnik 1904, 30 in 43. Kat. št.: 241A Najdišce: Blatnik. Kraj: Migolica. TTN5: Mokronog 22; GKY: 504214 - GKX: 91212. Tip najdišca: gomilno grobišce (3 gomile). Datacija: starejša železna doba. Opis Na Blatniku, kopastem vrhu, ki se vzhodno od Migolice dviga iz doline Lipoglavšcice, so tri gomile (sl 241A/1). Mere: Gomila 1: premer 10 m, višina 0,5 m (sl. 242A/2). Gomila 2: premer 14 m, višina 1 m (sl. 242A/3). Gomila 3: premer 8 m, višina 0,5 m; na vzhodni strani jo je poškodovala pot (sl. 242A/4). Potek raziskav Gomila 1 je bila dokumentirana že ob terenskem pregledu leta 1987 in prikljucena k najdišcu Lacenberg (glej Dular, Tecco Hvala 2007, 300, kat. št 242. Ker pa smo leta 2020 na lidarskem posnetku jugozahodno od nje registrirali še dve gomili, smo se po ogledu terena odlocili vse tri združiti v novo najdišce Blatnik nad Migolico. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 300. Sl. 241A/2: Blatnik nad Migolico; gomila 1, pogled s severa. Foto: Janez Dular (2020). Sl. 241A/3: Blatnik nad Migolico; gomila 2, pogled z juga. Foto: Janez Dular (2020). Sl. 241A/4: Blatnik nad Migolico; gomila 3, pogled s severovzhoda. Foto: Janez Dular (2020). Kat. št.: 242 Najdišce: Lacenberg. Kraj: Trstenik. TTN5: Mokronog 22; GKY: 504446 - GKX: 91477. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Na vrhu kopastega Lacenberga je 12 m široka in 1 m visoka gomila (sl. 242/1; sl. 242/2). V sredini ima vkop. Potek raziskav Gomila je bila dokumentirana ob terenskem pre­gledu leta 1987. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 300. Sl. 242/2: Lacenberg nad Trstenikom; pogled na gomilo z juga. Foto: Janez Dular (1987). Kat. št.: 243 Najdišce: Roje. Kraj: Mirna. TTN5: Mokronog 33; GKY: 505280 GKX: 90280. Tip najdišca: gomilno grobišce? Datacija: neopredeljeno. Opis Po Pecnikovem podatku (vir 1) so stale na njivah na ledini Roje prazgodovinske gomile, kjer so našli kmetje pri obdelovanju polj razne starine (sulicne osti, zapestni­ce). Danes ni na terenu ohranjenih nobenih ostalin, saj je bil prostor v celoti pozidan (sl. 243/1). Arhivski vir (vir 1) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähistorischer Zeit 1889, 24 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 300. Knez 1975, Mirna. – V: ANSL, 215. Sl. 243/1: Roje v Mirni; pozicija grobišca (vir: atlas okolja © ARSO). M. 1:5000. Kat. št.: 244 Najdišce: Koška hosta. Kraj: Ravnik. TTN5: Mokronog 23; GKY: 505402 -GKX: 91638. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Levo od ceste, ki pelje iz Kota na Bojanko (na avstrijski specijalki Bojan sello), je na manjši vzpetini lepo oblikovana gomila (sl. 244/1). Premer 14 m, višina 1,5 m, Sredi gomile je sled vecjega vkopa. Potek raziskav Gomilo je septembra 1905 na racun Prazgodo­vinske komisije prekopal Jernej Pecnik in v njej našel na globini treh metrov dve fibuli, ki sta bili povezani z bronasto verižico (vir 1; Mader 2018, 337). Gomilo omenja v svojem dnevniku tudi Josip Žmavc. Stala naj bi na ledini »Pri lesi«, ki pa danes pri ljudeh ni vec v zavesti (vir 2). Fibuli je Pecnik poslal na Dunaj v Naravoslovni muzej, kjer pa sta založeni. Arhivska vira (vir 1) Pecnikovo pismo Szombathyju z dne 24. 9. 1905 (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 2) Žmavc, Dnevnik arheoloških potovanj za cas od 16. 1. 1906 do 6. 9. 1906, 6 (Arhiv AO NMS). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 300. Knez 1975, Šentrupert. – V: ANSL, 220. Mader 2018, 337. Kat. št.: 245 Najdišce: Rovnice. Kraj: Škrljevo. TTN5: Mokronog 23; GKY: 505991 - GKX: 92714. Tip najdišca: gomilno grobišce (2 gomili). Datacija: starejša železna doba. Opis Severno od naselja na Veseli gori sta tik vzhodno od ceste, ki pelje iz Škrljevega na Oplenk, dve gomili (sl. 245/1). Mere: Gomila 1: premer 15 m, višina 2 m (gomila ima v sredini velik vkop). Gomila 2: premer 12 m, višina 1,5 m (na SZ delu gomile je manjši vkop). Potek raziskav Gomili je poleti 1905 na racun Prazgodovinske komisije prekopal Jernej Pecnik, vendar pa ni v njih našel nobenih najdb (vir 1; Mader 2018, 352 s). Arhivski vir (vir 1) Pecnikovo pismo Szombathyju z dne 24. 9. 1905 (Fundaktenarchiv NHMW). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 300. Knez 1975, Škrljevo. – V: ANSL, 220. Mader 2018, 352 s. Kat. št.: 246 Najdišce: Vesela gora. Kraj: Brinje. TTN5: Mokronog 23; GKY: 506385 - GKX: 91863. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: starejša železna doba. Opis Vesela gora je podolgovat hrbet, ki se dviga za­hodno od Šentruperta iz Mirenske doline (sl. 246/1). Naselje se je raztezalo po celem platoju severno in južno od cerkve. Severna polovica naselja ima obod razmero-ma jasen (sl. 246/2). Rob je vseskozi ohranjen kot terasa (sl. 246/3, 246/4), nekoliko so ga poškodovale le stavbe južno in zahodno od cerkve, ki so bile zgrajene prav na obodu naselja. Sodec po poteku terase, je bila severna nekoliko višja polovica naselja posebej utrjena. Vhod vanjo je bil tik za grajsko stavbo, kjer se teren razmero-ma naglo dvigne iz spodnjega na zgornji plato. Tu vodi k cerkvi današnja pot. Žal vhod ni ohranjen, saj so ga poškodovali pri gradnji gospodarskega poslopja, ki stoji prav na tem mestu. Nejasen je tudi severni vhod. Mocno ga je namrec preoblikovala razširitev sedanje poti, ki pelje iz Brinja proti Škrljevem. K naselju je zanesljivo sodil tudi nekoliko nižji plato južno od gradu. Ta del nima ohranjenega vhoda, saj je teren na robovih zaradi obdelovanja mocno spremenjen. Na skrajnem južnem koncu naselja stoji gomili podobna tvorba s premerom 15 m. Ce gre za gomilo brez sondi­ranj ni mogoce ugotoviti, verjetneje pa je, da moramo v kuclju videti zakljucek naselja. Notranjost južne polovice naselja je razmeroma široka in ravna, vendar pa so jo v preteklosti mocno preoblikovali. Isto lahko recemo za severni del, ki ima sicer jasne robove, je pa zaradi gradenj in obdelovanja polj prav tako mocno spremenjena njegova notranjost. Glavna nekropola (Brezje pri Straži - kat št. 247), se je razprostirala ob južnem vznožju gradišca, kjer smo Sl. 246/1: Vesela gora v Brinju; pozicija naselja (osnova: atlas okolja © ARSO). M. 1:5000. Sl. 246/2: Vesela gora v Brinju; tloris naselja (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. Sl. 246/3: Vesela gora v Brinju; severozahodni rob naselja, pogled z juga. Foto: Janez Dular (1987). Sl. 246/4: Vesela gora v Brinju; severovzhodni rob naselja, pogled z juga. Foto: Janez Dular (1987). Potek raziskav Naselje na Veseli gori je bilo znano že Jerneju Pecni­ku (vir 1; Pecnik 1904, 38). Leta 1989 je ekipa Zavoda za varstvo naravne in kulturne dedišcine iz Novega mesta, ki jo je vodil Borut Križ, v okviru projekta Utrjena pra­zgodovinska naselja na Dolenjskem na zahodnem robu izkopala sondo, s katero so bili presekani ostanki ruševin nekdanjega obzidja, medtem ko se od zidu na tem mestu ni ohranilo nicesar. Zelo skromne so bile tudi keramicne najdbe, ki pa vendarle potrjujejo obljudenost Vesele gore v starejši železni dobi (Dular et al. 1991, 94 ss). Arhivski vir (vir 1) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähistorischer Zeit 1889, 25 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). Literatura Dular et. al. 1991, 94 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 300 s, sl. 212. Knez 1975, Brinje. – V: ANSL, 219. Pecnik 1904, 38. Sl. 246/5: Situacijski nacrt naselja Vesela gora v Brinju in grobišca Brezje pri Straži (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:10000. Kat. št.: 247 Najdišce: Brezje. Kraj: Straža. TTN5: Mokronog 23, Mokronog 24; GKY: 506740 - GKX: 91250. Tip najdišca: gomilno grobišce (21 gomil). Datacija: starejša železna doba. Opis Tik ob cesti iz Slovenske vasi v Šentrupert se ob južnem vznožju Vesele gore širi nekropola, ki je pripa­dala naselbini na istoimenskem hribu (sl. 247/1). Proti jugovzhodu padajoce pobocje je nekoc prekrival gozd, ki je bil v lasti rakovniškega grofa Barba. Med obema vojnama so priceli gozd krciti in spreminjati v njive, zato so gomile povecini razorali in unicili (sl. 247/2). Pri tem so kmetje vseskozi zadevali na grobove. Najpogosteje so jih odkrili na skrajnem severnem koncu njiv (Zupanci­ceva parcela), kjer so gomilo 1 znižali za vec kot meter. Kljub temu, da je bilo zemljišce spremenjeno v polja, smo z natancnim obhodom na ploskem hrbtu locirali 21 blagih vzpetin, ki so zanesljivo ostanki razo­ranih gomil (sl. 247/4). Nekatere (npr. št. 1, 2, 13, 15, 17, 20) so še vedno dobro vidne (sl. 247/3-247/6), medtem ko so ostale skoraj povsem splošcene. Od gomile št. 3 ni videti nicesar, saj so jo odstranili pri gradnji hiše po drugi svetovni vojni. Njeno pozicijo smo dolocili s pomocjo podatkov lastnika. Razen gomilne nekropole iz starejše železne dobe, je bilo na tem obmocju tudi rimskodobno grobišce.Širilo se je severno in južno od unicene gomile št. 3. Potek raziskav Gomile so bile znane zelo zgodaj, saj je zabeležen podatek, da so jih kopali že leta 1851 in 1873. Najdbe so prispele v rakovniško grašcino (Steklasa 1913, 8). Leta 1885 je nekaj gomil za Deželni muzej prekopal Jernej Pecnik (Pecnik 1904, 38), raziskoval pa jih je tudi lastnik zemljišca grof Barbo (vir 1). Ko je zemljišce prodal, si je zagotovil, da so mu kmetje izrocali predmete, na katere so naleteli pri obdelovanju njiv. Usoda Barbove zbirke po unicenju rakovniškega gradu – požgali so ga v drugi svetovni vojni - ni znana, nekaj predmetov hrani Narod­ni muzej v Ljubljani. Z Brezja so tudi najdbe, ki jih je leta 1953 na svoji njivi izoral posestnik Zupancic. Objavil jih je Stane Gabrovec (Gabrovec 1954, 142). Nekaj predmetov z Brezja, ki so prišli na dan z oranjem oziroma pri gradnjah, hrani Dolenjski muzej v Novem mestu (Križ 1988d, 214 s). Najdišce Brezje pri Straži se v literaturi omenja pod razlicnimi imeni - na primer Rakovnik, Šentru­pert, Straža, Brezje - vendar gre vedno za isti najdišcni kompleks. Sl. 247/1: Brezje pri Straži; pozicija gomilnega grobišca (osnova: atlas okolja © ARSO). M. 1:5000. Sl. 247/2: Brezje pri Straži; razorane gomile. Foto: Janez Dular (1987). Sl. 247/3: Brezje pri Straži; gomila 1, pogled z jugovzhoda. Foto: Janez Dular (1987). Podatek v ANSL (Knez 1975, 219), ki pravi, da omenjata gomile pri Ra-kovniku že Deschmann in Hochstetter se ne nanaša na Rakovnik, ampak na grad Klevevž. Arhivski vir (vir 1) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähi­storischer Zeit 1889, 26 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 300, 302, sl. 213. Gabrovec 1954, 142. Knez 1975, Rakovnik pri Šentrupertu. - V: ANSL, 1975, 219. Križ 1988d, 214 s. Pecnik 1904, 38. Steklasa 1913, 8. Šašel 1975, Straža. – V: ANSL, 220. Sl. 247/4: Brezje pri Straži; tloris grobišca (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. Sl. 247/5: Brezje pri Straži; gomila 11, pogled z zahoda. Foto: Janez Dular (1987). Sl. 247/6: Brezje pri Straži; gomila 15, pogled z jugozahoda. Foto: Janez Dular (1987). Kat. št.: 248 Opis Najdišce: – Narodni muzej Slovenije hrani z Grica pri Treb-Kraj: Gric pri Trebnjem. njem dve zapestnic. Kje sta bili najdeni, ni znano (Knez TTN5: Višnja Gora 49; GKY: 498086 - GKX: 84816 1975, 230). (središce naselja). Tip najdišca: posamicna najdba. Literatura Datacija: starejša železna doba. Dular, Tecco Hvala 2007, 300. Knez 1975, Gric. – V: ANSL, 230. Sl. 248/1: Gric pri Trebnjem; bližnja okolica vasi (vir: atlas okolja © ARSO). M. 1:5000. Kat. št.: 249 Najdišce: Kremenska hosta. Kraj: Bistrica. TTN5: Mokronog 25; GKY: 509129 – GKX: 91746. Tip najdišca: gomilno grobišce (3 gomile). Datacija: starejša železna doba. Opis Na položnem grebenu vzhodno od zaselka Kremen je v mešanem gozdu manjše gomilno grobišce treh gomil (sl. 249/1). Mere: Gomila 1: premer 11 m, višina 1,5 m (na severni strani ima manjši vkop). Gomila 2: premer 15 m, višina 2,5 m (na sredini ima velik vkop; sl. 249/2). Gomila 3: premer 12-14 m, višina 3 m (gomila je oval-ne oblike in je naceta na severozahodni strani; sl. 249/3). Potek raziskav Eno od gomil je avgusta 1906 prekopal v Jernej Pecnik, ki je najdbe poslal v Naravoslovni muzej (vir 1). Verjetno je to bila gomila 2, saj ima najvecji vkop. Jakob Žmavc, ki si je izkopavanje ogledal, je v svojem dnevniku zabeležil, da je v njej našel veliko železno sekiro, 4 sulice in crepinje loncev (vir 2). Najdbe je objavil Janez Dular (Dular 2003, 175 s). Arhivski vir (vir 1) Pecnikovo pismo Szombathyju z dne 21. 9. 1906 (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 2) J. Žmavc, Potni zapiski, zvezek I, 1906, 2 ss (Arhiv AO NMS). Literatura Dular 2003, 175 s, t. 12 in t. 13: 1-3. Dular, Tecco Hvala 2007, 300. Knez 1975, Bistrica. – V: ANSL, 219. Sl. 249/2: Kremenska hosta nad Bistrico; gomila 2, pogled z vzhoda. Foto: Janez Dular (1987). Sl. 249/3: Kremenska hosta nad Bistrico; gomila 3, pogled s severovzhoda. Foto: Janez Dular (1987). Kat. št.: 250 Najdišce: Kremen. Kraj: Gorenje Jesenice. TTN5: Mokronog 25; GKY: 509525 GKX: 92380. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Na skrajnem zahodnem vrhu grebena Kremen, ki se dviga severozahodno od Gorenjih Jesenic, stoji 9 m široka in 2 m visoka gomila (sl. 250/1, 250/2). V sredini ima velik vkop. Potek raziskav Gomila je bila dokumentirana pri terenskem pre­gledu leta 1987. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 300. Sl. 250/2: Kremen nad Gerenjimi Jesenicami; pogled na gomilo s severa. Foto: Janez Dular (1987). Kat. št.: 251 Najdišce: Žontova hosta. Kraj: Rožemberk. TTN5: Mokronog 25; GKY: 510269 - GKX: 93050. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Na grebenu, ki se severno od Rožemberka spušca v dolino Kostanjšcice, je manjša gomila (sl. 251/1, 251/2). Premer 9 m, višina 1 m. Potek raziskav Gomila je bila dokumentirana pri terenskem pre­gledu leta 1987. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 300. Sl. 251/2: Žontova hosta nad Rožemberkom; pogled na gomilo s severa. Foto: Janez Dular (1987). Kat. št.: 252 Najdišce: Slancev hrib. Kraj: Bistrica. TTN5: Mokronog 25; GKY: 509709 - GKX: 91091. Tip najdišca: gomilno grobišce (4 gomile). Datacija: starejša železna doba. Opis Na razpotegnjenem hrbtu, ki se severovzhodno od Bistrice postopoma spušca v dolino Mirne, je manj­še gomilno grobišce, ki obsega štiri gomile (sl 252/1, 252/2). Mere: Gomila 1: premer 10 m, višina 1 m (gomila je zelo splošcena). Gomila 2: premer 10 m, višina 2 m (sl. 252/3). Gomila 3: premer 12 m, višina 1,5 m. Gomila 4: premer 10 m, višina 2 m (od gomile je ohra­ njena le severna polovica, ker jo je presekala gozdna pot; gomila ni najbolj prepricljiva, zato jo uvršcamo v seznam pogojno) - (sl. 252/4). Potek raziskav Gomilno grobišce je bilo dokumentirano pri teren­skem pregledu leta 1987. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 300. Sl. 252/3: Slancev hrib nad Bistrico; gomila 2, pogled s severa. Foto: Janez Dular (1987). Sl. 252/4: Slancev hrib nad Bistrico; gomila 4, pogled z vzhoda. Foto: Janez Dular (1987). Kat. št.: 253 Najdišce: Zajcji vrh. Kraj: Gorenje Jesenice. TTN5: Mokronog 25; GKY: 509905 - GKX: 92033. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Na Zajcjem hribu, ki se dviga zahodno od Gorenjih Jesenic, je nedalec od višinske tocke 308 m lepo obli­kovana gomila (sl. 253/1, 253/2). V sredini ima manjši, vendar globok vkop. Gomila meri v premeru 12 m in je visoka 2 m. Potek raziskav Gomilo naj bi leta 1900 prekopal Ignac Kušljan (Knez 1975, 219). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 302. Knez 1975, Gorenje Jesenice. – V: ANSL, 219. Sl. 253/2: Zajcji vrh nad Gorenjimi Jesenicami; pogled na gomilo z jugovzhoda. Foto: Janez Dular (1987). Kat. št.: 254 Najdišce: Dele. Kraj: Gorenje Jesenice. TTN5: Mokronog 25; GKY: 510095 - GKX: 92348. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Na severozahodnem koncu grebena Dele stoji gomila, ki meri v premeru 8 m in je 1 m visoka (glej sl. 253/1; sl. 254/1). Potek raziskav Gomila je bila dokumentirana pri terenskem pre­gledu leta 1987. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 302. Sl. 254/1: Dele nad Gorenjimi Jesenicami; pogled na gomilo z juga. Foto: Janez Dular (1987). Kat. št.: 255 Najdišce: Gric. Kraj: Hrastovica. TTN5: Mokronog 26; GKY: 511825 - GKX: 91170. Tip najdišca: gomilno grobišce (7 gomil). Datacija: starejša železna doba? Opis Na vrhu Grica, manjšega hriba južno od Hrastovi­ce, je gomilno grobišce, ki šteje sedem gomil (sl. 255/1). Dobro ohranjena je le gomila 1, medtem ko so druge zelo splošcene. Obravnavati jih kaže kot domnevne (sl. 255/2). Vse gomile so nacete. Mere: Gomila 1: premer 9 m, višina 0,5-1 m. Gomila 2: premer 8 m, višina 0,5-1 m. Gomila 3: premer 7 m, višina 0,5 m. Gomila 4: premer 6 m, višina 0,4 m. Gomila 5: premer 6 m, višina 0,4 m. Gomila 6: premer 6 m, višina 0,4 m. Gomila 7: premer 7 m, višina 0,4 m. Potek raziskav Gomilno grobišce je bilo dokumentirano pri teren­skem pregledu leta 1987. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 303, sl. 214. Kat. št.: 256 Najdišce: Mocile. Kraj: Zgornje Mladetice. TTN5: Mokronog 26; GKY: 512139 – GKX: 92095. Tip najdišca: gomilno grobišce (3 gomile). Datacija: starejša železna doba. Opis Na hribu, ki se dviga jugozahodno od vasi Zgornje Mladetice, so tri prekopane gomile (sl. 256/1). Mere: Gomila 1: premer 16 m, višina 1,5 m (sl. 256/2). Gomila 2: premer 12 m, višina 1,5 m (sl. 256/3). Gomila 3: premer 8 m, višina 1 m (sl. 256/4). Potek raziskav Vse tri gomile je julija 1903 prekopal Jernej Pecnik in najdbe poslal v dunajski Naravoslovni muzej (vir 1; vir 2; Pecnik 1904, 39). Objavil jih je Janez Dular (Dular 2003, 257 ss). Arhivska vira (vir 1) Pisma Pecnika Szombathyju z dne 27. 6. 1903, 3. 7. 1903, 4. 7. 1903, 6. 7. 1903 in 13. 7. 1903 (Fund­aktenarchiv NHMW). (vir 2) Szombathy, Tagebuch, Büchel 35, 32 (Fund­aktenarchiv NHMW) Literatura Dular 2003, 257 ss, t. 81-82. Dular, Tecco Hvala 2007, 303. Pecnik 1904, 39. Petru 1975, Spodnje Mladetice. – V: ANSL, 259. Sl. 256/2: Mocile pri Zgornjih Mladeticah; gomila 1, pogled z jugovzhoda. Foto: Janez Dular (1987). Sl. 256/3: Mocile pri Zgornjih Mladeticah; gomila 2, pogled z juga. Foto: Janez Dular (1987). Sl. 256/4: Mocile pri Zgornjih Mladeticah; gomila 3, pogled severozahoda. Foto: Janez Dular (1987). Kat. št.: 257 Najdišce: Jancev hrib. Kraj: Pijavice. TTN5: Mokronog 26; GKY: 513172 - GKX: 91878. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Na severnem pobocju Jancevega hriba je gomila, ki meri v premeru 14 m (sl. 257/1, 257/2). Na severni strani ima ob vznožju vecji vkop. Potek raziskav Gomila je bila odkrita pri terenskem pregledu leta 1987. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 303. Sl. 257/2: Jancev hrib nad Pijavicami; pogled na gomilo z vzhoda. Foto: Janez Dular (1987). Kat. št.: 258 Najdišce: – Kraj: Spodnje Mladetice. TTN5: Mokronog 26; GKY: 513229 - GKY: 92518 (sre­ dišce naselja). Tip najdišca: posamicna najdba. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Julija 1903 je Jernej Pecnik od nekega kmeta v vasi Mladetice dobil bronasto tulasto sekiro in jo poslal v dunajski Naravoslovni muzej (vir 1). Tocno mesto najdbe ni znano (sl. 258/1). Arhivski vir (vir 1) Pecnikovo pismo Szombathyju z dne 21. 7. 1903 (Fundaktenarchiv NHMW). Literatura Petru 1975, Spodnje Mladetice. – V: ANSL, 259. Šmid 1909, 127. Šinkovec 1995, 66, t. 17: 97. Sl. 258/1: Spodnje Mladetice; bližnja okolica vasi (vir: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 259 Najdišce: Lopanec. Kraj: Kaplja vas. TTN5: Mokronog 37; GKY: 513609 - GKX: 90339. Tip najdišca: gomilno grobišce (4 gomile). Datacija: starejša železna doba. Opis Jugozahodno od Kaplje vasi je na ploskem gozdna­tem grebenu manjše grobišce štirih gomil (sl. 259/1). Mere: Gomila 1: premer 15 m, višina 2 m - prekopana (sl. 259/2). Gomila 2: premer 10 m, višina 1,5 m - prekopana, ceznjo pelje pot. Gomila 3: premer 15 m, višina 2 m (sl. 259/3). Gomila 4: premer 15 m, višina 2 m (sl. 259/4). Potek raziskav Gomili 1 in 2 je poleti 1905 na stroške Prazgo­dovinske komisije prekopal Jernej Pecnik za dunajski Naravoslovni muzej (vir 1; Mader 2018, 359 s). Kot je ob krajšem obisku izkopavanj v svojem dnevniku zabeležil Josef Szombathy, je drugo gomilo že takrat s severne strani nacela pot (vir 2). Najdbe je objavil Janez Dular (Dular 2003, 260 ss). Gomili 3 in 4 sta ostali nedotaknjeni in ju starejši viri ne omenjajo. Dokumentirani sta bili s pomocjo lidarskega posnetka spomladi 2020. Arhivska vira (vir 1) Pecnikovo pismo Szombathyju z dne 24. 9. 1905 (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 2) Szombathy, Tagebuch, Büchel 35, 34, 37-38 (Fundaktenarchiv NHMW). Literatura Dular 2003, 260 ss, t. 83-85. Dular, Tecco Hvala 2007, 303. Mader 2018, 359 s. Sl. 259/2: Lopanec pri Kaplji vasi; gomila 1, pogled z zahoda. Foto: Janez Dular (2020). Sl. 259/3: Lopanec pri Kaplji vasi; gomila 3, pogled s severozahoda. Foto: Janez Dular (2020). Sl. 259/4: Lopanec pri Kaplji vasi; gomila 4, pogled z jugovzhoda. Foto: Janez Dular (2020). Kat. št.: 259A Najdišce: Rantahov hrib. Kraj: Kaplja vas. TTN5: Mokronog 37; GKY: 514104 - GKX: 90110. Tip najdišca: gomilno grobišce (2 gomili). Datacija: starejša železna doba. Opis Na severovzhodnem pobocju Rantahovega hriba sta dve gomili (sl. 259A/1). Mere: Gomila 1: premer 10 m, višina 1 m. Gomila 2: premer 8 m, višina 0,5 m . Potek raziskav Gomili so bili dokumentirani s pomocjo lidarskega posnetka spomladi 2020. Sl. 259A/1: Rantahov hrib pri Kaplji vasi; poziciji gomil (osnova: TTN5 © GURS). M. 1:5000. Kat. št.: 259B Najdišce: Resnik. Kraj: Škovec. TTN5: Mokronog 37; GKY: 514330 - GKX: 89312. Tip najdišca: gomilno grobišce (4 gomile). Datacija: starejša železna doba. Opis Jugozahodno od Škovca so na ploskem grebenu štiri gomile (sl. 259B/1). Mere: Gomila 1: premer 8 m, višina 1 m (sl. 259B/2). Gomila 2: premer 8 m, višina 1,5 m (sl. 259B/3). Gomila 3: premer 6 m, višina 0,5 m (sl. 259B/4). Gomila 4: premer 25 m, višina 4 m (sl. 259B/5). Potek raziskav Gomile so bile dokumentirane s pomocjo lidarske­ga posnetka spomladi 2020. Sl. 259B/2: Resnik pri Škovcu; gomila 1, pogled z jugovzhoda. Foto: Janez Dular (2020). Sl. 259B/3: Resnik pri Škovcu; gomila 2, pogled z jugovzhoda. Foto: Janez Dular (2020). Sl. 259B/4: Resnik pri Škovcu; gomila 3, pogled z juga. Foto: Janez Dular (2020). Sl. 259B/5: Resnik pri Škovcu; gomila 4, pogled z juga. Foto: Janez Dular (2020). Kat. št.: 260 Najdišce: Gaber. Kraj: Polje pri Tržišcu. TTN5: Mokronog 27; GKY: 513937 - GKX: 91797. Tip najdišca: gomilno grobišce (2 gomili). Datacija: starejša železna doba. Opis Zahodno od Mohorjeve domacije sta na kopastem, z gozdom porašcenem gricu dve gomili (sl. 260/1). Obe gomili imata na temenu sledove kopanja. Mere: Gomila 1: premer 7,5 m, višina 0,7 m. Gomila 2: premer 10 m, višina 1 m. Potek raziskav Gomili sta bili odkriti pri terenskem pregledu leta 1993. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 303. Kat. št.: 261 Najdišce: Mohorjeva njiva. Kraj: Polje pri Tržišcu. TTN5: Mokronog 27; GKY: 514160 - GKX: 91880. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Severovzhodno od Mohorjeve domacije je na ploskem grebenu ostanek mocno razorane gomile (sl. 261/1). Približne mere: premer 15 m, višina 1,5 m. Lastnik je povedal, da je bila gomila precej višja, vendar so jo z globokim oranjem znižali. Pri obdelovanju polja so veckrat naleteli na bronaste predmete in steklene jagode, ki pa so jih zavrgli. Potek raziskav Gomila je bila dokumentirana pri terenskem pre­gledu leta 1993. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 304. Sl. 261/1: Mohorjeva njiva pri Polju pri Tržišcu; pozicija razorane gomile (osnova: atlas okolja © ARSO). M. 1:5000. Kat. št.: 262 Najdišce: Marof. Kraj: Gabrijele. TTN5: Mokronog 27; GKY: 514327 - GKX: 92780. Tip najdišca: gomilno grobišce (4 gomile). Datacija: starejša železna doba. Opis Na podolgovatem, z gozdom porašcenem grebenu, ki se dviga vzhodno od vasi Gabrijele, so štiri gomile, od katerih je ena domnevna (sl. 262/1). Mere: Gomila 1: premer 13 m, višina 2 m. Gomila 2: premer 13 m, višina 2 m. Gomila 3: premer 8 x 6 m, višina 0,7 m (domnevna). Gomila 4: premer 7 m, višina 1 m (na južni strani jo je presekala pot). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 304. Petru 1975, Gabriele. – V: ANSL, 258. Kat. št.: 263 Najdišce: Cimermanova hosta. Kraj: Polje pri Tržišcu. TTN5: Mokronog 27; GKY: 514768 - GKX: 92297. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Tik ob robu gozda je na pobocju hriba, ki se dviga vzhodno od vasi Polje pri Tržišcu, 14 m široka in 2,5 m visoka gomila (sl. 263/1). Na zahodnem robu je ceznjo skopan plitev jarek. Potek raziskav Gomila je bila dokumentirana pri terenskem pre­gledu leta 1993. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 304. Kat. št.: 264 Najdišce: Gošca. Kraj: Polje pri Tržišcu. TTN5: Mokronog 27; GKY: 515075 - GKX: 91695. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Na ploskem grebenu jugovzhodno od vasi Polje pri Tržišcu je v gozdu 11 m široka in 1,5 m visoka gomila (sl. 264/1). Potek raziskav Gomila je bila dokumentirana pri terenskem pre­gledu leta 1993. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 304. Kat. št.: 265 Najdišce: Šentjurski hrib. Kraj: Tržišce. TTN5: Mokronog 37; GKY: 515025 - GKX: 90980. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: prazgodovina. Opis Šentjurski hrib se dviga tik nad vasjo Tržišce na skrajnem vzhodnem koncu Mirenske doline (sl. 265/1, 265/2). Njegova pobocja so strma, na njegovem vrhu, kjer stoji podružnicna cerkev sv. Jurija pa je za pose-litev bolj malo ugodnega prostora (sl. 265/3). Izjema je severna stran, preko katere se vlece manjša proti zahodu nagnjena terasa, na kateri je sedaj njiva. Terasa ima jasen rob, pod katerim se skriva nekdanji severni obod naselja. Tako, kot na severu je z robom manjše terase naselje omejeno tudi na vzhodu. Ker pa terasa že po dvajsetih metrih izgine v južnem pobocju, na tej strani naselja ni vec mogoce omejiti. Ozka in strma terasa, ki se vlece nekoliko nižje preko južnega pobocja ocitno ni rob nek­danjega naselja ampak ostanek opušcenega vinograda. Nejasen ostaja tudi zakljucek naselja na zahodu. Šentjurski hrib ima namrec še en nekoliko nižji vrh, ki ga od glavnega loci blago sedlo, zato bi bil lahko tudi ta predel vkljucen v naselje. Res pa je, da nismo na njem za­sledili niti teras niti ostankov oboda. Za poselitev je bila najbolj ugodna terasa na severnem predelu Šentjurskega hriba. Tu je moc najti najvec fragmentov prazgodovinske keramike, ki pa jih casovno ožje nismo mogli opredeliti. Potek raziskav Naselje na Šentjurskem hribu še ni bilo raziskano. Prvi ga omenja Jernej Pecnik (Pecnik 1904, 39). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 304, sl. 216. Pecnik 1904, 39. Petru 1975, Kaplja vas. – V: ANSL, 258. Sl. 265/2: Šentjurski hrib nad Tržišcem; pogled z zahoda. Foto: Janez Dular (2020). Sl. 265/3: Šentjurski hrib nad Tržišcem; tloris naselja (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. Kat. št.: 266 Najdišce: Zapecar 1. Kraj: Sv. Vrh. TTN5: Mokronog 36; GKY: 512754 - GKX: 89408. Tip najdišca: gomilno grobišce (2 gomili). Datacija: starejša železna doba. Opis Na severozahodnem grebenu Zapecarja, ki se spušca proti Bruni vasi, sta dve gomili (sl. 266/1). Mere: Gomila 1: premer 20 x 10 m, višina 2 m (prekopana z velikim jarkom) Gomila 2: premer 10 m, višina 1,5 m. Potek raziskav Gomili sta bili dokumentirani pri terenskem pre­gledu leta 1986. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 304. Kat. št.: 267 Najdišce: Zapecar 2. Kraj: Sv. Vrh. TTN5: Mokronog 36; GKY: 513012 - GKX: 89166. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Na vrhu Zapecarja (kota 412 m) je 6 m široka in 1 m visoka gomila, ki ni prekopana (sl. 267/1). Potek raziskav Gomila je bila dokumentirana pri terenskem pre­gledu leta 1986. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 305. Sl. 267/1: Zapecar 2 pri Sv. Vrhu; pozicija gomile (osnova: TTN5 © GURS). M. 1:5000. Kat. št.: 268 Najdišce: Zapecar 3. Kraj: Sv. Vrh. TTN5: Mokronog 36; GKY: 512834 - GKX: 88405. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Na južnem grebenu Zapecarja je nad cesto Mokro­nog-Malkovec 12 m široka in 2 m visoka neprekopana gomila (sl. 268/1). Potek raziskav Gomila je bila dokumentirana pri terenskem pre­gledu leta 1986. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 305. Kat. št.: 269 Najdišce: Pecar. Kraj: Sv. Vrh. TTN5: Mokronog 36; GKY: 513470 - GKX: 88617. Tip najdišca: gomilno grobišce (3 gomile). Datacija: starejša železna doba. Opis Tik ob cesti, ki vodi iz Mokronoga na Malkovec sta pri zaselku Brezovica (danes Sv. Vrh) dve naceti gomili (sl. 269/1). Med gomilama je še en manjši kucelj, ki ga s treh strani obdajajo kolovozi. Morda gre za manjšo nekoliko deformirano gomilo. Mere: Gomila 1: premer 24 m, višina 2 m (sl. 269/2). Gomila 2: premer 12 m, višina 1 m (sl. 269/3). Potek raziskav Gomile pri Brezovici omenja Jernej Pecnik (vir 1). Arhivski vir (vir 1) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähistorischer Zeit 1889, 49 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 305. Gabrovec 1975, Mokronog. - V: ANSL, 216. Sl. 269/2: Pecar pri Sv. Vrhu; gomila 1. Foto: Janez Dular (1986). Sl. 269/3: Pecar pri Sv. Vrhu; gomila 2. Foto: Janez Dular (1986). Kat. št.: 270 Najdišce: Stara gora. Kraj: Sv. Vrh. TTN5: Mokronog 37; GKY: 514687 - GKX: 88533. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: prazgodovina. Opis Naselje na Stari gori je postavljeno sredi grebena, ki se dviga nad dolino Laknic, zato je od tu dober razgled v vse smeri (sl. 270/1, 270/2). Od tu se vidi Vinji vrh, Blecji vrh, Križni vrh in dobršen del Zasavskega hribov­ja. Naselje obvladuje dolino Laknic in s tem povezavo proti Šmarjeti, prav tako pa tudi grebensko pot proti Malkovcu, Slancjemu vrhu in Tržišcu, kjer so prav tako znana prazgodovinska najdišca. Obod naselja je bil prilagojen obliki terena in se je v vecidel ohranil kot dobro vidna terasa (sl. 270/3). Najlepša je v severnem delu naselja, njen rob pa je jasen tudi na jugu, kjer tece pod njim cesta proti Malkovcu (sl. 270/4, 270/5). Na vzhodni in zahodni strani je obod unicen. Vhod v naselje je bil najbrž na severni strani in sicer na mestu, kjer pripelje na vrh sedanja pot. Tu se je v obodu ohranil tangencialni zamik, ki je širok nekaj manj kot 5 m. Ce je nastal v prazgodovini, brez izkopavanja ni mogoce trditi. Notranjost je precej spremenjena zaradi njivskih površin, poškodovala pa jo je tudi gradnja vodovodnega rezervoarja na najvišji tocki naselja. Za poselitev je bila primerna zlasti prostrana južna stran, vendar pa na po­vršini, ki jo orjejo, prakticno ni najdb. Vec fragmentov keramike smo odkrili v profilu vojaškega jarka, ki je izkopan tik za robom terase na severni strani naselja. Najdbe so ležale okoli 60 cm pod površjem, plast nad to globino pa je bila skoraj prazna. Najbližje grobišce (Pecar pri Brezovici - kat. št. 269) leži zahodno od naselja. Potek raziskav Naselje je odkril Jernej Pecnik, ki ga omenja pod krajem Sv. Vrh (vir 1). Arhivski vir (vir 1) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähistorischer Zeit 1889, 53 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 305, sl. 217. Gabrovec 1975, Mokronog. – V: ANSL, 216. Sl. 270/2: Stara gora v Sv. Vrhu; pogled na naselje z vzhoda. Foto: Janez Dular (2000). Sl. 270/3: Stara gora v Sv. Vrhu; tloris naselja (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. Sl. 270/4: Stara gora v Sv. Vrhu; severni rob naselja, pogled z zahoda. Foto: Janez Dular (1986). Sl. 270/5: Stara gora v Sv. Vrhu; južni rob naselja, pogled z zahoda. Foto: Janez Dular (1986). Kat. št.: 271 Najdišce: Dolinarjev hrib. Kraj: Pavla vas. TTN5: Mokronog 37; GKY: 515155 - GKX: 88450. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Tik ob cesti, ki pelje z Malkovca proti Sv. Vrhu, je bil zahodno od Hribarjeve domacije na manjšem kuclju ostanek unicene gomile. Približne mere: premer 11 m, višina 1 m. Aprila 1992, ko smo teren obhodili, je bila še ohranjena njena južna polovica, kasneje pa so kucelj in ostanek gomile odstranili s kopanjem peska (sl. 271/1). Potek raziskav Gomile pri Malkovcu - pod ta kraj je namrec nekoc spadala najbližje ležeca Hribarjeva domacija - omenja Jernej Plecnik (vir 1). Maja 1901 je eno prekopal na stro­ške Prazgodovinske komisije in v njej našel tri grobove (vir 2; Rutar 1902 [43]; Mader 2018, 372). Najdbe, ki jih hrani dunajski Naravoslovni muzej, je objavil Janez Dular (Dular 2003, 265, t. 87: 5-6). Pecnikov podatek, da je na Malkovcu prekopal dve gomili (Pecnik 1904, 40), ne drži, saj se v virih omenja le ena. Okoli leta 1960 so na gomili, ki ocitno ni bila do konca raziskana, kopali domacini in pri tem zadeli na dva skeleta. Pri tem posegu je prišel na dan poleg železnodobnega gradiva tudi fragment keramicne zaje­malke (najden je bil ocitno v nasutju), ki dokazuje po­selitev bližnje okolice v eneolitiku (Korošec 1965, 73 ss). Arhivska vira (vir 1) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähistorischer Zeit 1889, 55 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). (vir 2) Pecnikovo pismo Szombathyju z dne 16. 5. 1901 (Fundaktenarchiv NHMW). Literatura Dular 2003, 265, t. 87: 5-6. Dular, Tecco Hvala 2007, 305. Korošec 1965, 73 ss. Mader 2018, 372. Pecnik 1904, 40. Petru 1975, Malkovec. - V: ANSL, 258. Rutar 1902, [43]. Sl. 271/1: Dolinarjev hrib pri Pavli vasi; pozicija unicene gomile (osnova: atlas okolja © ARSO). M. 1:5000. Kat. št.: 272 Najdišce: Trebanjsko bukovje. Kraj: Grmada. TTN5: Žužemberk 10; GKY: 499442 - GKX: 84110. Tip najdišca: gomilno grobišce (2 gomili). Datacija: starejša železna doba. Opis Tik pod cesto, ki pelje iz Trebnjega na Grmado, sta na pobocju dve veliki gomili (sl. 272/1). Mere: Gomila 1: premer 15 m, višina 3 m (na sredini ima velik vkop) - (sl. 272/2). Gomila 2: premer 13 m, višina 2 m (sl. 272/3). Potek raziskav Prvo gomilo je leta 1885 nacel Jernej Pecnik, vendar pa je delo prekinil zaradi slabega vremena (vir 1). Arhivski vir (vir 1) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähistorischer Zeit 1889, 10 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 305. Knez 1975, Grmada. – V: ANSL, 230. Sl. 272/2: Trebanjsko bukovje pod Grmado; gomila 1, pogled z zahoda. Foto: Janez Dular (1987). Sl. 272/3: Trebanjsko bukovje pod Grmado; gomila 2, pogled s severovzhoda. Foto: Janez Dular (1987). Kat. št.: 273 Najdišce: Kunkel. Kraj: Vrhtrebnje. TTN5: Novo mesto 1; GKY: 500220 - GKX: 83750. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: starejša železna doba, mlajša železna doba. Opis Naselje leži na manjšem pomolu, ki se pod vasjo Vrhtrebnje naglo prevesi v dolino Temenice (sl. 273/1, 273/2). Zahodna in vzhodna pobocja so manj strma, proti jugu pa se pomol zlije s konfiguracijo hriba. Na vzhodni strani je pod pomolom vecja vrtaca. Oblika naselja je bila povsem prilagojena terenu (sl. 273/3). Na južni strani, kjer je dostop najlažji, stoji mocan oddvojni okop (višina 9 m, širina do 18 m), ki se na obeh koncih iztece v teraso (sl. 273/4). Zgrajen je iz kamnitih lomljencev. Na vzhodnem delu ga je deloma poškodovala sedanja dovozna pot, vec vkopov pa je tudi na njegovem notranjem pobocju. Na vzhodni strani je obod naselja najprej ohranjen kot terasa, ki pa kmalu preide v rahel kamnit okop. Ta se nato na severovzhodni strani naselja zakljuci, zato lahko predpostavljamo, da je bil na tem mestu vhod. Od tu naprej je obod naselja ohranjen le kot krajša terasa, ki pa se kmalu zakljuci ob naravnih skalah. Skrajni severni rob naselja namrec ni bil posebej utrjen, saj so ga na tem predelu razmeroma dobro varovali tudi po vec metrov visoki skalnati skoki. Zahodni obod naselja je vseskozi ohranjen kot zelo lepa in dobro ohranjena terasa, ki jo je le na enem mestu nekoliko poškodovala novejša pot. Terasa preide v jugozahodnem delu naselja v oddvojni nasip, ki kot receno, zapira dostop v naselje z južne strani. Kljub temu, da so vidni sledovi dovoznih poti kar na treh krajih oboda, pa je bil vhod v gradišce na skrajnem severovzhodnem delu naselja. Tu je vodila k vratom dostopna rampa tik ob robu severnega pobocja. Sam vhod ni vec ohranjen, saj so z gradnjo nove poti, ki je bila položena na prazgodovinsko osnovo, odstranili del nasipa. Struktura zidu na površini ni vidna, vendar jo lahko pricakujemo v notranjosti kamnitega okopa. Kamni so vidni na površini tudi tam, kjer okop preide v teraso. Konstrukcijske detajle (kot na primer debelina zidu, nacin gradnje itd.) brez izkopavanja ni mogoce dolociti. Notranjost naselja je razmeroma prostorna in ravna z rahlim padcem od juga proti severu (sl. 273/5). V zaho­dni polovici se teren nekoliko hitreje prevesi proti robu naselja, tu je za naravnimi skalami, ki štrle iz tal, tudi nekaj manjših teras. Sicer pa je notranjost prepredena s skalami, najbolj skalnat je skrajni severni konec pomola. Sl. 273/1: Kunkel pod Vrhtrebnjem; pogled na naselje z vzhoda. Foto: Janez Dular (2000). Naselju najbližje grobišce sta gomili v Trebanjskem bukovju pod Grmado - kat. št. 272). Potek raziskav Naselje je odkril Jernej Pecnik (vir 1; Pecnik 1894a, 10). V svojem zadnjem pregledu prazgodovinskih najdišc, ga je zmotno pripisal starim Slovanom (Pecnik 1904, 31). Leta 1988 je ekipa Zavoda za varstvo naravne in kulturne dedišcine iz Novega mesta pod vodstvom Boruta Križa v okviru projekta Utrjena prazgodovinska naselja na Dolenjskem na vzhodnem obodu Kunkla izko­pala sondo, ki je presekala dve obzidji (sl. 273/6). Prvo je iz starohalštatskega obdobja. Za njim je na terasi v notranjosti naselja stala hiša od katere so dokumentirali del temeljnega zidu in ognjišce. Drugo obzidje, s katerim so po unicujocem požaru ponovno obdali naselje, sodi v mladohalštatski cas (sl. 273/7, sl. 273/8). Posamezne najdbe iz humusne plasti dokazujejo, da je bil Kunkel poseljen tudi v mlajši železni dobi in v pozni antiki (Križ 1989d, 212 s; Dular et al. 1991, 69 ss). Arhivski vir (vir 1) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähistorischer Zeit 1889, 11 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). Literatura Dular et al. 1991, 69 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 305, sl. 218. Knez 1975, Vrhtrebnje. – V: ANSL, 232 s. Križ 1989d, 212 s. Pecnik 1894a, 10. Pecnik 1904, 31. Sl. 273/3: Kunkel pod Vrhtrebnjem; tloris naselja (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. Sl. 273/4: Kunkel pod Vrhtrebnjem; oddvojni okop z zunanje strani, pogled z jugovzhoda. Foto: Janez Dular (2000). Sl. 273/5: Kunkel pod Vrhtrebnjem; notranjost naselja. Foto: Janez Dular (2000). Sl. 273/6: Kunkel pod Vrhtrebnjem; sonda 1, presek preko nasipov na pobocju pred obzidjem. Foto Borut Križ (1988). Sl. 273/7: Kunkel pod Vrhtrebnjem; zunanja fronta 2. zidu. Foto Borut Križ (1988). Sl. 273/8: Kunkel pod Vrhtrebnjem; 2. zid. Foto Borut Križ (1988). Kat. št.: 273A Najdišce: Rimski dvori. Kraj: Trebnje. TTN5: Novo mesto 1; GKY: 500525 - GKX: 84893. Tip najdišca: plano naselje (?). Datacija: mlajša železna doba. Opis Najdišce leži v zahodnem predelu Trebnjega in sicer znotraj obmocja rimskodobnih arhitekturnih ostalin, ki so prekrile in unicile prazgodovinske struk­ture (sl. 273A/1). Dokumentirane so bile štiri luknje za stojke, poleg najdena grafitna keramika pa po mnenju izkopavalcev datira objekt v mlajšo železno dobo (Bavec 2010b, 284; Bavec 2020, 367). Potek raziskav Ostaline so bile dokumentirane pri zašcitnih razi­skavah, ki so jih v letih 2007 in 2008 opravili sodelavci Zavoda za varstvo kulturne dedišcine iz Novega mesta. Literatura Bavec 2010b, 284. Bavec 2020, 367 Sl. 273A/1: Rimski dvori v Trebnjem; pozicija najdišca (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 273B Opis Najdišce: Jurciceva ulica. Pri sajenju drevja pri hiši v Trebnjem, Jurciceva Kraj: Trebnje. ulica 15 (sl. 273B/1) je bila najdena bronasta zapestnica, TTN5: Novo mesto 1; GKY: 501433 - GKX: 84987. ki jo je najditelj oddal v Dolenjski muzej (Križ 2006b, Tip najdišca: posamicna najdba. 168 s). Datacija: starejša železna doba. Literatura Križ 2006b, 168 s. Sl. 273B/1: Jurciceva ulica v Trebnjem; pozicija najdbe (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 274 Najdišce: Kovacev laz. Kraj: Hudeje. TTN5: Mokronog 41; GKY: 502290 - GKX: 87152. Tip najdišca: gomilno grobišce (2 gomili). Datacija: starejša železna doba. Opis Na podolžnem grebenu jugovzhodno od Hudeja sta dve gomili (sl. 274/1). Mere: Gomila 1: premer 10 m, višina 1 m (sl. 274/2). Gomila 2: premer 8 m, višina 1 m. Potek raziskav Gomili sta bili odkriti pri terenskem pregledu leta 1989. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 305. Sl. 274/2: Kovacev laz pri Hudejah; gomila 1, pogled z vzhoda. Foto: Janez Dular (1989). Kat. št.: 275 Najdišce: Breznik. Kraj: Hudeje. TTN5: Mokronog 42; GKY: 502356 - GKX: 87690. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Na podolžnem grebenu vzhodno od Hudeja je 8 m široka in 1 m visoka gomila (sl. 275/1). Potek raziskav Gomila je bila odkrita pri terenskem pregledu leta 1989. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 306. Sl. 275/1: Breznik pri Hudejah; pozicija gomile (osnova: TTN5 © GURS). M. 1:5000. Kat. št.: 276 Najdišce: Petkovka. Kraj: Rodine pri Trebnjem. TTN5: Mokronog 42; GKY: 503930 - GKX: 86260. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Zahodno od ceste, ki pelje z Gomile na Rodine, je v gozdu 16 m široka in skoraj 3 m visoka gomila (sl. 276/1, 276/2). V sredini ima velik vkop. Potek raziskav Gomilo omenja Jernej Pecnik (vir 1). Arhivski vir (vir 1) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähistorischer Zeit 1889, 30 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 306. Knez 1975, Rodine. – V: ANSL, 231. Sl. 276/2: Petkovka nad Rodinami pri Trebnjem; pogled na gomilo s severozahoda. Foto: Janez Dular (1986). Kat. št.: 277 Najdišce: Borovje. Kraj: Rodine pri Trebnjem. TTN5: Mokronog 42; GKY: 504371 - GKX: 86092. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Na pobocju hriba Borovje, ki se dviga severo­vzhodno od Rodin, je 10 m široka in 1 m visoka nepre­kopana gomila (sl. 277/1, 277/2). Potek raziskav Gomila je bila odkrita pri terenskem pregledu leta 1986. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 306. Sl. 277/2: Borovje nad Rodinami pri Trebnjem; pogled na gomilo s severozahoda. Foto: Janez Dular (1986). Kat. št.: 277A Najdišce: Skrovnica. Kraj: Lukovek. TTN5: Mokronog 43; GKY: 506723 - GKX: 85029. Tip najdišca: gomilno grobišce (3 gomile). Datacija: starejša železna doba. Opis Na kopastem, z gozdom porašcenem grebenu, ki se dviga severovzhodno od vasi Lukovek, so tri med seboj precej oddaljene gomile (sl. 277A/1). Mere: Gomila 1; premer ca. 7 m (domnevna). Gomila 2; premer ca. 11 m. Gomila 3; premer ca. 14 m. Potek raziskav Gomile so bile dokumentirane s pomocjo lidarske­ga posnetka in niso bile preverjene s terenskim ogledom. Kat. št.: 278 Najdišce: Gradišce. Kraj: Gradišce pri Trebnjem. TTN5: Mokronog 43; GKY: 505570 - GKX: 86355. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Gradišce je strm hrib, nekoliko odmaknjen od glavnih poti, vendar z dobrim razgledom proti Mirenski in Temeniški dolini. Najlažji dostop je z vzhodne strani, kjer je ožje sedlo (sl. 278/1, 278/2). Naselje je skladno s konfiguracijo terena podolgo­vate oblike (sl. 278/3). Obod je ohranjen le na severni strani, kjer je njegov potek v osrednjem delu viden kot lepa 4-5 m široka ježa, za katero je nastala manjša terasa. Na zahodnem delu gradišca je obod vecinoma unicen, vendar pa je še možno ugotoviti, kod je potekal. Dokaj spremenjena je tudi vzhodna polovica, kjer so teraso unicili z gradnjo poti in kopanjem peska za gradbeni material. Ohranjena je le na skrajnem vzhodnem koncu naselja. Tu je bil po vsej verjetnosti vhod, in sicer na mestu, kjer pripelje na vrh tudi sedanja pot. Obod na južni strani so unicili vinogradi. Potek raziskav Naselje je bilo odkrito pri terenskem pregledu leta 1987. Cez dve leti (1989) je ekipa Inštituta za arheologijo v okviru projekta Utrjena prazgodovinska naselja na Do-lenjskem na severovzhodnem koncu Gradišca izkopala sondo, ki je pokazala, da je bilo naselje obdano z leseno ogrado (Dular et al. 1991, 82). S pomocjo razmeroma bogatega keramicnega gradiva je bilo Gradišce datirano v pozno bronasto dobo. Literatura Dular et al. 1991, 81 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 306, sl. 219. Sl. 278/2: Gradišce nad Gradišcem pri Trebnjem; pogled na naselje z jugovzhoda. Foto: Janez Dular (1986). Sl. 278/3: Gradišce nad Gradišcem pri Trebnjem; tloris naselja (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. Kat. št.: 279 Najdišce: Kincelj. Kraj: Trbinc. TTN5: Mokronog 32; GKY: 504039 - GKX: 89588. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: starejša železna doba, mlajša železna doba, poznoanticna doba. Opis Kincelj je manjši hrib, ki se dviga severozahodno od vasi Trbinc (sl. 279/1, 279/2). Vrh v bližnji okolici ni najvišji, saj ga presegata Trbinc na severovzhodu in Brezovški hrib na jugu. Njegova pobocja so dokaj strma, kar velja še posebej za zahodno stran, ki je obrnjena proti dolini potoka Vejar. Kincelj je razmeroma strm tudi na vzhodu, medtem ko se teren proti jugu bolj zložno spusti do manjše ravnice, sredi katere stoji vas Trbinc. Naselje ima ovalno obliko (sl. 279/3). Obod je sklenjen in tece dobrih 50 m pod vrhom Kinclja. Nje-gov potek je dobro viden zlasti na severni in zahodni strani, kjer je ohranjen kot terasa z zelo lepim robom. Terasa je ohranjena tudi na vzhodu, vendar pa na tem predelu ni tako izrazita. Na južni strani je obod unicen. Na tem predelu je bila prav na njegovem robu zgrajena manjša zidanica, ob njej pa se raztezajo vinogradi, ki so poškodovali naselbinske ostaline. Kje je bil vhod v naselje, ni jasno. Zdaj vodita na vrh dve poti, vendar pa zgolj s topografskim opazovanjem ni mogoce ugotoviti, ce je bil na teh mestih tudi nekdanji vhod. Verjetnejši je dostop na vzhodni strani naselja. V notranjosti se pobocja od roba terase postopoma dvignejo proti vrhu Kinclja. Na površini ni opaziti tera­siranj oziroma platojev, na katerih bi lahko stale stavbe. Pripadajoca nekropola se je širila po njivah ob južnem vznožju Kinclja (glej najdišce Devce pri Trbin-cu - kat. št. 280). Potek raziskav Najdbe s Kinclja so bile znane že v devetnajstem stoletju. Tu je bil leta 1848 izkopan rimski napisni kamen (CIL III 3913 + add. p. 1737), ki ga hrani Narodni muzej v Ljubljani (Freyer 1851, 1; Müllner 1879, 98; vir 1), na hribu je bil najden tudi zlatnik Anastazija (Hrovat 1885, 74) in depo poznorimskega železnega orodja (Deschmann 1888, 122; Božic 2005, 361 s). Naselje je bilo znano tudi Jerneju Pecniku, ki ga uvršca med manjša gradišca, obljudena v halštatski, latenski in rimski dobi (vir 1; Pecnik 1894a, 8). Avgusta 1980 je na vrhu Kinclja sondiral Davorin Vuga, vendar je bila 5 m dolga in 1 m široka sonda zaradi neprimerno izbranega prostora negativna (Vuga 1982b, 155). Leta 1989 je ekipa Inštituta za arheologijo v okviru projekta Utrjena prazgodovinska naselja na Dolenjskem na severozahodnem delu Kinclja izkopala sondo, s kate­ro so dobili vpogled v plasti na obodu naselja (sl. 279/4). Ugotovljeni so bili ostanki hiše iz mladohalštatskega obdobja, razen tega pa še suhozid, ki je v pozni antiki obdajal naselje. Najdbe v humusu dokazujejo oblju­denost Kinclja tudi v poznolatenskem obdobju (Tecco Hvala 1990, 29; Dular et. al 1991, 91 ss). Arhivski vir (vir 1) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähistorischer Zeit 1889, 23 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). Literatura Božic 2005, 361 s, sl. 47. Deschmann 1888, 122. Dular et al. 1991, 90 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 306, sl. 220. Freyer 1851, 1. Hrovat 1885, 74. Müllner 1879, 98. Pecnik 1894a, 8. Šašel 1975, Trbinc. – V: ANSL, 215. Tecco Hvala 1990a, 29. Vuga 1982b, 155. Sl. 279/2: Kincelj nad Trbincem; pogled na naselje z juga. Foto: Janez Dular (1986). Kat. št.: 280 Najdišce: Devce. Kraj: Trbinc. TTN5: Mokronog 32; GKY: 504125 - GKX: 89420. Tip najdišca: grobišce. Datacija: starejša železna doba. Opis Prazgodovinsko grobišce se je raztezalo ob južnem vznožju Kinclja. Danes so na tem predelu njive in sadov­njaki, rahlo dvignjen teren pa se komaj opazno spušca proti vzhodu in zahodu (sl. 280/1, 280/2). Potek raziskav Grobišce pri Trbincu je bilo znano že Jerneju Pec­niku, ki pravi, da je bil tu najden skeletni grob z dvema sulicnima ostema (vir 1). Na skeletni poznohalštatski grob so zadeli tudi leta 1973 pri kopanju zemlje ob poti na skrajnem severozahodnem koncu njivske terase (sl. 280/3). Po pripovedovanju ocividcev je vseboval železno celado, sulico, uhato sekiro, pasno spono, vec bronastih faler in keramicno posodo (Vuga, Josipovic 1981b, 217; Gabrovec 1990, 105 ss). Sondiranje Davorina Vuge na pobocju nad mestom, kjer je bil grob odkrit, ni dalo pozitivnih rezultatov. Našli so le dve apnencasti plošci, ki morda izvirata iz unicenih prazgodovinskih grobov (Vuga 1982b, 155). Grobišce se je lahko širilo po vsem ploskem gre­benu med Kincljem in vasjo Trbinc. Glede na skeletne grobove so tod morda stale tudi gomile, ki pa so bile, z obdelovanjem polj zravnane. Arhivski vir (vir 1) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähistorischer Zeit 1889, 22 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). Literatura: Dular, Tecco Hvala 2007, 307. Gabrovec 1990, 105 ss. Šašel 1975, Trbinc. – V: ANSL, 215. Vuga 1982b, 155. Vuga, Josipovic 1981b, 217. Sl 280/1: Devce pri Trbincu; pozicija grobišca in groba s celado (.) - (osnova: atlas okolja © ARSO). M. 1:5000. Sl 280/2: Devce pri Trbincu; pogled s severa. Foto: Janez Dular (1986). Sl 280/3: Devce pri Trbincu; vkop, v katerem so našli grob s celado; pogled z juga. Foto: Janez Dular (1986). Kat. št.: 281 Najdišce: Radovica. Kraj: Zabrdje. TTN5: Mokronog 33; GKY: 505353 - GKX: 505353. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Severno od Zabrdja je na hribu Radovica ob sticišcu poljskih poti 13 m široka in 1 m visoka gomila, ki ima v sredini sled vkopa (sl. 281/1. 281/2). Potek raziskav Gomila je bila odkrita pri terenskem pregledu leta 1986. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 307. Sl. 281/2: Radovica nad Zabrdjem; pogled na gomilo z zahoda. Foto: Janez Dular (1986). Kat. št.: 282 Najdišce: Kozlevec. Kraj: Stan. TTN5: Mokronog 33; GKY: 506102 - GKX: 88782. Tip najdišca: gomilno grobišce (12 gomil). Datacija: starejša železna doba. Opis Na grebenu, ki se od Zapuž dviga proti vasi Stan, sta dve skupini raztresenih gomil. Prva šteje osem, druga pa štiri tumule (sl. 282/1). Mere: Gomila 1: premer 8 m, višina 1 m. Gomila 2: premer 8 m, višina 1 m (gomila ima vkop) - (sl. 282/2). Gomila 3: premer 8 m, višina 1 m. Gomila 4: premer 10 m, višina 1,5 m (gomila ima vkop). Gomila 5: premer 12 m, višina 1 m (sl. 282/3). Gomila 6: premer 8 m, višina 0,7 m. Gomila 7: premer 7 m, višina 0,7 m. Gomila 8: premer 9 m, višina 1 m. Gomila 9: premer 8 m, višina 0,7 m (cez polovico od­ nesena pri gradnji ceste). Gomila 10: premer 12 m, višina 1,5 m (gomila ima vkop) - (sl. 282/4). Gomila 11: premer 12 m, višina 1,5 m (gomila ima vkop). Gomila 12: premer 8 m, višina 1 m. Potek raziskav Grobišce na Kozlevcu je bilo znano že Jerneju Pecniku, ki je tamkajšnje gomile v svoji karti opisal pod oznako dveh krajev: vasjo Stan in bližnjim gradom Žapuže (vir 1). Kasneje omenja gomile le še pod gradom Zapuže (Pecnik 1904, 37). Ker razdalja med obema skupinama gomil ni velika, smo ju tudi mi združili v eno samo najdišce. Dve gomili - kateri od nacetih ni moc ugotoviti - je poleti 1905 prekopal Pecnik na stroške Prazgodovinske komisije (vir 2; Mader 2018, 272 s). Ena je bila prazna, v drugi pa je našel en sam grob. Najdbe je poslal v dunajski Naravoslovni muzej (vir 3). Objavil jih je Janez Dular (Dular 2003, 163 ss). Sl. 282/2: Kozlevec pri Stanu; gomila 2, pogled s severovzhoda. Foto: Janez Dular (1986). Sl. 282/3: Kozlevec pri Stanu; gomila 5, pogled s severozahoda. Foto: Janez Dular (1986). Arhivski vir (vir 1) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähistorischer Zeit 1889, 28, 29 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). (vir 2) Szombathy, Tagebuch, Büchel 35, 36 (Fundak­tenarchiv NHMW). (vir 3) Pecnikovo pismo Szombathyju z dne 24. 9. 1905 (Fundaktenarchiv NHMW). Literatura Dular 2003, 163 ss, t. 5: 7-8. Dular, Tecco Hvala 2007, 307, pril. 7. Knez 1975, Stan; Zapuže. – V: ANSL, 215. Mader 2018, 272 s. Pecnik 1904, 37. Sl. 282/4: Kozlevec pri Stanu; gomila 10, pogled z zahoda. Foto: Janez Dular (1986). Kat. št.: 283 Najdišce: Rakovniško. Kraj: Zabrdje. TTN5: Mokronog 33; GKY: 505813 - GKX: 88354. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Na strmem pobocju hriba Rakovniško je prislonje­na 13 m široka gomila (sl. 283/1, 283/2). Potek raziskav Gomila je bila odkrita pri terenskem pregledu leta 1986. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 307. Sl. 283/1: Rakovniško nad Zabrdjem; pozicija gomile (osnova: TTN5 © GURS). M. 1:5000. Sl. 283/2: Rakovniško nad Zabrdjem; pogled na gomilo z vzhoda. Foto: Janez Dular (1986). Kat. št.: 284 Najdišce: Škodetov pruh. Kraj: Volcje njive. TTN5: Mokronog 34; GKY: 507134 - GKX: 88457. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Na robu Škodetovega peskokopa je stala gomila, ki je bila nadaljnjim kopanjem peska odstranjena (sl. 284/1, 284/2). Potek raziskav Gomilo je pred unicenjem leta 1953 raziskal Narodni muzej iz Ljubljane. Vsebovala je en žgan in 21 skeletnih grobov. Najdbe hrani Dolenjski muzej v Novem mestu, objavil jih je Stane Gabrovec (Gabrovec 1956, 62 ss). Kostne ostanke je obdelala Zlata Dolinar- Osole (Dolinar-Osole 1956, 131 ss). Literatura Dolinar-Osole 1956, 131 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 307. Gabrovec 1956, 62 ss. Knez 1975, Volcje njive. – V: ANSL, 215. Pecnik 1904, 38. Sl. 284/2: Škodetov pruh pri Volcjih njivah; peskokop, ki je unicil gomilo; pogled s severa. Foto: Janez Dular (1986). Kat. št.: 285 Najdišce: Gosjak. Kraj: Glinek. TTN5: Mokronog 34; GKY: 507850 - GKX: 88670. Tip najdišca: gomilno grobišce (3 gomile). Datacija: starejša železna doba. Opis Na gozdnatem grebenu južno od vasi Glinek so tri gomile (sl. 285/1). Mere: Gomila 1: premer 28 m, višina 5 m (gomila je dvomlji­ va) - (sl. 285/2). Gomila 2: premer 16 m, višina 2 m (sl. 285/3). Gomila 3: premer 15 m, višina 1,5 m (na vrhu sled manjšega vkopa) - (sl. 285/4). Potek raziskav Gomilno grobišce je bilo odkrito pri terenskem pregledu leta 1986. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 307. Sl. 285/2: Gosjak nad Glinekom; gomila 1, pogled z jugovzhoda. Foto: Janez Dular (1986). Sl. 285/3: Gosjak nad Glinekom; gomila 2, pogled z juga. Foto: Janez Dular (1986). Sl. 285/4: Gosjak nad Glinekom; gomila 3, pogled z juga. Foto: Janez Dular (1986). Kat. št.: 286 Najdišce: Površnica. Kraj: Glinek. TTN5: Mokronog 34; GKY: 507910 - GKX: 88275. Tip najdišca: gomilno grobišce (3 gomile). Datacija: starejša železna doba. Opis Še višje in južneje od Gosjaka (kat. št. 285) je na istem grebenu vrh Površnica. Na njem so tri gomile (sl. 286/1). Mere: Gomila 1: premer 10 m, višina 2,5 m (sl. 286/2). Gomila 2: premer 21 m, višina 2 m (sl. 286/3). Gomila 3: premer 7,5 m, višina 0,8 m (sl. 286/4). Potek raziskav Gomilno grobišce je bilo odkrito pri terenskem pregledu leta 1986. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 307. Sl. 286/2: Površnica nad Glinekom; gomila 1, pogled z jugovzhoda. Foto: Janez Dular (1986). Sl. 286/3: Površnica nad Glinekom; gomila 2, pogled z juga. Foto: Janez Dular (1986). Sl. 286/4: Površnica nad Glinekom; gomila 3, pogled s severa. Foto: Janez Dular (1986). Kat. št.: 287 Najdišce: Špicasti hrib. Kraj: Log. TTN5: Mokronog 34; GKY: 508791 - GKX: 88277. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Na vrhu grebena južno od vasi Log je gomila, ki meri v premeru 20 m, visoka pa je 2,5 m (sl. 287/1, 287/2). Na njej so vidne sledi kopanja. Južno od gomile sta na tretjem vrhu Špicastega hriba še dve gomilam podobni tvorbi, njuno pristnost pa bi bilo treba preveriti s sondažo. Potek raziskav Gomilo je maja 1885 prekopal Jernej Pecnik in v njej našel cez 20 skeletnih grobov z bogatimi pridatki (vir 1). Gradivo je prispelo v Deželni muzej v Ljubljani (vir 2; Deschmann 1888, 57 s, 63). Arhivski vir (vir 1) Pecnikovo pismo Dežmanu z dne 10. 5. 1885. (Arhiv RS, fond AS 854, Dežman Dragotin, fasc. 3). (vir 2) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähistorischer Zeit 1889, 42 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). Literatura Deschmann 1888, 57 s, 63. Dular, Tecco Hvala 2007, 307. Gabrovec 1975, Mokronog. – V: ANSL, 216. Sl. 287/2: Špicasti hrib nad Logom; pogled na gomilo z jugovzhoda. Foto: Janez Dular (1986). Kat. št.: 288 Najdišce: Pašnik. Kraj: Ostrožnik. TTN5: Mokronog 35; GKY: 509450 - GKX: 88480. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Grobišce se je raztezalo na skrajnem severnem kon-cu grebena, ki se dviga nad vasjo Ostrožnik (sl. 288/1). Teren se je zakljucil z manjšo kopasto vzpetino, v katero sta se s severne in zahodne strani zajedla opušcena pesko­kopa (sl. 288/2). Jeseni 1986 je pricela Krajevna skupnost Mokronog ponovno eksploatirati pesek, pri cemer so se s strojnim izkopom zajedli v severni del vzpetine, na osrednjem delu pa so odstranili zemljene plasti do geo­loške osnove. S tem samovoljnim posegom je bil vecji del nekropole nad Ostrožnikom unicen (sl. 288/3). Potek raziskav Grobišce je marca 1885 odkril Jernej Pecnik (vir 1). Julija istega leta je na njem tudi zakopal in našel v skalo vsekane luknje, v njih pa pepel, oglje in dobro ohranjene pridatke. Na Ostrožnik se je vrnil septembra in našel še nekaj predmetov (vir 2). Najdbe v je oddal v Deželni muzej (vir 3; Deschmann 1888, 57, 90, 115). Objavil jih je Stane Gabrovec (Gabrovec 1973, 366, t. 1-5, t. 6: 1-12). Po Pecniku (Pecnik 1904, 38) na bi bili pri Ostrožniku najdeni tudi skeletni grobovi, kar pa verjetno ne bo držalo, saj jih v starejših virih ne omenja. Ker so domacini nadaljevali s kopanjem peska in pri tem unicili vecji del nekropole, se je Zavod za varstvo naravne in kulturne dedišcine iz Novega mesta pod vodstvom Boruta Križa odlocil za manjše izkopa­vanje na tistem delu vzpetine, ki je ostala nedotaknjena. Novembra 1987 in spomladi 1988 so raziskali 260 m2 veliko površino in odkrili 12 žganih grobov. Najdbe hrani Dolenjski muzej v Novem mestu (Križ 1987e, 69 s; Križ 1988a, 207 ss; Križ 1989a, 207 s). Arhivski viri (vir 1) Pecnikovo pismo Centralni komisiji z dne 18. 1. 1886 (Arhiv RS, fond AS 1100, C. kr. urad K 60/49). (vir 2) Pecnikovi pismi Dežmanu z dne 3. 7. 1985 in 11. 9. 1885 (Arhiv RS, fond AS 854, Dežman Dra­gotin, fasc. 3). (vir 3) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähistorischer Zeit 1889, 43 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). Literatura Deschmann 1888, 57, 90, 115. Dular, Tecco Hvala 2007, 307. Gabrovec 1973, 366, t. 1-5, t. 6: 1-12. Gabrovec 1975, Mokronog. – V: ANSL, 216. Križ 1987e, 69 s. Križ 1988a, 207 ss. Križ 1989a, 207 s. Pecnik 1904, 38. Sl. 288/2: Pašnik nad Ostrožnikom; pogled na mesto nekropole z juga. Foto: Janez Dular (1986). Sl. 288/3: Pašnik nad Ostrožnikom; pogled na uniceno nekropolo z juga. Foto: Janez Dular (1987). Kat. št.: 289 Najdišce: Žempoh. Kraj: Ostrožnik. TTN5: Mokronog 45; GKY: 509406 - GKX: 87795. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Žempoh je najvišja tocka podolgovatega grebena (kota 411 m), ki se od vasi Ostrožnik dviga proti jugu (sl. 289/1, 289/3). Pobocja hriba so z vseh strani zelo strma, najlažji dostop je s severne strani, koder vodi na vrh tudi sedanja pot. Od prazgodovinskega naselja sta se ohranili na severnem pobocju dve terasi (sl. 289/2). Obe se izteceta v vzhodnem oziroma zahodnem pobocju hriba. Terasi sta lepo oblikovani in imata jasen rob. Zgornja zakljucujevrh Žempoha, ki je zaobljen in primeren za poselitev. Obe terasi zanesljivo nista ostanek obzidja. Zgrajeni sta bili zato, da so pridobili tudi na tem predelu Žempoha zravnan in za poselitev primeren prostor. Obzidja torej naselje nima, zato tudi mesta, kjer je vhod, ni mogoce ugotoviti. Nekaj manjših teras (velikost 4 m x 10 m) je tudi na jugovzhodni strani vrha, vendar pa jih ni mogoce povezati v zakljucen obodni sistem. Sl. 289/2: Žempoh nad Ostrožnikom; tloris naselja (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. Najbližje grobišce, ki bi ga lahko pripisali naselju, leži na skrajnem severnem koncu grebena na ledini Pašnik nad Ostrožnikom (kat. št. 288). Potek raziskav Gradišce na višini nad vasjo omenja Jernej Pecnik (Pecnik 1904, 38). Leta 1989 je ekipa Narodnega muzeja pod vodstvom Draga Svoljšaka v okviru projekta Utrjena prazgodovinska naselja na Dolenjskem na zgornji terasi izkopala sondo, ki pa razen skromnih ostankov dveh zaporednih bivalnih sledi ni dala drugih rezultatov. Skromne so bile tudi najdbe, ki pa vendarle dovoljujejo opredelitev naselja Žempoh nad Ostrožnikom v pozno bronasto dobo (Dular et al. 1991, 96 ss). V letih 2008 in 2009 je bil na Žempohu opravljen raziskovalni poseg, ki naj bi pokazal, kolikšno škodo je naredila nedovoljena gradnja novega vodovoda. Izko­panih je bilo pet sond. Najzanimivejša je bila sonda 1, locirana na pobocju južno od vodohrana, v kateri so odkrili poravnave za stavbišca in vec lukenj za stojke. Dokumentirani sta bili tudi dve shrambeni jami. O pose-gu je bilo objavljeno kratko porocilo (Bavec 2010a, 81 s). Literatura Bavec 2010a, 81 s. Dular et al. 1991, 96 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 307, sl. 221. Pecnik 1904, 38. Sl. 289/3: Žempoh nad Ostrožnikom; pogled na naselje z vzhoda. Foto: Janez Dular (1986). Kat. št.: 290 Najdišce: Božji grob. Kraj: Slepšek. TTN5: Mokronog 35; GKY: 509979 - GKX: 88844. Tip najdišca: plano grobišce, gomilno grobišce. Datacija: pozna bronasta doba, starejša železna doba, mlajša železna doba, rimska doba. Opis Prazgodovinska nekropola, ki so jo po Dežmanovih podatkih sestavljale posamezne že zravnane gomile, predvsem pa plani žgani grobovi, se je razprostirala po jugovzhodnem pobocju hriba Božji grob, ki se dviga zahodno od vasi Slepšek (vir 1; Deschmann 1888, 56 s). Konec devetnajstega stoletja je bil tam pašnik, danes pa je prostor na katerem se je razprostirala nekropola moc­no spremenjen. Hrib je namrec na dvoje presekal velik peskokop, ki so mu kasneje poravnali robove in skozenj speljali cesto iz Slepška proti Ostrožniku (sl. 290/1, 290/2). Pri teh delih so po pripovedovanju domacinov unicili veliko grobov. Sodec po najdbah se je nekropola širila vse do gasilskega doma v Belem Gricu, saj so ob njem še vedno zadevali na žgane grobove (Križ, Brešcak 1986, 248 s). Od gomil, ki jih omenja Dežman, je v gozdu na vrhu Božjega groba ohranjena le ena. V premeru meri 25 m, visoka pa je 1,5 m (sl. 290/3). Potek raziskav Grobišce je pricel spomladi 1885 izkopavati Jer­nej Pecnik, ki je ugotovil, da so ležali žgani grobovi v skupinah, ki so jih prekinjali prazni prostori. Nekateri grobovi so bili pokriti s kamnitimi plošcami, medtem ko so bile kosti z žganino položene bodisi v žare ali pa neposredno v grobne jame. Med žganimi grobovi so ležali tudi skeletni, nekateri med njimi so bili založeni s kamenjem (vir 2). Na nekaj mestih so bili med prazgo­dovinskimi pokopi odkriti tudi rimski grobovi in železni pridatki iz latenskega casa, kar kaže, da so na pobocjih Božjega groba obcasno pokopavali tudi v mlajših obdob­jih (Deschmann 1888, 57). Najdbe s teh izkopavanj so prispele v Deželni muzej v Ljubljani. Del jih je objavil Stane Gabrovec (Gabrovec 1973, 266 s). Pecnik je v Slepšku kopal še enkrat in sicer maja 1901, ko je na racun Prazgodovinske komisije odprl 33 grobov (Mader 2018, 471 s). Najdbe je poslal v Nara-voslovni muzej na Dunaj. Razen tega je Pecnik v vasi kupil tudi nekaj predmetov: leta 1900 najdbe iz žganega groba, ki ga je pri Slepšku izkopal neki kmet in leta 1903 bronasto fibulo (vir 3). Najdbe, ki jih hrani dunajski Naravoslovni muzej je objavil Janez Dular (Dular 2003, 166 ss, t. 6-7 in t. 8: 1-5). Leta 1985 so pri nelegalnem širjenju peskokopa blizu gasilskega doma v Belem Gricu - do tu je namrec segala nekropola - zadeli na dva žgana grobova. Sledil je zašcitni poseg Zavoda za varstvo naravne in kulturne dedišcine iz Novega mesta, pri katerem so dokumentirali še en grob (Križ, Brešcak 1986, 248 s). Arhivski viri (vir 1) K. Dežman, Gräberfeld ober Slepšek (Arhiv RS, fond AS 854, Dežman Dragotin, fasc. 20, Arheo­logija). (vir 2) Pecnikova pisma Dežmanu z dne 24. 3. 1885, 29. 3. 1885, 4. 4. 1885 in 14. 5. 1885 (Arhiv RS, fond AS 854, Dežman Dragotin, fasc. 3). (vir 3) Pecnikova pisma Szombathyju z dne 10. 11. 1900, 16. 5. 1901 in 27. 6. 1903 (Fundaktenarchiv NHMW). Literatura Deschmann 15, 1885b, (71). Deschmann 1888, 56 ss. Dular 2003, 166 ss, t. 6-7 in t. 8: 1-5. Dular, Tecco Hvala 2007, 308. Gabrovec 1973, 366 s, t. 7-10. Gabrovec 1975, Mokronog. – V: ANSL, 216. Križ, Brešcak 1986, 248 s. Mader 2018, 471 s. Sl. 290/2: Božji grob nad Slepškom; peskokop, ki je unicil grobišce; pogled z jugovzhoda. Foto: Janez Dular (2020). Sl. 290/3: Božji grob nad Slepškom; pogled na gomilo z vzhoda. Foto: Janez Dular (1986). Kat. št.: 291 Najdišce: Sv. Križ. Kraj: Beli Gric. TTN5: Mokronog 35; GKY: 510129 - GKX: 88613. Tip najdišca: plano grobišce, gomilno grobišce? Datacija: pozna bronasta doba, starejša železna doba, mlajša železna doba. Opis Grobišce se je širilo po njivah, ki so danes delno zatravljene, južno od cerkve sv. Križa v Belem Gricu (sl. 291/1, 291/2). V virih se kot lastnik ene od njiv, na kateri je Pecnik delal, omenja Franc Strupeh (vir 1). Del grobišca je bil zanesljivo plan z žaganimi grobovi, glede na skeletne pokope pa ne gre izkljuciti možnosti, da so tu stale tudi posamicne gomile, ki so bile z oranjem zravnane. Pozicija grobišca, kot je zarisana v Dularjevi objavi (Dular 2003, 172, sl. 101) potrebuje popravek. Grobišce proti jugu ni segalo do bližnje vzpetine Roje, na kateri so prav tako našli grobove (glej kat. št. 292), ampak se konca prej, saj je bil med obema nekropolama prazen prostor (glej sl. 291/1). Potek raziskav Jernej Pecnik se je grobišca za cerkvijo sv. Križa lotil jeseni 1888. Na tem mestu je septembra in oktobra izkopal okoli 100 žganih in skeletnih grobov. Žgani so bili pokriti s kamnitimi plošcami pa tudi brez njih, vse­bovali pa so zlasti sklede z ostanki kosti, med katerimi so bile nekajkrat tudi živalske. Skeletni grobovi so ležali pomešani z žganimi. Obrnjeni so bili v razlicne smeri, zanimiv pa je podatek, da so odkrili primere, ko so ležali skeleti eden vrh drugega v nasprotni smeri. Najdbe so se z izjemo posodja v dolomitnih tleh dobro ohranile. Omeniti velja igle, fibule in obrocast nakit, našli pa so tudi latenski mec in dve rimski fibuli, kar kaže na sporadicne pokope tudi v kasnejših obdobjih (vir 2; Deschmann 1888, 57; Deschmann 1889, [29] s; Pecnik 1904, 38). Najdbe je Pecnik poslal v Deželni muzej. Jernej Pecnik je pri sv. Križu v Belem Gricu kopal tudi v zacetku decembra 1899, ko je našel dva žgana in šest skeletnih grobov. V njih je prevladovalo posodje, ki pa je bilo vecinoma slabo ohranjeno, zato ga je ocitno pustil v zemlji. V Naravoslovni muzej na Dunaj je nam­rec poslal le pridatke iz enega groba (vir 3). Najdbe je objavil Janez Dular (Dular 2003, 171 ss, t. 9-10). Arhivski viri (vir 1) Pecnikovo pismo Dežmanu z dne 6. 10. 1888 (Arhiv RS, fond AS 854, Dežman Dragotin, fasc. 3). (vir 2) Pecnikova pisma Dežmanu z dne 7. 9. 1888, 13. 9. 1988, 6. 10. 1888 in 17. 10. 1888 (Arhiv RS, fond AS 854, Dežman Dragotin, fasc. 3). (vir 3) Pecnikova pisma Szombathyju z dne 6. 12. 1899, 13. 12. 1899 in 24. 11. 1900. Literatura Deschmann 1888, 57. Deschmann 1889, [29] s. Dular 2003, 171 ss, t. 9-10. Dular, Tecco Hvala 2007, 308. Gabrovec 1975, Mokronog. – V: ANSL, 216. Pecnik 1904, 38. Sl. 291/2: Sv. Križ v Belem Gricu; pogled na grobišce z juga. Foto: Janez Dular (2020). Kat. št.: 292 Najdišce: Roje. Kraj: Ribjek. TTN5: Mokronog 35; GKY: 510175 - GKX: 88484. Tip najdišca: plano grobišce, gomilno grobišce? Datacija: starejša železna doba, mlajša železna doba. Opis Za njivami južno od cerkve v Belem Gricu se teren dvigne v kopast gric z ledinskim imenom Roje. Kot piše Dežman, je bilo njegovo severno pobocje razclenjeno v tri gomilam podobne stopnje, ki so bile prekrite z gro­bovi (Deschmann 1888, 57). Ce je šlo res za gomile in ne zgolj naravne tvorbe, kakršne rade nastajajo zaradi delovanja vode na dolomitnih tleh, danes ni vec mogo-ce ugotoviti. Obmocje so s kopanjem peska po drugi svetovni vojni povsem spremenili in ga v osemdesetih letih pozidali (sl. 291/1, 292/1). Nekoc je bil na Rojah pašnik vasi Ribjek, zato se tudi v arhivskih dokumentih grobišce omenja pod tem krajem. Potek raziskav Jernej Pecnik je pricel na Rojah kopati 17. aprila 1885 (vir 1). Pridružil se mu je tudi preparator Deželne­ga muzeja Ferdinand Schulz, vendar se je moral zaradi bolezni kmalu vrniti v Ljubljano (Obravnave deželnega zbora kranjskega 25, 1886, 144). Kot je mogoce razbrati iz Dežmanovih zabeležk (vir 2), so se na spodnjem robu pr-ve gomile pojavljali posamezni žgani grobovi, sicer pa so tam ležali skeleti, vendar le redko celi. Vecina je bila brez zgornjega ali spodnjega dela, kosti so bile trhle, našli pa so tri cele lobanje. Srednja gomila, ki je bila najvecja, je dala najvec najdb. Razpršene so bile po razlicnih višinah, jaškaste jame so bile vkopane v dolomitno podlago in vecinoma založene z lomljenci. Le nekajkrat so ležali pod njimi na dnu nepomembni bronasti predmeti. Najdbe so našli tudi v tretji gomili, za najizdatnejše najdišce pa se je izkazal greben nad njo, ki leži nad vasjo Ribjek. Tu je bil namrec najden v kamnito osnovo vsekan ženski grob, 2 m dolg, 1 m globok in 0,5 m širok, z najbolj bogatimi najdbami. Truplo je bilo zavito v tkanino, pošito z vec sto bronastimi gumbki. Od nadaljnjih najdb omenja Pecnik trinajst, Dežman pa dvanajst fibul: eno veliko colnicasto z verižicami in obeski, eno s košceno oblogo in deset manjših colnicastih. V grobu so bili najdeni tudi dva uhana in dve zapestnici (vir 2; Deschmann 1885b, [72]; Pecnik 1887, 1 s; Deschmann 1888, 58 s). Najdbe s teh izkopavanj so prispele v Deželni muzej. Da so bili grobovi vkopani v dolomitna tla, je potrdil tudi zašcitni poseg, ki ga je leta 1986 na sever-nem pobocju Roj opravil novomeški Zavod za varstvo naravne in kulturne dedišcine. Odkrit je bil zgornji del skeleta - spodnjega so aprila 1973 unicili domacini pri postavljanju droga za elektricno napeljavo - položen v 170 m globoko, v geološko osnovo vkopano grobno jamo (Brešcak 1987, 238 s). Sl. 292/1: Roje nad Ribjekom; pogled na pozidano pobocje s severa. Foto: Janez Dular (2020). Nekoliko višje, na samem temenu grebena - danes stoji tu hiša (sl. 292/2) - je Pecnik maja 1885 zadel še na latenske grobove, ki so bili vkopani približno 0,5 m globoko v dolomitno osnovo hriba. Pravzaprav so bile to okoli 25 cm široke, med seboj razlicno oddaljene ci­lindricne luknje, v katere so položili iz žganine prebrane kosti, ki so jih nato zasuli z dolomitnim peskom. Pridat­ki, predvsem železno orožje so bili odlicno ohranjeni. V moških grobovih so bili najdeni veckrat prepognjeni železni meci, prepognjene ali ukrivljene sulicne osti, šcitne grbe, železne verige, bojni noži in uhate sekire. Ženski grobovi so vsebovali obrocast okras iz brona in stekla ter bronaste ali železne fibule (vir 3; Deschmann 1885b, [71] s). Najdbe so prispele v Deželni muzej, kjer so bile pomešane z drugim latenskim gradivom iz mokronoške okolice, zlasti iz Vidmarjeve hoste nad Ribjekom (kat. št. 293). Objavil jih je Stane Gabrovec (Gabrovec 1966b, 176 s). Na koncu grebena, kjer je ozko sedelce, naj bi po Szombathyjevem podatku našli tudi žarne grobove iz (pozne bronaste ?) halštatske dobe (vir 4). Arhivski viri (vir 1) Pecnikovo pismo Dežmanu z dne 17. 4. 1885 (Arhiv RS, fond AS 854, Dežman Dragotin, fasc. 3). (vir 2) K. Dežman, Gräberfeld ober Slepšek (Arhiv RS, fond AS 854, Dežman Dragotin, fasc. 20, Arheo­logija). (vir 3) Pecnikova pisma Dežmanu z dne 10. 5. 2885, 12. 5. 1885 in 4. 6. 1885 (Arhiv RS, fond AS 854, Dežman Dragotin, fasc. 3). (vir 4) Szombathy, Tagebuch, Büchel 35, 33 (Fund­aktenarchiv NHMW). Literatura Brešcak 1987, 238 s. Deschmann 1885b, [71] s. Deschmann 1888, 57 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 308. Gabrovec 1966b, 176 s., t. 1-13. Gabrovec 1975, Mokronog. – V: ANSL, 216. Pecnik 1887, 1 s. Pecnik 1904, 38. Sl. 292/2: Roje nad Ribjekom; vrh grebena s hišo, kjer je bilo obmocje z latenskimi grobovi; pogled z juga. Foto: Janez Dular (1986). Kat. št.: 293 Najdišce: Vidmarjeva hosta. Kraj: Ribjek. TTN5: Mokronog 35; GKY: 510237 - GKX: 88236. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: mlajša železna doba. Opis Grobišce se je širilo na drugi vzpetini južno od Roj, kjer se ozek greben razširi v manjši plato (sl. 291/1). Na tem mestu so bili ob terenskem pregledu leta 1986 v bukovem gozdu še dobro vidni sledovi kopanj. Potek raziskav Latenska nekropolo je junija 1885 odkril JernejPecnik. Širila se je po zemljišcu Franca Vidmarja iz Ribjeka (vir 1). Grobovi so bili podobni kot na Rojah (kat. št. 292), torej plani in žgani, vendar pa so se najdbe zaradi ilovnate zemlje slabše ohranile. Kopanje je oviral tudi gozd, saj dreves niso smeli posekati in so predmete veckrat dvigovali izpod korenin. Ce je verjeti Pecniku, so tu izkopali cez sto grobov (Pecnik 1904, 39). Predmete je Pecnik poslal v Deželni muzej, kjer so jih združili z ostalim latenskim gradivom iz mokronoških najdišc. Objavil jih je Stane Gabrovec (Gabrovec 1966b, 176 ss). Poleti 1886 je Pecnik na istem grobišcu odkopal še enajst grobov, tokrat na stroške Dvornega muzeja, zato je gradivo s teh raziskovanj prispelo na Dunaj (vir 2; Szombathy 1888, [92] s). Objavil ga je Mitja Guštin (Guštin1977, 82 s). Rutarjev podatek, da je Pecnik leta 1888 znova obiskal Ribjek in našel dva meca (Rutar 1891a, 138), se ne nanaša na Vidmarjev gozd oziroma Roje ampak na najdišci Sv. Križ v Belem gricu (kat. št. 191) in Gorenji Mokronog (kat. št. 298). Da pa grobišce v Vidmarjevi hosti ni bilo v celoti izcrpano, smo se lahko prepricali spomladi 1986. Pri terenskem pregledu tamkajšnjega obmocja je bil odkrit grob bojevnika, ki po zgradbi (nacin pokopa, velikost in oblika grobne jame) ter pridatkih v celoti potrjuje stare podatke (sl. 293/1). Najdbe so bile predane Narodnemu muzeju v Ljubljani. Okoli leta 2012 so pri obnovi vodovoda prav v sredi-no vzpetine z zahodne strani vkopali velik vodohran in pri tem mocno posegli v obmocje grobišca (sl. 293/2). Kaj vse je bilo uniceno, ni znano, saj je zatajil arheološki nadzor. Sl. 293/1: Vidmarjeva hosta nad Ribjekom; latenski grob. Foto: Janez Dular (1986). Arhivski viri (vir 1) Pecnikovi pismi Dežmanu z dne 23. 6. 1885 in 26. 6. 1885 (Arhiv RS, fond AS 854, Dežman Dra­gotin, fasc. 3). (vir 2) Pecnikovi pismi Szombathyju z dne 12. 7. 1886 in 15. 7. 1886 (Fundaktenarchiv NHMW). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 308. Gabrovec 1966b, 176 s., t. 1-13. Gabrovec 1975, Mokronog. – V: ANSL, 216. Guštin 1977, 82 s., t. 9-13. Pecnik 1904, 38 s. Rutar 1891a, 138. Szombathy 1888, [92] s. Sl. 293/2: Vidmarjeva hosta nad Ribjekom; obmocje vodohrana, pogled z jugozahoda. Foto: Janez Dular (2020). Kat. št.: 294 Najdišce: Križni vrh. Kraj: Beli Gric. TTN5: Mokronog 45; GKY: 510197 - GKX: 87721. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: pozna bronasta doba, starejša železna doba, mlajša železna doba. Opis Križni vrh je najvišja tocka grebena, ki se od vasi Slepšek postopoma dvigne proti jugu. Njegova pobocja so z vseh strani zelo strma in zato težko dostopna. Pot nanj vodi po grebenu s severne strani, kjer se tik pod vr­hom teren razširi v nekoliko širši hrbet (sl. 294/1, 294/2). Naselje na Križnem vrhu ima dva dela. Zacenja se tik nad latensko nekropolo v Vidmarjevi hosti, kjer se strmo pobocje grebena nekoliko zravna in razširi. To je obmocje Orešnikovih njiv, ki je zaradi obdelovanja polj mocno spremenjeno. Prostor ni povsem raven, ampak pada proti vzhodu in zahodu. Na severni strani je ta del naselja obrobljen z lepo polkrožno teraso, katere rob tece po liniji nekdanjega prazgodovinskega oboda (sl. 294/3). Nad tem spodnjim predelom naselja se dviga Križni vrh, ki ima dve z manjšim sedlom loceni vzpetini. To je drugi, višji del naselja, ki bi ga lahko oznacili kot neke vrste akropolo. Na južni strani ni nobenih teras, teren pa je precej prekopan. Nasprotno pa ima severna vzpetina obliko lepega platoja z jasnimi robovi, ki so zanesljivo delo cloveških rok. Na jugozahodni strani je plato nacet z manjšim vkopom. Pod tem vrhnjim platojem sta na severnem pobocju najprej dve manjši vendar lepo obli­kovani terasi. Še nižje je postavljena tretja terasa, ki pa je od vseh najvecja in ima zelo jasen rob. Kot prejšnji dve se tudi ta na robovih iztece v pobocju. Vse tri terase so zelo primerne za poselitev in so na njih najverjetneje stale stavbe. Nekoliko nižje sta na severovzhodni strani še dve zelo majhni terasi od katerih ima zgornja manjši vkop. Oboda naselja in notranje strukture zgolj s topo­grafskim opazovanjem ni mogoce rekonstruirati. Potek je kolikor toliko jasen le na zahodni in severni strani, kjer se njivske površine koncajo na robu terase. Sam vrh, kot kaže, ni bil posebej utrjen, ali pa obod ni vec ohranjen. Pripadajoca grobišca se vrstijo po grebenu, ki se od naselja postopoma spušca proti severu (sl. 294/4): najprej Vidmarjeva hosta (kat. št. 293) in Roje nad Ribjekom (kat. št. 292), nato Sv. Križ v Belem Gricu (kat. št. 291) in koncno Božji grob nad Slepškom (kat. št. 290). Sl. 294/1: Križni vrh nad Belim Gricem; pogled na naselje z zahoda. Foto: Janez Dular (1986). Potek raziskav Naselje na Križnem vrhu omenjata že Jernej Pecnik in Dragotin Dežman (vir 1; Deschmann 1888, 57; Pec­nik 1904, 39). Na Križnem vrhu je leta 1935 raziskoval Walter Schmid ter izkopal 6,9 m dolgo in 3,3 m široko hišo. Po podatku iz Jutra je našel halštatsko, latensko in rimsko keramiko ter železovo žlindro (Jutro, 1935). Leta 1987 smo v okviru projekta Utrjena prazgodo­vinska naselja na Dolenjskem na prvi terasi pod nižjim vrhom hriba izkopali testno sondo, ki ji je leto kasneje (1988) sledil izkop celotne terase. Delo so opravili sode­lavci Narodnega muzeja Slovenije pod vodstvom Draga Svoljšaka (sl. 294/5). Na terasi, vsekani v dolomitna tla, sta bila odkrita dva, razmeroma jasna poselitvena horizonta. Spodnji, ki sodi najverjetneje v starejšo že­lezno dobo, je bil dokumentiran z luknjami za stojke, se pravi v tlorisnih zasnovah ene ali vec hiš, ki so stale na tem mestu. Zgornji horizont je latenskodoben. Gre za ruševino požgane hiše, zgrajene iz brun in prepleta, ometanega z ilovico. V stavbi je bilo ognjišce. Z drugo sondo je bil presekan obod na skrajnem severnem koncu naselja (sl. 294/6). Odkriti sta bili dve luknji za stojki, vsekani v dolomitna tla in obloženi s kamnitimi zagozdami (sl. 294/7). Interpretiramo ju lah­ko kot ležišca lesene konstrukcije, ki je obdajala naselje (Svoljšak 1989, 211 s; Dular et al. 1991, 98 ss). Arhivski vir (vir 1) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähistorischer Zeit 1889, 41 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). Literatura Deschmann 1888, 57. Dular et al. 1991, 98 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 308 s, sl. 222. Gabrovec 1975, Mokronog. - V: ANSL, 216. Jutro, Ponedeljska izdaja 2. 9. 1935, 2. Pecnik 1904, 39. Svoljšak 1989, 211 s. Sl. 294/3: Križni vrh nad Belim Gricem; tloris naselja (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. Sl. 294/4: Situacijski nacrt najdišc v okolici naselja Križni vrh nad Belim Gricem (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:10000. Sl. 294/5: Križni vrh nad Belim Gricem; izkopavanje sonde 1, pogled z vzhoda. Foto: Drago Svoljšak (1988). Sl. 294/6: Križni vrh nad Belim Gricem; sonda 2, vzhodni profil cez obod naselja. Foto: Janez Dular (1988). Sl. 294/7: Križni vrh nad Belim Gricem; sonda 2, luknja za stojko. Foto: Janez Dular (1988). Kat. št.: 295 Najdišce: Kalinova hosta. Kraj: Gorenji Mokronog. TTN5: Mokronog 46; GKY: 511375 - GKX: 87610. Tip najdišca: gomilno grobišce (2 gomili). Datacija: starejša železna doba. Opis Zahodno od ceste, ki pelje iz Mokronoga na Tre­belno, sta na grebenu dve med seboj precej oddaljeni gomili (sl. 295/1). Mere: Gomila 1: premer 8 m, višina 1 m (gomila je dvomljiva). Gomila 2: premer 18 m, višina 2 m. Potek raziskav Gomili sta pri terenskem pregledu leta 1986 doku­mentirala Borut Križ in Danilo Brešcak. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 308. Kat. št.: 296 Najdišce: Stranje. Kraj: Gorenji Mokronog. TTN5: Mokronog 46; GKY: 511713 - GKX: 87197. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Zahodno od ceste iz Mokronoga na Trebelno je 15 m široka in 2 m visoka gomila (sl. 296/1, 296/2). Potek raziskav Gomilo sta pri terenskem pregledu leta 1986 do-kumentirala Borut Križ in Danilo Brešcak. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 308. Sl. 296/1: Stranje pri Gorenjem Mokronogu; pozicija gomile (osnova: TTN5 © GURS). M. 1:5000. Sl. 296/2: Stranje pri Gorenjem Mokronogu; pogled na gomilo s severa. Foto: Janez Dular (1986). Kat. št.: 296A Najdišce: Dovcek. Kraj: Gorenje Laknice. TTN5: Mokronog 46; GKY: 512156 - GKX: 87321. Tip najdišca: gomilno grobišce (2 gomili). Datacija: starejša železna doba. Opis Na severnem pobocju grebena, ki se dviga nad dolino Dovcek sta dve gomili (sl. 296A/1). Mere: Gomila 1: premer 10 m, višina 0,5-1,5 m (gomila ima na vrhu vkop) - (sl. 296A/2). Gomila 2: premer 12 m, višina 1,5 m (sl. 296A/3). Potek raziskav Gomili sta bili prepoznani na lidarskem posnetku in preverjeni s terenskim ogledom leta 2020. Sl. 296A/2: Dovcek pri Dolenjih Laknicah, gomila 1, pogled z zahoda. Foto: Janez Dular (2020). Sl. 296A/3: Dovcek pri Dolenjih Laknicah, gomila 2, pogled z juga. Foto: Janez Dular (2020). Kat. št.: 297 Najdišce: Pugelca. Kraj: Gorenje Laknice. TTN5: Mokronog 46; GKY: 512419 - GKX: 87382. Tip najdišca: gomilno grobišce (2 gomili). Datacija: starejša železna doba. Opis Na hribcku Pugelca, ki se dviga zahodno od Go-renjih Laknic, sta dve gomili (glej sl. 296A/1). Mere: Gomila 1: premer 19 m, višina 2 m (gomila ima na vrhu vkop) - (sl. 297/1). Gomila 2: premer 16 m, višina 1,5 m (gomila ima na vrhu vkop) - (sl. 297/2). Potek raziskav Obe gomili je maja 1885 prekopal Jernej Pecnik (vir 1; Deschmann 1888, 58 in 62; Pecnik 1904, 39). Leta 1886 je v Laknicah izkopal še en skeleten grob, ki je zanimiv zaradi tega, ker je imelo veliko okostje v desni stegnenici zapiceno bronasto pušcicno ost (vir 2). Ali gre za isti gomili ali kako drugo, iz arhivskih virov ni mogoce razbrati. Najdbe so prispele v Deželni muzej. Arhivski viri (vir 1) Pecnikovi pismi Dežmanu z dne 14. 5. 1885 in 28. 5. 1885 (Arhiv RS, fond AS 854, Dežman Dra­gotin, fasc. 3). (vir 2) Pecnikovo pismo Dežmanu z dne 8. 9. 1886 (Ar­hiv RS, fond AS 854, Dežman Dragotin, fasc. 3). (vir 3) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähistorischer Zeit 1889, 60 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). Literatura Deschmann 1888, 58 in 62. Dular, Tecco Hvala 2007, 308. Gabrovec 1975, Gorenje Laknice. – V: ANSL, 216. Pecnik 1904, 39. Sl. 297/1: Pugelca nad Gorenjimi Laknicami; gomila 1, pogled z juga. Foto: Janez Dular (1986). Sl. 297/2: Pugelca nad Gorenjimi Laknicami; gomila 2, pogled z juga. Foto: Janez Dular (1986). Kat. št.: 298 Najdišce: – Kraj: Gorenji Mokronog. TTN5: Mokronog 46; GKY: 511888 - GKX: 86670 (središce naselja). Tip najdišca: posamicna najdba. Datacija: mlajša železna doba. Opis Dragotin Dežman omenja, da so v vinogradu proti Gorenjemu Mokronogu našli ukrivljen mec in železno verigo, ki je mojstrsko delo kovaške obrti. Predmeta sta prispela v Deželni muzej. Najdišca zaradi skromnih podatkov nismo uspeli locirati (sl. 298/1). Naj omenimo še to, da je Simon Rutar najdbi iz Gorenjega Mokronoga napacno lociral v vas Ribjek (Rutar 1891a, 138). Literatura Deschmann 1889, [30]. Dular, Tecco Hvala 2007, 308. Rutar 1891a, 138. Sl. 298/1: Gorenji Mokronog; bližnja okolica vasi (vir: atlas okolja © ARSO). M. 1:5000. Kat. št.: 299 Najdišce: Kocijanova hiša. Kraj: Gorenje Laknice. TTN5: Mokronog 46; GKY: 512122 - GKX: 87119. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila?). Datacija: starejša železna doba. Opis Pri terenskem pregledu leta 1986 smo zvedeli, da so ob planiranju prostora za Kocijanovo hišo, ki je imel obliko manjšega kuclja (sl. 299/1), zadeli na skeletne gro­bove z raznimi kovinskimi pridatki. Najdbe so zavrgli. Morda je na tem mestu stala gomila, ki so jo s terenskimi deli unicili, ne smemo pa prezreti tudi Pecnikovega po­datka, ki omenja na njivah in v gozdu blizu Kocijanove hiše plane skeletne pokope (vir 1). Kot je razvidno iz letalskih posnetkov so po letu 2000 domacijo podrli, vzpetino pa zravnali. Danes so tu njive (sl. 299/2). Ali so pri teh posegih še kaj našli, ni znano. Arhivski vir (vir 1) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähistorischer Zeit 1889, 62 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 308. Gabrovec 1975, Gorenje Laknice. – V: ANSL, 216. Sl. 299/1: Kocjanova hiša pri Gorenjih Laknicah; delno poravnan kucelj ob Kocijanovi hiši, na katerem so našli grobove; pogled z jugozahoda. Foto: Janez Dular (1986). Sl. 299/2: Kocjanova hiša pri Gorenjih Laknicah; pozicija unicenega grobišca (osnova: atlas okolja © ARSO). M. 1:5000. Kat. št.: 299A Najdišce: Vrajski breg. Kraj: Gorenje Laknice. TTN5: Mokronog 46; GKY: 512361 - GKX: 86909. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila?). Datacija: starejša železna doba. Opis Na skrajnem severovzhodnem koncu grebena Vrajski breg je domnevna gomila s premerom okoli 10 m (sl. 299A/1). Potek raziskav Gomila je bila leta 2020 prepoznana na lidarskem posnetku, njena pristnost ni bila preverjena s terenskim ogledom. Kat. št.: 299B Najdišce: Kržišce. Kraj: Gorenje Laknice. TTN5: Mokronog 46; GKY: 512539 - GKX: 86959. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Na kopasti vzpetini jugozahodno od Gorenjih Lak­nic je 25 m široka in 3 m visoka nedotaknjena gomila (sl. 299A/1; 299B/1). Potek raziskav Gomila je bila prepoznana na lidarskem posnetku in leta 2020 preverjena s terenskim ogledom. Sl. 299B/1: Kržišce pri Gorenjih Laknicah; pogled na gomilo z juga. Foto: Janez Dular (2020). Kat. št.: 300 Najdišce: Grad. Kraj: Gorenji Mokronog. TTN5: Mokronog 46; GKY: 512192 - GKX: 86256. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: prazgodovina, pozna antika, zgodnji srednji vek. Opis Na grebenu, ki se pod cerkvijo Sv. Petra strmo spušca v dolino Laknic, so ohranjeni ostanki srednjeveš­kega gradu Gorenji Mokronog (sl. 300/1). Razvalina je bil že v Valvasorjevem casu. Groblja je v sredini precej poškodovana, saj jo je presekala gozdna pot, ki drži v dolino Laknic. Glavni del ruševin je na dveh dvignjenih mestih, kjer se v konfiguraciji tal še slutijo zidovi. Na severnem pobocju so štiri manjše terase. Razvršcene so ena nad drugo prav po najožjem predelu grebena. Terase so majhne, saj merijo v širino komaj 3-4 m. Na terasah smo pri pregledu terena leta 1986 naredili nekaj manjših sond, ki so bile vse negativne. Pac pa smo v profilu poti, ki so jo vrezali po vzhodnem pobocju, našli precej srednjeveške keramike in živalskih kosti. Vmes sta bila tudi dva fragmenta prazgodovinske loncenine, ki sta skromen dokaz, da je bil greben morda obljuden že v starejših obdobjih. Potek raziskav Pomen naselja je spoznal že Jernej Pecnik, ki je ruševine in nedalec stran odkrite grobove pripisal romaniziranim staroselcem (vir 1, Pecnik 1904, 43). Njegove ugotovitve so potrdile tudi novejše raziskave, ki jih je med letoma 1996 in 1999 opravil Zavod za varstvo naravne in kulturne dedišcine iz Novega mesta pod vodstvom Uroša Bavca, ki so se mu kasneje pridružili še sodelavci Inštituta za arheologijo ZRC SAZU. Locirano in delno raziskano je bilo poznoanticno grobišce na Vraj­ku (Bavec 1998, 31 s; Bavec 2003, 325 ss) ter ugotovljene sledi prazgodovinske, poznoanticne in zgodnjesrednje­veške poselitve na obmocju Gradu (Bavec, Pleterski 2001, 31; Bavec 2006a, 52). Bogate najdbe, zlasti loncenine, so omogocile študij prehoda iz pozne antike v zgodnji srenji vek (Pleterski, Belak 2002, 98 ss). Arhivski vir (vir 1) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähistorischer Zeit 1889, 61 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). Literatura Bavec 1998, 31 s. Bavec 2003, 325 ss. Bavec 2006a, 52. Bavec, Pleterski 2001, 31. Dular, Tecco Hvala 2007, 308. Pecnik 1904, 43. Pleterski, Belak 2002, 98 ss. Šašel 1975, Gorenji Mokronog. – V: ANSL, 229. Kat. št.: 301 Najdišce: Stari Bajhovec. Kraj: Drecji Vrh. TTN5: Mokronog 46; GKY: 513442 - GKX: 86088. Tip najdišca: gomilno grobišce (3 gomile). Datacija: starejša železna doba. Opis Na vzhodnem pobocju Bajhovca so tri gomile (sl. 301/1). Mere: Gomila 1: premer 12 m, višina 1 m. Gomila 2: premer 12 m, višina 1 m (sl. 301/2). Gomila 3: premer 20 m, višina 2 m (na vrhu je rahel vkop) - (sl. 301/3). Potek raziskav Eno od gomil pri Drecjem Vrhu je leta 1897 za Deželni muzej zakupil Ignac Kušljan (vir 1). V arhivskih virih ni podatka, da bi jo prekopali. Arhivski vir (vir 1) I. Kušljan, Zapisnik in poslovna knjiga 1897-1923, 34 (Arhiv AO NMS). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 308. Sl. 301/2: Stari Bajhovec pri Drecjem Vrhu; pogled na gomilo 2 s severovzhoda. Foto Janez Dular (1986). Sl. 301/3: Stari Bajhovec pri Drecjem Vrhu; pogled na gomilo 3 z jugovzhoda. Foto Janez Dular (1986). Kat. št.: 301A Najdišce: Planina. Kraj: Drecji Vrh. TTN5: Mokronog 46; GKY: 515688 - GKX: 86883. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Na temenu ploskega grebena, ki se vlece vzhodno od Drecjega vrha, je 20 m široka in 1,5 m visoka gomila (sl. 301A/1, 301A/2). Z jugovzhodne strani je do polovice odnesena. Potek raziskav Gomila je bila prepoznana na lidarskem posnetku in leta 2020 preverjena s terenskim ogledom. Sl. 301A/1: Planina pri Drecjem Vrhu; pozicija gomile (osnova: TTN5 © GURS). M. = 1:5000. Sl. 301A/2: Planina pri Drecjem Vrhu; pogled na gomilo severozahoda. Foto: Janez Dular (2020). Kat. št.: 301B Najdišce: Srednji hrib. Kraj: Drecji Vrh. TTN5: Mokronog 46; GKY: 514529 - GKX: 86471. Tip najdišca: gomilno grobišce (4 gomile). Datacija: starejša železna doba. Opis Na kopastem Srednjem hribu severovzhodno od Drecjega Vrha, ki ga s severne strani zamejuje dolina Srebrnice, z juga pa potok Lukovnik, so med seboj precej oddaljene štiri gomile (sl. 301B/1). Mere: Gomila 1: premer 11 m (na vrhu je vkop). Gomila 2: premer 10 m (na vrhu je vkop). Gomila 3: premer 12 m (na vrhu je vkop). Gomila 4: premer 13 m (na vrhu je vkop). Potek raziskav Gomile so bile leta 2020 prepoznane na lidarskem posnetku in niso bile preverjene s terenskim ogledom. Kat. št.: 301C Najdišce: Dobovec. Kraj: Cužnja vas. TTN5: Mokronog 46; GKY: 515808 - GKX: 86288. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Na Dobovcu, kopastem grebenu severno od Cužnje vasi, je 12 m široka gomila, ki ima na temenu sled kopanja. Potek raziskav Gomila je bila leta 2020 prepoznana na lidarskem posnetku in ni bila preverjena s terenskim ogledom. Sl. 301C/1: Dobovec pri Cužnji vasi; pozicija gomile (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 302 Najdišce: Sv. Ana. Kraj: Vrhpec. TTN5: Novo mesto 13; GKY: 505600 - GKX: 81960. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: bakrena doba, pozna bronasta doba, starejša železna doba, mlajša železna doba, poznoanticna doba. Opis Na skrajnem severnem koncu Mirnopeške doline se dviga kopast hrib, na katerem stoji podružnicna cerkev sv. Ane (sl. 302/1, 302/2). Vrh ima strma severna in južna pobocja, proti vzhodu in zahodu pa je dostop nanj lažji, vendar kljub temu dokaj strm. Ob južnem vznožju sv. Ane je jama Zijalo, kjer pritece drugic na dan potok Temenica. Naselje ima sklenjen obod (sl. 302/3). Na zahodni in južni strani je ohranjen kot rob terase z mocno, tudi do 8 m široko ježo. Ta postane izrazita zlasti v jugovzhod­nem vogalu, medtem ko so jo na južni strani poškodovali z rigolanjem za vinograd in s kopanjem vojaškega jarka. Ko obod zavije proti severu, ježa postopoma slabi in se iztece v pobocju. Na vsej severni strani nasip ni ohranjen, ker je ocitno zdrsnil po strmini. Rob naselja pa je kljub temu jasen, saj se razmeroma ravno zemljišce v notranjosti tako ostro prevesi v strmino, da ni nobenega dvoma, kod je potekal. Kje je bil vhod v naselje ni cisto jasno. Pricakovati bi ga smeli na vzhodni strani, kjer pripelje na vrh tudi sedanja pot. Zanimivo je, da ni bilo v profilu useka do­vozne poti, ki se je dokaj globoko zarezala v nasip, niti najmanjšega sledu kamnite konstrukcije. Pod tankim slojem humusa se namrec nadaljuje do 40 cm debel sloj svetlejše, nato pa še plast nekoliko temnejše pešcene zemlje, v kateri je polno kamnitega drobirja (dolomitni apnenec). Gre torej za nasip, ki je bil na tem mestu pre­rezan preko 1 m globoko in ki do te globine ni pokazal temeljev kamnitega zidu (sl. 302/4). Notranjost naselja je prostrana. Za robom se zlasti na južni strani širi skoraj ravna do 25 m široka terasa (sl. 302/5), raven pa je tudi teren na vrhu okoli cerkve. Zanimivo je, da je na severozahodnem pobocju, torej že zunaj naselja, nekaj manjših teras, ki bi bile lahko prav tako ostanek nekdanje poselitve. Terase so široke 2-3 m in dolge do 15 m. Pripadajoci grobišci sta bili na zahodnem vrhu Sv. Ane nad kamnolomom (kat. št. 302A) in jugovzhodno pod naseljem na ledini Laze (kat. št. 203). Sl. 302/1: Sv. Ana nad Vrhpecjo in Laze nad Vrhpecjo; poziciji naselja in grobišca (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Potek raziskav Naselje na Sv. Ani omenja že Alfons Müllner, zna­no pa je bilo tudi Jerneju Pecniku (Müllner 1879, 98 s; Pecnik 1904, 32; vir 1). Leta 1989 je ekipa Inštituta za arheologijo v okviru projekta Utrjena prazgodovinska naselja na Dolenjskem na gradišcu izkopala sondo in na osnovi najdb ugotovila, da je bil hrib obljuden v eneolitiku, nato pa v pozni bronasti dobi, starejši in mlajši železni dobi in pozni antiki. Od poselitvenih struktur je bila ugotovljena le ena hodna površina, vse ostale plasti pa so bile nanesene postopoma z naravnimi procesi. Odkriti so bili tudi ostanki kamnitega zidu, ki najverjetneje sodi v mlajšo železno dobo (Tecco Hvala 1990b, 65; Dular et al. 1991, 76 ss). Arhivski vir (vir 1) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähistorischer Zeit 1889, 36 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). Literatura Dular et al. 1991, 76 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 310, sl. 223. Müllner 1879, 98 s. Pecnik 1904, 32. Petru 1975, Vrhpec. – V: ANSL, 232. Tecco Hvala 1990b, 65. Sl. 302/2: Sv. Ana nad Vrhpecjo; pogled na naselje z zahoda. Foto Janez Dular (1986). Sl. 302/3: Sv. Ana nad Vrhpecjo; tloris naselja (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. Sl. 302/4: Sv. Ana nad Vrhpecjo; usek poti cez vzhodni obod naselja. Foto Janez Dular (1986). Sl. 302/5: Sv. Ana nad Vrhpecjo; zahodni rob naselja, pogled z juga. Foto Janez Dular (1986). Sl. 302/6: Sv. Ana nad Vrhpecjo; terasa za južnim robom naselja. Foto Janez Dular (1986). Kat. št.: 302A Najdišce: Nad kamnolomom. Kraj: Vrhpec. TTN5: Novo mesto 3; GKY: 504995 - GKX: 82030. Tip najdišca: naselje, grobišce. Datacija: bronasta doba, mlajša železna doba. Opis Najdišce leži na zahodnem kopastem vrhu Gradišca Sv. Ana, v katerega se je s severne strani zajedel velik kamnolom (sl. 302A/1). Potek raziskav Leta 2011 je ekipa Zavoda za varstvo kulturne dedišcine iz Novega mesta zaradi predvidene širitve kamnoloma na vrhu vzpetine izkopala osem testnih sond, ki so odkrile skromne ostanke bronastodobnega naselja (sl. 302A/2). Pomembnejše je bilo odkritje groba iz mlajše železne dobe v sondi 3, ki nakazuje možnost Literatura obstoja grobišca, ki je pripadalo naselju na Sv. Ani (Ma-Mason 2013, 88 s. son, Pintér 2012, 46; Mason 2013, 88 s). Mason, Pintér 2012, 46. Sl. 302A/1: Nad kamnolomom nad Vrhpecjo; pozicija naselja in grobišca (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 302B Najdišce: Štirice. Kraj: Jordankal. TTN5: Novo mesto 13; GKY: 504574 - GKX: 80701. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Gomila leži v gozdu na križišcu cest ki peljejo iz Mirne Peci v Dobrnic in iz Globodolskega polja proti Vrhpeci (sl. 302B/1). Velikost: 16 x 14 m, višina 2,5 m. Potek raziskav Gomilo je pri terenskem pregledu dokumentiral Borut Križ (Križ 2014b, 86). Literatura Križ 2014b, 86. Kat. št.: 302C Najdišce: Bukovec. Kraj: Vrhpec. TTN5: Novo mesto 13; GKY: 505454 - GKX: 80528. Tip najdišca: gomilno grobišce (2 gomili). Datacija: starejša železna doba. Opis V gozdu Bukovec, južno od Vrhpeci, sta dve dvom­ljivi gomili (sl. 302C/1). Mere: Gomila 1: premer ca. 12 m. Gomila 2: premer ca. 15 x 18 m. Potek raziskav Gomili sta bili dokumentirani s pomocjo lidarskega posnetka in nista bili preverjeni s terenskim ogledom Sl. 302C/1: Bukovec pri Vrhpeci; poziciji gomil (osnova: TTN5 © GURS). M. = 1:5000. Kat. št.: 303 Najdišce: Laze. Kraj: Vrhpec. TTN5: Novo mesto 13; GKY: 506010 - GKX: 81726. Tip najdišca: grobišce. Datacija: starejša železna doba. Opis Kolikor je možno razbrati iz skopih notic in pripo­vedovanja domacinov, se je grobišce razprostiralo na nji­vah ob obeh straneh poti, ki pelje na Sv. Ano (sl. 303/1). Potek raziskav Na njivah pod Sv. Ano naj bi po Pecnikovem po­datku stalo nekaj gomil. Kmetje so jih razorali in pri tem našli zapestnice, sulice in bronasto situlo, ki so jo razbili (vir 1; Pecnik 1904, 32). Dva predmeta, ki izvirata najverjetneje prav s tega obmocja, je leta 1902 poslal v dunajski Naravoslovni muzej (vir 2). Objavil ju je Janez Dular (Dular 2003, 165 s). Podatek v ANSL (Petru 1975, 232), po katerem naj bi Pecnik pri Sv. Ani tudi raziskoval, ne drži, saj je iz citi­ranega pisma (vir 3) razvidno, da si je najdišce le ogledal. Pri terenskem pregledu leta 1986 smo izvedeli, da so domacini pred drugo svetovno vojno na njivah desno od poti k Sv. Ani veckrat zadeli na posode s pepelom, ki so bile pokrite s kamnitimi plošcami. Najdbe so zavrgli. Arhivski viri (vir 1) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähistorischer Zeit 1889, 37 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). (vir 2) Pecnikovo pismo Szombathyju z dne 30. 8. 1902 (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 3) Pecnikovo pismo Szombathyju z dne 5. 2. 1903 (Fundaktenarchiv NHMW). Literatura Dular 2003, 165 s, t. 8: 6-7. Dular, Tecco Hvala 2007, 310. Pecnik 1904, 32. Petru 1975, Vrhpec. – V: ANSL, 232. Sl. 303/1: Laze nad Vrhpecjo; pogled na obmocje grobišca z vzhoda. Foto: Janez Dular (1986). Kat. št.: 304 Najdišce: Zelkova hosta. Kraj: Rihpovec. TTN5: Novo mesto 4; GKY: 508106 - GKX: 84379. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Na vzhodnem pobocju Rihpovca je v gozdu 19 m široka in 1,5 m visoka gomila (sl. 304/1, 304/2). Na vrhu je sled kopanja. Potek raziskav Gomilo je odkril Jernej Pecnik in jo jeseni 1901 prekopal na racun Prazgodovinske komisije (vir 1; Rutar 1902, [43]; Pecnik 1904, 40; Mader 2018, 404 s). Najdbe je poslal v Naravoslovni muzej, objavil jih je Janez Dular (Dular 2003, 199 ss). Arhivski vir (vir 1) Pecnikovo pismo Szombathyju z dne 26. 10. 1901 (Fundaktenarchiv NHMW). Literatura Dular 2003, 199 ss, t. 32-35. Dular, Tecco Hvala 2007, 310. Knez 1975, Rihpovec. – V: ANSL, 231. Mader 2018, 404 s Pecnik 1904, 40. Rutar 1902, [43]. Sl. 304/2: Zelkova hosta nad Rihpovcem; pogled na gomilo z zahoda. Foto Janez Dular (1986). Kat. št.: 305 Najdišce: Ostrvec. Kraj: Rihpovec. TTN5: Novo mesto 4; GKY: 508500 - GKX: 84885. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Na zahodnem pobocju Ostrvca, kopastega hriba, ki se dviga nad istoimenskim zaselkom, je gomila, ki meri v premeru 14 m, visoka pa je 2 m (sl. 305/1, 305/2). Na vrhu gomile je sled vkopa. Potek raziskav Gomilo je jeseni 1901 na stroške Prazgodovinske komisije prekopal Jernej Pecnik in najdbe poslal na Dunaj (vir 1; Mader 2018, 385 s). Objavil jih je Janez Dular (Dular 2003, 199 ss). Arhivski vir (vir 1) Pecnikovo pismo Szombathyju z dne 26. 10. 1901 (Fundaktenarchiv NHMW). Literatura Dular 2003, 197 ss, t. 30-31. Dular, Tecco Hvala 2007, 310. Knez 1975, Rihpovec. – V: ANSL, 231. Mader 2018, 385 s. Sl. 305/2: Ostrvec nad Rihpovcem; Pogled na gomilo z zahoda. Foto Janez Dular (1986). Kat. št.: 306 Najdišce: Hrib. Kraj: Gorenje Zabukovje. TTN5: Novo mesto 5; GKY: 509469 - GKX: 84955. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: prazgodovina. Opis Jugozahodno od Gorenjega Zabukovja se iz ozke grape, v kateri izvira potok Radulja, dviga manjši kopast gric, na katerem so ohranjeni ostanki prazgodovinskega naselja (sl. 306/1). Hrib leži na koncu ozke doline in je nižji od okoliških vrhov. Ostanki naselja na Hribu so dobro vidni. Obod se je ohranil kot lepa ježa, ki je dobila z oranjem jasen rob (sl. 306/2). Na vrhu je bila namrec njiva, ki pa so jo opustili, zato jo je prerasla vegetacija. Ježa je ohranjena zlasti na severnem in vzhodnem predelu, medtem ko je potek oboda na zahodu in jugu manj jasen. Tu so nasipi zaradi velike strmine ocitno spolzeli po pobocjih. Teren v notranjosti se od vseh strani dokaj enakomerno dviga proti najvišjem predelu naselja, ki je skalnat. Vhoda za zdaj ni mogoce locirati. Potek raziskav Naselje omenja Borut Križ (Križ 1987c, 242). Leta 1987 smo sodelavci Inštituta za arheologijo v okviru projekta Utrjena prazgodovinska naselja na Dolenjskem v severozahodnem predelu naselja izkopali 1 m x 1 m veliko sondo, da bi preverili debelino plasti. Nasutje je bilo vseskozi iz zbite rjave zemlje. Na globini 70-80 cm se je pojavila živa skala. Najdbe so redke: le nekaj košc­kov prazgodovinske keramike in hišnega ometa. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 310, sl. 224. Križ 1987c, 242. Sl. 306/1: Hrib nad Gorenjim Zabukovjem; pozicija naselja (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 307 Najdišce: Srobotnica. Kraj: Gorenje Zabukovje. TTN5: Mokronog 45; GKY: 510040 - GKX: 85660. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Na vrhu hriba Srobotnica je 15 m široka in do 2,5 m visoka gomila (sl. 307/1). Na njeni severni strani je velik vkop, dva manjša pa sta še na severovzhodni in južni strani. Hrib prekriva listnati gozd, vecja drevesa pa rastejo tudi na sami gomili. Potek raziskav Gomile pri Zabukovju omenja Jernej Pecnik, ki pri­pominja, da so eno prekopali kmetje, najdbe pa zavrgli (vir 1; vir 2). Ali je bila to tista, ki se nahaja na hribu Srobotnica in za katero pravi, da je še posebej velika, ni jasno. Se je pa, kot kaže, velike gomile pri Zabukovju lotil Pecnik sam in jo prekopal leta 1902 (Pecnik 1904, 43). Podatek v ANSL (Knez 1975, 229), ki omenja kot najdišce gomile hrib Zglavnico pri zaselku Srobotnica je napacno prepisan. Arhivska vira (vir 1) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähistorischer Zeit 1889, 117 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). (vir 2) Pecnikovo pismo Szombathyju z dne 7. 7. 1900 (Fundaktenarchiv NHMW). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 311. Knez 1975, Dolenje Zabukovje. – V: ANSL, 229. Pecnik 1904, 43. Kat. št.: 308 Najdišce: Plešivica. Kraj: Brezje pri Trebelnem. TTN5: Novo mesto 5; GKY: 509448 - GKX: 82065. Tip najdišca: gomilno grobišce (2 gomili). Datacija: starejša železna doba. Opis Na kopastem, z gozdom porašcenem grebenu vzhodno od Brezij pri Trebelnem sta dve gomili (sl. 308/1). Mere: Gomila 18: premer 18 m, višina 4 m (na vrhu je manjši vkop) - (sl. 308/2). Gomila 19: premer 20 m, višina 3 m. Potek raziskav Gomili je našel Jernej Pecnik, Simon Rutar pa ju je leta 1895 vrisal v topografsko skico brezjanskih naj­dišc (sl. 308/3). Njegovega tekocega oštevilcenja gomil nismo spreminjali, zato nosita številki 18 in 19 (Dular, Križ 1990, 535, pril. 1). Kolikor je mogoce razbrati iz ohranjene arhivske dokumentacije, sta ostali obe gomili neprekopani. Literatura Dular, Križ 1990, 535, pril. 1. Dular, Tecco Hvala 2007, 311. Sl. 308/2: Plešivica nad Brezjami pri Trebelnem; gomila 18, pogled z juga. Foto Borut Križ (1987). Sl. 308/3: Rutarjeva skica gomilnih grobišc in naselij pri Brezjah pri Trebelnem iz leta 1895 (Arhiv AO NMS). Kat. št.: 309 Najdišce: Brekovnica. Kraj: Brezje pri Trebelnem. TTN5: Novo mesto 15; GKY: 509696 - GKX: 81982. Tip najdišca: gomilno grobišce (2 gomili). Datacija: starejša železna doba. Opis Na kopastem, z gozdom porašcenem grebenu vzhodno od Brezij pri Trebelnem sta dve gomili. Mere: Gomila 16: premer 15 m, višina 1,5 m. Gomila 17: premer 20 m, višina 5 m (na vrhu je vkop) - (sl. 309/1). Potek raziskav Gomili je našel Jernej Pecnik, Simon Rutar pa ju je vrisal v topografsko skico brezjanskih najdišc (glej sl. 308/3). Njegovega tekocega oštevilcenja gomil nismo spreminjali, zato nosita številki 16 in 17 (Dular, Križ 1990, 535, pril. 1). Gomilo 17 je leta 1898 z vrha nacel Jernej Pecnik in pri tem našel tri grobove. Gradivo je poslal v Naravo­slovni muzej (vir 1). Objavil ga je Karl Kromer (Kromer 1959, 36). Arhivski vir (vir 1) Pecnikovo pismo Szombathyju z dne 18. 5. 1898 (Fundaktenarchiv NHMW). Literatura Dular, Križ 1990, 535, 544 s, pril. 1. Dular, Tecco Hvala 2007, 311. Kromer 1959, 36. Sl. 309/1: Brekovnica nad Brezjami pri Trebelnem; gomila 17 s severa. Foto Janez Dular (1987). Kat. št.: 310 Najdišce: Hojbi. Kraj: Brezje pri Trebelnem. TTN5: Novo mesto 15; GKY: 509863 - GKX: 81748. Tip najdišca: gomilno grobišce (14 gomil). Datacija: starejša železna doba. Opis Na grebenu zahodno od naselja na Karlinu je v gozdu najvecja brezjanska nekropola, ki šteje 14 gomil (glej sl. 308/1, 310/1). Pri njihovem oznacevanju smo ohranili Rutarjevo oštevilcenje (glej sl. 308/3), dodali smo le gomili na skrajnem vzhodnem koncu skupine (št. 23 in 24), ki ju Rutar na svoji skici ni zabeležil. Mere: Gomila 7: premer 20 m, višina 5 m (sl. 310/2). Gomila 8: premer 9 m, višina 1 m. Gomila 9: premer 12 m, višina 1,5 m. Gomila 10: premer 14 m, višina 2 m. Gomila 11: premer 17 m, višina 3 m (sl. 310/3). Gomila 12: premer 17 m, višina 2-3 m. Gomila 13: premer 19 x 28 m, višina 5 m. Gomila 14: premer ca. 12 m (gomila je bila odstranjena s strojnim izkopom). Gomila 15: premer 15 m, višina 1 m (sl. 310/4). Gomila 20: premer 9 m, višina 1 m. Gomila 21: premer 9 m, višina 1 m. Gomila 22: premer 9 m, višina 1 m (gomila daje videz prekopane zemlje, zato je oznacena kot dvomljiva). Gomila 23: premer 12 m, višina 1 m (dvomljiva). Gomila 24: premer 20 m, višina 1 m. Potek raziskav Potek raziskav posameznih gomil skupaj z analizo arhivskih virov smo že pred leti objavili v samostojni razpravi, zato bo na tem mestu dovolj, ce na kratko povzamemo znane ugotovitve (Dular, Križ 1990, 535 ss). Gomile pri vasi Brezje je odkril Jernej Pecnik (vir 1; Pecnik 1904, 40). Na grobišcu Hojbi se je najprej lotil gomile 12. Po prvotnem številcenju je imela oznako 1 (glej Dular, Križ 1990, 540). Kopal jo je z daljšimi pre­mori maja, junija in decembra 1894 ter aprila 1895. V njej je odkril 81 grobov. Aprila in maja 1895 se je lotil tudi gomil 14 in 15, ki sta bili zunaj gozda na bližnji njivi in zaradi oranja mocno zravnani. V gomili 14 je odkril tri grobove, v gomili 15 pa dva skeleta. Junija in julija istega je kopal gomilo 13 in spravil na dan 54 grobov. Avgusta 1895 je sondiral še gomilo 7, vendar je moral zaradi suše in zbite zemlje delo prekiniti. V Brezje se je vrnil konec oktobra in do konca decembra v gomili 7 izkopal 41 grobov. Ker pa s tem gomila še vedno ni bila do konca raziskana, je na njej ponovno kopal maja in proti koncu leta 1896. Takrat je odkril še pet grobov (št. 42-46). O izkopavanju gomil je izšlo nekaj kratkih porocil (Rutar 1895b, 40 s; Rutar 1895c, 128; Rutar 1895e, 114; Rutar 1896a, 225 ss). Po letu 1896 se je Pecnik v Brezje vracal le obcasno. Tako je na grobišcu Hojbi maja 1897 v gomili 9 izkopal en grob. Skupaj je torej na tej nekropoli kopal na šestih gomilah, od katerih pa je temeljiteje raziskal le tri (go­mile 7, 12 in 13). Vse najdbe je poslal v dunajski Naravoslovni muzej; objavil jih je Karl Kromer (Kromer 1959). Sl. 310/2: Hojbi nad Brezjami pri Trebelnem; gomila 7 s severa. Foto Janez Dular (1987). Sl. 310/3: Hojbi nad Brezjami pri Trebelnem; gomila 11 s severovzhoda. Foto Borut Križ (1987). Vse kaže, da je grobišce ogroženo tudi v zadnjem casu. Tako so domacini samovoljno unicili gomilo 12 in na njej uredili deponijo, plašc gomile 13 pa so poškodo­vali na vzhodni strani (Križ 2016, 25). Arhivski vir (vir 1) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähistorischer Zeit 1889, 82 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). Literatura Dular, Križ 1990, 535 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 311, sl. 225. Knez 1975, Brezje pri Trebelnem. - V: ANSL, 229. Križ 2016, 25. Kromer 1959. Pecnik 1904, 40. Rutar 1895b, 40 s. Rutar 1895c, 128. Rutar 1895e, 114. Rutar 1896a, 225 ss. Sl. 310/4: Hojbi nad Brezjami pri Trebelnem; gomila 15 z jugovzhoda. Foto Borut Križ (1987). Kat. št.: 311 Najdišce: Karlin. Kraj: Brezje pri Trebelnem. TTN5: Novo mesto 15; GKY: 510486 - GKX: 81538. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: starejša železna doba. Opis Naselje Karlin leži južno od vasi Brezje pri Trebel­nem na najvišji tocki grebena, ki locuje dolini potokov Radulje in Igmance (sl. 311/1, 311/2). Obod je vecidel ohranjen kot rob terase, le na zahodni strani se dvigne v nizek okop (sl. 311/3). Najslabše je zaznaven južni rob, kjer so z obdelovanjem vinogradov zemljišce zelo preoblikovali, zato se njegov potek sluti le po vecjem nagibu tal. Dobro viden pa je severni rob naselja, pod katerim je strma ježa, v notranjosti pa se za njim širijo njive (sl. 311/4, 311/5). Vhoda sta bila verjetno dva, in sicer na skrajnem vzhodnem in zahodnem delu, kjer držita na Karlin tudi sedanji poti. Naselje je podolgovate oblike, z daljšo osjo v smeri vzhod­zahod. Bolj vzhodno ležeci predel je najvišji. Na Karlinu stoji danes kmetija s pripadajocimi gospodar­skimi poslopji, vzdolž južnega roba pa je nekaj zidanic in pocitniških hišic. O notranjosti ni moci reci nic dolocenega. Najdbe se pojavljajo zlasti na njivi ob severnem robu (keramicni fragmenti, stenski omet, železova žlindra), posamezni kosi pa prihajajo na dan tudi na drugih predelih naselja. Naselju na Karlinu je pripadalo pet gomilnih grobišc (sl. 311/6). Prvi dve (Plešivica – kat. št. 308 in Brekovnica – kat. št. 309) nad Brezjem pri Trebelnem sta majhni. Ostale tri nekropole so vecje. V Hojbih (kat. št. 310) stoji štirinajst gomil, v Hosti (kat. št. 315) sedem, medtem ko smo v vasi Brezje pri Trebelnem (kat. št. 314) našteli šest tumulov. Potek raziskav Naselje na Karlinu je odkril Jernej Pecnik in še ni bilo raziskovano (Pecnik 1894a, 8). Nekaj podatkov in najdb je prišlo na dan ob nedovoljenih gradnjah. Tako so v zacetku sedemdesetih let 20. stoletja pri izkopu jame za vodohran, ki stoji na najvišji tocki gradišca, naleteli približno 1 m globoko na precejšnjo kolicino prazgodovinske keramike in prežgano glino. Ko so leta 1979 ponovno kopali jarek za vodovod, v južnem in osrednjem delu niso našli kulturnih ostalin, pac pa je bila v severnem delu kulturna plast zelo mocna. Vsaj dvakrat so ob gradnji ceste naceli tudi obzidje; vsi posegi pa so bili opravljeni brez arheološkega nadzora (Križ 1982a, 149; Križ 2001a, 12 s; Križ 2013b, 78 s). Literatura Pecnik 1894a, 8. Dular, Križ 1990, 533 ss. Križ 1982a, 149. Dular, Tecco Hvala 2007, 311 s, sl. 226. Križ 2001a, 12 s. Križ 2013b, 78 s. Sl. 311/2: Karlin nad Brezjami pri Trebelnem; pogled na naselje z jugovzhoda. Foto Borut Križ (1987). Sl. 311/3: Karlin nad Brezjami pri Trebelnem; tloris naselja (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. Sl. 311/4: Karlin nad Brezjami pri Trebelnem; strmina pod severnim robom naselja Foto Borut Križ (1987). Sl. 311/5: Karlin nad Brezjami pri Trebelnem; notranjost naselja Foto Borut Križ (1987). Sl. 311/6: Situacijski nacrt najdišc v okolici Karlina nad Brezjami pri Trebelnem (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:10000. Kat. št.: 312 Najdišce: – Kraj: Dolenje Karteljevo. TTN5: Novo mesto 15; GKY: 510833 - GKX: 79897. Tip najdišca: naselje. Datacija: prazgodovina. Opis Najdišce leži vzhodno od vasi Dolenje Karteljevo na pobocju, ki rahlo pada proti jugu (sl. 312/1). Potek raziskav Skromni ostanki naselja so bili odkriti pri te­renskem pregledu leta 1999 zaradi gradnje avtoceste. Izkopavanje leta 2004, ki so ga opravili sodelavci Za­voda za varstvo kulturne dedišcine iz Novega mesta, je potrdila slabo ohranjenost ostalin, mocno nacetih zaradi delovanja vode, ki se je stekala po pobocju. Odkrito je bilo le nekaj jarkov, jam in lukenj za stojke (Bavec 2011, 19 ss). Skromno keramicno gradivo dopušca okvirno datiranje ostalin v mlajšo bronasto dobo (horizont Lakoš-Podsmreka). Na poseljenost obmocja pri vasi Karteljevo kažejo tudi najdbe, na katere so zadeli v petdesetih letih 20. stoletja pri gradnji Ceste bratstva in enotnosti (Petru 1958-1959, 297). Literatura Bavec 2011, 19 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 311. Knez 1975, Dolenje Karteljevo. – V: ANSL, 215. Petru 1958-1959, 297. Sl. 312/1: Dolenje Karteljevo; pozicija naselja (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 312A Najdišce: – Kraj: Mali Kal. TTN5: Novo mesto 15; GKY: 509921 - GKX: 80236. Tip najdišca: naselje. Datacija: starejša železna doba (?). Opis Najdišce leži severovzhodno od vasi Mali Kal na manjši vzpetini nad dolino po kateri tece avtocesta (sl. 312A/1). Potek raziskav Obmocje je pred gradnjo leta 2007 raziskalo pod­jetje PJP d. o. o. Ugotovljeni sta bili dve kurišci in jama z odlomki loncenine, ki po mnenju izkopavalcev sodijo v starejšo železno dobo (Predan 2008, 147 s). Literatura Predan 2008, 147 s. Sl. 312A/1: Mali Kal; pozicija naselja (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 313 Najdišce: Strmec. Kraj: Dolenje Kamenje. TTN5: Novo mesto 25; GKY: 511259 - GKX: 78492. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Na severni strani kopastega Strmca je 11 m široka in 1 m visoka neprekopana gomila (sl. 313/1). Trideset metrov jugozahodno od nje je še ena gomili podobna tvorba. Potek raziskav Jernej Pecnik omenja pri vasi Kamenje vec gomil in naselje (vir 1), vendar pa kljub temeljitemu obhodu in poizvedovanju, razen gomile na Strmcu, drugih najdišc nismo odkrili (Božic, R. 1983a, 201). Arhivski vir (vir 1) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähistorischer Zeit 1889, 79 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 311. Knez 1975, Gorenje Kamenje. – V: ANSL, 215. Božic, R. 1983a, 201. Kat. št.: 314 Najdišce: Gomile. Kraj: Brezje pri Trebelnem. TTN5: Novo mesto 5 in 15; GKY: 510429 - GKX: 82018. Tip najdišca: gomilno grobišce (6 gomil). Datacija: starejša železna doba. Opis Grobišce, ki šteje šest gomil, se razprostira na ob­mocju vasi Brezje pri Trebelnem ter v bližnjem gozdu in njivi (sl. 314/1). Pri oznacevanju gomil smo ohranili Rutarjevo oštevilcenje (glej sl. 308/3, 314/2). Mere: Gomila 1: premer 15 m, višina 1 m (na gomili stoji hiša) - (sl. 314/3). Gomila 2: premer 25 m, višina 4 m (na robu gomile stoji hiša) - (sl. 314/4). Gomila 3: premer 20 m, višina 2 m (na gomili je zgra­jena klet). Gomila 4: mere niso znane, ker je bila gomila leta 1980 zravnana pri gradnji kozolca. Gomila 5: premer 20 m, višina 2 m - (sl. 314/5). Gomila 6: premer 20 x 30 m, višina 5 m. Potek raziskav Ker je bil potek raziskav skupaj z analizo arhivskih virov že predstavljen v samostojni razpravi, bomo na tem mestu povzeli znane ugotovitve (Dular, Križ 1990, 535 ss). Prvi poseg na tej nekropoli je leta 1893 opravil Jernej Pecnik, ki je izvedel, da so v vasi pri kopanju temeljev za hišo našli prazgodovinske predmete. To je bila gomila 2, na kateri je decembra 1893 napravil po­skusni kop in našel tri grobove. Naslednje leto (1894) z deli tu ni nadaljeval, ampak se je lotil gomile 6, ki leži v gozdu jugozahodno od vasi. Delal je ves julij in avgust in ceprav je bila gomila zelo velika, je v njej našel le šest grobov ter kopico razmetanih najdb. Iz tega je sklepal, da je bila v preteklosti že prekopana. Pecnik se je v Brezje vrnil leta 1897. Znova se je lotil gomile 2 in na njenem vzhodnem robu našel še dva grobova. Nadaljevanje ni bilo vec uspešno. Ceprav je prekopal vec kot polovico gomile ni v njej razen oglja našel nicesar vec. Na koncu moramo omeniti še najdbe iz gomile 3. Tudi te so leta 1903 našli domacini pri kopanju temeljevza novo hišo. Od lastnika zemljišca Antona Žagarja jih je odkupil Ignac Kušljan. Marca naslednjega leta (1904) so domacini s kopanjem na vrtu pred hišo nadaljevali. Odkrili so še en zelo bogat ženski grob. Tokrat je najdbe dobil Pecnik in jih prav tako kot Kušljan leto poprej po­slal v dunajski Naravoslovni muzej. Gradivo iz gomil 2 in 6 je objavil Karl Kromer (Kromer 1959, 20 ss), predmete iz gomile 3 pa so nekje založili in niso bili inventarizirani. Literatura Dular, Križ 1990, 535 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 311 s, sl. 227. Kromer 1959, 20 ss. Sl. 314/2: Gomile v Brezjah pri Trebelnem; tloris gomilnega grobišca (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. Sl. 314/3: Gomile v Brezjah pri Trebelnem; gomila 1, pogled z zahoda. Foto Janez Dular (1987). Sl. 314/4: Gomile v Brezjah pri Trebelnem; gomila 2, pogled z zahoda. Foto Borut Križ (1987). Sl. 314/5: Gomile v Brezjah pri Trebelnem; gomila 5, pogled s severozahoda. Foto Janez Dular (1987). Kat. št.: 315 Najdišce: Hosta. Kraj: Brezje pri Trebelnem. TTN5: Novo mesto 15; GKY: 510814 - GKX: 81557. Tip najdišca: gomilno grobišce (7 gomil). Datacija: starejša železna doba. Opis grobišce leži na grebenu vzhodno od naselja na Karlinu in šteje sedem gomil, od katerih sta dve dvom­ljivi (sl. 315/1). Ker grobišce Simonu Rutarju ni bilo znano in gomil ni vrisal v svojo topografsko skico (glej sl. 308/3), ga obravnavamo samostojno z lastnim ošte­vilcenjem (sl. 315/2). Mere: Gomila 1: premer 17 m, višina 2,5 m (sl. 315/3). Gomila 2: premer 16 m, višina 2 m (sl. 315/4). Gomila 3: premer 14 m, višina 1,5 m (na severozahodu jo je presekala pot). Gomila 4: premer 12 m, višina 2 m. Gomila 5: premer 14 m, višina 2 m. Gomila 6: premer 10 m, višina 1 m (dvomljiva). Gomila 7: premer 10 m, višina 1 m (dvomljiva). Potek raziskav Nekropola je bila dokumentirana pri terenskem pregledu leta 1987. Literatura Dular, Križ 1990, 535 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 313, sl. 228. Sl. 315/2: Hosta nad Brezjami pri Trebelnem; tloris gomilnega grobišca (po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. Sl. 315/3: Hosta nad Brezjami pri Trebelnem; gomila 1 z juga. Foto Borut Križ (1987). Sl. 315/4: Hosta nad Brezjami pri Trebelnem; gomila 2 z juga. Foto Janez Dular (1987). Kat. št.: 316 Najdišce: Šumenje 1. Kraj: Podturn. TTN5: Novo mesto 5, 6, 15, 16; GKY: 511247 - GKX: 82011. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: pozna bronasta doba, starejša železna doba?, mlajša železna doba, poznoanticna doba. Opis Naselje Šumenje pri Podturnu leži na podol­govatem gozdnatem grebenu nad vzhodnim delomŠtatenberške doline (sl. 316/1). Hrib ima na severni strani, torej proti potoku Radulja, zelo strma pobocja, prav tako pa je razmeroma težko dostopen tudi z južne strani, kjer ga omejuje grapa Šumejce. Proti zahodu se spaja s plošcatim grebenom Loga, po katerem je zelo lahko priti do bližnjega Brezja pri Trebelnem z znano naselbino na Karlinu. Greben, na katerem je naselje, pada od zahoda proti vzhodu. Na zahodni strani je dokaj ozek, na vzhodu pa se nekoliko razširi, vendar ne do take mere, da bi nastal raven prostor. Obod je sklenjen in v vsej dolžini zelo ja­sen (sl. 316/2). Na severni strani, kjer je strmina pobocja najvecja, mu lahko sledimo po robu ježe, za katero se širi ozka, do 4 m široka in precej nagnjena terasa. Na tem predelu je na površini razmeroma dobro viden z malto grajen zid, ob katerem je danes speljana gozdna pot. Na skrajnem zahodnem delu naselja preide terasa v oddvojni okop, ki z notranje strani ni visok, od zunaj pa deluje zaradi naravne strmine mogocno (sl. 316/3). Dostop s sedla je bil torej dobro zavarovan. Obod naselja je zelo jasen tudi na jugu in vzhodu, kjer mu prav tako lahko sledimo po robu ježe, za katero se širi manjša terasa (sl. 316/4). Manjša terasa se je ohranila tudi zunaj glavnega oboda na severovzhodni strani naselja. Ravnega prostora je v naselju malo, saj ni videti, da bi bil teren terasiran. Najvišji predel je od ostalega obmocja oddvojen z jarkom, ki pa ni bil prekopan v celoti ampak le deloma s severne in južne strani. Kdaj je nastal, je težko reci, morda je tudi recenten. Kje je bil prazgodovinski vhod, ni jasno. V poštev prideta le dostopa po grebenu, saj drugod v obodu ni vrzeli. V pozni antiki je bil vhod na zahodni strani na vrhu oddvojnega okopa, kjer so pri sondiranju odkrili dobro ohranjena vrata. Najbližje grobišce bi lahko bila gomila na zahodni strani naselja tik pod oddvojnim okopom (Šumenje 2 - kat. št. 317). Potek raziskav Naselje je odkril Jernej Pecnik in ga oznacil za stanovanje prvih Slovanov (Pecnik 1904, 41). V sedemdesetih letih ga je podrobno opisal Slavko Ciglenecki, ki je na podlagi keramicnih fragmentov, pobranih na površini, ugotovil, da je bilo Šumenje poseljeno v prazgodovini. Ni pa uspel takrat natancneje datirati z malto zidanih ostalin (Ciglenecki 1977b, 334 s). Šele sondiranje, ki ga je na njegovo pobudo leta 1979 opravil kustos Dolenjskega muzeja Danilo Brešcak, je pojasnilo, da je bilo Šumenje razen v prazgodo­vini poseljeno tudi v pozni antiki (Brešcak 1981b, 274 s, Ciglenecki 1987a, 95 s). Najstarejša poselitev sega v pozno bronasto dobo. Sledovi iz tega casa so sicer skromni, prav tako pa v tem casu naselje ni imelo obzidja. Poselitev se je širila vse do pobocja, kjer so ocitno stala skromna bivališca. Obljudenost Šumenja v železni dobi doka­zujejo le detektorske najdbe, saj ni bilo s sondiranjem odkritih nobenih železnodobnih struktur. V pozni antiki so naselje obdali z obzidjem, ki se je dobro ohranilo zlasti v zahodni polovici (sl. 316/5). Zid so postavili na prazgodovinske ostaline, pri tem pa so deloma odstranili starejše plasti. Na zahodni strani je bil na vrhu okopa dobro ohranjen vhod. Poznoanticen je verjetno tudi jarek ob zahodnem vznožju okopa, v tem casu pa je morda nastala tudi dostopna rampa na vzhodni strani naselja (Brešcak, Dular 2002, 101 ss). Literatura Brešcak 1981b, 274 s. Brešcak, Dular 2002, 101 ss. Ciglenecki 1977b, 334 s. Ciglenecki 1987a, 95 s. Dular, Tecco Hvala 2007, 313, sl. 229. Pecnik 1904, 41. Truhlar 1975, Šmeje. - V: ANSL, 230. Sl. 316/3: Šumenje 1 pri Podturnu; strmina pod zahodnim robom naselja. Foto Janez Dular (1987). Sl. 316/4: Šumenje 1 pri Podturnu; južni rob naselja. Foto Janez Dular (1987). Sl. 316/5: Šumenje 1 pri Podturnu; poznoanticni zid na zahodnem koncu naselja. Foto Janez Dular (1987). Kat. št.: 317 Najdišce: Šumenje 2. Kraj: Podturn. TTN5: Novo mesto 15; GKY: 511144 - GKX: 81998. Tip najdišca: gomilno grobišce? (1 gomila). Datacija: neopredeljeno. Opis Na zahodni strani naselja Šumenje je na grebenu tik pod nasipom manjša gomila (sl. 317/1). V premeru meri 12 m. Potek raziskav Gomilo je pri terenskem pregledu dokumentiral Slavko Ciglenecki (Ciglenecki 1977b, 335). Literatura Ciglenecki 1977b, 335. Dular, Tecco Hvala 2007, 314. Sl. 317/1: Šumenje 2 pri Podturnu; pogled na gomilo z juga. Foto Janez Dular (1987). Kat. št.: 318 Najdišce: Zadnja hosta. Kraj: Podturn. TTN5: Novo mesto 5; GKY: 511150 - GKX: 82557. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Na manjši vzpetini zahodno od vasi Podturn je v bukovem gozdu manjša gomila, ki meri v premeru 10 m in je visoka 1,5 m (sl. 318/1). Potek raziskav Gomilo je leta 1901 na stroške Prazgodovinske komisije prekopal Jernej Pecnik in najdbe poslal v Nara­voslovni muzej (vir 1; Pecnik 1904, 41, 43; Mader 2018, 404). Objavil jih je Janez Dular (Dular 2003, 190 ss). Pisni vir (vir 1) Pecnikovo pismo Szombathyju z dne 26, 10, 1901 (Fundaktenarchiv NHMW). Literatura Dular 2003, 190 ss, t. 22-26. Dular, Tecco Hvala 2007, 314. Knez 1975, Podturn. – V: ANSL, 230. Mader 2018, 404. Pecnik 1904, 41, 43. Kat. št.: 319 Najdišce: Cešenjski hrib. Kraj: Cešnjice pri Trebelnem. TTN5: Novo mesto 6; GKY: 511765 - GKX: 83224. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Na vrhu Cešenjskega hriba je 10 metrov široka in 1 m visoka gomila (sl. 319/1). Potek raziskav Prvi podatek o grobovih iz halštatske dobe v gozdu blizu vasi je zabeležil in objavil Jernej Pecnik (Pecnik 1904, 40). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 314. Knez 1975, Cešnjice pri Trebelnem. – V: ANSL, 229. Pecnik 1904, 40. Kat. št.: 320 Najdišce: Štatenberški hrib. Kraj: Štatenberk. TTN5: Novo mesto 6; GKY: 511779 - GKX: 82788. Tip najdišca: gomilno grobišce (3 gomile). Datacija: starejša železna doba. Opis Gomilno grobišce leži na vrhu hriba, ki se dviga severno od vasi Štatenberk in šteje tri gomile (sl. 320/1). Mere: Gomila 1: premer 11 m, višina 1 m (sredi gomile je vkop). Gomila 2: premer 11 m, višina 1 m. Gomila 3: premer 10 m, višina 1 m (sredi gomile je vkop). Potek raziskav Gomilno grobišce sta aprila 1986 pri terenskem pregledu dokumentirala Borut Križ in Danilo Brešcak. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 314. Kat. št.: 321 Najdišce: Laze. Kraj: Roje pri Trebelnem. TTN5: Novo mesto 7; GKY: 513573 GKX: 82576. Tip najdišca: plano grobišce, gomilno grobišce (3 go­ mile). Datacija: starejša železna doba. Opis Jernej Pecnik omenja, da so našli severno od vasi ob poti, ki so jo izdrli kolesa in voda, grobove iz halštatske dobe (Pecnik 1904, 41). Mesta nekropole ni mogoce natancno locirati, sodec po oblikovanosti zemljišca pa pride v poštev le obmocje ob kolovozu, ki pelje iz vasi na greben z imenom Laze (sl. 321/1). Na vzpetini smo pri terenskem pregledu leta 1986 dokumentirali tudi tri gomile. Prvi dve sta bili prekopani, tretja, ki leži nekoliko vstran na vzhodnem pobocju grebena, pa je še nedotaknjena. Mere: Gomila 1: premer 12 m, višina 0,5 m (prekopana) - (sl. 321/2). Gomila 2: premer 12 m, višina 1 m (prekopana) - (sl. 321/3). Gomila 3: premer 13 m, višina 1 m (sl. 321/4). Potek raziskav Grobišce je odkril Jernej Pecnik, ki v svojem po­rocilu pravi, da se je ob kolovozu raztezalo plano gro­bišce, saj je jeseni 1901 na 20 m dolgem in 5 m širokem prostoru izkopal 12 v pesek vkopanih grobov. Delo je financirala Prazgodovinska komisija, zato so najdbe prispele v dunajski Naravoslovni muzej (vir 1; Mader 2018, 411). Kdo je prekopal gomili, ni znano, saj nismo v ar­hivih o tem zasledili nobene omembe. Vendar pa je v Naravoslovnem muzeju iz Roj inventarizirano gradivo še treh grobov, od katerih pa le za enega obstaja podatek, da so bili predmeti leta 1899 kupljeni od Pecnika (vir 2). Najdbe je objavil Janez Dular (Dular 2003, 193 ss). Arhivska vira (vir 1) Pecnikovi pismi Szombathyju z dne 25. 10. 1901 in 3. 11. 1901 (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 2) Podatek v inventarni knjigi NHMW. Literatura Dular 2003, 193 ss, t. 26-27. Dular, Tecco Hvala 2007, 314. Knez 1975, Roje pri Trebelnem. – V: ANSL, 230. Mader 2018, 411. Pecnik 1904, 41. Sl. 321/2: Laze nad Rojami pri Trebelnem; gomila 1, pogled s severa. Foto Janez Dular (1986). Sl. 321/3: Laze nad Rojami pri Trebelnem; gomila 2, pogled s severa. Foto Janez Dular (1986). Sl. 321/4: Laze nad Rojami pri Trebelnem; gomila 3, pogled z zahoda. Foto Janez Dular (1986). Kat. št.: 321A Najdišce: Bogneci hrib. Kraj: Bogneca vas. TTN5: Novo mesto 5; GKY: 512803 – GKX: 84076. Tip najdišca: gomilno grobišce (2 gomili). Datacija: starejša železna doba. Opis Na kopastem hribu, ki se dviga severno od Bog­nece vasi, sta dve med seboj 200 m oddaljeni gomili (sl. 321A/1). Potek raziskav Gomili sta bili leta 2020 prepoznani na lidarskem posnetku in nista bili preverjeni s terenskim ogledom. Sl. 321A/1: Bogneci hrib nad Bogneco vasjo; poziciji gomil (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 322 Najdišce: Veliki vrh. Kraj: [Jelševec] Blecji Vrh. TTN5: Mokronog 47; GKY: 513871 - GKX: 85072. Tip najdišca: gomilno grobišce (4 gomile). Datacija: starejša železna doba. Opis Severno od zaselka Blecji vrh so na obmocju ko­pastega Velikega vrha štiri med seboj precej oddaljene gomile (sl. 322/1). Na drugi strani ceste za Blecji vrh, ob kateri stoji gomila 4, je še ena nekoliko razvlecena vzpetina, ki bi lahko bila prav tako ostanek dveh (?) gomil (sl. 322/2). Mere: Gomila 1: premer 14 m, višina 1 m (sl. 322/3). Gomila 2: premer 18 m, višina 2 m (manjši vkop) - (sl. 322/4). Gomila 3: premer 14 m, višina 1,5 m (vecji vkop) - (sl. 322/5). Gomila 4: premer 12 m, višina 1 m (sl. 322/6). Potek raziskav Gomile pri Blecjem vrhu omenja Jernej Pecnik, ki naj bi leta 1885 tri tudi prekopal (vir 1; Pecnik 1904, 41). Arhivski viri (vir 1) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähistorischer Zeit 1889, 63 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 314 s, sl. 230. Knez 1975, [Jelševec] Blecji vrh. – V: ANSL, 229. Pecnik 1904, 41. Sl. 322/2: Veliki vrh pri [Jelševcu] Blecjem Vrhu; domnevna gomila nasproti gomile 4, pogled z jugozahoda. Foto Janez Dular (1986). Sl. 322/3: Veliki vrh pri [Jelševcu] Blecjem Vrhu; gomila 1, pogled z vzhoda. Foto Janez Dular (1986). Sl. 322/4: Veliki vrh pri [Jelševcu] Blecjem Vrhu; gomila 2, pogled s severa. Foto Janez Dular (1986). Sl. 322/5: Veliki vrh pri [Jelševcu] Blecjem Vrhu; gomila 3, pogled s severa. Foto Janez Dular (1986). Sl. 322/6: Veliki vrh pri [Jelševcu] Blecjem Vrhu; gomila 4, pogled z juga. Foto Janez Dular (1986). Kat. št.: 323 Najdišce: Kracki. Kraj: [Jelševec] Blecji Vrh. TTN5: Novo mesto 7; GKY: 514241 - GKX: 84571. Tip najdišca: neutrjeno naselje. Datacija: neopredeljeno. Opis Na njivah, ki se širijo pod cerkvijo po jugovzhod­nem pobocju Blecjega vrha, zadenejo pri oranju pogosto na kamenje, malto in crepinje posod (sl. 323/1). Pri ob­hodu terena leta 1986 je bilo na njivi res precej kamenja in opeke, fragmentov keramike pa nismo zasledili. Vrh s cerkvijo in njegova pobocja so primerna za poselitev, ceprav na njem ni videti nobenih utrdbenih ostalin. Ce je bila lokacija res tudi prazgodovinsko naselje kot trdi Jernej Pecnik (Pecnik 1894a, 8), nismo mogli ne potrditi, ne ovreci. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 314. Knez 1975, [Jelševec] Blecji vrh. – V: ANSL, 229. Pecnik 1894a, 8. Sl. 323/1: Kracki pri [Jelševcu] Blecjem Vrhu; pozicija naselja (osnova: TTN5 © GURS). M. = 1:5000. Kat. št.: 324 Najdišce: Kobilenca. Kraj: [Jelševec] Blecji Vrh. TTN5: Novo mesto 7; GKY: 514522 - GKX: 84806. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Na grebenu, ki se severovzhodno od Blecjega vrha spušca v dolino Ravnega loga, stoji 20 m široka in 2 m vi­soka gomila (sl. 324/1, 324/2). Na sredini ima vecji vkop. Potek raziskav Gomila je bila dokumentirana pri terenskem pre­gledu aprila 1986. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 314. Sl. 324/2: Kobilenca pri [Jelševcu] Blecjem Vrhu; pogled na gomilo s severovzhoda. Foto Janez Dular (1986). Kat. št.: 325 Najdišce: Mirenski hrib. Kraj: Mirna vas. TTN5: Novo mesto 7; GKY: 515165 - GKX: 83443. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Na zahodnem vrhu kopastega grica, ki se dviga severno od Mirne vasi, je 12 m široka in 1 m visoka gomila (sl. 325/1, 325/2). Potek raziskav Gomili v gozdu pri Mirni vasi omenja Jernej Pecnik (Pecnik 1904, 41). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 314. Knez 1975, Mirna vas. – V: ANSL, 229. Pecnik 1904, 41. Sl. 325/2: Mirenski hrib nad Mirno vasjo; pogled na gomilo z zahoda. Foto Janez Dular (1986). Kat. št.: 326 Najdišce: Brinc. Kraj: Mirna vas. TTN5: Novo mesto 8; GKY: 515839 - GKX: 83344. Tip najdišca: gomilno grobišce (4 gomile). Datacija: starejša železna doba. Opis Na Brincu, gricu, ki se dviga na vzhodnem robu Mirne vasi, so štiri gomile (sl. 326/1). Dve (gomila 1 in 2) sta bili locirani pri terenskem pregledu leta 1986, nadaljnji dve (gomila 3 in 4) pa s pomocjo lidarskega posnetka in nista bili preverjeni na terenu Mere: Gomila 1: premer 12 m, višina 2 (prekopana). - (sl. 326/2). Gomila 2: premer 10 m, višina 1 m (dvomljiva) - (sl. 326/3). Gomila 3: premer 12 m. Gomila 4: premer 15 m. Potek raziskav Gomili v gozdu pri Mirni vasi omenja Jernej Pecnik (Pecnik 1904, 41). Tisto, ki stoji na Brincu, je leta 1899 prekopal Ignacij Kušljan in najdbe poslal v Deželni muzej v Ljubljano (vir 1). Podatek v ANSL (str. 229), ki pri zaselku Brinc pri Cužnji vasi omenja gomile, je napacno interpretiran. Ne gre namrec za zaselek Brinc pri Cužnji vasi ampak za ledino Brinc pri Mirni vasi. Arhivski vir (vir 1) Kušljanovo pismo Müllnerju z dne 15. 7. 1899 (Arhiv RS, fond AS 950, Müllner Alfons, fasc. 1). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 314. Knez 1975, Mirna vas. – V: ANSL, 229. Pecnik 1904, 41. Sl. 326/2: Brinc nad Mirno vasjo; gomila 1, pogled z juga. Foto Janez Dular (1986). Sl. 326/3: Brinc nad Mirno vasjo; gomila 2, pogled s severa. Foto Janez Dular (1986). Kat. št.: 326A Najdišce: Pri Draganki. Kraj: Cužnja vas. TTN5: Mokronog 47; GKY: 515022 - GKX: 85540. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Na kopastem z gozdom poraslem hribu, ki se dviga med zaselkom Sela in Cužnjo vasjo, je gomila s preme­rom 15 m (sl. 326A/1). Na vrhu ima vkop. Potek raziskav Gomila je bila dokumentirana s pomocjo lidarske­ga posnetka leta 2020. Sl. 326A/1: Pri Draganki pri Cužnji vasi; pozicija gomile (osnova: TTN5 © GURS). M. = 1:5000. Kat. št.: 326B Najdišce: Picevc. Kraj: Cužnja vas. TTN5: Mokronog 47; GKY: 515700 - GKX: 85347. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Na grebenu vzhodno od Cužnje vasi je 15 m široka gomila (sl. 326B/1). Na vrhu ima vkop. Potek raziskav Gomila je bila dokumentirana s pomocjo lidarske­ga posnetka leta 2020. Sl. 326B/1: Picevc pri Cužnji vasi; pozicija gomile (osnova: TTN5 © GURS). M. = 1:5000. Kat. št.: 327 Najdišce: Zaloka. Kraj: Cužnja vas. TTN5: Mokronog 48; GKY: 516052 - GKX: 84795. Tip najdišca: gomilno grobišce (?). Datacija: starejša železna doba. Opis Naravoslovni muzej na Dunaju hrani nekaj pred­metov, ki so inventarizirani pod najdišcem Zalog pri Cužnji vasi. Morda gre za napacno zapisano ime ledine Zaloka, ki leži južno od vasi (sl. 327/1). Natancnejših podatkov, kdaj so bili predmeti najdeni in kdo jih je poslal na Dunaj, nismo uspeli najti. Prav tako nismo pri terenskem pregledu ledine Zaloka zasledili nobene gomili podobne tvorbe. Najdbe, ki zanesljivo izvirajo iz grobov, je objavil Janez Dular (Dular 2003, 189 s). Literatura Dular 2003, 189 s, t. 22: 6-10. Dular, Tecco Hvala 2007, 314. Sl. 327/1: Zaloka pri Cužnji vasi; pozicija ledine (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 328 Najdišce: Tratce. Kraj: Cužnja vas. TTN5: Mokronog 48; GKY: 515491 - GKX: 85419. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Gomile, ki je po Kušljanovi navedbi stala na ledini Tratce pri Cužnji vasi, nismo uspeli locirati (vir 1). Poi­zvedovanje, ki smo ga pri domacinih opravili leta 1986, je pokazalo, da pri vasi ne poznajo obmocja s takšnim imenom (sl. 328/1). Potek raziskav Gomilo je maja 1903 prekopal Ignac Kušljan in najdbe skupaj s skico tlorisa (sl. 328/2) poslal v dunajski Dvorni muzej (vir 1). Objavil jih je Janez Dular (Dular 2003, 187 ss). Arhivski vir (vir 1) Kušljanovo pismo Szombathyju z dne 26. 5. 1903 (Fundaktenarchiv NHMW). Literatura Dular 2003, 187 ss, t. 20-21. Dular, Tecco Hvala 2007, 314. Sl. 328/1: Cužnja vas; bližnja okolica vasi (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 329 Najdišce: Osredek. Kraj: Cužnja vas. TTN5: Novo mesto 8; GKY: 516366 - GKX: 84608. Tip najdišca: gomilno grobišce (2 gomili). Datacija: starejša železna doba. Opis Na Osredku, gozdnatem grebenu, ki se pod Cužnjo vasjo spušca v dolino Radulje, sta dve med seboj dokaj oddaljeni gomili (sl. 329/1). Mere: Gomila 1: premer 14 m, višina 1 m (prekopana) - (sl. 329/2). Gomila 2: premer 16 m, višina 2,5 m (prekopana) - (sl. 329/3). Potek raziskav Gomile, ki so raztresene okoli Cužnje vasi omenja že Jernej Pecnik, vendar pa jih, kot kaže, ni raziskoval (vir 1). Gomili na Osredku je namrec prekopal Ignac Kušljan, prvo oktobra 1903 in drugo v avgustu 1904 (vir 2). Najdbe je skupaj s skicama tlorisov poslal v dunajski Naravoslovni muzej (sl. 329/4, 329/5). Objavil jih je Janez Dular (Dular 2003, 183 ss). Arhivska vira (vir 1) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähistorischer Zeit 1889, 64 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). (vir 2) Kušljanovi pismi Szombathyju z dne 26. 10. 1903 in 26. 8. 1904 (Fundaktenarchiv NHMW). Literatura Knez 1975, Cužnja vas. – V: ANSL, 229. Dular 2003, 183 ss, t. 18-20. Dular, Tecco Hvala 2007, 316. Sl. 229/2: Osredek pri Cužnji vasi; gomila 1, pogled s severozahoda. Foto Janez Dular (1986). Sl. 229/3: Osredek pri Cužnji vasi; gomila 2, pogled z zahoda. Foto Janez Dular (1986). Sl. 229/4: Osredek pri Cužnji vasi; Kušljanova skica tlorisa Sl. 229/5: Osredek pri Cužnji vasi; Kušljanova skica tlorisa gomila 1 iz leta 1903 (Fundaktenarchiv NHMW). gomile 2 iz leta 1904 (Fundaktenarchiv NHMW). Kat. št.: 330 Najdišce: Hocevarjev vinograd. Kraj: Cužnja vas. TTN5: Novo mesto 8; GKY: 516899 - GKX: 84985. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Spomladi 1903 so v zaselku Irenga, ki se razteza po istoimenskem grebenu zahodno od Cužnje vasi, pri rigolanju vinograda našli vec predmetov (vir 1, Pecnik 1904, 41). Šlo naj bi za gomilo, od katere pa ni danes vidnih nobenih sledov. Njeno približno pozicijo smo dolocili z ogledom terena in povpraševanjem domacinov (sl. 330/1). Potek raziskav Najdbe je od lastnika parcele kupil Ignac Kušljan in jih poslal v Naravoslovni muzej (vir 2). Objavil jih je Janez Dular (Dular 2003, 182 s). Na Irengi je Kušljan avgusta 1904 tudi kopal, vendar pa iz njegovih notic lokacije ni mogoce ugotoviti (vir 2, str. 141). Arhivska vira (vir 1) Pecnikovo pismo Szombathyju z dne 10. 2. 1903 (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 2) I. Kušljan, Zapisnik in poslovna knjiga 1897-1923, 123 in 141 (Arhiv AO NMS). Literatura Dular 2003, 182 s, t. 16-18. Dular, Tecco Hvala 2007, 316. Pecnik 1904, 41. Truhlar 1975, Cužnja vas, Irenga. – V: ANSL, 229. Kat. št.: 331 Najdišce: Jurjevci. Kraj: Gric pri Klevevžu. TTN5: Mokronog 49; GKY: 518501 - GKX: 85695. Tip najdišca: gomilno grobišce (2 gomili). Datacija: starejša železna doba. Opis Vzhodno od nekdanjega zaselka Preloge sta v me­šanem gozdu dve gomili (sl. 331/1). Mere: Gomila 1: premer 17 m, višina 3 m (na vrhu je globok vkop) - (sl. 331/2). Gomila 2: premer 12 m, višina 2 m (na vrhu je vkop) - (sl. 331/3). Potek raziskav Gomili pri zaselku Preloge sta leta 1878 pri rekog­nosciranju šmarješke okolice dokumentirala Dragotin Dežman in Ferdinand von Hochstetter (Deschmann, Hochstetter 1879, 40). Njuni poziciji sta bili ugotovljeni pri terenskem pregledu leta 1978 (Dular, A. 1991, 51, sl. 24). Kdo ju je nacel, ni znano. Literatura Deschmann, Hochstetter 1879, 40. Dular, A. 1991, 51, sl. 24. Dular, Tecco Hvala 2007, 317. Knez 1975, Klevevž. - V: ANSL, 227. Sl. 331/2: Jurjevci pri Gricu pri Klevevžu; gomila 1, pogled z zahoda. Foto Janez Dular (1978). Sl. 331/3: Jurjevci pri Gricu pri Klevevžu; gomila 2, pogled z zahoda. Foto Janez Dular (1978). Kat. št.: 332 Najdišce: Kostanovlje. Kraj: Gric pri Klevevžu. TTN5: Novo mesto 9; GKY: 518307 - GKX: 84337. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Južno od vasi Gric pri Klevevžu je v mešanem gozdu 20 m široka in 2 m visoka prekopana gomila (sl. 332/1, 332/2) - (Dular, A. 1991, 50 s, sl. 24). Potek raziskav Gomilo sta leta 1878 pri rekognosciranju šmarješke okolice dokumentirala Dragotin Dežman in Ferdinand von Hochstetter (Deschmann, Hochstetter 1879, 39 s). Junija naslednje leto jo je z dvajsetimi delavci v petih dneh prekopal Ferdinand Schulz in ji dal oznako gomila 5, kar je pomenilo peto leta 1879 na obmocju šmarje­škega kompleksa raziskano gomilo (vir 1; Deschmann 1881, 14 ss). Najdbe so prispele v Deželni muzej, kjer so jih inventarizirali skupaj z drugimi najdbami iz okolice Šmarjete, zato jih ni vec mogoce identificirati. Objavila jih je Vida Stare (Stare, V. 1973a). Arhivski vir (vir 1) F. Schulz, Bericht über die Ausgrabungen bei St. Margarethen im Jahr 1879 (Arhiv NMS 103/1879). Literatura Deschmann 1881, 14 ss. Deschmann, Hochstetter 1879, 39 s. Dular, A. 1991, 50 s. Dular, Tecco Hvala 2007, 317. Knez 1975, Klevevž. - V: ANSL, 227. Stare, V. 1973a. Sl. 332/2: Kostanovlje pri Gricu pri Klevevžu; pogled na gomilo z zahoda. Foto Janez Dular (1978). Kat. št.: 333 Najdišce: Pungrcarjeva hosta. Kraj: Radovlja. TTN5: Novo mesto 9; GKY: 518553 - GKX: 83924. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Severozahodno od Pungrcarjeve domacije je v gozdu 18 m široka in 2-3 m visoka gomila (sl. 333/1). V sredini je velik vkop. Gomila je bila v objavi grobišc v okolici Vinjega vrha obravnavana skupaj z gomilo iz Kostanovlja pri Gricu pri Klevevžu (Dular, A. 1991, 50 s, sl. 24), kasneje pa smo jo zaradi velike medsebojne od­daljenost, ki znaša skoraj 0,5 km, izlocili kot samostojno najdišce (Dular, Tecco Hvala 2007, 317). Potek raziskav Gomilo sta leta 1878 pri rekognosciranju šmarješke okolice dokumentirala Dragotin Dežman in Ferdinand von Hochstetter (Deschmann, Hochstetter 1879, 40). Kdo jo je nacel, ni znano. Literatura Deschmann, Hochstetter 1879, 40. Dular, A. 1991, 50 s sl. 24. Dular, Tecco Hvala 2007, 317. Knez 1975, Klevevž. - V: ANSL, 227. Kat. št.: 334 Najdišce: Gabrina. Kraj: Vinica. TTN5: Novo mesto 10; 521412 - GKX: 84254. Tip najdišca: gomilno grobišce (11 gomil). Datacija: starejša železna doba. Opis Severovzhodno od cerkve sv. Martina v Vinici je v gozdu gomilno grobišce, ki šteje enajst med seboj pre­cej oddaljenih gomil. Vecina je dvomljivih. Po ogledu lidarskega posnetka smo prvotnemu seznamu (Dular, A. 1991, 51 ss, sl. 25; Dular, Tecco Hvala 2007, 317, sl. 231) dodali še enajsto gomilo, ki leži na vzhodno ležecem grebenu (sl. 334/1, 334/2). Mere: Gomila 1: premer 12 m (v sredini je vkop). Gomila 2: premer 11 m (gomila je dvomljiva). Gomila 3: premer 15 m (gomila je dvomljiva). Gomila 4: premer 15 m (gomila je dvomljiva). Gomila 5: premer 10 m (gomila je dvomljiva in delno unicena). Gomila 6: premer 10 m (gomila je dvomljiva in delno unicena). Gomila 7: premer 11 m (gomila je dvomljiva). Gomila 8: premer 16 m (v sredini je vkop) - (sl. 334/3). Gomila 9: premer 11 m (gomila je dvomljiva). Gomila 10: premer 12 m (v sredini je vkop) - (sl. 334/4). Gomila 11: premer 11 m. Potek raziskav Za gomile pri vasi Vinica sta leta 1878 pri rekognos­ciranju šmarješke okolice izvedela Dragotin Dežman in Ferdinand von Hochstetter (Deschmann, Hochstetter 1879, 40). Leta 1897 je Ignac Kušljan od viniških kmetov Ignaca in Franca Lindica ter Jožeta Magolica zakupil za Kranjski deželni muzej skupaj 12 gomil. Ta podatek se verjetno nanaša tudi na nekropolo v Gabrini (vir 1). Dve od zakupljenih gomil je leta 1901 prekopal Ferdinand Schulz (vir 2). Najdbe so prispele v Deželni muzej, kjer so jih inventarizirali skupaj z drugimi najdbami iz okolice Šmarjete, zato jih ni vec mogoce identificirati. Objavila jih je Vida Stare (Stare, V. 1973a). Arhivska vira (vir 1) I. Kušljan, Zapisnik o nakupovanju gomil z dne 28. 7. 1897 in 30. 7. 1897 (Arhiv RS, fond AS 950, Müllner Alfons, fasc. 1). (vir 2) F. Schulz, Bericht über die prähistorischen Ausgrabungen in Unterkrain (17. 11. 1901) - (Arhiv RS, fond AS 950, Müllner Alfons, fasc. 1). Literatura Deschmann, Hochstetter 1879, 40. Dular, A. 1991, 51 ss, sl. 25. Dular, Tecco Hvala 2007, 317, sl. 231. Knez 1975, Vinica pri Šmarjeti. - V: ANSL, 228. Pecnik 1904, 43. Stare, V. 1973a. Sl. 334/2: Gabrina pri Vinici; tloris gomilnega grobišca (dopolnjeno po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. Sl. 334/3: Gabrina pri Vinici; gomila 8, pogled z zahoda. Foto Janez Dular (1976). Sl. 334/4: Gabrina pri Vinici; gomila 10, pogled z zahoda. Foto Janez Dular (1976). Kat. št.: 335 Najdišce: Groblje. Kraj: Goriška vas pri Škocjanu. TTN5: Mokronog 50; GKY: 521445 - GKX: 85583. Tip najdišca: gomilno grobišce (10 gomil). Datacija: starejša železna doba. Opis Na ploskem, z gozdom porašcenem hrbtu južno od Goriške vasi pri Škocjanu je raztresenih deset gomil, od katerih pa sta le dve zanesljivi. Po ogledu lidarskega posnetka smo prvotnemu seznamu (Dular, Tecco Hvala 2007, 317 s, sl. 232) dodali še dve gomili (9 in 10), ki ležita na skrajnem vzhodnem koncu grobišca (sl. 335/1, 335/2). Mere: Gomila 1: premer 8 m, višina 0,7 m (dvomljiva). Gomila 2: premer 10 m, višina 1 m (dvomljiva). Gomila 3: premer 7 m, višina 0,5 m (dvomljiva). Gomila 4: premer 10 m, višina 1,5 m (dvomljiva). Gomila 5: premer 8 m, višina 1 m. Gomila 6: premer 8 m, višina 1 m Gomila 7: premer 8 m, višina 0,5 m (dvomljiva). Gomila 8: premer 8 m, višina 0,5 m (dvomljiva). Gomila 9: premer 10 m (dvomljiva). Gomila 10: premer 8 m (dvomljiva). Potek raziskav Gomile so bile dokumentirane pri terenskem pre­gledu leta 1992. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 317 s, sl. 232. Sl. 335/2: Groblje nad Goriško vasjo; tloris gomilnega grobišca (dopolnjeno po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. Kat. št.: 336 Najdišce: Kolesniška hosta. Kraj: Škocjan. TTN5: Novo mesto 10; GKY: 522143 - GKX: 84201. Tip najdišca: gomilno grobišce (3 gomile). Datacija: starejša železna doba. Opis Zahodno od nekdanjega zaselka Kolesnik so na nizkem grebenu tri gomile, od katerih pa sta dve dvom­ljivi (sl. 336/1). Njihove pozicije so bile ugotovljene pri terenskem pregledu leta 1976 (Dular, A. 1991, 53, sl. 25). Mere: Gomila 1: premer 18 m (v sredini je velik vkop) - (sl. 336/2). Gomila 2: premer 13 m (dvomljiva). Gomila 3: premer 35 m (dvomljiva). Potek raziskav Gomile pri zaselku Kolesnik omenja Ignac Kušljan (vir 1). Dve sta na parc. 1570 (nekdanji lastnik Janez Janežic) in ena na parceli 1725 k.o. Stara vas. Kdo je tod kopal, ni znano. Arhivski vir (vir 1) I. Kušljan, Zapisnik o nakupovanju gomil z dne 30.7. 1897 (Arhiv RS, fond AS 950, Müllner Alfons, fasc. 1). Literatura Dular, A. 1991, 53, sl. 25. Dular, Tecco Hvala 2007, 318. Šašel 1975, Škocjan. - V: ANSL, 226. Sl 336/2: Kolesniška hosta pri Škocjanu; gomila 1, pogled z vzhoda. Foto Janez Dular (1976). Kat. št.: 337 Najdišce: Bregarjev gozd. Kraj: Dolnja Stara vas. TTN5: Kostanjevica 1; GKY: 522608 - GKX: 84195. Tip najdišca: gomilno grobišce (8 gomil). Datacija: starejša železna doba. Opis Severozahodno od Dolnje Stare vasi je na gozd­natem grebenu osem gomil (sl. 337/1, 337/2). Njihove pozicije so bile ugotovljene pri terenskem pregledu leta 1976 (Dular, A. 1991, 54, sl. 25). Pri pregledu lidarskega posnetka smo 250 m severozahodno od glavne skupine zabeležili še dve gomili, ki pa ju nismo preverili s teren­skim ogledom. Mere: Gomila 1: premer 15 m. Gomila 2: premer 10 m (sl. 337/3). Gomila 3: premer 15 m (gomila ima vkop). Gomila 4: premer 15 m (sl. 337/4). Gomila 5: premer 10 m. Gomila 6: premer 15 m (gomila ima vkop) - (sl. 337/5). Gomila 7: premer 15 m. Gomila 8: premer 15 m. Potek raziskav Gomile pri Dolnji Stari vasi omenjata Ignac Ku­šljan in Jernej Pecnik (vir 1; Pecnik 1904, 42). Kdo jih je nacel, ni znano. Arhivski vir (vir 1) I. Kušljan, Zapisnik o nakupovanju gomil z dne 30.7. 1897 (Arhiv RS, fond AS 950, Müllner Alfons, fasc. 1). Literatura Dular, A. 1991, 54, sl. 25. Dular, Tecco Hvala 2007, 318, sl. 233. Knez 1975, Dolenja Stara vas. - V: ANSL, 225. Pecnik 1904, 42. Sl. 337/2: Bregarjev gozd pri Dolenji Stari vasi; tloris gomilnega grobišca (dopolnjeno po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:2500. Sl. 337/3: Bregarjev gozd pri Dolenji Stari vasi; gomila 2, pogled s severovzhoda. Foto Janez Dular (1976). Sl. 337/4: Bregarjev gozd pri Dolenji Stari vasi; gomila 4, pogled z jugozahoda. Foto Janez Dular (1976). Sl. 337/5: Bregarjev gozd pri Dolenji Stari vasi; gomila 6, pogled z zahoda. Foto Janez Dular (1976). Kat. št.: 338 Najdišce: Mastni hrib 1. Kraj: Škocjan. TTN5: Kostanjevica 1; GKY: 522550 - GKX: 84750. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Naselje leži na manjšem z gozdom porašcenemgrebenu, ki se dviga nad osnovno šolo v Škocjanu. Vrh ima obliko platoja z razmeroma blagimi pobocji, le proti vzhodu se teren dokaj strmo spusti proti potoku Radulja (sl. 338/1). Potek oboda je ohranjen le na jugu (sl. 338/2). Tu so namrec na mestu, kjer je dostop na Mastni hrib najlažji, zgradili velik oddvojni okop, ki je na najvišji tocki visok cez 3 metre (sl. 338/3, 338/4). Na sredini ga je nacel vkop. Na vzhodni in zahodni strani preide okop v ježi, ki se kmalu izteceta v tamkajšnjih pobocjih. Za okopom se v notranjosti naselja širi raven plato. Na skrajnem se­vernem koncu obod naselja ni vec ohranjen, iz rahlega preloma v konfiguraciji tal, pa je mogoce razbrati, kje je nekoc potekal. Vhoda v naselje zaradi slabe ohranjenosti zgolj z ogledom terena ni mogoce ugotoviti. Potek raziskav Nasutje v Ulepicevem gozdu zahodno od cerkve v Škocjanu omenjata že Dežman in Hochstetter, ki pa sta velik oddvojni okop zmotno interpretirala kot gomilo (Deschmann, Hochstetter 1879, 40). Takšna razlaga je bila podana tudi v publikaciji o grobišcih v okolici Vi­njega Vrha (Dular, A. 1991, 53 s, sl. 25. - najdišce Stari britof). Napaka je bila popravljena ob enem kasnejših terenskih ogledov. Naselje je bilo znano tudi Jerneju Pecniku (Pecnik 1904, 43). Leta 1991 je ekipa Inštituta za arheologijo pod vodstvom Primoža Pavlina v okviru projekta Utrjena prazgodovinska naselja na Dolenjskem na Mastem hribu izkopala sondo na jugovzhodnem robu platoja (Dular et al. 2000, 129 ss). Ugotovljeni sta bili dve poselitveni fazi, ki sodita v pozno bronasto dobo. V obeh je bilo naselje obdano z leseno ogrado, ki je propadla v požaru. Dostop z juga je zapiral oddvojni zemljeni okop. Odkriti so bili tudi skromni naselbinski ostanki (zoglenel les, prežgan omet, luknje za stojke), ki kažejo, da so za robom stale hiše (sl. 338/5). Literatura Deschmann, Hochstetter 1879, 40. Dular, A. 1991, 53 s. Dular et al. 2000, 129 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 318, sl. 234. Pecnik 1904, 43. Šašel 1975, Škocjan. - V: ANSL, 226. Sl. 338/3: Mastni hrib 1 nad Škocjanom; oddvojni okop, pogled s severozahoda. Foto Janez Dular (2000). Sl. 338/4: Mastni hrib 1 nad Škocjanom; oddvojni okop, pogled s severovzhoda. Foto Janez Dular (2000). Sl. 338/5: Mastni hrib 1 nad Škocjanom; sonda 1, ostanki lesene stene, unicene v požaru. Foto Primož Pavlin (1992). Kat. št.: 339 Najdišce: Mastni hrib 2. Kraj: Škocjan. TTN5: Kostanjevica 1; GKY: 522598 - GKX: 84716. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Na grebenu, ki se dviga zahodno od vasi Škocjan, je v gozdu 20 m široka gomila, ki ima v sredini velik vkop. Tik za njo se dviga plato s poznobronastodobnim naseljem Mastni hrib 1 (glej sl. 338/1, 339/1 in 339/2). Potek raziskav Gomili v Ulepicevem gozdu omenjata že Dežman in Hochstetter (Deschmann, Hochstetter 1879, 40). Tudi v publikaciji o grobišcih v okolici Vinjega Vrha smo nasutja predstavili kot tri gomile, od katerih pa je bila ena oznacena kot domljiva (Dular, A. 1991, 53 s, sl. 25. - najdišce Stari britof). Pri kasnejšem preverjanju najdišca se je izkazalo, da je takšna razlaga napacna. Najvecje nasutje na Mastnem hribu je namrec oddvojni okop bronastodobnega naselja, domnevna gomila 2 ne obstaja, ostala je torej le ena od prvotnih treh gomil. Najdišcu smo spremenili tudi ime in ga poimenovali Mastni hrib 2 (Dular, Tecco Hvala 2007, 318). Gomilo na Mastnem hribu je avgusta in septembra 1900 z vzdolžnim jarkom presekal Ignac Kušljan. V Naravoslovni muzej na Dunaju je poslal tloris gomile, kam so prispele najdbe, pa ni znano (vir 1). Arhivski vir (vir 1) Kušljanovo pismo Szombathyju z dne 2. 10. 1900 (Fundaktenarchiv NHMW). Literatura Dular, A. 1991, 53 s, sl. 25. Deschmann, Hochstetter 1879, 40. Dular, Tecco Hvala 2007, 318. Šašel 1975, Škocjan. - V: ANSL, 226. Sl. 339/1: Mastni hrib 2 nad Škocjanom; pogled na gomilo z jugovzhoda. Foto Janez Dular (1976). Sl. 339/2: Mastni hrib 2 nad Škocjanom; pogled na gomilo s severozahoda. Foto Janez Dular (2020). Kat. št.: 340 Najdišce: Gomila. Kraj: Stara Bucka. TTN5: Krško 41; GKY: 523713 - GKX: 85878. Tip najdišca: gomilno grobišce? (1 gomila). Datacija: neopredeljeno. Opis V gozdu južno od vasi je na robu terase, pod katero je globoka grapa s studencem, dvomljiva gomila. Premer 18 m, višina 3 m (sl. 340/1). Potek raziskav Pecnikov podatek (vir 1), v katerem omenja levo odceste Bucka-Škocjan vec gomil, se najverjetneje nanaša prav na to lokacijo, ceprav je res, da smo ob terenskem pregledu leta 1992 našli pod Staro Bucko le en in še to dvomljiv tumulus. Arhivski vir (vir 1) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähistorischer Zeit 1889, 59 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 319. Petru 1975, Bucka. - V: ANSl 249. Kat. št.: 341 Najdišce: Straža. Kraj: Osrecje. TTN5: Kostanjevica 1; GKY: 522784 - GKX: 82614. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Na severovzhodnem grebenu Vinjega vrha je v gozdu osamljena gomila. Premer 15 m, na vrhu je dobro viden vkop (sl. 341/1, 341/2). Potek raziskav Gomilo na Straži, ki je ležala na posestvu J. Oberca iz Osrecja, je v maju 1914 prekopal Ignac Kušljan in najdbe skupaj s skico poslal v Naravoslovni muzej na Dunaj (vir 1). V svojih Spominih Kušljan omenja, da je našel v gomili le en žgan in dva skeletna grobova (Kušljan 1968, 116 s), kar pa ne drži, saj je prav iz tlorisa gomile razvidno, da so ležale najdbe v krogu in da gre za klasicen tip dolenjske gomile s krožno razporejenimi grobovi, ki pa jih Kušljan zaradi površnega kopanja (to mu je ocital tudi Szombathy) ni opazil (vir 2). Najdbe iz gomile na Straži je objavila Anja Dular (Dular, A. 1991, 45 s, 82 s, t. 45-47). Arhivska vira (vir 1) Kušljanovi pismi Szombathyju z dne 25. 5. 1914 in junij 1914 (Fundaktenarchiv NHMW). (vir 2) Szombathyjevi pismi Kušljanu z dne 30. 7. 1914 in 17. 8. 1914 (Arhiv AO NMS). Literatura Dular, A. 1991, 45 s, 82 s, t. 45-47. Dular, Tecco Hvala 2007, 319. Kušljan 1968, 116 s. Knez 1975, Mali Vinji Vrh. - V: ANSL, 227. Sl. 341/2: Straža nad Osrecjem; pogled na gomilo s severozahoda. Foto Janez Dular (1976) Kat. št.: 342 Najdišce: Bukovec. Kraj: Dobruška vas. TTN5: Kostanjevica 1; GKY: 523751 - GKX: 82989. Tip najdišca: gomilno grobišce (2 gomili). Datacija: starejša železna doba. Opis Na vrhu grebena zahodno od Dobruške vasi, ki je porasel z bukovim gozdom, sta dve gomili (sl. 342/1). Njuni poziciji sta bili ugotovljeni pri terenskem pregledu leta 1976 (Dular, A. 1991, 47, sl. 21). Mere: Gomila 1: premer 15 m (sl. 342/2). Gomila 2: premer 20 m (sl. 342/3). Potek raziskav Gomile pri Dobruški vasi omenja Jernej Pecnik, ki pravi, da še niso bile prekopane (vir 1). Arhivski vir (vir 1) J. Pecnik, Beschreibung der Karte Rudolfswerth aus prähistorischer Zeit 1889, 70 (Arhiv RS, fond AS 965, Pecnik Jernej, fasc. 3). Literatura Dular, A. 1991, 47, sl. 21. Dular, Tecco Hvala 2007, 319. Knez 1975, Dobruška vas. - V: ANSL, 225. Sl 342/2: Bukovec nad Dobruško vasjo; gomila 1, pogled z jugovzhoda. Foto Janez Dular (1976). Sl 342/3: Bukovec nad Dobruško vasjo; gomila 2, pogled s severa. Foto Janez Dular (1976). Kat. št.: 343 Najdišce: – Kraj: Cešca vas. TTN5: Novo mesto 35; GKY: 510243 - GKX: 72549. Tip najdišca: posamicna najdba. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Jernej Pecnik omenja na višini proti vzhodu na travnikih in v gozdu vec gomil, ki so jih prekopali kmetje (Pecnik 1904, 44). Pri terenskem pregledu okolice vasi leta 1990 gomil nismo našli. Pac pa je bila na njivi se­verovzhodno od Cešce vasi (sl. 343/1) najdena bronasta tulasta sekira z ušescem (Križ 2001b, 16 s). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 319. Knez 1975, Cešca vas. - V: ANSL, 218. Križ 2001b, 16 s. Pecnik 1904, 44. Sl. 343/1: Cešca vas; bližnja okolica vasi (vir: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 343A Najdišce: – Kraj: Precna. TTN5: Novo mesto 35; GKY: 509820 - GKX: 74382. Tip najdišca: plano grobišce (1 grob). Datacija: pozna bronasta doba. Opis Pri Precni je neki kmet v vinogradu naletel na žgane grobove. Najdišca zaradi skopih podatkov ni bilo mogoce locirati (sl. 343A/1). Potek raziskav Za najdbe je izvedel Jernej Pecnik, ki mu je uspelo predmete enega groba rešiti za dunajski Naravoslovni muzej (vir 1). Objavil jih je Janez Dular (Dular 2003, 174 s, t. 11: 1-5), izvrednotila pa Biba Teržan (Teržan 2009, 213 ss). Arhivski vir (vir 1) Pecnikovo pismo Szombathyju z dne 10. 11. 1900 (Fundantenarchiv NHMW). Literatura Dular 2003, 174 s, t. 11: 1-5. Knez 1975, Precna. - V: ANSL, 219. Teržan 2009, 213 ss. Sl. 343A/1: Precna; bližnja okolica vasi (vir: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 344 Najdišce: Grobeljska hosta. Kraj: Groblje. TTN5: Novo mesto 35; GKY: 511504 -GKX: 72857. Tip najdišca: gomilno grobišce? (1 gomila). Datacija: neopredeljeno. Opis Severno od Grobelj je v gozdu dvomljiva gomila z vidnimi sledmi kopanja; premer 8 m, višina 0,5 m (sl. 344/1). Potek raziskav V ANSL so pri Cešci vasi omenjene tri gomile (Petru 1975, 218). Prve, ki naj bi bila v Poberletovem gozdu, nismo uspeli locirati, saj v vasi tega priimka ne poznajo. Drugo je leta 1937 prekopal lastnik Meglic in v njej našel iz opeke zgrajen obokan grob (1,5 m x 1,5 m), v katerem je bilo okostje jelena, steklo in crepinje posod (podatki najditelja, pridobljeni ob terenskem pregledu leta 1990). Kje je stala tretja gomila, domacini prav tako niso vedeli povedati. Unicili so jo leta 1944 pri kopanju obrambnih jarkov. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 319. Petru 1975, Groblje. – V: ANSL, 218. Kat. št.: 345 Najdišce: Inis. Kraj: Bršljin. TTN5: Novo mesto 36; GKY: 511721 - GKX: 74373. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: pozna bronasta doba. Opis Grobišce se je raztezalo na zahodnem koncu Br­šljina, na obmocju nekdanje steklarne Inis (sl. 345/1). Potek raziskav Aprila 1964 so pri gradnji industrijskega tira za steklarno INIS v Bršljinu, ki je danes del Novega mesta, naleteli na štiri žgane grobove, ki jih je nato izkopal Tone Knez, kustos Dolenjskega muzeja iz Novega mesta. Plano grobišce sodi v pozno bronasto dobo. Najdbe je objavil Tone Knez (Knez 1967c, 155 ss). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 319. Knez 1967c, 155 ss. Sl. 345/1: Inis v Bršljinu; pozicija grobišca (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 346 Najdišce: Železniška postaja. Kraj: Bršljin. TTN5: Novo mesto 36; GKY: 512473 - GKX: 73977. Tip najdišca: topilnica. Datacija: neopredeljeno. Opis Najdišce leži na pobocju pod novomeško želez­niško postajo nekako 35-40 m od levega brega Krke (sl. 346/1). Potek raziskav Leta 1893 so pri gradnji crpališca za dolenjsko železnico zadeli na ostanke talilnih peci, kovacije ter na crno zemljo in številne žeblje. Ko si je kustos Deželnega muzeja Alfons Müllner najdišce ogledal, je stala le še ena kolikor toliko ohranjena pec, ki jo je skiciral, ni pa je kronološko opredelil - (sl. 346/2, 346/3) (Müllner 1909, 67 ss, sl. 70-73). Starost objekta zato ni znana. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 319. Knez, 1972, 125. Knez 1975, Novo mesto. - V: ANSL, 218. Knez 1990, 17. Müllner 1909, 67 ss, sl. 70-73. Sl. 346/1: Železniška postaja v Bršljinu; pozicija najdišca (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Sl. 346/2: Müllnerjeva skica na kateri je z znaki oznacil mesto, kjer so pod železniško postajo našli železarske peci (po Müllner 1909). Sl. 346/3: Müllnerjeva skica profila in tlorisa železarske peci (po Müllner 1909). Kat. št.: 347 Najdišce: Portovald. Kraj: Novo mesto. TTN5: Novo mesto 36; GKY: 512403 - GKX: 73775. Tip najdišca: gomilno grobišce (3 gomile). Datacija: starejša železna doba. Opis V Portovaldu, z gozdom poraslem okljuku Krke, je 25 m dolga, 20 m široka in 2,5 m visoka gomila (sl. 347/1). V sredini ima velik vkop. Jugovzhodno sta na travniku ob robu gozda še dve gomilam podobni tvorbi s premerom okoli 15 m (gomili 2 in 3). Potek raziskav Na gomili 1 je ob priložnosti reševanja najdb pri gradnji Ljubljanske ceste leta 1890 zakopal Ferdinand Schulz in našel grob, v katerem so bile posode, okrašene z živalskimi aplikami. Najdbe je odnesel v Deželni muzej (Slovenski narod št. 222, 27. 9. 1890, Priloga, str. 1; Rutar 1891d, 193). Gomili 2 in 3 je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja dokumentiral Rasto Božic (Božic, R. 1983b, 204). Leta 2017 je bilo jugovzhodno od obeh domnevnih gomil (2 in 3) zaradi predvidenega širjenja športnega centra opravljeno sondiranje, ki ga je opravilo podjetje Primož Stergar, s. p., iz Celja. Odkrit je bil skeletni grob iz starejše železne dobe, ki pa je ležal izven gomile 3. Samih gomil se s sondiranjem niso dotaknili (Britovšek, Porenta, Stergar 2018, 177 ss). Literatura Božic, R. 1983b, 204. Britovšek, Porenta, Stergar 2018, 177 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 319. Knez, 1972, 128. Knez 1975, Novo mesto. - V: ANSL, 218. Rutar 1891d, 193. Slovenski narod št. 222, 27. 9. 1890, Priloga, str. 1. Kat. št.: 348 Najdišce: Pionir. Kraj: Bršljin. TTN5: Novo mesto 36; GKY: 512542 - GKX: 74333. Tip najdišca: grobišce (gomila?). Datacija: starejša železna doba. Opis Najdišce je bilo na obmocju nekdanjega gradbe­nega podjetja Pionir v Bršljinu oziroma bližnjem vrtu. Danes je prostor v celoti pozidan (sl. 348/1). Najdbe izvirajo iz unicenih grobov, zato je zelo verjetno, da je nekoc na tem mestu stala gomila. Potek raziskav V letih 1953, 1968 in 1969 so pri terenskih delih našli vec predmetov, ki dokazujejo, da je bilo na tem prostoru halštatsko grobišce. Ker je prostor pozidan, znacaja nekropole ni mogoce zanesljivo opredeliti, ven­dar je zelo verjetno, da imamo opraviti z uniceno gomilo (Knez 1968-1969a, 149 s in 182 s). Najdbe, ki jih hrani Dolenjski muzej v Novem mestu, je objavil Tone Knez (Knez 1986, 48, t. 54: 3-11). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 319. Knez 1968-1969a, 149 s in 182 s. Knez 1986, 48, t. 54: 3-11. Sl. 348/1: Pionir v Bršljinu; pozicija najdišca (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 349 Najdišce: Mestne njive. Kraj: Novo mesto. TTN5: Novo mesto 36; GKY: 513150 - GKX: 74300. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: pozna bronasta doba, starejša železna doba. Opis Velika plana nekropola z žarnimi grobovi se je ši­rila na Mestnih njivah, kopastem hribu, ki se dviga nad Krko na severnem koncu mesta (sl. 349/1). Vse kaže, da je grobišce zavzemalo dokaj velik prostor, saj so 7 gro­bov našli nekoliko stran od jedra nekropole na južnem pobocju Mestnih njiv ob gradnji tamkajšnjih blokov (Knez 1962-1964, 173). Grobišce sodi v prehodni cas med pozno bronasto in starejšo železno dobo. Odkrita sta bila tudi dva skeletna železnodobna grobova, ki pa predstavljata na tem grobišcu vsaj kar se grobnega rituala tice, izjemo (Križ 2019, 151). Potek raziskav Na prve najdbe na Mestnih njivah so naleteli do­macini pri obdelovanju polj in o tem obvestili Dolenjskimuzej. Leta 1954 je Vinko Šribar na tem obmocju izko­pal in dokumentiral prvi grob, ki je vseboval žaro z žga­nino, bronast in železen nakit in glinaste vijcke (Šribar 1958-1959a, 111 ss). Ker so prihajale ob oranju na dan nove najdbe, je bilo v letih 1959 in 1960 organizirano prvo zašcitno izkopavanje, ki ga je vodil kustos Dolenj­skega muzeja Tone Knez. Odkritih in dokumentiranih je bilo 49 grobov (Knez 1966a, 51 ss). Od takrat naprej so se zašcitna izkopavanja in dokumentiranje grobov s presledki nadaljevala, tako da je bilo na Mestnih njivah do leta 2017 dokumentiranih 559 grobov. Delo je do leta 1986 vodil Tone Knez, nato ga je zamenjal Borut Križ. O izkopavanjih so bila objavljena številna porocila, od katerih pa na tem mestu navajamo le najpomembnejša (Knez 1966a, 51 ss; Knez 1984, 119 ss; Knez 1985a, 197 ss; Križ 1991a, 200 ss; Križ 1992a, 261; Križ 1995, 10 s; Križ 1996, 76 s; Križ 2001c, 79). Najdbe hrani Dolenjski muzej v Novem mestu. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 319. Knez 1962-1964, 173. Knez 1966a, 51 ss. Knez 1975, Novo mesto. - V: ANSL, 218. Knez 1984, 119 ss. Knez 1985a, 197 ss Križ 1991a, 200 ss. Križ 1992a, 261. Križ 1995, 10 s. Križ 1996, 76 s. Križ 2001c, 79. Križ 2019, 151. Šribar 1958-1959a, 111 ss. Sl. 349/1: Mestne njive v Novem mestu; pozicija grobišca (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 350 Najdišce: Kapiteljska njiva. Kraj: Novo mesto. TTN5: Novo mesto 36; GKY: 512800 - GKX: 74150. Tip najdišca: plani grobišci, gomilno grobišce (69 gomil). Datacija: pozna bronasta doba, starejša železna doba, mlajša železna doba. Opis Na Kapiteljski njivi, kopastem vrhu severozahodno od mestnega jedra in tik ob utrjenem prazgodovinskem naselju Marof - kat. št. 351), so se raztezala tri grobišca iz treh razlicnih obdobij (sl. 350/1). Na skrajnem južnem in vzdolž celega zahodnega roba vzpetine se je širila plana nekropola z žarnimi grobovi, ki sodijo v prehodni cas med pozno bronasto in starejšo železno dobo (sl. 350/2). Do leta 2018 so izkopali 338 grobov. Na istem mestu, torej vzdolž plane nekropole, je nato v starejši železni dobi zraslo obsežno gomilno grobišce, ki je na nekaj mestih prekrilo starejše žarne pokope. Zaradi oranja zemljena nasutja vecinoma niso bila vec vidna, z zašcit­nimi izkopavanji pa so doslej dokumentirali 69 gomil. Tretje grobišce, ki je bilo prav tako plano z žgani­mi pokopi, sodi v mlajšo železno dobo. Širilo se je po vzhodnem koncu Kapiteljske njive severno od tam­kajšnjih gomil, deloma pa tudi med njimi (sl. 350/2). Nekaj latenskih grobov je bilo vkopanih tudi v nasutja halštatskih gomil. Do leta 2018 je bilo izkopanih 711 grobov (Križ 2019, 17 ss). Potek raziskav Prvi raziskovalni poseg na Kapiteljskih njivah sega v leto 1894, ko sta Rudolf Hoernes in po njegovem od­hodu Franz Brattina na stroške Prazgodovinske komisije in ob pomoci Jerneja Pecnika prekopala dve gomili (vir 1; Pecnik 1904, 36; Mader 2018, 426 ss). Skoraj gotovo gre za tisti dve, ki sta še vidni na eni od starih fotografij (sl. 350/3). Gradivo, ki je prišlo v Naravoslovni muzej na Dunaju, je objavil Tone Knez (Knez 1986, 33 ss). Leta 1954 je na Kapiteljski njivi zašcitno izkopaval Vinko Šribar in od šestih odkritih grobov rešil za zbir­ko Dolenjskega muzeja štiri grobne celote, ki sodijo v mlajšo železno dobo (Šribar 1958-1959a, 108 ss). Ker je bilo najdišce zaradi stalnega oranja mocno ogroženo, se je leta 1986 Dolenjski muzej odlocil za zašcitno izkopa­vanje celotnega obmocja Kapiteljskih njiv. Dela je sprva vodil Tone Knez, leta 1991 pa je vodstvo izkopavanj prevzel Borut Križ. Do leta 2019 so odkrili 338 žganih žarnih grobov iz pozne bronaste in zacetka železne dobe, 69 gomil s 1163 pokopi iz starejše železne dobe in 711 grobov iz mlajše železne dobe. Te impozantne številke uvršcajo Kapiteljsko njivo med najpomemb­nejše prazgodovinske nekropole v Evropi. O najdišcu je izšlo šest monografij (Knez 1993; Križ 1997a; Križ 2000; Križ 2005, Križ 2013a; Križ 2019), trije razstavni katalogi (Križ 1997b; Križ 2001d; Križ, Stipancic 2016) in številna porocila, ki pa jih na tem mestu ne navajamo, saj so zbrana in dostopna v zadnjem razstavnem katalogu (Križ, Stipancic 2016, 45 s). Sl. 350/1: Kapiteljska njiva v Novem mestu; pozicija grobišca (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Sl. 350/2: Kapiteljska njiva v Novem mestu; tloris grobišca (po Križ 2019). Sl. 350/3: Kapiteljska njiva v Novem mestu; veselica kolesarskega društva Dolenjske konec 19. stoletja, v ozadju desno sta še vidni gomili pred Hoernesovim izkopavanjem (po Križ 2019). Sl. 350/4: Kapiteljska njiva v Novem mestu; žarni grob 341 (po Križ 2019). Sl. 350/5: Kapiteljska njiva v Novem mestu; gomila 14 po koncanem izkopu (po Križ 2019). Sl. 350/6: Kapiteljska njiva v Novem mestu; centralni grob 18/32 (po Križ 2019). Arhivski vir (vir 1) R. Hoernes, Bericht über die im Jahre 1894 in Unterkrain durchgeführte Ausgrabungen (Fund­aktenarchiv NHMW). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 319 s, sl. 235. Knez 1975, Novo mesto. - V: ANSL, 218. Knez 1986, 33 ss. Knez 1993. Križ 1997a. Križ 1997b. Križ 2000. Križ 2001d. Križ 2005. Križ 2013a. Križ 2019. Križ, Stipancic 2016. Mader 2018, 426 ss. Pecnik 1904, 36. Šribar 1958-1959a, 108 ss. Sl. 350/7: Kapiteljska njiva v Novem mestu; latenski grob 144 (po Križ 2005). Kat. št.: 351 Najdišce: Marof. Kraj: Novo mesto. TTN5: Novo mesto 36; GKY: 512948 - GKX: 73884. Tip najdišca: utrjeno naselje. Datacija: pozna bronasta doba, starejša železna doba. Opis Širok okljuk Krke, na katerem stoji stari del Novega mesta, zakljucuje na severozahodni strani kopast vrh, ki nosi ledinsko ime Marof. Na vzhodu in jugozahodu ima strma pobocja, z ostalih strani pa je dostop nanj zložnejši (sl. 351/2). Gradišce ima ovalno obliko (sl. 351/1). Obod je na zahodni strani zaradi obdelovanja njiv precej spre­menjen, bolje ohranjen je severni predel, kjer je rob zelo jasen. Tik ob poti se pricenja kot rahla ježa, ki pa kmalu preide v strmo pobocje. Sredi severnega loka je v obodu vrzel. Skoznjo pripelje na Marof sedanja pot, zelo verjetno pa je bil na istem mestu tudi prazgodo­vinski vhod. Potek obzidja je jasen tudi na vzhodni strani. Sledimo mu po ostrem robu, pod katerim se spušca strmo pobocje. Dolžina ohranjenega oboda znaša preko 250 m. Notranjost Marofa rahlo pada od severa proti jugu. Zaradi obdelovanja polj je precej spremenjena. Iz konfiguracije terena ni mogoce razbrati, ce je k naselju sodil tudi iztegnjen jezik, ki se proti zahodu postopo­ma spušca proti Krki. Sledov nasipov na tem predelu nismo zasledili, isto lahko recemo za južni plato, na katerem so pri gradnji stavbe za otroški vrtec naleteli na fragmente naselbinske loncenine (Knez 1974a, 106 - z napacno interpretacijo, da gre za uniceno grobišce). Na vzhodni strani naselja je pod obzidjem še ena terasa, ki ima zelo jasen rob. Postopoma se dviga od juga proti severu, hkrati pa postaja vse ožja in se tik pod najvišjim predelom naselja združi z glavnim obodom. Glede na obliko domnevamo, da je terasa recentna, vendar pa brez sondažnih preverjanj ne smemo izkljuciti možnosti, da je nastala že v prazgodovinskem casu. Vhod v naselje je bil na severni strani. Tu je namrec v poteku obzidja ohranjen znacilen tangencialni zamik, ki pa ni intakten, saj ga je poškodovala sedanja pot. Na drugih predelih Marofa morebitni dostopi v naselje niso vec ohranjeni. Grobišc, ki jih lahko povežemo z naseljem na Ma­rofu, je vec, ležijo pa na obeh straneh Krke (sl. 351/3). Najprej naj omenimo poznobronastodobni plani nekro­poli Mestne njive (kat. št. 349) in Inis v Bršljinu (kat. št. 345), nato plano in gomilno grobišce iz pozne bronaste, halštatske in latenske dobe na Kapiteljski njivi (kat. št. 350) ter poznolatensko plano grobišce Beletov vrt (kat. št. 352). Velika gomilna in plana nekropola iz starejše in mlajše železne dobe je bila odkrita na Znancevih njivah (kat. št. 354), posamicne gomile pa so bile tudi v Portovaldu (kat. št. 347), pri Pionirju v Bršljinu (kat. št. 348), ob Zagrebški cesti (kat. št. 355), na Malenškovi njivi (kat. št. 356) in v Smolovi hosti (kat. št. 357). Potek raziskav Naselje na Marofu omenjata Jernej Pecnik in Alfons Müllner (Pecnik 1904, 36; Müllner 1909, 67), v svojih številnih clankih pa tudi Tone Knez (npr. Knez 1972, 126; Knez 1986, 48). Leta 1981 je Knez na severozahodnem robu Marofa izkopal manjšo sondo in z njo presekal zemljen nasip. V notranjosti je našel ostanke požgane hiše in precej grobe loncenine (Knez 1982, 152). Leta 2020 so pri bili pri obnovi vodovodnega siste­ma na vrhu Marofa odkriti ostanki železnodobne stavbe, prav tako pa so na sledi prazgodovinskih objektov na­leteli tudi pri trasiranju sprehajalne poti ob vzhodnem robu naselja (Blaic 2020, 4). Literatura Blaic 2020, 4. Dular, Tecco Hvala 2007, 319, sl. 236. Knez 1972, 126. Knez 1974a, 106. Knez 1975, Novo mesto. - V: ANSL, 217 s. Knez 1982, 152. Knez 1986, 48. Müllner 1909, 67. Pecnik 1904, 36. Sl. 351/2: Marof v Novem mestu; pozicija naselja (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Sl. 351/3: Situacijski nacrt najdišc v okolici Marofa v Novem mestu (dopolnjeno po Dular, Tecco Hvala 2007). M. = 1:10000. Kat. št.: 352 Najdišce: Beletov vrt. Kraj: Novo mesto. TTN5: Novo mesto 36. GKY: 513070 - GKX: 73500. Tip najdišca: plano grobišce. Datacija: starejša železna doba, mlajša železna doba, rimska doba. Opis Grobišce se je širilo ob vznožju prazgodovinske naselbine na Marofu na prostoru, ki ga danes oklepajo Kettejev drevored, Ljubljanska cesta in obmocje stavbe nekdanjega Okrajnega glavarstva (sl. 352/1). Na grobove so naleteli tudi pri gradnji vile Vojska, ki stoji nekoliko višje na pobocju in na Skabernetovem vrtu južno od Ljubljanske ceste (sl. 352/2). Potek raziskav Ker sta zgodovino raziskav, podprto s številnimi dokumenti in citati iz starejše literature, izcrpno pred­stavila Tone Knez in Dragan Božic, bomo na tem mestu na kratko povzeli njuna dognanja (Knez 1990, 18 ss; Knez 1992, 9 s; Božic 2008, 13 ss). Na prve najdbe so na tem obmocju naleteli leta 1890 ob gradnji ceste, s katero so se želeli izogniti strmemu vzponu po stari trasi, ki je vodila preko Marofa proti Bršljinu. O tem je bila obvešcena uprava Deželnega mu­zeja, ki je poslala v Novo mesto preparatorja Ferdinanda Schulza, da grobišce strokovno razišce. Septembra je v manj kot v dveh tednih izkopal 38 grobov, koliko so jih našli pred njegovim prihodom, pa ni znano. En grob je bil halštatski, trije latenski, preostali pa rimski. Po koncanem izkopavanju so najdbe razstavili v dvorani novomeške Kazine, dan za tem pa jih je Schulz odpeljal v Ljubljano. Drugic so v obmocje grobišca posegli leta 1902 pri gradnji novega poslopja za Okrajno glavarstvo. Izkop temeljev je potekal brez pravega nadzora, saj je deželni predsednik Hain delo prepustil gradbenim organom, ne pa Jerneju Pecniku, ki ga je za to zaprosila Centralna komisija. Rezultat je bil katastrofalen. Grobne celote niso ohranili in tudi od najdb se je izgubilo vec, kot jih je na koncu prispelo v Deželni muzej. Grobovi so bili iz halštatske, latenske in rimske dobe. Leta 1911 so pri gradnji Vojskove hiše, ki stoji nekoliko višje od stavbe Okrajnega glavarstva, našli vec latenskih in rimskih grobov. Nekatere od najdb, ki so prišle s tega obmocja v Deželni muzej, so bile tudi halštatske. Leta 1936 so pri preurejanju opušcenega mestnega pokopališca v park na tedanjem Skabernetovem vrtu (južno od Ljubljanske ceste) odkrili dve zidani rimski grobnici. Najdbe je rešil prof Janko Jarc in jih hrani Dolenjski muzej. Sl. 352/1: Beletov vrt v Novem mestu; pozicija grobišca (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Leta 1954 je Vinko Šribar pri širjenju severnega roba Ljubljanske ceste zašcitno izkopal dva rimska gro­bova. Tudi te najdbe hrani Dolenjski muzej. Najvecje zašcitno izkopavanje na tem obmocju je bilo izpeljano med letoma 1973 in 1977, ko so se odlocili, da na Beletovem vrtu, ki ga oklepata Kettejev drevored in Ljubljanska cesta, postavijo poslopje Ljubljanske banke. Dela je prevzel Dolenjski muzej, vodil jih je Tone Knez. Odkritih je bilo 222 grobov iz latenske in rimske dobe. Zadnja zašcitna izkopavanja na tem obmocju je v letih 1989 in 1991 opravil Danilo Brešcak, ko so za poslopjem nekdanjega glavarstva urejali parkirišce in pred njim oporni zid. Skupaj je bilo odkritih 19 grobov. Najdbe iz grobov, izkopanih na Beletovem vrtu, je v samostojni publikaciji objavil Tone Knez (Knez 1992), gradivo, ki je prišlo v Deželni muzej pa Dragan Božic. Slednji je v monografiji obdelal tudi nekatere tipe fibul in predstavil kronološki oris celotnega grobišca (Božic 2008). Najdbe z Beletovega vrta so bile predstavljene tudi na dveh velikih razstavah, ki sta ju spremljala kataloga (Knez 1974b; Križ 2001d). Literatura Božic 2008, 13 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 320. Knez 1974b. Knez 1975, Novo mesto. - V: ANSL, 218. Knez 1990, 18 ss. Knez 1992. Križ 2001d. Kat. št.: 353 Najdišce: Kapiteljski hrib. Kraj: Novo mesto. TTN5: Novo mesto 36; GKY: 513305 - GKX: 73277. Tip najdišca: naselje. Datacija: mlajša železna doba. Opis Kapiteljski hrib je najvišja tocka okljuka, ki ga s treh strani obdaja reka Krka. Vzpetina ima kopasto obliko in je vecinoma pozidana. Izjema je zatravljena okolica cerkve sv. Nikolaja, kjer je bilo nekoc pokopališce, in vrtovi ob nekdanjem mestnem obzidju (sl. 353/1). Potek raziskav Prva sondiranja na Kapiteljskem hribu je leta 1978 opravil kustos Dolenjskega muzeja Tone Knez. Na pro­štijskem vrtu (sl. 353/2) je izkopal tri sonde in potrdil domnevo o poseljenosti areala v anticnem obdobju (Knez 1981, 244 s). Sledilo je vec zašcitnih posegov, ki jih je vodil Danilo Brešcak, sodelavec Zavoda za varstvo kulturne dedišcine iz Novega mesta. Tako so leta 1998 ob sanaciji kapiteljske kašce in zidu, ki je nekoc zamejeval tamkajšnje pokopališce, odkrili temelje z malto grajene­ga zidu in ga na podlagi novca cesarja Galiena opredelili v sredino 3. stoletja (Brešcak 2000, 31). Leta 1999 so zaradi urejanja okolice cerkve sv. Nikolaja izkopali dve sondi. Pomembne rezultate je dala predvsem druga, izkopana ob tamkajšnji zakristiji. Odkrit je bil anticni zid, pod njim pa bogata naselbinska plast z ostanki stavbe, zgrajene v stojkasti tehniki. Našli so še sled ognjišca ter obilico železove žlindre in kera­micnih posod. Od ostalih najdb moramo omeniti fibulo tipa Beletov vrt in fragment narebrenega ostenja pokalne posode, ki sta jasen dokaz o obljudenosti Kapiteljskega hriba v poznem latenu (Brešcak 2000, 32). O poseljenosti Kapiteljskega hriba ob koncu mlajše železne dobe govori tudi odkritje peci za žganje kerami­ke, na katero so naleteli pri gradnji novega opornega zidu za nekdanjo bolnišnico na zahodnem pobocju vzpetine (Udovc 2018, 212 ss). Bila je sicer poškodovana, vendar je jasen dokaz, da so se na Kapiteljskem hribu v poznem latenu ukvarjali tudi z loncarstvom. Socasno grobišce se je širilo severno od naselja na Beletovem vrtu (kat. št. 352). Literatura Brešcak 2000, 31 ss. Dular, Tecco Hvala 2007, 320. Knez 1981, 244 s. Udovc 2018, 212 ss. Sl. 353/1: Kapiteljski hrib v Novem mestu; pozicija naselja (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. KAPITELJSKI HRIB mlajša železna doba / Late Iron Age rimska doba / Roman period Sl. 353/2: Kapiteljski hrib v Novem mestu; pozicije arheoloških sond (po Udovc 2018). Kat. št.: 354 Najdišce: Znanceve njive. Kraj: Novo mesto. TTN5: Novo mesto 46, 47; GKY: 513450 - GKX: 72750. Tip najdišca: gomilno grobišce (6 gomil), plano grobišce. Datacija: starejša železna doba, mlajša železna doba. Opis Nekropola se je širila na desnem bregu Krke ob današnji Kristanovi cesti (sl. 354/1). Pravzaprav gre za dve grobišci in sicer gomilno iz starejše železne dobe in plano iz mlajše železne dobe (sl. 354/2). Gomilna nekropola je obsegala najmanj šest gomil. Mere: Gomila 1: premer 28 m, višina 1,8 m. Gomila 2: premer 27 m. Gomila 3: premer 29 m, višina 2 m. Gomila 4: premer 29 m, višina 0,9 m. Gomila 5: ? Gomila 6: ? Potek raziskav Prve najdbe so prišle na dan z obmocja gomile 5 (sl. 354/2). Tu so namrec leta 1939 pri ravnanju zem­ljišca za športni stadion slucajno odkrili bogat grob z oklepom, ki ga je za bodoco muzejsko zbirko rešil Janko Jarc (Gabrovec 1960, 27 ss). Dve leti kasneje (1941) so z deli nadaljevali in odkrili še 6 grobov, med njimi po­memben grob s trinožnikom (Gabrovec 1968, 157 ss). Zadnje najdbe iz te gomile so prišle na dan leta 1948 pri kopanju temeljev za sindikalni dom (Stare 1950, 39 ss). Podobno kot gomila 5 tudi gomila 6 ni bila sis­tematicno raziskana. Z njenega obmocja so znane le sporadicne najdbe iz leta 1941. V literaturi se omenjajo kot najdbe iz parcele Vandot (Knez 1986, 51). Glavno raziskovanje gomilnega grobišca pa je bilo opravljeno med letoma 1967-1970. Imelo je zašcitni znacaj, saj so na tem obmocju nacrtovali gradnjo sta­novanjskih blokov. Dela je vodil kustos Dolenjskega muzeja Tone Knez. Raziskane so bile štiri gomile (št. 1-4), v grobovih pa je bilo najdeno zelo bogato gradivo. Hrani ga Dolenjski muzej. Sl. 354/1: Znanceve njive v Novem mestu; pozicija grobišca (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. V letih 1967 in 1968 je bila raziskana tudi plana nekropola iz mlajše železne dobe, ki se je razprostirala neposredno ob gomilnem grobišcu na njegovem seve­rovzhodnem robu (sl. 354/2). Tudi te raziskave je opravil Tone Knez (Knez 1967b, 86; Knez 1968-1969a, 154; Križ 2001, 46 s). Odkritih je bilo 63 grobov, posamezne najdbe oziroma grobovi pa so prihajali na dan že prej (Stare 1950, 46 s; Knez 1966b, 399; Knez 1971, 30). Gomilno grobišce je Tone Knez predstavil v samostojni publikaciji (Knez 1986), iz plane latenske nekropole pa so bile objavljene le posamezne najdbe oziroma grobovi. Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 321 s, sl. 238. Gabrovec 1960, 27 ss. Gabrovec 1968, 157 ss. Knez 1966b, 399. Knez 1967b, 86. Knez 1968-1969a, 154. Knez 1971, 30. Knez 1975, Novo mesto. - V: ANSL, 218. Knez 1986. Križ 2001d, 46 s. Stare 1950, 39 ss. Kat. št.: 355 Najdišce: Zagrebška cesta. Kraj: Novo mesto. TTN5: Novo mesto 47; GKY: 513750 - GKX: 72940. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Najdišce se nahaja ob Zagrebški (danes Kandijski) cesti v južnem predelu Novega mesta, ki je pozidan oziroma spremenjen v zelenico (sl. 355/1). Sodec po nekoliko dvignjenem terenu, je zelo verjetno na tem mestu stala gomila. Potek raziskav Leta 1977 so pri širjenju Zagrebške ceste naleteli na del groba, v katerem so bile tri keramicne posode (Brešcak 1979a, 274). Najdbe, ki jih hrani Dolenjski muzej, je objavil Tone Knez (Knez 1985b, 206 ss, sl. 17: 5-7; Knez 1986, 51, t. 55). Literatura Brešcak 1979a, 274. Dular, Tecco Hvala 2007, 321. Knez 1985b, 206 ss, sl. 17: 5-7. Knez 1986, 51, t. 55. Sl. 355/1: Zagrebška cesta v Novem mestu in Malenškova njiva v Novem mestu; približni poziciji gomil (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 356 Najdišce: Malenškova njiva. Kraj: Novo mesto. TTN5: Novo mesto 37; GKY: 514000 - GKY: 73150. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Gomila s premerom 12 m je bila na terasi na des­nem bregu Krke, kjer so se nekoc razprostirale njive, danes pa je tu novo naselje (glej sl. 355/1). Tocne lokacije ni vec mogoce dolociti. Potek raziskav Spomladi leta 1905 so pri cišcenju njive, ki je bila v posesti Petra Malenška iz Kandije, naleteli na bronaste predmete in železne sulicne osti. Jesenska izkopavanja na istem mestu - vodil jih je Walter Šmid - so pokazala, da je bila na njivi razorana gomila, ki so jo nato v celoti raziskali (sl. 256/1) - (Šmid 1908b, 202 ss). Najdbe hrani Narodni muzej v Ljubljani, ponovno sta jih objavila in ovrednotila Mitja Guštin in Biba Teržan (Guštin, Teržan 1975, 188 ss). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 321. Guštin, Teržan 1975, 188 ss Knez 1975, Novo mesto. - V: ANSL, 218. Šmid 1908b, 202 ss. Sl. 356/1: Malenškova njiva v Novem mestu; tloris gomile (po Šmid 1908b). Kat. št.: 357 Najdišce: Smolova hosta. Kraj: Novo mesto. TTN5: Novo mesto 37; GKY: 514250 GKX: 73630. Tip najdišca: gomilno grobišce (2 gomili). Datacija: starejša železna doba. Opis V Smolovi hosti, na vzhodnem robu mesta, je bilo gomilno grobišce, ki je obsegalo vsaj dve gomili. Danes je v Smolovi hosti na najvišjem predelu opaziti le eno gomili podobno tvorbo (sl. 357/1). V premeru meri 20 m, na njej pa so vidni ostanki betonskega bunkerja. Ocitno gre za prvo gomilo, ki jo je raziskal Jernej Pecnik in na kateri so si Italijani med 2. svetovno vojno zgradili svojo utrdbo. O drugi gomili nismo našli nobenih sledov. Potek raziskav Prvo gomilo je leta 1894 prekopal Jernej Pecnik in v njej našel žgane grobove in razbito loncenino (vir 1). Drugo gomilo v Smolovi hosti je v jeseni 1905 raz­iskal Walter Šmid (sl. 357/2). Bila je razmeroma majhna (premer 9 m), vsebovala pa je le en skeletni grob in nekaj posameznih najdb (Šmid 1908b, 209 s). Arhivski vir (vir 1) Pecnikovo pismo Centralni komisiji z dne 4. 4. 1894 (Arhiv RS, fond AS 1100, C. kr. spomeniški urad, K 61/121). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 321. Knez 1975, Novo mesto. - V: ANSL, 218. Šmid 1908b, 209 ss. Kat. št.: 358 Najdišce: Krška hosta. Kraj: Smolenja vas. TTN5: Novo mesto 37; GKY: 515348 - GKX: 74895. Tip najdišca: gomilno grobišce (4 gomile). Datacija: starejša železna doba. Opis Na grebenu severozahodno od Smolenje vasi so v gozdu štiri gomile (sl. 358/1, 358/2). Cetrta gomila je dvomljiva. Mere: Gomila 1: premer 10 m, višina 0,7 m. Gomila 2: premer 12 m, višina 0,5 m. Gomila 3: premer 10 m, višina 1 m. Gomila 4: premer 8 m, višina 0,5 m (dvomljiva). Potek raziskav Halštatske grobove v gozdu pri Smolenji vasi omenja že Jernej Pecnik (Pecnik 1904, 36). Gomile je pri terenskem pregledu ponovno našel in o njih objavil po­datke s približnimi merami Borut Križ (Križ 1985, 223). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 321, sl. 237. Knez 1975, Smolenja vas. – V: ANSL, 214. Križ 1985, 223. Pecnik 1904, 36. Sl. 358/1: Krška hosta pri Smolenji vasi; pozicija gomilnega grobišca (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 358A Najdišce: Brzina. Kraj: Mali Slatnik. TTN5: Novo mesto 37; GKY: 516352 - GKX: 73640. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Na severozahodnem pobocju Brzine, kopastega in z gozdom porašcenega hriba, ki se dviga južno od Malega Slatnika, je 14 m široka gomila (sl. 358A/1). Potek raziskav Gomila je bila leta 2020 prepoznana na lidarskem posnetku in ni bila preverjena s terenskim ogledom. Sl. 358A/1: Brzina nad Malim Slatnikom; pozicija gomile (osnova: TTN5 © GURS). M. = 1:5000. Kat. št.: 359 Najdišce: Brezovica. Kraj: Ždinja vas. TTN5: Novo mesto 27; GKY: 513839 - GKX: 76755. Tip najdišca: gomilno grobišce (1 gomila). Datacija: starejša železna doba. Opis Ob jugozahodnem vznožju Kamen vrha je tik ob avtomobilski cesti neprekopana gomila (sl. 359/1). Mere: premer 18-20 m, višina 3-4 m. Potek raziskav Gomilo je dokumentiral Borut Križ (Križ 1982b, 149). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 322. Križ 1982b, 149. Kat. št.: 359A Najdišce: Mackovec. Kraj: Novo mesto. TTN5: Novo mesto 27; GKY: 514480 - GKX: 76048. Tip najdišca: gomilno grobišce (2 gomili). Datacija: starejša železna doba. Opis Prva gomila (premer 14 m, višina 1,5 m) je bila loci­rana na zahodnem robu manjše vzpetine, ki je bila zaradi gradnje avtoceste odstranjena in teren poravnan. Druga gomila je bila 500 m južneje, odkrili so jo pri zašcitnem izkopavanju na obmocju bodocega nakupovalnega središca. Bila je že v preteklosti zravnana, njen premer je glede na lego grobov znašal okoli 8 m (sl. 359A/1). Potek raziskav Prvo gomilo je leta 1991 dokumentiral Borut Križ (Križ 1992c, 297). Ker je stala na trasi bodoce avtoceste, jo je spomladi 2005 raziskala ekipa Zavoda za kulturno dedišcino iz Novega mesta, dela pa je vodil kustos Do­lenjskega muzeja Borut Križ. V njej je bilo 13 skeletnih grobov, ki sodijo v mladohalštatsko obdobje. Najdbe je objavila Katarina Udovc (Udovc 2009). Drugo gomilo so dokumentirali leta 2007 na ob­mocju, ki ga je zaradi gradnje bodocega nakupovalnega središca raziskal Zavod za varstvo kulturne dedišcine iz Novega mesta pod vodstvom Phila Masona. Ležala je sredi rimskega grobišca, vendar je grobovi niso poškodovali. V gomili sta bila dva skeletna pokopa (Udovc 2009, 6). Literatura Križ 1992c, 297. Udovc 2009. Sl. 359A/1: Mackovec pri Novem mestu; poziciji gomil (osnova: atlas okolja © ARSO). M. = 1:5000. Kat. št.: 360 Najdišce: Jakovec. Kraj: Jelše pri Otoccu. TTN5: Novo mesto 28; GKY: 515736 - GKX: 76864. Tip najdišca: gomilno grobišce (2 gomili). Datacija: starejša železna doba. Opis Jugozahodno od Jelš pri Otoccu je na vrhu kopaste vzpetine Jakovec manjša neprekopana gomila. Premer 8 m, višina do 1 m. Druga gomila enakih mer leži 220 m jugovzhodno na tamkajšnjem pobocju (sl. 360/1). Potek raziskav Gomile pri Jelšah omenja Ignac Kušljan (vir 1). Arhivski vir (vir 1) Kušljanovo pismo Müllnerju z dne 24. 7. 1898 (Arhiv RS, fond AS 950, Müllner Alfons, fasc. 1). Literatura Dular, Tecco Hvala 2007, 322. Knez 1975, Jelše pri Otoccu. – V: ANSL, 233.