– IS 2018 21st International Multiconference INFORMATION SOCIETY – IS 2018 VIVID 2018 12. oktober 2018 / 12th October 2018 Ljubljana, Slovenia Vzgoja in Education in Information Society Uredila / Edited by Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede informatiko Slovensko društvo Informatika Ljubljana, 2020 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=41598211 ISBN 978-961-7059-06-9 (pdf) Copyright c 2020 Založba UL FRI. All rights reserved. Elektronska izdaja knjige je na voljo na URL: http://zalozba.fri.uni-lj.si/VIVID2018.pdf Založnik: Založba UL FRI, Ljubljana Izdajatelj: UL Fakulteta za računalništvo in informatiko, Ljubljana Urednik: prof. dr. Franc Solina – - – - -IC - – - - - - - - - - - M International Programme Committee - - - - - Organizing Committee Programski svet / Steering Committee Programme Committee - - Recenzenti / Reviewers ka Kazalo / Contents – The use of Powtoon in teaching nursing - the perspective of students ....................................................................................................... Using Educaplay to effectively consolidate knowledge in nursing ....................................................................................................... 6 Blockly, Pišek and teaching programming ................................................. Virtual electronic laboratory Tinkercad ..................................................................................................... Web application: One question every day .......................................................................... Continuation of extracurricular activity of programming .................................................................................................... Raising awareness about internet (un)safety .................................................................................................... BYOD in education ................................................................................................... Old-time games of our grandparents with the usage of ICT ................................................................................................... - Comparison of digital competencies of teachers and students - future teachers ................................................................................................... Computer thinking in lower grades of elementary school ................................................................................................... - Mathematics e-textbook for 4th grade pupils ....................................................................... ICT supported individual social learning ........................................................................................... The use of smart mobile phones among pensioners .............................. Learning and consolidating multiplication tables in primary school ................................................................................................ Recruitment and information technology ........................................................................... - Realistic rendering of objects with a 3D scanner ..................................................................................................... How did Erasmus+ KA2 project Science Girls have an effect on young girls deciding their future vocation ......................................................................................... Using free software platform Trel o in secondary schools for european projects ......................................................................................... Drawing in isometric projection using the QCAD software ............................................................................................. Between Vrhnika and Ljubljana alongside Cankar ................................................................................... Road education with ICT ................................................................................................... Use of the iPad at physics motion lessons .................................................................................................. 96 Realising classroom differentiation and inclusion with tablets ...................................................................................... - E-portfolio – a col ection of learning achievements, knowledge and experiences ............................................................................................... – New dimension of participation in school – Microsoft Teams ............................................................................................... Understanding number zero .................................................................................................. Transdisciplinary learning about glycerol with ICT ................................................................................................... Cankar's sketches in the Digital library of Slovenia (d.Lib) ............................................................................................... - Teaching literature, supported by information and communication technology ....................................................................................................... Escape room and computer science in primary school ............................................................................................... - Electronic identification of foreign users of educational e-services ............................................................................................ Summer school: Out in space with ScratchJr ...................................................... Practical experiences in teaching high school programming with the Projekt Tomo platform ................................................................................................... Learning programming with Python in sixth class ................................................................................................ Design Thinking methodology for teaching talented students ................................................................................... FIRST® program with FIRST® Tech Chal enge highlighted ............................................................................................ – Cooperation between academia and industry – Case of Information system development Course ........................................................................ Let us enrich the day with ICT activities and investigation ........................................................................................ Funky school and Kahoot ............................................................................................... Digital literacy in Fran Albreht Kamnik primary school .............................................................. Critical evaluation and use of online research ................................................................................................ Homework as assessment .................................................. How do pupils search desired materials in the COBISS catalogue? ............................................................................................. – Against Al Odds – the use of an online game for the teaching of sociology in secondary school ................................................................................................. - Teaching the pythagorean theorem with the help of i-textbook ...................................................................................... Chemistry programs for promotion of studies in natural sciences ............................................................................ When GeoGebra is not enough ................................................................................................ Animation film using ICT ................................................................................................ The history of education in Solkan in a video clip ................................................................................................ ICT, motivation and students with learning disabilities .................................................................................................. Developing initial literacy in early foreign language teaching by using online dictionaries .................................................................................................... iPad and first grade maths ...................................................................................... ICT as a support and augmentative communication ....................................................................................................... Preparations for vocational matura exam using ICT .............................................................................. Setting up a wireless local area network .............................................................................. Learning obout the global warming of planet Earth with the use of the HP Reveal program ................................................................................................... The use of smart phone as a microscope ................................................................................................... The use of mobile chat applications among the elderly in Slovenia ............................ A fairy tale with interactive tasks ................................................................................................. Let’s bring artificial intel igence to Slovene schools ........................................................................................ The use of Movie Maker and Xmind in science class in the 2nd year of primary school ................................................................................................ A need to implement a system-wide prevention programme in ICT education for children with special needs ........................................................................................... Col ecting al web ideas on a desktop-like place and creating our own learning paths .............................................................................................. Teaching professional subjects in secondary schools and DPKU project .................................................................................................... Using two online quizzes for assessment of knowledge in the field of computer science .................................................................................................... Mathematics in nature ............................................................ Safe use of the internet as a science day ............................................................ APPinventor in the promotion of sustainable development ...................................................................................................... Col aborative learning with web tool Padlet ................................................................................................ – Application PLICKERS at the math – Why not? ............................................................................................... Simplifying expressions and solving equations a little differently .............................................................................................. Word learning using the web-tool StudyStack ................................................................................................... – Data protection and privacy in school – good practice example? ........................................................... Composing music using Sibelius ....................................................................................... Computer workshops for the elderly ..................................................................................................... Use of ICT technology in English lessons ..................................................................................................... Uporaba Po toona pri po e anj dra st ene nege vidik dijakov The use of powtoon in teaching nursing - the perspective of students Petra Alič Srednja šola Jesenice Ulica bratov Rupar 2 4270 Jesenice +386 4 581 31 00 petra.alic74@gmail.com POVZETEK still be able to talk live and write manually, use ICT technology in Glavna zna ilnost dana njega asa je prisotnost IKT tehnologije v class with enthusiasm and caution at the same time. It is vseh segmentih dru be ter posameznika. Ko se ustavi IKT indisputable that ICT technology represents the largest range of tehnologija, se tako reko ustavi ves svet. Kljub tevilnim teaching aids of all kinds and forms, which is so extensive that it koristim, ki jih IKT predstavlja za dru bo, se na drugi strani is virtually impossible to exhaust. However, the question remains, odpirajo vpra anja, kako ohranjati oz. krepiti pristne med love ke how much of it to use in the lesson, that it will not be too much. odnose, potrebo po ivi komunikaciji ter bogastvo ivljenja na There is no general answer, when, at what content and how many tevilnih drugih podro jih lovekovega delovanja izven IKT ICTs to use. The teacher himself has to decide when to use ICT tehnologije. and when to teach the lesson in another way. Of course, there are Prosti as mladih je dandanes pre et z uporabo telefonov in important student attitudes that critically assess how interesting ra unalnikov. U itelji, ki si elimo, da bi prihodnji rodovi e was a particular lesson by using ICT, and whether it was easier to vedno znali pisati z roko in se pogovarjati v ivo, se v svet IKT memorize and understand content compared to classical lessons. tehnologije za potrebe pouka podajamo z navdu enjem in hkrati previdnostjo. Nesporno je dejstvo, da IKT tehnologija predstavlja The paper presents the benefits of the Powtoon web application najve jo paleto u nih pripomo kov vseh vrst in oblik, ki je tako and an example of how to use it in a professional subject. The obse na, da je prakti no ne moremo iz rpati. Vendar ostaja students' responses to the lesson are given, in which the topic of vpra anje, koliko tega pri pouku koristiti, da ne bo preve . hyperglycemia was first treated as an ex chatedra lecture, and then Splo nega odgovora, koliko IKT ter pri katerih vsebinah in kdaj, using the Powtoon online tool. nimamo. U itelj se mora sam odlo ati, kdaj bo uporabil IKT in kdaj bo pouk vodil na drug na in. Seveda so pri tem pomembna stali a dijakov, ki kriti no presojajo, koliko je bila dolo ena u na Key words ura z uporabo IKT zanimiva in ali je v primerjavi s klasi nim Powtoon, teaching, health care, hypoglycaemia poukom olaj ala pomnjenje in razumevanje vsebin. V prispevku so predstavljene prednosti spletne aplikacije Powtoon 1. UVOD ter primer uporabe pri strokovnem predmetu Zdravstvena nega. Podani so odzivi dijakov na u no uro, pri kateri smo temo Vsak posameznik se u i nekoliko druga e, vendar veljajo neka hiperglikemije najprej obravnavali kot predavanje ex chatedra, splo na pravila, kako na i mo gani sprejemajo nove informacije. nato pa e z uporabo spletnega orodja Powtoon. Te informacije nam lahko pomagajo pri izbiri naju inkovitej ih strategij za u enje. [1] K e besede Ena najpomembnej ih informacij v zvezi s procesom u enja je podatek, da informacije sprejemamo bolje, e so podane vizualno. Powtoon, pouk, zdravstvena nega, hipoglikemija Nevroni, ki se ukvarjajo z vizualno obdelavo in pretvorbo videnega v informacije, zavzemajo pribli no 30% mo ganske skorje. [1] ABSTRACT The main feature of today's time is the presence of ICT Tudi besedilo, ki ga beremo, obravnavamo kot slike. Pri tem pa technology in all segments of society and the individual. When precej ve pozornosti namenimo slikam v gibanju kot mirujo im ICT technology stops, the whole world is almost stopped. Despite podobam. Na podlagi navedenega lahko torej sklepamo, da so the numerous benefits that ICT represents for society, on the other slike in animacije, ko gre za u enje, na najbolj i prijatelj. [1] hand, they raise questions about how to maintain and strengthen e se omejimo na primer u enja kemijskega postopka, je jasno, da genuine human relationships, the need for live communication, bomo vsebino razumeli in si zapomnili precej hitreje z video ali and the richness of life in many other areas of human activity slikovno ponazoritvijo, kot pa s tekstovnim opisom postopka. To outside ICT. je preprosto zato, ker so vizualni vzorci bolj privla ni od The free time of young people today is marked with the use of navadnega besedila. [2] phones and computers. Teachers, who want future generations to VIVID 2018 1 Mo vizualnih pripomo kov v e-u enju so dokazovale tevilne spopadata med seboj in sta te ko berljivi. Tudi kombinacija tudije. V skladu z ugotovitvami se u enci hitreje odzivajo na oran ne in modre ni priporo ljiva, saj povzro a mote vpliv na vizualne informacije v primerjavi z besedilnimi gradivi. Vizualni bralce z ob utkom, da barvi vibrirata druga proti drugi. Rde e in u inki pomagajo izbolj ati u enje na ve ravneh, kar je e posebej modre ne uporabljamo skupaj, ker nimata dovolj kontrasta in pomembno ob podatku, da je med u enci kar 65% vizualnih tipov. izgubita na vidnosti, kar se pri projiciranju e dodatno poslab a. [2] [4] Vizualnim pripomo kom strokovnjaki pripisujejo tevilne Priporo ljivo je uporabljati temno (temno modro ali temno prednosti. Svetovalec za podro je izobra evanja dr. Lynell vijoli no) s svetlim besedilom in grafiko (bela ali rumena) ali Burmark poudarja, da besede obdelujemo s kratkoro nim obratno - svetlo ozadje (npr. topla be ) s temnim besedilom in spominom, ki lahko zadr i le sedem bitov informacij. Medtem ko grafiko (temno modra, rna, temno vijoli na). Za barvo slike neposredno obdelujemo z na im dolgoletnim spominom, kjer poudarkov lahko uporabimo rde o, limeta zeleno, karamel jih neizbrisno shranimo. Slike so torej najpreprostej i in oran no ali svetlo modro. Temno modro ali temno vijoli no naju inkovitej i na in shranjevanja informacij v dolgoro nem ozadje ustvarja pozitivna ustva, dodani elementi (besedilo, spominu. [2] grafika) pa so v dobrem kontrastu z ozadjem, e izberemo rumeno V prid vizualnih u nih pripomo kov pri u enju govorijo tudi ali belo. Barve poudarka uporabimo za le ozna evanje naslednji podatki: posameznih besed ali dela grafike. Pomembno je, da teh barv ni - 90% vseh informacij, ki jih lovek posreduje mo ganom, je preve , ker sicer postanejo nadle ne. [4] vidnih. Mnogo predavateljev eli narediti predstavitev privla nej o z - Obdelava slik v mo ganih poteka 60.000 krat hitreje od uporabo bogate grafike ali vzorcev v ozadju. Problem se pojavi obdelave informacij v obliki besedila. pri prelivajo i barvi ozadja, pri kateri te ko izberemo ustrezno - Ljudje smo sposobni dojeti vsebino vizualne podobe v manj kontrastno barvo za elemente, ki jih elimo prikazati. e se kot desetinki sekunde. odlo imo za vzorce in grafiko v ozadju, naj bodo te neizrazite, ne - Na i mo gani si lahko ogledajo slike, ki trajajo le 13 izstopajo e. [4] milisekund. Raziskave ka ejo, da kombinacija kakovostne vizualne podobe z - lovekovo oko lahko vsako uro registrira 36.000 vizualnih minimalnim besedilom (pribli no pet besed) pove a verjetnost, da sporo il. [2] bodo poslu alci informacije shranili v dolgoro ni spomin. [ 3] Najhitreje pri nemo poslu alce dolgo asiti, ko na zaslon vr emo Dandanes je tako te ko pritegniti pozornost ljudi. Skoraj vsakdo obse no golo besedilo ali seznam alinej, pri emer napovemo, da ima ra unalnik v epu ali tabli ni ra unalnik v svoji torbi. Ko jim ne bomo brali zapisanega ter ob projicirani vsebini pojasnjujemo postane dolg as, imajo pobeg na dosegu roke, tudi e fizi no ne drugo vsebino. Poslu alec ima ob tem na inu nemogo o nalogo: zapustijo prostora. Vizualni medij torej pomaga pritegniti razbrati vsebino na projekciji, poslu ati razlago predavatelja, pozornost poslu alcev in tudi jo vzdr evati. [3] vsebino razumeti in glavne informacije tudi zapisati. [3] 1.1 Ka ne lastnosti imajo dobri vizualni 2. TEORETI NE OSNOVE APLIKACIJE ? POWTOON Izbira barv za predstavitev diapozitivov je ena pomembnej ih Powtoon je uporabniku prijazna animacijska programska oprema, odlo itev na samem za etku oblikovanja projekcije. Z napa no ki omogo a ustvarjanje privla nih animiranih video posnetkov s obarvanim ozadjem lahko povzro imo slabo lo ljivost teksta ter profesionalnimi u inki. Uporabnikom obljublja orodje, s katerim vizualnih elementov. Barvo ozadja izberemo po na elu im se u itelj lahko uspe no bori proti zdolgo asenim u encem, ve jega kontrasta z besedilom in grafi nimi ter drugimi dijakom, tudentom. [4] vizualnimi elementi. S tem je verjetnost, da bodo poslu alci opazili vsebino, ve ja. [4] Ob sami prijavi avtor prezentacijo poimenuje in kratko opi e. tudije so pokazale, da razli ne barve pri ljudeh vzbujajo razli ne Glede na izku nje, ki jih ima z uporabo Powtoon aplikacije, lahko ob utke. Pri oblikovanju vizualnih predstavitev se je dobro izbere pripravljene predloge, ki so glede na namen razvr ene v izogniti barvam, ki bodo negativno vplivale na sporo ilo, ki ga rubrike: slu ba, izobra evanje in osebno. Predloge, namenjene elimo posredovati. [4] izobra evanju, so razdeljene po uporabniku u itelj, u enec. e rna barva je zelo tehni na in formalna, obenem pa tudi te ka, ima u itelj ve izku enj, se lahko loti oblikovanja predstavitve alostna. Rjava vzbuja vtis preprostosti, odprtega prostora, zemlje. brez uporabe predlog, torej jo zgradi v celoti sami. [7] Modra pomeni zaupanje, varnost. Z vijoli no dodamo pridih modrosti, duhovnosti, skrivnosti. Zelena je barva narave, okolja, V primerjavi z vsem dobro znanim Powerpoint orodjem ima zdravja. Siva deluje konzervativno, prakti no, zanesljivo, stabilno. Powtoon tevilne dodatne funkcije, ki omogo ajo atraktivno Rde a lahko nakazuje navdu enje, strast, intenzivnost, vro ino, predstavitev. agresijo, ljubezen. Z oran no dose emo u inek toplote, z rumeno e smo se odlo ili za prazno predstavitev, izbiramo lahko med pa optimizma, sre e, idealizma, domi ljije. Bela je barva istosti, tevilnimi ozadji, ki jih ponuja aplikacija (barvna podlaga, spo tovanja, isto e in preprostosti. [4] fotografija ali video posnetek). e nam ponujen izbor ne ustreza, za ozadje uvozimo sliko z interneta ali uporabimo katero od svojih Glede na te splo ne interpretacije je priporo ljivo omejiti uporabo fotografij. [8] rne, oran ne, sive, rde e in rjave, ker lahko s tem dose emo preve pasivnosti ali agresivnosti. [4] Posebne u inke dose emo s pestrim izborom animiranih likov, simbolov, oblik, ki vstopajo na zaslon ob razli nih efektih. Nekaterih barv ne bi smeli uporabljati skupaj iz razli nih Dodajamo posnetke razli nih animiranih likov v gibanju. S razlogov. Ena takih kombinacij je rde a in zelena. ker se VIVID 2018 2 funkcijo »Media« v prezentacijo vklju imo lastne fotografije ali Slika 1: Miselni vzorec hiperglikemija [11] videoposnetke z interneta. Vsi elementi se enostavno pove ejo v skupni rabi in nadgradijo z zvo nimi efekti. Celotno predstavitev V drugem delu ure sem dijakom predstavila u no temo lahko opremimo z glasbenim ozadjem, ki ga izberemo iz ponujene hiperglikemija v Powtoon aplikaciji. Pri ogledu sem zavzela zbirke ali dodamo glasbo z interneta. Powtonove glasbene pasivno vlogo in opazovala dijake in njihove odzive. predloge nam ponujajo razli ne glasbene posnetke, razvr ene v skupine glede na u inek, ki ga z glasbo elimo dose i dramati ni, motivacijski, veseli, spro eni, romanti ni ipd. Izbiramo lahko tudi po zvrsteh glasbe. [8] Zvok je mo no tudi posneti, kar nam omogo a, da vizualno vsebino opremimo z zvo nim pojasnilom, razlago ali drugimi efekti. S strani ustvarjalcev aplikacije so podana priporo ila, naj se prvo posname zvok, nato vizualni efekti. [8] asovno usklajenost vizualnih efektov z zvo nimi, prihod in trajanje posameznega elementa dolo amo s pomo jo orodne vrstice »Timeline« [6] 3. PRIMER DOBRE PRAKSE: POWTOON Slika 2: Predstavitveni nagovor dijakov [10] PRI OBRAVNAVI U NE TEME HIPERGLIKEMIJA U no uro z uporabo aplikacije Powtoon sem pripravila za dijake tretjega letnika izobra evalnega programa Zdravstvena nega, ki se bodo prvi soo ili s klini nim okoljem bolni nic in domov za ostarele. Mentorji, ki vodimo dijake na prakti nem pouku, elimo in pri akujemo ustrezen nivo prakti nega in teoreti nega znanja, ki omogo a, da delo opravljamo strokovno in varno. Eno pomembnih teoreti nih znanj je sladkorna bolezen. Nujno je, da vsak dijak pozna osnove te bolezni ter prepozna akutne zaplete, kot sta hipoglikemija in hiperglikemija. Zaradi pomembnosti obravnavane vsebine sem u no uro posvetila prepoznavanju pojava hude hiperglikemije, ki lahko vodi v nezavest in smrt, e je pravo asno ne zaznamo. Slika 3: Animacija simptoma hiperglikemije [10] 3.1 I edba e e a ac P n V uvodu sem dijake seznanila z vsebino in namenom u ne ure ter napovedala anketni vpra alnik ter jih prosila za sodelovanje. Pojasnila sem, da se anketni vpra alniki re ujejo anonimno in jih prosila za odkrite odgovore. Simptome in znake hiperglikemije sem dijakom pojasnila z ustno razlago in miselnim vzorcem, ki sem ga skozi razlago risala na tablo. Dijake sem k razmi ljanju in sodelovanju spodbujala z podvpra anji in namigi ter prakti nimi primeri. Slika 4: V de e e ega a [10] Ob koncu Powtoon predstavitve sem nekaj minut prepustila spontanim odzivom dijakov na videno, nato so izpolnili anketni vpra alnik. 4. EMPIRI NI DEL Vzorec predstavlja 27 dijakov tretjega letnika v izobra evalnem programa Zdravstvena nega na Srednji oli Jesenice VIVID 2018 3 Vir podatkov za analizo je individualna anketa, ki temelji na 7-Na in premikanja 1 2 3 4 5 6 7 stopenjskih tevilskih ocenjevalnih lestvicah. posameznih strani predstavitve. Izbor barv v 1 2 3 4 5 6 7 predstavitvi. Glasbena podlaga 1 2 3 4 5 6 7 predstavitve. Anketa Zvo no besedilo in Navodila za re evanje 1 2 3 4 5 6 7 efekti. Vsaka lestvica ima 7 stopenj. Pri vsaki trditvi obkro i tisto stopnjo, za katero misli , da najbolje opredeli tvoje mnenje. e Na ini pojavljanja 1 2 3 4 5 6 7 obkro i t. 1, pomeni, da popolnoma dr i trditev, napisana v teksta (roka pi e). levem stolpcu, e pa obkro i t. 7, pa pomeni, da se popolnoma Obseg vsebine na 1 2 3 4 5 6 7 strinja s trditvijo v desnem stolpcu. Obkro ena tevilka 4 posamezni strani. pomeni, da se odlo a za neko vmesno trditev. Tabe a 1. A e a a a a Na za etku u ne ure sem dijakom predstavila potek u ne ure, v Z aplikacijo 1 2 3 4 5 6 7 Z aplikacijo kateri je tema hiperglikemija obravnavana dvakrat prvi ex Powtoon sem se e Powtoon se v chatedra, drugi z uporabo Powtoon aplikacije. Ker sem elela, da sre al v osnovni O e nisem so dijaki popolnoma spro eni v vseh fazah u ne ure ter tudi v oli. sre al. fazi refleksije in odgovarjanja na anketni vpra alnik, sem jim Aplikacijo Powtoon zagotovila, da tokrat skoraj ni neprimernega vedenja. Edini pravili 1 2 3 4 5 6 7 Aplikacije so profesorji e Powtoon do sta zmerna glasnost in spo tljiv odnos do vseh prisotnih. uporabljali v 1. in 2. sedaj v srednji letniku srednje ole. oli e nisem Za obdelavo podatkov anketnih vpra alnikov sem uporabila tabelo sre al. Excel. Pomembne rezultate sem predstavila z uporabo Powtoon je zabavno 1 2 3 4 5 6 7 Powtoon se stolpi astega grafikona. orodje. mi ne zdi zanimiva aplikacija. 4.1 Rezultati kvantitativne analize podatkov U na ura brez 1 2 3 4 5 6 7 U na ura brez uporabe IKT je uporabe IKT Odzivi dijakov na Powtoon bolj a od tiste z je slab a od uporabo Powtoon tiste z 0,7 59% 59% 63% 0,6 aplikacije. uporabo 0,5 Powtoon 0,4 aplikacije. 0,3 0,2 11% elim si pogostej e 1 2 3 4 5 6 7 Ne elim si 0,1 0% uporabe aplikacije pogoste 0 Powtoon pri pouku. uporabe Powtoon-a pri pouku. S Powtoon 1 2 3 4 5 6 7 aplikacijo si stvari bolje zapomnim kot z obi ajnimi S a 5: Odg d a a a e a a a a e predavanji. aplikacijo Powtoon Z oceno od 1 do 7 oceni posamezne elemente v Powtoon prezentaciji. 1 je najslab a ocena, 7 je najbolj a. Prazni prostori so namenjeni dodatnim komentarjem. Liki (osebe) v 1 2 3 4 5 6 7 Powtoon aplikaciji. Uporabljene 1 2 3 4 5 6 7 fotografije v Powtoon aplikaciji. Uporabljen video 1 2 3 4 5 6 7 posnetek (kader iz bolni nice). VIVID 2018 4 5. ZAKLJU EK Ocena kakovosti uporabljenih elementov v Postopek oblikovanja predstavitve Powtoon za etniku vzame aplikaciji Powtoon nekaj asa, ko pa se spozna z osnovnimi sistemi, postane odli en in enostaven u ni pripomo ek z atraktivnimi u inki, ki navdu i 5,4 5,2 ob instvo. 5 Dijaki so po ve ini mnenja, da z ustno razlago in uporabo table ne 4,8 dose em enakih u inkov kot pri Powtoon aplikaciji. Sodoben 4,6 4,4 lovek je obkro en z razli no tehnologijo na vsakem koraku in 4,2 ve ino informacij sprejema preko avdio-vizualnih medijev 4 sodobne tehnologije. ole bolj ali manj sledijo trendom sodobnega razvoja z vklju evanjem IKT tehnologije. Kaj to pomeni za prihodnost izobra evanja, se bo pokazalo s asom. Vsekakor je verjeti, da se bo proces integracije IKT v ole na dolo eni to ki moral tudi korigirati, e bomo eleli ohranjati in krepiti tradicionalne ve ine ro nega pisanja, branja, ive komunikacije, besednega izra anja ipd. Slika 6: Ocene dijakov glede kakovosti elementov, e Powtoon predstavitev na temo Hiperglikemija 6. VIRI IN LITERATURA [1] Cooper B. B. 2016. Lifehacker. Six Things You Should Know 4.2 Interpretacija About How Your Brain Learns (pridobljeno 26. 8. 2018). Rezultati raziskave ka ejo, da se Powtoon redko uporablja v https://lifehacker.com/six-things-you-should-know-about- osnovnih olah. Enako spoznanje velja tudi za Srednjo olo how-your-brain-learns-1773183447 Jesenice, saj glede na anketne odgovore nih e do danes ni [2] Jandhyala D. 2017. Elearning industry. Visual Learning: 6 prisostvoval pouku z uporabo omenjene aplikacije. Reasons Why Visuals Are The Most Powerful Aspect Of Ve ina vpra anih (59%) meni, da je Powtoon zabavno orodje ter eLearning (pridobljeno 27. 8. 2018). da je na splo no pouk z uporabo IKT tehnologije bolj i. elijo si https://elearningindustry.com/visual-learning-6-reasons- pogostej e uporabe pri pouku (63%) in menijo, da IKT visuals-powerful-aspect-elearning tehnologija izbolj a proces pomnjenja vsebin pri pouku (59%). [3] Rivera E. 6 Reasons You Need Good Visuals in Your Rezultati anketnega vpra alnika se skladajo z subjektivno oceno, Presentations (pridobljeno 27. 8. 2018). ki sem jo pridobila z opazovanjem odzivov dijakov med ogledom https://www.echorivera.com/blog/6reasonsvisuals Powtoon predstavitve. Glede na pozornost, ki so jo namenili [4] Paradi D. ThinkOutsideTheSlide. Choosing Colors for Your predstavitvi in odzivih po zaklju ku, bi pri akovala e bolj e rezultate. Veseli me dejstvo, da so se dijaki ob humornih Presentation Slides (pridobljeno 28. 8. 2018). fotografijah in posnetem zvoku nasmejali. Zanimalo jih je, e je https://www.thinkoutsidetheslide.com/choosing-colors-for- glas moj ali ne. your-presentation-slides/ [5] Powtoon. What is Powtoon? (pridobljeno 27. 8. 2018). Skoraj vsi elementi, ki sem jih vklju ila v predstavitev, so dosegli https://support.powtoon.com/en/article/what-is-powtoon elene u inke. Glasbena podlaga je z oceno 4.5 najslab e [6] Powtoon. Working with the timeline (pridobljeno 27. 8. ocenjena, kar je na ocenjevalni lestvici od 1 do 7 e vedno zelo 2018). https://support.powtoon.com/en/creating-your- dobro. Glede izbora glasbe so dijaki pripomnili, da bi sami izbrali powtoon/working-with-the-timeline druga no. Z najvi jimi povpre nimi ocenami so dijaki ovrednotili [7] Powtoon. Templates (pridobljeno 27. 8. 2018) . vklju en video posnetek, na in pojavljanja teksta (roka, ki pi e po https://www.powtoon.com/storyboard/?mode=template&is_ht tabli) in obseg snovi, za katerega ocenjujejo, da je primeren. Zame ml=true#/ osebno izrazito zabaven efekt razli nih menjav strani (premikanje [8] Powtoon. Creeating your Powtoon (pridobljeno 27. 8. z rokami, prepleskano na belo ipd) je ocenjen s povpre no oceno 2018). https://support.powtoon.com/en/creating-your- 4,6. powtoon/working-with-objects [9] Kobil ek P. V., Fink A. 2017. Pr a pomo in n jna V pripisih na anketnem vpra alniku so dijaki med drugim zapisali: medicinska pomo : u benik za modul Zdravstvena nega za - »Sicer zabavno, ampak se raje nau im snov na na in, ko vsebinski sklop Prva pomo in nujna medicinska pomo . profesor razlaga pri pouku«. Ljubljana, Zalo ba Grafenauer. - »Zanimivo in veliko la je za zapomniti snov.« [10] My Powtoons. Hipo in hiperglikemija (pridobljeno 1. 9. - »Bolj e od Powerpoint predstavitve.« 2018). https://www.powtoon.com/html5- - Aplikacija je odli na in mi je bilo zelo zanimivo. Mislim, da studio/#/edit/dz8QkFEI3sJ bi se ve zapomnili in odnesli od u nih ur.« [11] Osebni arhiv - Uporaba bi lahko bila koristna, vendar se mi zdi obi ajna razlaga u iteljice bolj a, saj ve sodelujemo.« VIVID 2018 5 Z aplikacijo Educaplay do ink i ega utrjevanja znanja s d ja zdravstvene nege Using Educaplay to effectively consolidate knowledge in nursing Pe ra Ali Srednja ola Jesenice Ulica bratov Rupar 2 4270 Jesenice +386 4 581 31 00 petra.alic74@mail.com POVZETEK Key words Pogosto sli imo, da se v olah daje preve poudarka pomnjenju in Educaplay, learning, knowledge consolidation, vital functions, reproduciranju brez tevilnih podatkov, pojmov in informacij, ki health care jih lahko v sodobnem asu z uporabo IKT tehnologije vsak trenutek pridobimo. Omenjena trditev vsekakor dr i, vseeno pa 1. UVOD moramo dolo ene pojme in podatke vedeti na pamet. K tem pri tevamo vitalne funkcije, za katere u itelji strokovnih IKT tehnologija prina a v izobra evalni proces neslutene predmetov radi re emo, da gre za abecedo poklica medicinskih mo nosti uporabe razli nih orodij, ki omogo ajo nove pristope k sester. pou evanju in u enju. Ta razvoj se je za el e zelo zgodaj s Da si strokovne izraze in tevil ne podatke shranimo v trajen pojavom kalkulatorjev, televizijskih sprejemnikov, zvo nikov in spomin, potrebujemo u enje z veliko ponavljanja. U itelji, ki podobnim. V napredku IKT tehnologije smo u itelji dol ni iskati pou ujemo strokovne vsebine zdravstvene nege, se vedno znova sredstva in metode, ki omogo ajo la je in bolj e pou evanje ter bolj ali manj uspe no spopadamo s problemom, kako dijake sodobne pristope, ki olaj ajo u encem proces u enja in nau iti obse nega poglavja vitalnih funkcij ter obenem zagotoviti pomnjenja. trajnost pridobljenega znanja. Koncept u enja z igro lahko brez te av uporabimo pri odra ajo i Menim, da pere problem prekomerne uporabe IKT tehnologije populaciji, saj nam sodobna IKT tehnologija omogo a igre, ki so pri mladih ni protiargument uvajanju IKT tehnologije v ole. najstnikom pisane na ko o. Ena takih je tudi Educaplay Mladostniki v prostem asu za zabavo in komunikacijo namre ne brezpla na spletna aplikacija, ki ponuja novo dimenzijo posegajo po spletnih orodjih, ki so namenjena u enju. e e, se z pou evanja in utrjevanja znanja, preverjanja ter tudi ocenjevanja. njimi sre ajo v olah. Klj ne be ede Uporaba IKT v izobra evanju vse bolj postaja bistveni element izobra evalnega okolja, ki prina a optimizacijo procesa Educaplay, pouk, utrjevanje znanja, vitalne funkcije, zdravstvena pou evanja in u enja. Prehod s tradicionalnega izobra evanja v nega sodoben izobra evalni sistem ni lahka naloga, ne na nivoju ABSTRACT u itelja, kot tudi ne na nivoju ole in dr ave. Funkcionalna vloga u iteljev v okviru sodobnega sistema pou evanja ne zahteva le We often hear that in schools too much emphasis is placed on the sprememb v metodolo kem pristopu, temve tudi na nivoju memory and reproduction of innumerable data, concepts and razmi ljanja. U itelji morajo v prvi vrsti verjeti v doprinos IKT information that can be obtained at any moment with the use of tehnologije k uspe nemu pou evanju. Kar je bilo v preteklosti kot ICT. Certainly, this statement holds true, but we need to izredno dobro in uspe no, za dana njo sodobno informacijsko memorize certain concepts and data. To this we count the vital dru bo morda ni velja primerno. functions, for which teachers of professional subjects like to say Podatki Empirice (2006) nakazujejo mo no povezanost med that this is the alphabet of the nursing profession. stopnjo motivacije za uporabo IKT tehnologije in starostjo In order to save professional terms and numerical data in a lasting u iteljev. Dlje kot u itelj pou uje, bolj verjetno bo imel nizko memory, we need to learn with a lot of repetition. Teachers who motivacijo za uporabo IKT tehnologije v razredu ter vi ji nivo teach the professional content of nursing care are repeatedly more skepticizma do sodobnih pristopov. Podatki omenjene raziskave or less successfully confronted with the problem of how to teach ka ejo, da je med u itelji s delovnim sta em do 5 let 12.6% takih, students an extensive chapter of vital functions, while also ki menijo, da IKT tehnologija v razredu ne prina a koristi za ensuring the durability of acquired knowledge. u ence. V skupini u iteljev z 10 do 19 let delovne dobe je The concept of learning with the game can be easily used in the enakega mi ljenja e 16.7%, med u itelji z 20 in ve let growing population, because modern ICT enables us to play pou evanja pa je dele skeptikov 18.5%. Zanimiv je podatek za games that teenagers are fond of. One of these is Educaplay, a free Nem ijo, kjer imajo po delovnem sta u v Evropi ene najstarej ih web application that offers a new dimension of teaching and u iteljev ter tudi visok dele skeptikov [2]. consolidating knowledge, verification and assessment. VIVID 2018 6 Glede na izsledke zgoraj omenjene raziskave v Sloveniji po puzzle«), ter naloge vstavljanja manjkajo ih besed (»Fill in the tevilu ra unalnikov na 100 u encev sicer zaostajamo za EU, blanks«). vendar pa je dele ol, ki opremo uporabljajo pri izobra evanju, ve inoma vi ji od povpre ja EU. Druga no pa je stanje v zvezi s Pri metodi Fill in the blanks« u itelj zapi e u no snov v obliki kompetentnostjo u iteljev za uporabo IKT tehnologije pri pouku. besedila ter nato dolo i besede, ki bodo v tekstu manjkale. Naloga Tretjina vpra anih u iteljev trdi, da ne znajo (ali slabo znajo) dijaka je napisati ali pravilno izbrati manjkajo e besede s pripraviti u no uro, pri kateri u enci uporabljajo IKT. Podobno prilo enega seznama. e se dijak zmoti pri zapisu, ga lahko zbri e velja tudi za dele u iteljev, ki ne znajo oz. slabo znajo uporabljati s klikom na napa no zapisano besedo. IKT za u inkovite predstavitve/razlage [1,2]. Crossword puzzle« avtomati no iz elenih besed oblikuje V skladu z ugotovitvami raziskave PISA iz leta 2006 med kri anko, ki jo dijak uspe no re i, e pozna odgovore na vnaprej slovenskimi petnajstletniki skoraj ni nikogar, ki e ne bi uporabljal vne ena vpra anja u itelja. ra unalnika. Najpogosteje uporabljajo ra unalnike doma. Vsak dan v oli uporablja ra unalnik le 3% u encev. Vsakodnevno »Riddle« je aktivnost, ki spodbuja razmi ljanje dijakov o dolo eni ra unalnik uporabljajo za elektronsko po to in klepetalnice (57 u ni vsebini, ki je prikazana na zamegljeni oziroma s kvadratki %), za sodelovanje z drugimi preko interneta (51 %) ter za prekriti fotografiji ali kot zvo ni posnetek. Pri ugibanju skrite snemanje glasbe z interneta (47 %). Ra unalni kih programov vsebine dijak oz. drug uporabnik koristi ponujene namige, ki so skoraj polovica dijakov (49%) nikoli ne uporablja. Redno se lahko v besedilni obliki ali zvo nem posnetku. ra unalni kih izobra evalnih programov poslu uje le 4% dijakov [1,2]. Cilj vseh nalog je poiskati re itve s im manj namigi in v im kraj em asu, saj je od tega odvisno kon no tevilo dose enih Iz zapisanega lahko zaklju imo, da so potenciali, ki jih nudi IKT to k. Pri vseh opisanih aktivnostih u itelj vnaprej lahko omeji as tehnologija, v izobra evanju v veliki meri neizkori eni. Prisilna re evanja ter tudi tevilo poskusov. vpeljava IKT v u ni proces nikakor ni odgovor, saj sta v prvi vrsti nujni ustrezna motivacija posameznega u itelja za podro je IKT, Da se dijakom ni potrebno registrirati, u itelj lahko oblikuje ki temelji na primerni informiranosti o ponudbi, dostopnosti, skupino in podeli vstopnice za uporabo aplikacije brez predhodne enostavnosti ter u inkih IKT tehnologije za optimizacijo registracije. Vstopnice so ozna ene s kodami, ki jih posameznik pou evanja. vpi e namesto elektronskega naslova oz. drugih sistemov prijavljanja. 2. TEORETI NE OSNOVE APLIKACIJE Uspe nost re evanja posameznih nalog na individualni ali EDUCAPLAY skupinski ravni omogo a aplikacija s funkcijo »Users report«. Najve krat igrane naloge in najbolj uspe no re evane naloge Educaplay je spletno orodje, s katerim lahko ustvarimo tevilne predstavlja »General statistics«. spletne izobra evalne multimedijske dejavnosti. Omogo a ustvarjanje interaktivnih zemljevidov, ugank, diaprojekcij, nalog za dopolnjevanje, spletnih in video kvizov ipd. [3]. 3. EDUCAPLAY PRI POUKU - PRIMER Nekaj razlogov, zakaj je smiselno uporabiti Educaplay pri pouku: DOBRE PRAKSE 1. Aplikacija je brezpla na in enostavna za uporabo. 2. Dostop do aplikacije je mo en preko vseh spletnih 3.1 Ciljna publika in namen uporabe brskalnikov. aplikacije Educalay 3. U iteljem omogo a, da izkoristijo vsebine, ki jih u itelji Educaplay naloge sem namenila dijakom tretjega letnika irom po svetu objavljajo v skupni rabi na internetu. izobra evalnega programa Zdravstvena nega, ki letos pri nejo s 4. Dijaki za dostop do vsebin ne potrebujejo prakti nim poukom v klini nih okoljih. Kot sem e v uvodu uporabni kega imena ali gesla, samo URL naslov prispevka nakazala, je natan no poznavanje vsebin vitalnih spletne strani. funkcij bistvena kompetenca, brez katere dijak ne more pri eti z 5. Educalay se lahko uporablja posamezno ali v skupini. delom v bolni nicah in drugih zdravstvenih ustanovah. Kljub 6. Educaplay lahko vklju imo v fazo obravnave nove u ne intenzivnemu delu v drugem letniku pri obravnavi u ne snovi snovi, za preverjanje znanja ali utrjevanje znanja. Dijaki u itelji prakti nega pouka vedno naletimo na pomanjkljivosti v in u itelj takoj prejmejo potrdilo o pravilnosti teoreti nem znanju s tega podro ja. Zato v septembru nekaj dni odgovorov, kar je pomembno za odpravljanje namenimo ponavljanju in utrjevanju pomembnih strokovnih pomanjkljivosti v znanju. vsebin. 7. U iteljem omogo a pregled nad kakovostjo znanja Pri ve ini u ne snovi se ponavljanje in utrjevanje teoreti nega dijakov ter izbolj anje u nega procesa. znanja izvaja v obliki ustnega in/ali pisnega preverjanja znanja. 8. Z vizualnimi grafikami olaj a pomnjenje u nih vsebin. Ker so bili dijaki v zvezi s poglavjem vitalnih funkcij takih 9. Omogo a diferenciacijo pouka glede na u ne dose ke. ponavljanj in utrjevanj dele ni v ve jem obsegu e v drugem 10. Spodbuja razumevanje u ne snovi. letniku, sem iskala novih, atraktivnej ih pristopov. Odlo itev za 11. U inkuje motivirajo e in spodbuja dijake k aktivnemu uporabo spletne aplikacije pri pouku je povezana z eljo vzbuditi pri dijakih vi ji interes in motivacijo za ponavljanje in utrjevanje delu. [3]. u ne snovi, ki so jo e tolikokrat sli ali. Izmed ponujenih estnajstih tipov aktivnosti v nadaljevanju predstavljam uporabo ugank (»Riddle«), kri anke (»Crossword VIVID 2018 7 3.2 V ebin ka in ehni na p ip a a i elja na Slika 2: »Crossword puzzle« - k i anka [6] no o z uporabo Educaplay Uganke, kaj je na sliki, se re uje ob pomo i namigov, ki so v Pri pregledovanju brezpla nih spletnih aplikacij, ki bi ustrezale obliki dolo enih informacij ter postopnega odkrivanja slike. V potrebam izbrane u ne teme, sem naletela na Educaplay. O na em primeru je bil na sliki pacient na bolni ki postelji, ki v enostavni uporabi in zanimivih mo nostih, ki jih omogo a, sem se namigih pojasni, kak ne te ave ima. Slika 3 prikazuje uporabljen seznanila tudi e na strokovnih izobra evanjih za u itelje. beseedilni namig in re itev naloge, ki je zapisana v kvadratku, Pripravila sem tri naloge razli nih tipov ter jih objavila v slika 4 pa ponazarja delno odkrito fotografijo, ki dijakom pomaga aplikaciji Educaplay. Za vstop v aplikacijo brez registracije sem pri re evanju uganke. dijakom pripravila t.i. free tickets« ter dijake zdru ila v skupino. Z metodo »Fill in the blanks« sem sestavila nalogo v obliki besedila, ki vsebuje strokovne izraze in tevilske vrednosti za telesno temperaturo, dihanje, pulz in arterijski krvni tlak. Omenjene pojme in podatke, ki pomenijo minimalni standard znanja, sem v tekstu skrila ter jih ponudila me ano zapisane na desni strani zaslona. Lahko bi izbrala tudi varianto brez ponujenih odgovorov, kjer mora dijak sam poiskati manjkajo e besede. Slika 1 prikazuje opisano nalogo. Slika 3: »Riddle« - besedilni namig [7] Slika 1: »Fill in the blanks« - i polni manjkajo e pojme [5] Slika 4: »Riddle« - delno odkrita slika [7] Kri anka se re uje tako, da dijak klikne na dolo eno vrstico in v kvadratke vpi e odgovor na zastavljeno vpra anje. Pomo pri Na fotografiji (slika 4) je pacient, ki le i z visoko dvignjenim re evanju se ponudi v obliki posameznih rk ali tudi celotne vzglavjem, saj pri hrbtni legi te ko diha, strokovno ortopnoa. besede, e dijak odgovora ne pozna. Ob kori enju pomo i se Fotografija se je z vsakim namigom nekoliko bolj odkrila. sorazmerno zni uje tevilo dobljenih to k za opravljeno nalogo. Delno re ena kri anka je prikazana sliki 2. 3.3 I edba ne e po abo Ed capla V uvodnem nagovoru sem dijake seznanila s pomenom utrjevanja znanja vitalnih funkcij pred vstopom v klini no okolje. Ob omembi spletne aplikacije, ki zahteva uporabo mobilnih telefonov, se pri ve ini dijakov poka e dolo eno zanimanje. Pred vstopom v aplikacijo sem pojasnila osnovna pravila uporabe in razlo ila uporabo osebne kode, ki slu i kot vstopnica v aplikacijo. Ker sem predvidevala, da dijaki e niso uporabljali spletne aplikacije, Educaplay, sem pripravila listi e s kratkimi navodili: 1. V brskalnik vtipkajte Educaplay register. 2. Na spodnjem delu vstopne strani aplikacije poi ite rubriko za vstop brez registracije »Ticket access«. 3. Vtipkajte rkovno kodo. Ena koda velja za enega uporabnika. Upo tevajte presledke, ki so v polju ozna eni s rtico. Klikni »Sign in«. VIVID 2018 8 4. Vstopili ste v skupino, ki jo je ustvarila va a u iteljica. 4.1 Rezultati kvantitativne analize podatkov Kliknite na ime u iteljice. Odprejo se vam aktivnosti, pripravljene za igro in utrjevanje snovi. Ugotovitve anketnega vpra alnika Faza prijavljanja v aplikacijo je trajala dolgo (ve kot 10 minut), 14 saj je koda na vstopnici estmestna. Dijaki so kodo vna ali po 12 mojem nareku ali so jo prepisali s projektorja. V prihodnje 10 na rtujem izdelavo listi ev s kodami za vsakega dijaka posebej. 8 6 Kot prvo igro smo izvedli aktivnost »Fill in the blanks«. Izkazalo 4 2 se je, da je seznam manjkajo ih besed preob iren, kar podalj a as 0 iskanja ustreznega pojma oz. vrednosti. Dolo eni dijaki so Pri re evanju Z Educaplay V e mi je elim si mnenja, da bi hitreje sami zapisali ustrezne besede in tevilke. nalog bi se snov tekmovalno pogostej e Splo na ugotovitev dijakov ob zaklju ku aktivnosti je bila, da je Educaplay sem hitreje vzdu je. uporabe bila naloga te ka. Re evanje je potekalo zelo dolgo, zato sem po se zabaval. zapomnil. Educaplay pri preteku 10 minut prekinila re evanje. Dijaki so dolo ena polja pouku. pustili prazne, zato je bil povpre ni rezultat skupine precej slab (36% uspe nost). da ne nevtralno Za drugo vajo ponavljanja in utrjevanja smo izbrali »Crossword puzzle«. Izvedba je bila hitrej a in la ja kot predhodna. Ve ina Slika 5: Predstavitev odgovorov na anke na p a anja dijakov je nalogo re ila hitro in pravilno. Dijake je zanimalo, ali sem kri anko sestavila sama. Informacijo, da kri anko oblikuje Ocena kakovosti tipov nalog Educaplay aplikacija, so sprejeli z dolo eno mero za udenja. Za konec so dijaki sku ali s im manj namigi uganiti, kaj se skriva 16 na sliki, prekriti s kvadratki. Igra je bila re ena hitro, saj so e po 14 prvem namigu dolo eni dijaki ugotovili pravo re itev in jo tudi na 12 glas povedali ostalim. 10 8 4. EMPIRI NI DEL 6 4 Vzorec predstavlja 27 dijakov tretjega letnika v izobra evalnem 2 programa Zdravstvena nega na Srednji oli Jesenice. Kot u itelj mentor na klini nih vajah v Splo ni bolni nici Jesenice izvajam 0 del priprav pred pri etkom klini nih vaj, kamor spada tudi Fill in the Crossword Riddle ponovitev in utrditev znanja vitalnih funkcij. blanks puzzle Vir podatkov za analizo je individualna anketa. V njej so zajeta dlič el d b srednje dobro lab e lab vpra anja v zvezi s predhodnim poznavanjem aplikacije, oceno kakovosti aplikacije za pouk z vidika pomnjenja, oceno aplikacije Slika 6: Ocena kakovosti tipov nalog Educaplay z vidika zabavnosti ter odnosom do tekmovalnega vzdu ja, ki se pri igrah pojavi. Tipe nalog so ocenili z opisnimi kriteriji odli no 4.2 Interpretacija in zelo dobro«, »srednje dobro«, slab e, slabo«. Odzivi dijakov na izvedbo Educaplay iger so zelo me ani. Razen Na za etku u ne ure sem dijake seznanila s potekom u ne ure enega se z aplikacijo do danes niso sre ali. Presenetljivo je utrjevanja znanja vitalnih funkcij. Za zagotovitev spro enega spoznanje, da je le dobra tretjina takih, ki trdijo, da so se pri vzdu ja sem dijakom zagotovila, da ocenjevanja ne bom izvajala. re evanju nalog zabavali. Nasprotno trditev da ni bilo zabavno, Napovedala sem anonimni anketni vpra alnik za evalvacijo ob poda kar 46%. koncu pouka in prosila dijake za sodelovanje. Vsi dijaki so Da lahko aplikacija Educaplay pozitivno u inkuje na pomnjenje, anketni list izpolnili in oddali. trdi 30% vpra anih. Nasprotnega mnenja je kar 42%. Za obdelavo podatkov anketnih vpra alnikov sem uporabila tabelo Tekmovalnega vzdu ja pri re evanju Educaplay nalog se veseli Excel. Pomembne rezultate sem predstavila z uporabo dobra tretjina dijakov (38%), pribli no enak je tudi dele tistih, ki stolpi astega grafikona. se izre ejo nevtralno. Kljub relativno slabim odzivom si polovica dijakov vseeno eli, da bi se u itelji pri pouku pogosteje odlo ili za uporabo Educaplay. Naloga tipa kri anke (»Crossword puzzle«) je bila s strani dijakov najbolje ocenjena. Kot odli no oziroma zelo dobro jo je ocenilo 53% vpra anih. Sledijo naloge tipa ugank (»Riddle«), ki je v e dobri tretjini dijakov (35%). Po pri akovanjih je najslab e ocene dobila naloga izpolnjevanja manjkajo ih delov teksta (»Fill in the blanks«). Kot slabo oz. ne prav dobro jo je opredelilo kar 50% dijakov. VIVID 2018 9 5. ZAKLJU EK [2] Empirica (2006). Benchmarking Access and Use of ICT in European Schools 2006. (pridobljeno 21.8.2018). Educaplay omogo aj u iteljem pripravo nalog v zelo kratkem http://ec.europa.eu/information_society/eeurope/i2010/docs/st asu (10 do 15 minut), odvisno od obsega in vsebine. e imamo udies/final_report _3.pdf. idejo dobro oblikovano, potem se naloge tipa ugank izdelajo zelo [3] Edshelf. 2008 (pridobljeno 21. 8. 2018). hitro, ravno tako tudi kri anke, ki so primerne za skoraj vsako https://edshelf.com/tool/educaplay/ teoreti no snov s podro ja zdravstvene nege Pri nalogah za [4] Fink A. 2012. Zd a ena nega pacien a p i i ljenj kih izpolnjevanje manjkajo ih delov teksta je potrebno paziti, da aktivnostih. U benik za modul Zdravstvena nega v omejimo obseg besedila oziroma da tevilo manjkajo ih pojmov izobra evalnem programu Zdravstvena nega za vsebinski ni preveliko, saj tako nimamo pregleda nad vsemi pojmi. sklop ivljenjske aktivnosti in negovalne intervencije. S spoznanjem irokih mo nosti razli nih iger, ki bi jih s pridom Ljubljana, zalo ba Grafenauer. lahko uporabljali pri pouku, se pojavi ob alovanje, da je asa za [5] Educaplay. My activities (pridobljeno 24. 8. 2018). tako igranje« premalo. Kajti ravno z igranjem postane u enje https://www.educaplay.com/en/learningresources/3923650/vit enostavno, zabavno in u inkovito. Ena od re itev je objava alne_funkcije.htm vsebinsko pripravljenih iger, ki jih dijaki re ujejo doma, eprav bi [6] Educaplay. My activities (pridobljeno 24. 8. 2018). se pri tej ideji najbr marsikateri dijak namrdnil. https://www.educaplay.com/en/learningresources/3927714/vit alne_funkcije.htm 6. VIRI IN LITERATURA [7] Educaplay. My activities (pridobljeno 24. 8. 2018). https://www.educaplay.com/en/learningresources/3926505/vitalne [1] Bre ko B. N., Vehovar V. 2008. Informacijsko- _funkcije.htm komunikacijska tehnologija pri po e anj in enj lo en kih olah. Ljubljana: Pedago ki in titut (pridobljeno 21. 8. 2018). http://uploadi.www.ris.org/editor/1236684079IKT_brecko_ve hovar.pdf VIVID 2018 10 Blockl , Pi ek in po e anje p og ami anja Blockl , Pi ek and eaching og amming G eg A e G eg Je e Matija Lokar Gimna i a Be ig ad UL FRI UL FMF Pe i e a ica 4 Ve a 113 Jadranska ulica 19 Ljubljana Ljubljana Ljubljana Gregor.Anzelj@gimb.org gregor.jerse@fri.uni-lj.si matija.lokar@fmf.uni-lj.si POVZETEK ali g afi nih p og am kih je iko . Sliko ni ali g afi ni p og am ki V prispevku sta opisana dva projekta, ki sta namenjena predvsem jezik (ang. Visual programming language - VPL) je po [3] vsak i im i eljem a nalni a in info ma ike ako o no ni ko p og am ki je ik (ali okolje), ki po abnik omogo a a janje di ednji oli, ki e odlo ajo, s katerim programskim jezikom programov tako, da uporabnik premika, ali razporeja elemente uvesti osnovne pojme programiranja. slikovnega programskega jezika. Prvi projekt je prosto dostopen e- benik Slikovno programiranje, P edno liko nih p og am kih je iko je em, da omogo ajo ki pomo jo je ika Blockl enca odi p e ko ake p i ustvarjanje ali gradnjo in ak i no p a ilnih p og amo , aj lahko p og ami anj . D gi p ojek pa je ple na o i e Pi ek, ki na po abnik d je elemen e na o no dolo en na in. S em e a oma ki na in p e e ja p a ilno Blockl api ano e i e i ogne in ak i nim napakam, ka po ledi no olaj a enje a li nih p oblemo . p og am kega je ika a e nikom. Ti e lahko name o in ak o, .j. lo ni no p a ilno jo programa, ukvarjajo s postopkom, ki bo V uvodnih razdelkih so predstavljeni razlogi za uporabo slikovnih p i edel do e i e p oblema. jezikov in sistemov za avtomatsko preverjanje. Ob aja cela mno ica liko nih p og am kih je iko , ki jih lahko Klj e be ede po abljamo a a li ne namene. Najbolj nani liko ni Po e anje, p og ami anje, ple na o i e , slikovni jeziki, p og am ki je iki a enje p og ami anja o: Alice, App avtomatsko preverjanje Inventor, Blockly, Lego Mindstorms NXT, Pencil Code, Scratch, Snap! in e ilni d gi. ABSTRACT The paper describes two projects designed primarily for those primary and secondary computer science teachers who decide which programming language to use at introducing the basic concepts of programming. The first project is a freely accessible e-textbook Visual Programming, which, with the help of the Blockly, guides the learner to make the first steps in programming. The other project is the web e ice Pi ek, hich a oma icall check he correctness of the solutions coded in Blockly. The introductory sections provide grounds for the use of visual languages and systems for automatic assessment. Keywords Slika 1: Nekaj primerov slikovnih jezikov Teaching, programming, web service, visual languages, systems Da o a oj in a i ka e na em pod o j elo i ahne, p i a e for automatic assessment dej o, da e di poimeno anje o nih je iko e ni alilo. Tako a li ni a o ji, ko opi jejo je ike, ko jih idimo na Slika 1 1. UVOD govorijo o Visual programming languages, Block-based Pomemben cilj p i enj p og ami anja je enje o i oma programming languages, Visual block programming languages, razumevanje temeljnih konceptov. Drugi cilj, enda mogo e e Graphical programming languages, pa e kak d g i a e amo. pomembnej i, je mlaj e ence na d i i a a nalni o in T di lo en ini e ni aljenega poimeno anja (g afi ni je iki, informatiko (RIN) in jim poka a i, da je enje RIN aba no. je iki kockami, bloko ni je iki, liko ni je iki ). Pogo o je a cilj e pomembnej i od enja koncep o ( [1]). Gla na p edno , ki naj bi jo p ina ala po aba liko nih je iko , Zato je zelo pomembna izbira okolja, v ka e em e a e nik p i je a, da manj je ni o kogni i ne ob emeni e [4], ki mu je e a p og ami anjem. V adnjem a a oko njako i po a ljen enec, ko mo a e e a i dolo en p oblem pomo jo p o je, ali ni o a a e nike mo da najp ime nej a ako pisanja kode. imenovana G afi na bloko na okolja a p og ami anje ali GBOP ( [2]). To so okolja, ki vsebujejo g afi no okolje a i ajanje programov (krmiljenje figur). Te pa k milimo pomo jo liko nih VIVID 2018 11 Teorija kognitivne obremenitve p a i, da e p i enj e amo Ve o po abi o nih i emo , med d gim di lo en kega, tremi oblikami obremenitve (napora). Ti so (primeri oblik so razvitega na UL FMF, si lahko preberemo v [18]. povzeti po [5]): Kot ugotavljajo Papadakis in drugi v [9], je po e anje nujna (intrinsic): obremenitev, ki nastopa zaradi samega p og ami anja aple ena naloga, ki je e oliko bolj ah e na, ko problema (na primer razumevanje, kaj je spremenljivka) po jemo od p og ami anje. V k pno i i elje na globalni a ni po eka i ahna deba a o najbolj ih pristopih pri vgradna (german): obremenitev, ki je potrebna za to, da po e anj oda p og ami anje. Zato smo t di i eljem v e ne e a dolgo ajno na imo vgradimo v svoje lo en kih olah eleli da i na oljo na g adi a in p ipomo ke, znanje (na primer vedenje, da kontrolna spremenljivka ki bi jim omogo ala, da se bodo po la ni p e oji odlo ali, ali bi ob vsaki izvedbi zanke dobi novo vrednost) p i po e anj po abljali liko ne ali ek o ne p og am ke tuja (extraneous): obremenitev, da razumemo navodila je ika. Menimo nam e , da ni polo aj a ed najbolje oceni a e e anje plo no e i ob a e alnem g adi , ak i elj amo. V klad ojo oko no p e ojo e odlo i o kar ni neposredno povezano s samim problemom primernem pristopu. Seveda pa mora v ta namen imeti ustrezna (d ga na a po edi e ka o p ime ko je ed a (p ed em na g adi a in p ipomo ke). en e em o odj ) Za o mo p ip a ili a li ico e- benika a p e ko ake Osno ni inek enja nam p ina a g adna ob emeni e . Za o programiranje z naslovom Slikovno programiranje. Po vzoru elimo p i po e anj do e i, da bo enec lagal ka e da elik spletnega sistema za avtomatsko preverjanje Projekt Tomo ( [19, napor v to obremenitev. Kot pravijo Yousoof in drugi v [6], se 20, 21]) mo eleli di na p o o p ine i podoben i em, ki e i ob emeni e e e ajo. Ker je velikost prve, nujne pa bo dovoljeval uporabo slikovnega jezika Blockly. Sistem ob emeni e p i po ame nik e ali manj ne p emenlji a, razvijamo na spletnem naslovu http://pisek.acm.si k pen napo , ki ga lahko lo imo enje, pa e ali manj 2. BLOCKLY omejen, je nujno, da, e elimo dati e ji dele d gi, e jo manj amo. Ke o na odila a e e anje ( po aba amega okolja Brodnik in drugi ( [22]) go a ljajo, da je, a a liko od e ine a p og ami anje) p i liko nem p og ami anj eno a nej a a a i ih d a E opi in e , kje imajo obvezni pouk razumevanje kot pri uporabi tekstovnega programiranja in a nalni a in info ma ike a li nih oblikah e o no ni oli, eje alniko in je em ja ob emeni e manj a (glej. np . [7], p i na po k a nalni a in info ma ike ob e en le 1. le nik [8], [9]), je slikovno p og ami anje ako p ime no a a e nika. ednje ole. To po ledi no pomeni, da e p i na po e anjem o no p og ami anja o gani i ano e jejo ele dijaki. V a o i, Ko pi e Ma k G dial [10], ob aja e dij, ki ka ejo, da je ko bi dejan ko e mo ali i e i p ehod i liko nih p og am kih znanje slikovnih programskih jezikov prenosljivo na tekstovno je iko na ek o ne p og am ke je ike, imajo na i dijaki e a e usmerjene jezike. Tako Chris Hundhausen ( [11]), Shuchi Grover osnovnimi koncepti programiranja. ( [12], [13]) David Weintrop ( [14], [15], [16]) in drugi opozarjajo Sliko na p og am ka okolja, ko je na p ime Blockl , omogo ajo na enostavnost, s ka e o enci prenesejo znanje (npr. glede dijakom, da a jajo p og ame na na in, ki je bolj do open ko spremenljivk, iteracijskih struktur in pogojev) iz slikovnih jezikov v okoljih za tekstovno programiranje. Ta okolja, namenjena (kot so Blockly, Alice, Scratch in drugi) v tekstovne jezike (npr. i ob a e anj , dijakom omogo ajo p og ami anje b e o i e Java ali Python). Doktorska disertacija Davida Weintropa ( [14]) in ak i nih napak, ki je p i o na adicionalnih ek o nih po e eliko e p ih be edah na lo a "Modali Ma e ." programskih jezikih. Wein op di e aciji po o a, da e enci ijo e in hi eje, ko Ra li ica e- benika a p e ko ake p og ami anj po ablja uporabljajo slikovne jezike kot takrat, ko uporabljajo tekstovne. slikovni jezik Blockly. Z uporabo slikovnega programskega jezika Vendar pa je p i po na anj dolo enih koncep o a nalni a e i ognemo em o i am p i enj p og ami anja, ko jih in informatike p ak i no nujen prehod k tekstovnim jezikom. Prav navajajo Bau in drugi ([8]): tako a i ka e ko di na e o ebne i k nje ka ejo, da dolo ene k pine ence la je in bolje nap edujejo ob uporabi tekstovnih 1. U enje in pomnjenje be edi a oziroma klj nih be ed jezikov. nekega p og am kega je ika je e ko. Bloki manj jejo e e a e, aj je i bi anje bloka i dolo ene ka ego ije Ke je p og ami anje e ina, e jo enci lahko na ijo le eno a nej e, ko pomnjenje klj ne be ede: p i po abi veliko vaje. O em p i ajo e ilne a i ka e, med d gim [17]. blokov se opiramo na prepoznavanje, namesto priklica. U i elji morajo p ip a i i eliko nalog, jih a deli i encem, Tipi en ekstovni programski jezik vsebuje med 100 in sproti preverjati njihov napredek in jim po po ebi pomaga i. To e 200 klj nih be ed. Sc a ch eb je okoli 130 a li nih posebej pride do izraza pri po e anj p og ami anja a e nikov. blokov. Prepoznavanje bloka (v ustrezni kategoriji) je P i odk i anj in ak i nih napak v slikovnih jezikih ni e jih bi eno hi ej e o i oma inko i ej e, ko pomnjenje e a , aj jih na eloma ni. Ve ja e a a je eman i nimi in priklic ene izmed 100-200 klj nih be ed. napakami. e pomo i elja ni akoj na oljo, o mo no po a ni napredek ence , saj ne vedo, kako naprej. Pogosto se tudi 2. P og am ko kodo je e ko po ablja i, aj no im godi, da enci a adi od o no i pomo i nalogo e ijo na obe ali programerjem predstavlja veliko kognitivno pomanjkljivo in se tega niti ne zavedajo. Ke pa je elika e ina ob emeni e , ko e ijo in ak e no ega p og am kega je ika. Bloki manj jejo o ob emeni e , aj kodo a e ni kih napak p ep o o e lji ih, nam lahko p i ko ijo na a d obijo manj e e ilo elemen o , ki imajo ak pomo i emi a a oma ko p e e janje p og am kih e i e . svoj pomen. VIVID 2018 12 Oglejmo si primer sintakse zanke for v programskem jeziku JavaScript: for (var i = 0; i < 50; i++) { _ _ _ } e ho emo a me i e a no , ka e o e oo ajo no i p og ame ji, i mo amo p ed a lja i, da a del ek kode vsebuje pet besed (for var i i i), de e lo il (( = ; < ; + + ) { }) in d e e ili (0 in 50). Sk paj o pomeni 17 a li nih poda ko . dije mo no i pomnjenja go a ljajo, da mo lj dje mo ni pomnjenja okoli 7 a li nih poda ko . I ega ledi, da je pomnjenje 17 lo enih poda ko p e e a no inca. I k eni Ja aSc ip p og ame ji o kodo e eda ne bi imeli popolnoma nobenih e a , aj o e na ili p epo na a i p og am ko kodo e jih ko ih. V em p ime bi bil en poda ek, da g e a obi ajno anko for, obi ajno in ak o. D gi poda ek pa bi bil e ilo 50, kot zgornja meja izvajanja zanke. Slika 2: Koda v Blocklyu Bloki lahko manj jejo kogni i no ob emeni e no ih programerjev, saj jim pomagajo pri branju oziroma p epo na anj e jih ko o programske kode. 3. Vsi programerji so nagnjeni k delanju napak, ko e a ljajo o i oma pi ejo p og am ko kodo. Bloki pomagajo no im p og ame jem p i manj e anj napak, aj omogo ajo e a ljanje le in ak i no p a ilne kode (na p ime , d eh ne d lji ih koncep o ne mo emo povezati, saj so bloki narejeni tako, da jih ne moremo sestaviti skupaj). Tako e lahko dijaki po e ijo a me anj p oblema, ki ga elijo e i i o i oma elijo napi a i p og am, ki bo e il p oblem. Ko pravijo Bau in drugi ([8]), da organizacija programske kode v obliki blokov pomaga novim programerjem, da se ukvarjajo s tem, kaj koda pomeni, namesto da bi se morali ukvarjati s tem, kako kodo pravilno zapisati. Okolje Blockl omogo a di o, da e ob e a ljanj bloko (Slika 2) generira tudi ustrezna tekstovna programska koda (Slika 3) v programskem jeziku Python [23],. Tako lahko novi Slika 3: Zapis kode v Pythonu p og ame ji p ime jajo i o kodo, e a ljeno pomo jo bloko in zapisano v tekstovnem programskem jeziku. Kasneje jim to omogo a la ji in hi ej i prehod na uporabo le tekstovnih Blockl je knji nica, okolje o i oma og odje, ki omogo a gradnjo programskih jezikov. slikovnih programskih jezikov. Sam po sebi ni GBOP, saj na eloma ne omogo a k miljenja fig . Dostopen je na naslovu https://developers.google.com/blockly/ Slika 4: Program v Blocklyu VIVID 2018 13 Dob odo la mo no , da v okolju za programiranje (blokovnem vmesniku) enostavno omejimo bloke, ki so na voljo za programiranje (Slika 5) S tem omogo imo manj anje tuje obremenitve Slika 5: Uporaba omejenega nabora blokov/kock Slika 7: Kazalo e- be ika Slik rogramiranje e ilni a i ko alci e k a jajo p a anjem o mo no ih in Za uporabnike Blocklya bo koristen tudi spletni urejevalnik, ki mo ebi nih e a ah p i p ehod i bloko nih je iko (glej npr. omogo a i ajanje, nalaganje in h anje anje polj bnega [16]). Ka e, da p ijemi, kje je omogo en o a en p ika liko ne programa in tekstovne kode, manj ajo e a e, ki na opajo ob em prehodu ( [1], [9], [10], [13], [15], [16]) 3. U BENIK Na osnovi prvega dela e- benika a info ma iko gimna iji [24] je nastaja e e- benik Sliko no programiranje ( [3]) . Slika 8: Urejevalnik za Blockly Kot vidimo iz primerjave ustreznih strani iz obeh e- beniko na Slika 9 in Slika 10, je v e- benik Sliko no p og ami anje po abljeno e ali manj i o be edilo ko [24] , seveda pa so vsi zgledi predstavljeni v Blocklyu. Slika 6: E- be ik Slik g ami a je E- benik ebin ko e ali manj ledi e- benik [24], le da je namesto programskega jezika Pythona uporabljen jezik Blockly. Kot je razvidno iz kazala (Slika 7), benik pokriva osnovne koncep e, ki jih e amo p i a e nem enj p og ami anja zaporedje ukazov, vejitev, zanke, funkcije in osnovne strukture. Slika 9: Izsek iz e- be ika a i f ma ik VIVID 2018 14 Slika 11: http://pisek.acm.si Opo o i i elja, da p i edba e ni po em kon ana. Za o e dolo enih delih e poja ljajo nep e edeni i a i, dolo eni deli (npr. Odkrij) pa ne delujejo. Si em je odp e na a e in ga a enje in e i anje po ablja Slika 10: I ek i be ika Slik g ami a je vsakdo, za sestavljanje svojih nalog pa je treba pridobiti pravice. Zanimi a i k nja p i nastajanju e- benika Slikovno Sistem uporabnikom s temi pravicami - ecimo jim i elji - p og ami anje je a, da e ji posegi v samo besedilo v [24] niso omogo a dodajanje no ih nalog in a ljenje e ob oje ih nalog po ebni. Po na em mnenj o p i a o k ali e ni a no i e- sklope. Ti se nato lahko ponudijo uporabniku v testiranje ali pa iz benika [24], aj p i a, da je [24] uporabljeni programski jezik njih pripravi tekmovanje. golj o odje a pona o i e dolo enih p og am kih koncep o in Ke je e a ljanje nalog a po p e nega i elja info ma ike ni o np . benik a enje p og am kega je ika P hon. ah e no op a ilo, mo, ko je idno i go nje a lon ke like, e p ip a ili aje en k p ek nalog lo en ini. O no na bi ka Ob predstavitvi e- benika k pini i elje klop p ojek a nalog je na ala klop den kega p ojek a ok i akcije NAPOJ3 [25] je e i elje i ja ilo, da bodo ol kem le den ki ino a i ni p ojek i a d beno ko i ( IPK) [24] 2018/19 poskusno uporabili Blockly p i po e anj dijako , ki e ProNAL. Ker je projekt v teku, se besedila nalog in njihov videz bodo p i e ali p og ami anjem. Zanimivo bo spremljati spreminjajo dnevno, prav tako nastajajo nove naloge. i k nje. P ed ideno je, da bo o em eliko govora tudi v sklopu Naloge e lahko po abijo ak ne, ko o, ali pa jih po abimo ko lo en ke k pno i i elje a nalni a NAPOJ [25]. osnovo za izgradnjo novih nalog. Za sestavljanje novih nalog 4. SPLETNI SISTEM PI EK mo a i elj po na i aj o no e p og am kega je ika Ja a c ip in mo a bi i e dela HTML da o ekami. Ko je a idno i Ko mo omenili od , je p i enj elo ko i no, e i enec Slika 12 so naloge sestavljene iz glavne strani (index.html), gradiv p i e e anj nalog lahko pomaga i emi a avtomatsko ( like) in p og am kega dela ( a k.j ) e knji nice a delo preverjanje p og am kih e i e . Za enje p og am kega je ika programskim jezikom Blockly (blocklyPisek_lib.js). P hon ob aja na em ol kem p o o spletni sistem za avtomatsko preverjanje Projekt Tomo, ki je bil med i elji elo dobro sprejet [18]. Zato mo eleli p ipraviti podoben sistem, ki pa bi dovoljeval uporabo slikovnega jezika Blockly. To je bil p ecej en i i , aj P ojek Tomo ni mogo e p e e ja i pravilnosti g afi nega i hoda. Ke pa veliko nalog v slikovnih je ikih emelji a no na g afiki, ni bilo mogo e le nadgraditi Toma z novim jezikom. Ob ajajo e ilni i emi a a oma ko p e e janje, ki podpi ajo tekstovne programske jezike. Med tistimi redkimi, ki podpirajo slikovne jezike pa izstopa sistem Algorea, ki so ga zasnovali v Slika 12: Sestavni deli naloge f anco kem d enj F ance-IOI (http://www.france-ioi.org). Poleg Francozov ga uporabljajo tudi Nemci. Oboji ga uporabljajo Sestavljavec spreminja le datoteki index.html in task.js. V prvi ako a enje p og ami anja ko di a i edbo o no no ol kih da o eki api e be edilo naloge in nastavi njen videz, v drugi pa v in ednje ol kih ekmo anj slikovnih jezikih. al pa je a nj no p og am kem je ik Ja a c ip opi e p og ame ki del: ka e i po abo n jno po na anje f anco kega ali nem kega je ika. bloki bodo uporabniku na voljo, kako je videti slika na zaslonu, Sistema sta dostopna na spletnih naslovih http://concours.castor- e ni p og am a p e e janje e i e To no po ebne da o eke informatique.fr in https://wettbewerb.jwinf.de. so seveda odvisne tudi od tipa problema, ki ga sestavljamo. Zato smo sistem Algorea pred kratkim za potrebe slovenskih Ko je naloga sestavljena, jo o imo i em in imo ne i elje priredili, poimenovali Pi ek in ga postavili na spletni po i. V i em imamo pogla j Slo enia d e ni poti: javno in naslov http://pisek.acm.si/. la no. V la no no po lahko ak dodaja naloge a e, naloge pod ja no no po jo pa o idne em. U ne po i o a deljene na poglavja, ki se lahko gnezdijo, vsako poglavje pa ima eno ali VIVID 2018 15 e nalog. Na podnji liki lahko idimo en tno organizacijo lo en ke ja ne ne po i: a deljena je na pogla ja glede na ip naloge, znotraj poglavja pa so naloge urejene po zahtevnosti. Samo k o ne po i, pogla ij in nalog lahko e a lja ec polj bno p eminja, ka m omogo a eliko flek ibilnosti pri izdelavi gradiv. Slika 15: U e e e a al ga bodisi zavrnjen. Slika 13: Da e i i em al g e e a ljene naloge o e a ljene na o no i bloko nega programskega jezika Blockly in so nekaj tipov. Nal ge b m . i a k m: pi an ka p emikamo naokrog po a lon pomo jo ka o blokih, p i eme mo a op a i i o no dolo ena op a ila. Naloge e po e a no i stopnjujejo od najbolj preprostih (izvedi nekaj premikov) do ah e nih, p i ka e ih mo a enec ob lada i koncep e spremenljivk, zank, tabel in celo rekurzije. V zgornjem delu a lona p i nalogah obi ajno idimo e a no i naloge, ki o na voljo. Pod njimi sledi navodilo, pod njim pa po vrsti situacija pri nalogi, bloki na voljo in prostor za odlaganje blokov. Slika 16: Ne e e e a al ga Naloge z l g el : e je no je em i eljem dob o po nan koncep el je g afike, ki ga je peljal Pape p og am kim je ikom LOGO. Imamo g afi ni objek ( el o), ki ga pomo jo preprostih ukazov premikamo po zaslonu. Pri tem za sabo (lahko) p a led in em a ja dolo ene g afi ne o ce. T di je ik Blockl lahko delamo naloge po abo Logo el e. P i em na enak na in ko p i p ej njem ip naloge le emo bloke na polje za odlaganje blokov in jih sestavimo v program. Slika 14: Primer naloge V i em Pi ek je na oljo e po e a no i ejenih nalog, ki U enec i p o o a a odlaganje bloko le- e mi ko po egne ah e ajo i anje o ca pomo jo el je g afike. P ep o e prostor za odlaganje blokov in jih sestavi v program. Program naloge klj jejo i anje p ep o ih o ce , ko je np . k ad a , lahko pomo jo p ic pod i acijo i ede a li nimi hi o mi p i e jih o cih pa mo a enec po abi i anke in (po ko akih, po a i, no malno, hi o). Ko je enec zadovoljen s spremenljivke. programom, ga s klikom na gumb »Oddaj program« odda e nem p og am , ki ga i ede in enc po o i e l a . Program je bodisi sprejet VIVID 2018 16 V nadalje anj p ojek a name a amo i em Pi ek in e- benik Sliko no p og ami anje po e a i na podoben na in, ko a povezana E- benik za informatiko v gimnaziji [24] in sistem Projekt Tomo [19]. Ena od nih po i Pi k bo ebo ala e naloge iz e- benika, amem e- benik pa bodo po e a e do e nih nalog Pi k . Glavni poudarek pri aktivnostih, ki potekajo, je v sam sistem dodati kar se da veliko ustreznih nalog. V nadaljevanju pa bi i em adi p ibli ali i em P ojek Tomo p ed em glede mo no i i elje ega p emljanja en e ega nap edka in mo no i, da ak i elj am oblik je i bo nalog, ki jih bo pon dil encem. 5. VTISI UPORABNIKOV Kot smo omenili, se tako i em Pi ek, kot e- benik e e intenzivno razvijata. Vseeno pa smo zbrali nekaj odzivov tistih, ki mo jim ob a li nih p ilo no ih p ed a ili oba projekta. Tako je Ana Cencelj O G i e api ala "U be i S i Slika 17: Nal ga elvjo grafiko g a i a je i je e e . Zag ga b abi a i NIP Ra a i i . D a a g eda de Naloge z vhodno izhodnimi podatki: pri nalogah tega tipa ( c e i P h ) g a a adg ad j a ja. V j e i mo a enec p eb a i neko be edilo na hod , ga obdela i in primeri a i i i i a d e i, a da jih e ci a ej . pravilni obliki izpisati na izhod. Tovrstne naloge so praviloma Nabor nalog je dovolj velik za diferenciacijo pouka. " ah e nej e, aj elo hi o ah e ajo po abo p emenlji k. S e o alec a a nalni o i Za oda a ol o Rado an K ajnc meni, da " U be i daja , i bi j a a i eh napredni (informacij i) d bi ede a i i a e i a d a e a e i ed je i b a b . " in " U i e ji i i bi ah be i ab ja i i de ada je i i e ci ( i bi i i b a i d je a a i a d je, i ga e ij a ija i) e i i bi e ed e a a i i a e ih e ah, i bi jih ede a i e ci. " ter " Pri informatiki v gimnaziji je abe ce be i , h e bi e i e j d i , da b ej e i a e i a ih 30 . P ih d be i a je ecej odvisna od tega, a e a b id bi a a i e e . Me i , da a e be i ah a g e i a i e i je dg e, da e e i i i a je i a spremembe. " Glede i ema Pi ek pa je napi al " b ja i e je d i dje a i e a i i a a ija je a j d ja a g i , g a i a ja i e e a ja b e e ce . Ne e , i b i e i e j g ed Slika 18: Naloga z branjem/izpisovanjem a e i e ce , e a a b d ah e ci e Nalogo lahko doda no o e imo em, da omejimo e ilo d i e ja premljali svoj razvoj in razumevanje osnovnih bloko /kock, ki jih p i p og ami anj lahko po abi enec. Tako j ega d ja. U ab Pi a b di e , da b program na Slika 19 ice pe no e i p oblem, a po abi p e e nekako »nakazoval«, kaj je tisto minimalno znanje, ki bi ga naj kock. Za o e i e ni p eje a. e ci i e i. V bi aciji a i i dji i ig a a i (fi i a a i ) b aj a e je a a i a, e a a b treba i e je di i dporo pri rabi teh orodij. Zaradi izgleda i e i e a i je i e i e e a e e ce ( di a e ce ega g j i b a e a e bd bja) i i." Marko Kikelj, profesor Informatike na Gimnaziji Jesenice, pravi " V prvi e i gi a ije e i a dija ide b e ed a ja e e a ja a a i ih b e . e jih a j a je e i g a i a je , e ja ij e a e i a programskega jezika. S tem smo se oddaljili od osnovnega cilja: a i i dija e a a i ega a i ja ja. S i g a i a je i aga eb di i e e a e. Za d a ja a be i S i g a i a je je Pi e . U ab ja b ba. U be i b d dija i ab ja i p ed e d a a je a je a ja. Na ge i Pi a a b d e e a i i ajah i. " Slika 19: Omeji e e ila ablje ih k ck VIVID 2018 17 Profesorica Informatike ene slovenskih gimnazij pravi " U be i 2017. bom uporabljala v prvem letniku, ker je primeren za uvodne ure g a i a ja, i e Pi e a b ei sila v drugem letniku [10] M. G dial, Teaching T o P og amming Lang age in he a i e i e i e a ja i ega e i a. ", spet druga, Fi CS Co e, Blog@CACM, 22 Ma 2018. prav tako iz gimnazije pa " Pi e e i di a i i a a ag a [Elektronski]. Available: https://cacm.acm.org/blogs/blog- in funkcij in ga bom uporabljala pri izbirni uri informatike. cacm/228006-teaching-two-programming-languages-in-the- Blockly pa bom preizkusila v 1. letniku namesto Scratcha pri eni first-cs-course/fulltext#. i i. Za i a e, a e b d i ... " [11] C. D. H ndha en, S. F. Fa le in B. J. L., Can di ec 6. ZAKLJU EK manipulation lower the barriers to computer programming and promote transfer of training?: An experimental s d ., Tovrstna orodja in gradiva bodo, kot ka e, v prihodnosti nujna, saj ACM Trans. Comput.-Hum. Interact., 2009. je di a e i e ja no i p i lo po nanje, da je aj o no no znanje programiranja dandanes izjemno koristno. Dob a in im [12] S. G o e in S. Ba , Mea ing den lea ning in bolj a nolika o odja nam pomagajo p i em, da je enje introductory block-based programming: Examining p og ami anja animi o in do eglji o a ka naj i i k og. Kot mi concep ion of loop , In Va iable , and Boolean Logic, ACM Press, 2017. ka ejo i k nje i jine, je en no gla na e a a p i i i pelja i enja p og ami anja a, da p imanjk je dob ih i elje [13] S. Grover, R. Pea in S. Coope , De igning fo deepe programiranja. Seveda pa noben e- benik e e jo learning in a blended computer science course for middle interaktivnostjo in noben sistem za avtomatsko preverjanje ne chool den , Comput. Sci. Educ., I . 25, . 2, pp. 199- more nadome i i i elja, lahko pa m pomaga, da e la e oo i 237, 2015. e jimi k pinami. [14] D. Wein op, Modali Ma e : Unde anding he Effec of Programming Language Representation in High School 7. VIRI Comp e Science Cla oom (Di e a ion), NORTHWESTERN UNIVERSITY, 2016. [1] O. Meerbaum-Salant, M. Armoni in M. (. Ben-Ari, Lea ning comp e cience concep i h c a ch, [15] D. Wein op in U. Wilen k , Compa ing Block-Based and Proceedings of the Sixth international workshop on Text-Based Programming in High School Computer Science Computing education research (ICER '10), New York, 2010. Cla oom , ACM Trans. Comput. Educ., I . 18, . 1, pp. 3:1--3:25, 2017. [2] D. Weintrop, A. K. Hansen, D. B. Harlow in D. Franklin, S a ing f om Sc a ch: O come of Ea l Comp e [16] D. Wein op, H. Killen in B. F anke, Block o Te ? Ho Science Lea ning E pe ience, Proceedings ICER'18, Programming Language Modality Makes a Difference in Espoo, Finland, 2018. A e ing Unde ep e en ed Pop la ion , ICLS 2018, London, 2018. [3] G. An elj, J. B ank, A. B odnik, L. F in M. Loka , Sliko no p og ami anje; E- benik a od [17] A. T. Corbe in J. R. Ande on, Loc of feedback con ol p og ami anje, 2018. [Elek on ki]. A ailable: in computer-based tutoring: impact on learning rate, https://lusy.fri.uni-lj.si/ucbenik/prog/index.html. [Poskus achie emen and a i de , In Proceedings of the SIGCHI dostopa 27 8 2018]. Conference on Human Factors in Computing Systems (CHI '01). , New York, 2001. [4] P. Chandler in J. S elle , Cogni i e Load While Lea ning o U e a Comp e P og am, Cognitive Psychology, 1996. [18] G. Je e in M. Loka , Upo aba i ema a a oma ko p e e janje nalog P ojek Tomo p i enj p og ami anja, [5] G. Wil on (ed.), Teaching Tech Toge he - Cognitive V g ja i i b a e a je i f acij i d bi - VIVID 2017 Load, L l .com, 2018. [Elek on ki]. A ailable: : zbornik referatov, Ljubljana, 2018. http://teachtogether.tech/en/load/. [19] UL FMF, P ojek Tomo, 2010 - 2018. [Elektronski]. [6] M. Yo oof, M. Sapi an in K. Kamal ddin, Mea ing Available: https://www.projekt-tomo.si. Cognitive Load - A Solution to Ease Learning of P og amming, Proceedings of World Academy of Science [20] M. P e na , Gi H b - P ojek Tomo, 2017. [Elek on ki]. Engineering and Technology , 2007. Available: https://github.com/matijapretnar/projekt-tomo. [7] B. J. E ic on, J. D. Fole and J. Rick, E al a ing he [21] M. P e na in M. Loka , A Lo O e head A oma ed Efficienc and Effec i ene of Adap i e Pa on P oblem , Se ice fo eaching P og amming, Proceedings of the in P ceedi g ICER 18, Espoo, Finland, 2018. 15th Koli Calling International Conference on Computing Education Research, Koli, Finland, 2015. [8] D. Bau, J. Gray, C. Kelleher, J. Sheldon in F. Turbak, Lea nable p og amming: block and be ond, Commun. [22] RINOS, Sno alci digi alne p ihodno i ali le po abniki?, ACM , I . 60, . 6, pp. 72-80, 2017. 2018. [Elektronski]. Available: https://fri.uni- lj.si/sl/novice/novica/uporabniki-ali-snovalci-digitalne- [9] S. Papadakis, M. Kalogiannakis, V. Orfanakis in N. Zaranis, prihodnosti. The App op ia ene of Sc a ch and App In en o a Educational Environments for Teaching Introductory [23] N. F a e , Ten hing e' e lea ned f om Blockl , Programming in Primary and Seconda Ed ca ion, Int. J. Proceedings of the 2015 IEEE Blocks and Beyond Workshop Web-Based Learn. Teach. Technol., I . 12, . 4, pp. 58-77, (Blocks and Beyond) (BLOCKS AND BEYOND '15), VIVID 2018 18 Washington, 2015. ipendije, den ki ino a i ni p ojek i a d beno ko i ( IPK), 2018. [Elek on ki]. A ailable: h p:// . klad- [24] G. An elj, J. B ank, A. B odnik, P. B li , M. Cigla i , M. kadri.si/si/razvoj-kadrov/studentski-inovativni-projekti-za- ki , L. F , M. Kikelj, A. K ape , H. Med e ek, N. druzbeno-korist-sipk/. Mo i, M. Pan in P. S e le, Ra nalni o in info ma ika v2.11; E- benik a informatiko v gimnaziji, 2017. [25] A. B odnik, R. Cap de in M. Loka , NAPOJ-3 - MU: G adnja k pno i, 2018. [Elek on ki]. A ailable: https://moodle.lusy.fri.uni-lj.si/course/view.php?id=59. [Poskus dostopa 27 8 2018]. [26] Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in VIVID 2018 19 Virtualni elektronski laboratorij Tinkercad Virtual electronic laboratory Tinkercad Andrej Arh Srednja tehni ka ola, C Kranj Kranj, Slovenija andrej.arh@sckr.si POVZETEK Ard i je mik k mil ik a ma i i l i, ki je a a ak , Utrne se ideja, da bi sestavili elektronsko vezje za zajemanje da bi bil postopek z uporabo elektronike v multidisciplinarnih em e a e eme ki hi ici, ali a eg li ali e li e projektih bolj dostopen. Strojno opremo sestavljajo odprtokodna , kaj a me je je a dalje, elek ka klj a ica i d blika l e i 8-bitni mikrokontroler Atmel AVR ali 32-bitni Bi radi sestavili i ei k ili e je e ede k i e eleme e? Bi ARM. adi g ami ali a d i i a likacij e i ali, e ede k i e Zaradi lahke dostopnosti in nizke cene (50-k a ce ej i d ma e ial? Bi adi d bili i f macij , e te izbrali pravilne LEGOMINDSTORMS) lahko na spletu najdemo veliko komponente? Vse to lahko naredite s spletnim orodje TinkerCAD, projektov, ki jih zgradijo ljubitelji elektronike, predstavijo pa v ki je bil prvotno razvit za modeliranje 3D modelov, nato pa obliki blogov, forumov in Youtube videoposnetkov. Poleg tega a i je e a i al i elek ki lab a ij. V la k je lahko na spletu najdemo zelo pestro izbiro raznih senzorjev, predstavljena uporaba spletnega orodja TinkerCAD, njegove aktuatorjev, kontrolnikov in ostalih elementov, ki se povezujejo z f kci al i i m i, ki jih di. arduinom. B e la e IDE ice d bim a a d i le i a i, ek Klju ne besede ka e ega a i e e g am k k d , a a al i e a ad i Tinkercad, Arduino, g ami a je, elek ika, i b a e a je l . Sam se sicer bolj nagibam k uporabi Microsoftovega orodja »Visual Studio Code«, ki je precej udoben za ABSTRACT g ami a je. E a d klj ih ed i je i elli i e, ka a You have an idea to build up an electronic circuit to capture a d i b e la i IDE ima. temperature in a weather house, or it can regulate the lighting in I elliSe e je l i i a a e f kci al i k aj: k the room, what about distance measurement, electronic lock etc ... a em i ka i, e ika ej i la i e ama, i f macije Would you like to assemble and test the circuit before you buy the a ame ih, hi e i f macije i d k e a je be ed. Te f kcije elements? Would you like to program the arduino and test the vam pomagajo izvedeti e k di, ki j eli e abi i, d bi e application even before you buy the material? Would you like to tudi i f macije a ame ih f kcij, ki jih a a e i la i get information if you have selected the correct components? You f kcij, ki jih kli e e am ekaj i iski na tipke (Microsoft, can do all this with the TinkerCAD online tool, which was 2018). originally developed for modeling 3D models, and then extended to a virtual electronics lab. The article presents the use of the 2.2 Tinkercad TinkerCAD online tool, its functionality and the possibilities it Ti ke cad je g am ka ema, ki am m g a a ja je offers. digitalnih 3D predmetov. Tinkercad, ki je prva 3D platforma ki je na voljo na spletu. Keywords Nedolgo nazaj je bila aplikacija a i je a ak , da am edaj Tinkercad, Arduino, programming, electronics, education ek b kal ika m g a, da i ami e a im elek onsko vezje, ga sprogramiramo nato pa lahko preverimo pravilnost 1. UVOD delovanja vezja in kode. Aplikacija se je izkazala tudi kot zelo Namen tega prispevka je, predstavitev in uporaba spletnega orodja d be i i m ek di i pouku, s m j katere sem Tinkercad. S tem orodjem se lahko virtualno sestavi elektronsko lahk a la ji i b lj a mlji a i ed a ili i a l il priklop vezje, e em i al a d i l , a i e g am in in delovanje elektronskih elementov. preizkusi jeg e f kci al i. P leg ega je di dli e 3. NAVODILA ZA VAJO i m ek a dem acij elek i ih e a , la i a i e, Po kratki predstavitvi orodja Tinkercad, so se dijaki 4. letnika ki e e ajo prav dobro brati elektro shem, kot na primer pri tehnik mehatronike formirali v skupine po 2 dijaka skupaj, nato pa dela ici a lce. dobili nadaljnja navodila. Cilj vaje je bil, da si vsaka skupina Poleg predstavitve, je hkrati opisan tudi primer dobre prakse izbere svojo temo in jo naredi po zastavljenih ciljih, kjer sta uporabe tega orodja med poukom pri katerem so dijaki izkusili klj e a elek ika i a d i . dobre in slabe strani virtualnih orodij. Postopek izvajanja: 2. ORODJE IN OPREMA Preveriti m abe Ti ke cad. Izbrati temo (ideja). 2.1 Arduino Na a i e je. Aplikacija Tinkercad e adalje a j e i ma a a a a Izdelati program. elektroniko in arduino. Kaj je arduino? Testirati program in vezje. VIVID 2018 20 Izdelati navodila za uporabo. e e ali ma j a i a e a e posebne komponente. Vsekakor je a i k e e g ame je la ji a i dela. 4. IZVEDBA 4.3.2 Blokovno programiranje 4.1 Izbira elektronskih komponent orodja Kot vidimo na sliki 3, je na levi a i ed a lje a m Tinkercad postavljanja blokov, na desni strani pa se avtomatsko generira Dijaki so v prvi fazi raziskali komponente, ki jih ponuja omenjeno k da. Tak e di i i, ki e aj g ami a i, a ij spletno orodje. g am ke k de i alg i em kega a mi lja ja. Tinkercad nam tako ponuja pester izbor komponent kot naprimer: Na voljo so skupine ukazov kot so i h di, h di, a e anje, arduino, breadboard-e, LED, upore gumbov, motorje, dl i e i a ke, ma ema i e f kcije i a a lja je potenciometre, ult a e e je, e je e l be, i spremenljivkami. Blok kasneje tudi spremenimo v kodo, obratno a ljal ik i a di i me e a ajema je eli i i ice a al e g e, k a primer, da bi najprej napisali kodo, potem V-Meter, A-Me e , cil k , hi am, f kcij ki ge e a bi a eleli le e i i bl k i a i . K e em e eleme e a d i m, lahk a i em g am. e m le a il a isali, lahko vse skupaj preizkusimo s simulacijo. Slika 1: Blokovno programiranje 4.4 Testiranje programa Sam sem zagovornik dela »izdelaj funkcijo in takoj testiraj«, zato em jim di e al ak e a i dela. Za testiranje programske kode so si dijaki pomagali s serijskim izpisom na monit i a a h e al ik m. 4.4.1 Serijski monitor Slika 1: Nekaj komponent elektronskega vezja Ti ke cad am m g a di ab e ij kega m i ja, ek 4.2 Izbira teme in na rtovanje vezja katerega lahko med izvajanjem programa izpisujemo vrednosti. T ide a ed em, k elim e i a i kak f kcij . Z V em del dijaki i b ali ak j em , a a a eli izpisovanjem spremenljivk na serijski vmesnik lahko ugotovimo a a jem e ja. Teme bile el a li e, d emaf ja, a il i a ali i bi e, hk a i a lahk ek e ij kega izdela e eme ke aje d i al e klj a ice. me ika i em ed i i jih ljem a d i . e a Arduino so povezali z elektronskimi komponentami. Znanje elim kaj e , a lahk a edim di k m ikacij med d ema elek ike je bil ecej a li , a ekateri potrebovali arduinoma. di m i elja. Slika 2: Na rtovanje elektronskega vezja Slika 2: Uporaba serijskega monitorja 4.3 Izdelava programa 4.4.2 Ra h e alnik P ede dijaki i eli g ami a jem, em jih e a il Med i a jem a likacije, la i e je b e ej a, elik k a ide m j abe a li nih principov izdelave programa in sicer d ema i ih a ak, ki jih e ij kim m i jem e k s kodiranjem ali blokovnim sestavljanjem programa. e am . Kd je i k al a i a i kak ami 4.3.1 Kodiranje aplikacijo, slej ko prej naredi programersko napako, ki jo na ame e a e i i i ak a ide a a h e al ik, aj e Programski jezik za programiranje arduina je ekak a me a ica njim lahko korak za korakom pomikamo vrstico za vrstico in s jave in C-ja, be em a lahk klj im di k ji ice, ka e e em g a ljam a il del a ja k de. Fi i i a d i al e more ime i g aje ega ah e al ika, ke am ce e e v VIVID 2018 21 eale m a i ga al e m em a a i i, a likacija Ti ke cad poenostavili f kci al i, a , da li lahk e e fa e a ga m g a. Na a i i m am le ke, a ka e ih e b izdelave projekta. program ustavil. Tisti, ki v celoti niso bili kos nalogi, so se lahko poleg spletnih virov obrnili tudi name kot i elja, ki sem jih u me jal k e i i problema. Ve i a dijak je na koncu di i ja ila, da i eli e e akih izzivov, saj so s tem pridobili bolj poglobljeno znanje, kot pa pri de ih ajah, ekaj a je bil di akih, ki i ja ili, da e la je ajdej fi i em . 7. ZAKLJUČEK Tinkercad je koristno orodje za eksperimentiranje, ko razvijamo a likacij , aj lahk e a ej e i am e je i e e a ej i g em a a em i b i ak ma e iala. Tak k d ma, Slika 3: Uporaba razhroš evalnika lahk di a ed k i elji a likacij lahk abim a dem acij e a e ame elek a e em 4.5 Navodila za uporabo poenostavimo marsikatero situacijo. Ena od dobrih V zadnjem delu so morali izdelati tudi navodila za uporabo, ker f kci al i, ka e em me il e la k a je di mora biti vsak produkt a i di emlje a dili a a h e al ik ka e ega pa fi i i a d i e m g a. varno rokovanje z aplikacijo ali izdelkom. K i elj em, da e ega e m em a i i ek le ih ali 5. LAKCIJE IN VAJE virtualnih dij, am ak m am aj a a e k dela i tudi s Tinkercad m g a ija a je im a m ali a fi i em , da d bim b ek. K e k a a mem fi i e kak im cial im m e jem kot so facebook, google, principe, pa si lahko s spletnim orodjem precej poenostavimo Ker projekte v Tinkercad lahko kopiramo, lahko naredimo lekcije delo. ali a ed i a lje e al ge da lahk ecim dijaki a ej 8. VIRI k aj i eke i h di e ke. P jek lahk a im di k [1] http://edutechwiki.unige.ch/fr/Tinkercad, pridobljeno s spleta javen ali zaseben. To pomeni, da je viden samo nam, ali pa ga 2. 9. 2018 lahk ajde ak i kal ik klj ih be edah, lahk a e a k i am i e e e a i j ljem cilj im [2] https://docs.microsoft.com/sl-si/visualstudio/ide/using- osebam. Ta projekt potem lahko prekopiramo v svoj profil in ga intellisense?view=vs-2015, pridobljeno s spleta 2. 9. 2018. elji emi jam , e da bi em egali izvornega. [3] https://sl.wikipedia.org/wiki/Arduino, pridobljeno s spleta 2. 9. 2018 6. EVALVACIJA IZVEDBE [4] https://www.arduino.cc/, pridobljeno s spleta 2. 9. 2018 Da je bil jek e aklj e , je m al bi i leg programske funkcionalnosti tudi ustrezno dokumentiran. Tisti, ki [5] https://www.tinkercad.com/#/, pridobljeno s spleta 2. 9. 2018 niso bili v celoti kos zadani nalogi, so lahko di ma j ali in VIVID 2018 22 Sple na aplikacija: Eno pra anje na dan Web application: One question every day Tina Avbelj Borut Batagelj Fak l e a a ra nalni o in informa iko Fak l e a a ra nalni o in informa iko Ve na po 113 Ve na po 113 1000 Ljubljana 1000 Ljubljana tina.avbelj@gmail.com borut.batagelj@fri.uni-lj.si POVZETEK ke. Ne glede a , ali odgovori pravilno ali ne, je po odgovarjanju preusmerjen na stran, kjer ima predstavljen odgovor E a a je a da (ang. One question every day) je spletna a a a je i em k ek , a ime bliki k aj ega aplikacija na kateri so na dnevni ravni predstavljene informacije s la ka. Na a a i ima d e a lj k aj ebi i ej d ja ek l gije, aj ega a ja i e i ega i a, a e ih d ij. kar so trenutno zelo aktualne teme. Za motivacijo uporabnikov so ablje i a li i eleme i ig ifikacije: ke i le ica 2. PODOBNI PROJEKTI ab ik . U ab ik lahk ak da dg i a a a je i me je ih d ij i a il im dg m d bi ke, a a I h di e a idej i a ebi ed a lje v spletni aplikaciji p ebe e la ek, ki eb je i f macije dg a a a je. je revija podjetja Snaga, Snagazin [5]. V njej zastopajo vrednote e i ega i a i ek l gije e da jaj dg Klj ne besede akega ame ika, da e ak i dele je a me je ih Spletna aplikacija, ekologija, igrifikacija d jih, ak a il imi i bi ami i ak a j k vestnim ravnanjem z od adki i e ab imi edme i, ki jih e potreb je e . P ja di elik ak i ih a e a ABSTRACT akda je i lje je klad emi a eli. One question every day is a web application where information on Spletna stran s sorodno vsebino je tudi Recycle Nation [6], ki ima currently very important topics of ecology, sustainable elik la k a em ek l gije, e da je celotna ideja strani development and ethical consumerism is presented on a daily ecej kla i a i e eb je ikak ih interaktivnih elementov. basis. For motivating the users different elements of gamification are used: points and leaderboard. The user answers a question I eh i ega idika je d be ime ig ifikacij d e e e about one of the mentioned topics every day, gains points when e e m i acije a e je a likacija a e je je ik answering correctly and reads an article that contains information Duolingo [2]. e e ime , kje ke i e alizirana about the answer. a likacija d e imi b e ili jim ab ik , da da e e niso izpolnili svojega cilja, dobro delujejo je mobilna aplikacija za meditacijo Headspace [3]. Njihov pristop je zelo oseben in Keywords uporabnik ima e a b ek, da e a likacija ek e ih Web application, ecology, gamification obvestil pogovarja z njim. Pri tej aplikaciji je zelo dobra tudi vizualna podoba i im a i i g afi i eleme i. 1. UVOD Ekologija, traj i a j i e i i e e i med 3. IGRIFIKACIJA aj memb ej ih em i aj e jih blem da a jega a a. V primeru podajanja informacij, ki morda same po sebi e a m d eke me e i ecej a e eni o teh temah, se uporabnika ne zanimajo toliko, je pomembno, da ga motiviramo del a j klad me icami ee g i g em , e na ek d g a i , i e i f macijami amimi. Ede d a i am je ak la je. Na ime k jem ce i g i ah, e a a d da m i acij a d j i e ak i i je ig ifikacija e a edam , kak ih g jih i delki a eje i, ali me em (ang. gamification), katere glavna ideja je uporaba elementov iger embala k a me a e d adke, e k a a embala imam i e k ek a amih ige . Te me de abljaj a li e kje bli i i. Vsaj do neke mere bi magal , e bi imi aplikacije, ka e ih ima i ame i ig a am ak e je . informacijami bili v stiku a d e i a i i e le b a , k e daja je i f macij a ef male a i . Igrifikacijo lahko e ja i kak e blem e a i em. abim a a li e a i e, bi aj e ablja kak e d a led jih m i: Cilj tega projekta je narediti e a a je i f macij m j spletne aplikacije im b lj a e b eme j j e i a i t ke: ab ik i l je a jem a li ih al g ig ek a li ih eleme ig ifikacije, zaradi katerih bi prid bi a ke, ki ek me il jeg e e i i ab iki imeli m i acij , da bi e d e a ali a a . motivacija za pridobivanje vedno e jega e ila k. Hkrati je aplikacija zasnovana tako, da je bli mlaj i laciji. nag ade . d e ki: ab ik ejme ag ad , k V a likaciji ima ak ab ik j a . V ak da ima a i l i d l e g j, a ime da be e aj i je lj a a je a em ek l gije, ajnostnega razvoja in e il k, da ablja a likacij ak da zadnjih 10 e i ega i a. V a a je je ed a lje bliki e dni itd. Na svojem profilu ima zbirko vseh dosedaj je ih dg . e ab ik a j dg i a il , d bi prejetih nagrad, lahko pa ima tudi predstavljene VIVID 2018 23 ag ade, ki jih e lahk d bi, ka ga m i i a k d ega j d l e ih cilje , ki jih ah e a ag ada. le ica k eh ab ik : a le ici lahko uporabnik vidi, kako dober je v primerjavi z ostalimi uporabniki [1, 4]. V povezavi z igrifikacijo in motivacijo obstaja veliko teorij in a i ka i ma ika e a d jih j je e e a ek e igrifikacije. V nadaljevanju je izpostavljenih nekaj pomembnih g i e a a aplikacijo v povezavi s psihologijo. E a d a imi ih g i e je, da e m i acija lj di e je, k e ed b lj ibli jej cilj . A gle ki i a a a ja je goal-gradient effect. P ak i i a i k al i ime , ki j je di e , je k , ki ka e, da e lj dje ed g eje a aj na spletno stran in na primer ocenjujejo skladbe na strani oz. ka k li e d jih i ak je, k e ibli jej i l je j k i e ija a eje je d l e e ag ade. Lj dje e b lj ed aj a , ka e m aj d e i, k a , ka e d segli. Zato je pomembno, da je spletna aplikacija zasnovana tako, da skozi igrifikacijo ponuja vedno nove izzive, ki hkrati niso prelahki, tako da e ed ed a ljaj i i , i d lj lahk d eglji i, da se uporabnikom zdijo dovolj blizu, da se zanje im bolj potrudijo [4, 7]. Eden od ciljev aplikacije je tudi, da postane navada uporabnikov, da e a aj a a na dnevni ravni. Po raziskavah je za razvoj a ade ajb lje, e d ab ika ed em a a e k i ak jem i l je a je e ih alog, pomembno pa je tudi to, da damo uporabniku razlog, da se vrne na stran. Ker je celoten uporabnikov proces v aplikaciji zelo preprost z izpolnjevanjem ega g ja e b e a . Z ag adami i kami a b d imeli uporabniki tudi razlog za to, da se na stran vrnejo [7]. 4. SPLETNA APLIKACIJA 4.1 Uporabni ka i k nja P i ak i i a likacij je el memb kak i gledaj , kak i g afi i eleme i i ab i ka i k ja, saj je v veliki meri d ega d i , e e b ab ik il a a . Aplikacija je i al ela i e a i a a a a d be a i . Slika 1. Meni aplikacije, kjer uporabnik lahko dostopa do Prilagojena je tudi za mobilne naprave, saj se danes velik del klj nih informacij uporabe aplikacij odvija preko mobilnih telefonov. Na igacija a i je membe del ab i ke i k je i mora biti relativno enostavna. Aplikacija nima veliko podstrani, zato je navigacija zelo jasna. Meni in shema navigacije po spletnih strange aplikacije sta predstavljena na slikah v nadaljevanju (Slika 1, 2). VIVID 2018 24 Slika 4. Pr a stran pra anjem in tirimi mo nimi odgovori med katerimi izbira uporabnik Slika 2. Na rt navigacije po strani a porabnike ra li nimi pravicami (neprijavljen uporabnik, prijavljen uporabnik in Slika 5: Stran s prikazom rezultata, na kateri uporabnik lahko administrator) prebere s oje te ilo to k in s klikom na gumb nadaljuje na lanek vsebino o odgo or na pra anje 4.2 Registracija in vpis uporabnika Najprej se mora uporabnik registrirati (Slika 3). Pri tem mora i a i ab i k ime, elek ki a l , ge l i i ev gesla. Slika 6. Stran pra anjem in po e a o na lanek, ki seb je odgo or na pra anje Slika 3. Registracija uporabnika, kjer porabnik pi e svoje uporabni ko ime, elektronski naslo , geslo in 4.4 lanki ponovitev gesla V i d edaj bja lje i la ki i ma a a ja ab ik m dostopni na povezavi v meniju (Slika 7). Ob kliku na naslov la ka i lahk ebe ej jih ebi . la ek je lahk ed a lje bliki be edila, ki ae k a e ima d da ih 4.3 Vpra anje in lanek m i a blik a je, ima a m d daja ja e a e a Na prvi strani ob prijavi uporab ik aj ej idi a a je, e a j ek a j a kje je bja lje la ek i m d daja ja a da e i dg il (Slika 4). Nanj lahko odgovori, kar ga PDF i ke la k m ali d da ebi . T a ek a i pripelje na stran, na kateri sta rezultat odgovora in povezava na ad me a m d da ega blik a ja la ka, leg ega a la ek dg m a a a je i em k ekstu (Slika 5). administratorju v d l e ih ime ih e laj a del , aj lahk a e je ab ik a da e dg il a a a je, a je ak j b primer le doda povezavo, namesto da bi imel dodatno delo z ija i e me je a da a ji la ek oz. odgovor (Slika 6). urejanjem besedila in dodajanjem slik. VIVID 2018 25 Slika 7. Vsa pra anja, ki so bila predstavljena v aplikaciji, Slika 10. Lestvica uporabnikov, kjer uporabnik vidi kako na katere lahko porabnik klikne in prebere e o njih dobri so ostali uporabniki 4.5 Administrator A likacija ima m admi i a kega a lja ja a d l e e uporabnike z dovoljenjem. Administrator lahko dodaja e la ke a a ji i eja ali b i e b je e la ke (Slika 8, 9). Slika 11. Profil porabnika s to kami in nagradami 4.7 Mobilna aplikacija A likacija a m bil e elef e i gleda d b ma j imi prilagoditvami. Meni za mobilne telefone in primer strani z Slika 8. Administratorjev pogled strani semi pra anji, lestvico uporabnikov sta prikazana na slikah 12 in 13. kjer lahko administrator dodaja, reja in bri e pra anja in odgovore Slika 9. Stran za urejanje vpra anja, dostopna le administratorju, kjer lahko reja pra anje, odgo ore in lanek 4.6 Igrifikacija v aplikaciji Eden od glavnih ciljev je bila vpeljava igrifikacije za dodatno m i acij ab ik . U ab ik bi a ke, ki jih ed idi v meniju na levi ali ob kliku na svoj profil (Slika 11) in se Slika 12. Meni za mobilne telefone posodobijo ob pravilnem odgovoru. Lahko tudi pogleda lestvico uporabnikov kjer lahko vidi, na katerem mestu je v primerjavi z drugimi uporabniki (Slika 10). Na uporabnikovem profilu bodo v prihodnje implementirane tudi nagrade, ki jih bo uporabnik dobil a a li e d e ke (Slika 11). VIVID 2018 26 d ga ab . P memb a f kci al , ki je a likacija e ima, bi bil a ma k iljanje dnevnih obvestil preko elektronske e, ka e ih bi bil a i a a a je a d l e dan, ki bi vzbudilo zanimanje uporabnika, da gre na stran in izve odgovor. Tematika aplikacije je lahk di d ga a i i eb , da je to a ek l gija i e i i , aj bi lahk bila uporabljena na kateremkoli drugem d j . A likacij bi e dal ka hi a i i i ak , da i j e a a a k ce , da ima e la ek e a a je i da g e me i d a a ja k la k . Lahk bi imeli ab iki a lj la ke i k a ke k i e o p ame ih la kih. Taka ilag ditev aplikacije bi lahko bila na primer uporabna v lah, kje bi e ci e e ali k i e prebranih vsebinah e bi ali ke. . 6. VIRI [1] Allen, J. and Chudley, J. 2013. Smashing UX Design: Foundations for Designing Online User Experiences. John Wiley & Sons. [2] Duolingo. Dosegljivo: https://www.duolingo.com/. [Dostopano 30.8.2018]. [3] Headspace. Dosegljivo: https://www.headspace.com/. [Dostopano 30.8.2018]. [4] Shea, T. 2000. Gamification: Using Gaming Technology for Acheiving Goals. Rosen Pub. Slika 13. Primer strani za mobilne telefone (lestvica [5] Snagazin. Dosegljivo: http://www.snaga.si/info- uporabnikov) zabojnik/publikacije. [Dostopano 30.8.2018]. [6] Recycle Nation. Dosegljivo: https://recyclenation.com/. 5. ZAKLJU EK [Dostopano 30.8.2018]. Zae k a je a likacija le i i je e a j . Ima veliko [7] Weinschenk, S. 2011. 100 Things Every Designer Needs to m i a adg ad je i a i i e cel ega k ce a a Know About People. New Riders Publishing Thousand Oak. VIVID 2018 27 I edba nadalje alnega te aja programiranja Continuation of extracurricular activity of programming Miha Baloh ol ki cen er Kranj Srednja ehni ka ola Kranj, Slo enija miha.baloh@sckr.si POVZETEK bi zainteresirani dijaki radi e nadgradili svoje znanje, zato sem V prispevku je predstavljena ideja o nadaljevalnem te aju pripravil e nadaljevalni te aj programiranja. programiranja. Udele enci so lahko le tisti, ki so opravili za etni Namen nadaljevalnega te aja je izdelava bolj zahtevnih okenskih te aj programiranja ali so se osnove programiranja nau ili drugje. in konzolnih aplikacij v sodobne razvojnem okolju s sodobnim Primeri iz posameznih nalog so povezani z realnim ivljenjem, saj programskim jezikom, na primer C#. Cilj te aja pa je osvojiti udele ence to dodatno motivira. Namen te aja je izdelava samostojno izdelavo lastne programske opreme oz. aplikacij. okenskih in konzolnih aplikacij v razvojnem okolju MS Visual Kot pravi Strni a, u enci zelo cenijo povezavo u nih vsebin s Studio s programskim jezikom C#. Cilj te aja pa je osvojiti primeri iz realnega ivljenja, saj jih zaradi ve je ustvene in samostojno izdelavo lastne programske opreme oz. aplikacij. miselne aktivacije bolje ponotranjijo in razumejo [2]. Zato sem v tem te aju ve inoma pripravil teme, ki jih poznamo iz Klju ne besede vsakdanjega ivljenja, kot je igra kri ci in kro ci, igra spomin, Programiranje, te aj, okenske aplikacije, konzolne aplikacije toparica in podobno. 2. VSEBINA IN OBSEG ABSTRACT Te aj praviloma izvedemo v obsegu 20 ur. S tem tudi zadostimo The article presents the idea of continuation of extracurricular pogoju za opravljene popolnoma proste izbirne vsebine, ki jih activity of programming. The prerequisites to participate in the predpisuje ola. Kro ek dijaka povpre no obremeni 2 olski uri na course are either the completion of the initial programming course teden. or the knowledge of the basics of programming from elsewhere. Most of the applications are related to real-life so that the Tabela 1: Spored tem po tednih motivation of participants increases even more. The purpose of 1. teden Uvodno sre anje 1 ura the course is to develop window and console applications in the MS Visual Studio environment with C# programing language. 2. teden toparica 2 uri The aim of the course is to achieve the independent development of their own software. 3. teden Kri ci in kro ci 2 uri Keywords 4. teden Vislice 2 uri Programming, extracurricular activity, desktop applications, 5. teden Vislice - nadaljevanje 2 uri console applications 6. teden tiri v vrsto 3 ure 1. UVOD 7. teden Spomin 2 uri Na olski center Kranj se vsako leto vklju i ogromno novih dijakov, ki jih zanimajo nove tehnologije in tehni na znanja. Eno 8. teden Spomin - nadaljevanje 2 uri izmed zelo zanimivih podro ji je prav gotovo programiranje. Ve ina dijakov si mo no eli programirati, ampak e nima 9. teden Stre nik in klient 2 uri osnovnega znanja, da bi to po ela samostojno. Spet drugi dijaki 10. teden Stre nik in klient - nadaljevanje 2 uri imajo ustvarjeno podobo iz filmov, da lovek, ki ima sposobnost vdreti v informacijske sisteme, zna napisati kodo, ki zlomi varnostne klju e in za ite. Motivacija po znanju programiranja je ogromna. Prav zaradi tega je dijakom potrebno ponuditi kro ek 3. PREDSTAVITEV APLIKACIJ programiranja z zanimivo vsebino, da bodo ve ine programiranja Aplikacije, ki jih na kro ku konkretno sprogramiramo, so v pridobili e prvo leto vklju itve v olski center Kranj. nadaljevanju predstavljene grafi no in opisno. Za etni te aj programiranja sem prvi izvedel v olskem letu V tem te aju izdelujemo okenske in konzolne aplikacije v 2013/14. Takrat sem tudi objavil: »Te aj je namenjen vsem, ki bi razvojnem okolju MS Visual Studio [3]. Idejno se da prenesti radi spoznali programiranje, ustvarjali namizne aplikacije, aplikacije na kateri koli sodoben programski jezik ali sodobno pogledali v drobovje programske kode in tudi sami napisali nekaj platformo. V tem te aju smo programirali v C# programskem vrstic kode. Delali bomo z orodjem MS Visual Studio in jeziku. programirali v programskem jeziku C#. To je tudi odli na osnova Z za etnega te aja programiranja dijaki e poznajo osnovne za vse, ki bodo nadaljevali olanje v smeri ra unalni tva in gradnike. To so: vnosno polje (TextBox), gumbi (Button), paneli programiranja.« [1] Po izvedbi za etnega te aja se je izkazalo, da (Panel), sporo ilna okna (MessageBox) in prikazovalnik slik VIVID 2018 28 (PictureBox). Zato na tetih gradnikov ne bom ve omenjal. 3.2 Aplikacija kri ci in kro ci Opozoril bom samo na nove, ki jih dijaki na za etnem te aju e Premagati soigralca v igri kri ci in kro ci je verjetno poizkusil e niso spoznali. vsak. Napisati programsko kodo, ki upo teva pravila igre, pa je spet druga en izziv, ki ga dijaki z veseljem sprejmejo. V aplikaciji 3.1 Aplikacija toparica so kri ci in kro ci predstavljeni z gumbi (Slika 3). Bolj zanimivo Vnosno polje (oran ne barve) bomo izkoristili za prikaz izpisa je ozadje programa oz. programska koda. Potrebno je napisati trenutnega asa. Z gumbi bomo prikazali pet razli nih funkcij, ki pogojne stavke, ki bodo preverili vse mo ne kombinacije za jih omogo a toparica: za eni as, znova za eni, ponastavi as, zmago (Slika 4). V primeru sre ne kombinacije se prika e ustavi in zabele i as. Kot je razvidno iz slik (Slika 1 in Slika2), obvestilo o zmagovalcu (Slika 3). nikoli niso vsi gumbi prikazani hkrati. V spodnji polovici okna je seznam zabele enih asov (ListView). To je za udele ence nov gradnik. Vsakokrat, ko pritisnemo na gumb z napisom » as«, toparica zapi e as v spodnji seznam. V aplikaciji je e en neviden gradnik asomerilec (Timer). To je ura, ki jo lahko za enemo in ustavimo, pomaga nam pri prikazovanju in bele enju trenutnega asa. S pritiski na gumbe kontroliramo njeno delovanje. Slika 3: Kri ci in kro ci Slika 1: toparica - pogled 1 Slika 4: Programska koda "imam zmagovalca" 3.3 Aplikacija vislice Do tega izobra evanja dijaki e niso znali programirati besedil. Po Slika 2: toparica - pogled 2 besedah Hvastija pri u enju programiranja uporabljamo konzolni na in dela, ker je za razlago osnovnih pojmov najpreglednej i [4]. Igro vislice najprej sprogramiramo v konzolnem oknu in imamo ve asa za u enje. Vmesnik igre je zelo preprost. V oknu prikazujemo skrito geslo, tevilo napak in tevilo dovoljenih napak. Vsakokrat, ko VIVID 2018 29 uporabnik ugiba rko in pritisne poljubno tipko, se zaslon po isti in na novo prika e osve en izpis podatkov (Slika 5). Slika 5: Igra vislice v konzolnem oknu Ko udele enci zaklju ijo igro vislice v obliki konzolnega okna, naredimo aplikacijo e v obliki okenske aplikacije (Slika 6). V zgornjem delu okna se postopoma izrisujejo vislice. Ob napa nem ugibanju gesla se izri e naslednja slika vislic, ki smo jo predhodno pripravili s programom Slikar. V sredini okna se izpisuje skrito geslo. Neodkrite rke so prikazane s pod rtajem. V spodnjem delu okna je tipkovnica, ki jo uporabljamo z mi ko. Ob kliku na poljuben gumb spro imo algoritem za iskanje rke v geslu. Na voljo je tudi gumb »Igraj znova«, ki resetira igro na za etek. Slika 7: Igra tiri v vrsto Ra unalni ki spomin sprogramiramo tako, da dolo imo dvodimenzionalno tabelo podatkovnega tipa besedilo. V posamezno celico tabele zapisujemo za etnico etona (»r« za rde eton in »m« za moder eton). e ra unalni ki algoritem ugotovi, da ima v vrsti tiri rde e etone (besedilo »rrrr«) ali tiri modre etone (besedilo »mmmm«), odpre obvestilo o zmagovalcu (Slika 8 in 9). Slika 6: Igra vislice v obliki okenske aplikacije Za dijake, ki si elijo dodaten izziv, v razvojnem okolju Visual Studio postavimo preprosto podatkovno bazo z eno samo podatkovno tabelo, v kateri hranimo zbirko besed. Program ob kliku na gumb »Igraj znova« iz reba naklju no besedo iz podatkovne zbirke. Slika 8: Klic metode "preveri re itev" 3.4 Aplikacija tiri v vrsto V igri tiri v vrsto imamo modre in rde e etone, ki jih spu amo v poljubni stolpec. Cilj igre je postaviti 4 etone v vrsto. Zmagovalno kombinacijo je mo no postaviti v vse smeri. Tisti, ki prvi dose e cilj, zmaga. Aplikacija je zgrajena iz mre e praznih okvirjev slik, v katere kasneje spu amo etone. Uporabnik sam izbere, v kateri stolpec bo spustil eton. etoni se nalagajo v stolpce drug na drugega. VIVID 2018 30 Slika 9: Koda metode "preveri re itev" 3.5 Aplikacija spomin Slika 10: Igra spomin Igra spomin je e zelo napredna aplikacija, zato je opis razdeljen 3.6 Aplikacija stre nik in klient na grafi no podobo in njene funkcionalnosti. e eno zanimivo podro je je komunikacija med ra unalniki. Na vmesniku imamo grafi ne gradnike: Sprogramirati elimo aplikacijo »stre nik« in aplikacijo »klient«. 1. Besedilo za prikaz tevila potez. Aplikacija stre nik bo prejela sporo ila od klienta, aplikacija klient pa bo po iljala sporo ila na stre nik. Spodnja mre a 2. Besedilo za prikaz rekorda, ki predstavlja najmanj e prikazuje shemo mo nih poti komunikacije. Kot je razvidno iz tevilo potez. Slike 11, lahko preko stre nika komunicirajo med seboj vsi 3. Okvirje, kjer se prikazujejo slike kartic. klienti. 4. Gumb "preme aj karte" za za etek nove igre. 5. Besedilo za prikaz porabljenega asa. Aplikacija ima naslednje funkcionalnosti: 1. Zna preme ati kartice. 2. V primeru para kartici pusti odprti. 3. V primeru, da kartici nista para, ju skrije. 4. Ko najde vse pare, se prika e obvestilo. 5. teje tevilo potez, pri emer ena poteza pomeni odprtje dveh kartic. 6. teje sekunde od za etka do konca igranja. Slika 11: Prika komunikacijske mre e med klienti Gradnik asomerilec (Timer) smo uporabili e v toparici in ga tukaj ponovno potrebujemo, kar je dobro za ponovitev znanja. Nov gradnik za udele ence je seznam (List). Potrebujemo dva seznama. V prvem imamo shranjene vse igralne kartice (skupno 16) in v drugem vse sli ice (skupno 8). VIVID 2018 31 Za udele ence te aja je to povsem novo podro je. Izvedbo 4. ZAKLJU EK programa v celoti vodi mentor, saj v tem poglavju spoznajo V te aju se pojavljajo vsebine, ki dijake, navdu ene nad popolnoma nove programske komponente, kot so poslu alec TCP programiranjem, zelo privla ijo. Vsebine se dotikajo podro ja (TcpListener), klient TCP (TcpClient) in programska nit (Thread). ra unalni kih iger in ra unalni kih omre ij. Te teme so dijake e Udele enci te aja prvi razdelijo program v dva projekta od nekdaj zanimale, saj si elijo izvedeti, kaj se dogaja v ozadju in (Solutions) in ve razredov (Classes). Aplikacijo naredimo v kako te tehnologije delujejo. obliki konzolnega okna, ker imamo veliko dela e s samo programsko kodo in se z grafi no podobo aplikacije ne S profesorjem Urani em meniva, da se programiranja ne da obremenjujemo (Slika 12). nau iti s prepisovanjem tujih programov, zato pri akujem, da bodo dijaki poleg skrbnega tudija zgledov in re itev pisali programe tudi sami [5]. Prednost predstavljenega te aja programiranja je, da ga je mo no izvesti s katerim koli sodobnim programskim jezikom (C#, Java, Python, C++). Kar pomeni, da u itelji z drugih strokovnih ol pri izvedbi lahko uporabijo svoj priljubljeni programski jezik in z dijaki sprogramirajo predstavljene ideje. Sam sem izbral programski jezik C#, saj ga ve ina dijakov na C Kranj spozna v vi jih letnikih izobra evanja in jim predhodno znanje zelo koristi. 5. VIRI [1] olski center Kranj, Popolnoma proste izbirne vsebine 2016/17: Kro ek programiranja C# . Katalog interesnih dejavnosti Srednje tehni ke ole Kranj, Kranj, 2016. [2] G. Strni a, Dvig poklicnih kompetenc u iteljev v podjetju . Zbornik 36. mednarodne konference o razvoju organizacijskih znanosti, 2017, str. 999-1008. [3] Microsoft, Visual Studio Community . Pridobljeno (25.8.2018) s https://www.visualstudio.com/vs/community/. [4] A. Hvasti, Upravljanje s programirljivimi napravami 1: u benik za modul Upravljanje s programirljivimi napravami (Osnove programiranja) v programih Tehnik ra unalni tva, Elektrotehnik in Tehnik elektronskih komunikacij . Podsmreka, Pipinova knjiga, 2017. [5] S. Urani . Na rtovanje programskih aplikacij: Okenske aplikacije (Windows Forms) v Visual C# 2010 Express Edition . Pridobljeno (25.8.2018) s https://munus2.scng.si/files/2016/01/NacrtovanjeProgramski hAplikacijNPA1.pdf. Slika 12: Stre nik in dva klienta VIVID 2018 32 O a e anje dijako o (ne) arnostih interneta Raising awareness about internet (un)safety Miha Baloh ol ki cen er Kranj Srednja ehni ka ola Kranj, Slovenija miha.baloh@sckr.si POVZETEK predvsem dobronameren. Temelji interneta so bili zasnovani zelo V prispevku je predstavljen del vsebin, povezanih z informacijsko »odprtokodno«. Dostopen je bil vsem uporabnikom te skupnosti, varnostjo, ki jih sli ijo dijaki srednjega poklicnega izobra evanja pri emer niso pomislili, da bi s to tehnologijo kdorkoli ogro al pri odprtem kurikulu ra unalni ke komunikacije in omre ja. love ke pravice in izvajal kakr no koli kriminalno dejanje. Vsebine so: nevarnosti za nas in na e naprave, ribarjenje, kako Drugo dejstvo, ki je pripeljalo do danes, je, da so matematiki e v za ititi na e naprave, izsiljevalski virusi, gesla, za ita osebnih za etku izra unali, da ve ja kot bo postala ra unalni ka mre a, podatkov in za ita identitete. V prispevku je predstavljena tudi ve bo imela redundantnih poti in bo s tem vedno bolj skalabilna. manj a raziskava v obliki anketiranja. Anketo so dijaki re evali Skalabilnost je lastnost, da se sistem prilagaja pove anim dvakrat, in sicer pred izobra evanjem in po njem. Rezultati potrebam, pri tem pa ne postane prezapleten, predrag ali nemogo nazorno prezentirajo spremembe v na inu odnosa do interneta, za upravljanje. npr. tudi bontona. Uporaba interneta znotraj skupnosti v preteklosti, torej prvega dejstva, je danes privedlo do tega, da imamo veliko opravka z Klju ne besede varnostjo. V ra unalni kem omre ju kot tudi na sami napravi Internet, nevarnosti, ozave anje, varno vedenje moramo poskrbeti, da bo ustrezno za itena, ko bo postala del svetovnega spleta [1]. Ves as moramo uporabljati gesla, po arne ABSTRACT zidove, protivirusne programe, paziti moramo na socialni The article presents the topics that are part of secondary in eniring, kaj nam bodo prodali oz. kaj kupujemo, kako vocational education and included in the module Computer pla ujemo in kam vna amo zaupne podatke. Na vseh teh communication and networks. These topics are: dangers for us podro jih se namre pojavljajo vedno spretnej e prevare. and our devices, phishing, how to protect our devices, ransomware, passwords, protection of personal information and of Drugo dejstvo pa pomeni za etek dana njega interneta, ki the identity itself. The article includes a research based on a omogo a, da so vse digitalne naprave lahko povezane vanj, torej survey. The students took part in the survey twice before and ima internet danes v vsakem trenutku preko 4 milijarde after the module. The results clearly show changes in the attitude uporabnikov. Povpre ni uporabnik na njem dnevno pre ivi 135 towards the Internet and behaving online. minut in iz tega lahko izra unamo, da v danem trenutku internet uporablja pribli no 372 milijonov ljudi. Keywords Internet, dangers, raising awareness, safe behavior 2. OPIS PROBLEMSKEGA STANJA Dandanes ni varna nobena naprava, ki je priklju ena v svetovni 1. UVOD splet. Stopnjo varnosti lahko zvi amo z namestitvijo ustrezne V letu 2019 bomo praznovali dve veliki obletnici interneta. Prva za ite in njenim upravljanjem, nikakor pa ne moremo predvideti se je zgodila davnega leta 1969, natan no 29. oktobra, ko sta in prepre iti vseh dejanj, npr. dejanj uporabnika [2]. Pogosto Chaley Kline in Bill Duval na Stanford Research Institute testirala re emo, da je v varnostni verigi naj ibkej i len tisti, ki se nahaja po iljanje ukaza LOG IN preko za etnih internetnih protokolov. med stolom in tipkovnico. Zato varnost najbolj okrepimo, e Uspelo jima je poslati samo prvi dve rki LO , potem pa se je poskrbimo za varnostno ozave enost uporabnikov ra unalnika storitev sesula. Tega dogodka ne ozna ujemo kot rojstvo [3]. interneta, ampak kot pomemben mejnik v razvoju le-tega. Drugi dogodek se je zgodil v letu 1989, ko je Sir Timothy John Berners- V naslednjih poglavjih je predstavljena snov, ki se predava pri Lee na raziskovalnem in titutu CERN razvil koncept HyperText predmetu ra unalni ke komunikacije in omre ne storitve z dokumentov, in s tem zasnoval tisto, kar danes poznamo pod namenom, da bodo dijaki znali ustrezno poskrbeti za varnost na besedo World Wide Web. internetu. Pred in po predavanjih posameznega sklopa so jim zastavljena vpra anja, ki nakazujejo na to, da ozave anje Iz samega za etka pojava interneta pa izhajata dve dejstvi, ki neposredno vpliva na vedenje in odnos dijakov do uporabe izkazujeta dana nje stanje. Prvo govori o tem, da so ra unalni ke interneta. mre e razvijali za prenos informacij znotraj skupnosti, kjer si ljudje zaupajo, si elijo sodelovanja in pomo i (raziskovalci, Odgovori in vpra anja so predstavljena v tabelah, kot je razvidno medicina, univerze itn). Pri razvoju te tehnologije niso veliko na spodnjem primeru (Tabela 1). Na levi strani tabele je zapisano razmi ljali o nevarnostih, saj so ga v tistem asu uporabljali le vpra anje, na desni strani pa so zapisani odgovori pred in po ljudje, ki so se med seboj dobro poznali. Uporabnikov je bilo za izobra evanju. Iz tabele je tudi razvidno, da so tak na velikost telefonskega imenika in njihov namen uporabe je bil izobra evanja zelo smiselna, saj se dijaki v internetu po njih ravnajo bistveno druga e kot pred njimi. VIVID 2018 33 Tabela 1: Vpra anje in odgovori 3.2 Ribarjenje V: Ali ste na internetu e Pred Po Ribarjenje oz. Fishing je zelo pogosta spletna prevara. Zlonamerni naredili katero izmed izobra evanjem: izobra evanju: ljudje se skrivajo pod krinko zaupne identitete ( ole, univerze, na tetih stvari: podjetja) in nam ponudijo navidezno varen obrazec, na katerem naj izpolnimo podatke, kot so ime, priimek, elektronska po ta in objavili (pol)gole geslo. Po pritisku na gumb po lji, te podatke predamo neznani fotografije, DA: (95 %) DA: (56 %) NE: (5 %) NE: (44 %) osebi, ki jih z lahka izkoristi. Po mo nosti se prijavi in pregleda kupovali izdelke na o zasebno po to. Tam spet najde nove podatke (sledi TRR ra una, sledi kreditne kartice, gesla do spletnih registracij, trgovin pri neznanih ponudnikih, itn.), ki jih lahko uporabi in izkoristi. Tabela 2 prikazuje vpra anja pla evali in odgovore v povezavi z ribarjenjem. neznanim osebam, Tabela 2: Vpra anja in odgovori V: Kateri so tisti kazalniki, Pred Po grdo govorili, na podlagi katerih lahko izobra evanjem: izobra evanju: skrivali va o resni no posumimo, da imamo identiteto. opravka z la no spletno trgovino? (Mo nih je ve pravilnih odgovorov) 3. VARNA RABA NAPRAV IN a. Nenavadno nizke cene in pomanjkljivi podatki o a: (15 %) a: (55 %) INTERNETA prodajalcu. (pravilen) Mladi zaradi nevednosti in po utja varnega udobja na internetu hitro naredijo neumnosti, ki pustijo posledice. Le-te so lahko b. Spletna stran je ki asta. b: (17 %) b: (0 %) kratkotrajne (izguba spo tovanja, zaupanja) ali dolgotrajne (nepravilen) (izguba slu be, izklju itev iz ole). Mlade je zato na podro ju c. Trgovina ponuja c: (3 %) c: (11 %) spletne varnosti potrebno nenehno ozave ati, saj v asu brezpla no dostavo. odra anja do ivljajo razli ne telesne in mentalne spremembe, ki (nepravilen) jim onemogo ajo zavedanje o obsegu posledic. d. Pla ilo preko Western V tem prispevku je predstavljena predvsem za ita naprav, Union ali Money Gram. d: (48 %) d: (78 %) osebnih podatkov in digitalne identitete ter zdravja in okolja. (pravilen) Zbrani in pojasnjeni so glavni varnosti vidiki, o katerih bi morali pou iti mlade od 13 leta naprej. Takrat namre dobijo pravico do e. Veliko reklam na spletni e: (39 %) e: (12 %) uporabe spletnih storitev, kot so Facebook, Snapchat in podobno. strani. (nepravilen) 3.1 Nevarnosti, ki pre ijo na uporabnike in njihove naprave Internet sam po sebi ni nevaren. Se pa med 4 milijardami 3.3 Kako za ititi na e naprave uporabnikov pojavijo tudi tak ni, ki elijo ljudi o kodovati in obogateti na lahek na in. Nevarnost je prisotna na vseh napravah, V ra unalniku je potrebno skrbeti za osnovno higieno, tako kot tablicah, ra unalnikih in telefonih. V ve ini primerov so ravno pri ljudeh, da ne pride do bolezni oz. oku b. Po arni zid mora biti uporabniki glavni krivci, da se zgodijo slabe stvari. Spodnji graf vedno vklopljen. Izklju imo ga lahko le v primeru, ko je to nujno (Slika 1) ka e na to, da so uporabniki naredili napako in s tem potrebno. Protivirusni program mora biti en sam in zelo dober, ogrozili sebe in napravo. Ko spoznamo napako, je zelo verjetno v poleg tega pa tudi vedno posodobljen. Na internetu imamo prihodnosti ne bomo ve ponovili. ogromno brezpla nih in kvalitetnih protivirusnih programov. Zelo pomembna dejavnika uspe ne za ite z uporabo protivirusnega programa sta vzdr evanje in redna nadgradnja. Stari protivirusni programi lovijo stare viruse, to pa nam v habitatu ra unalni kih virusov ne pomaga. Nadgradnji ali posodobitvi le-te opreme moramo vedno re i da. Tabela 3 prikazuje vpra anja in odgovore v povezavi z varnostjo in protivirusnimi programi. Tabela 3: Vpra anja in odgovori Kako lahko varno uporabljamo svoj Pred Po ra unalnik? Izberite ve odgovorov: izobra eva izobra eva njem: nju: a. Ne odpiram datotek, ki jih dobim po e-po ti od neznanih po iljateljev, a: (76 %) a: (89 %) in priponk, ki so kako druga e sumljive. Slika 1: Inicialni razlogi za povod v nevarnost [vir: Arnes] (pravilen) VIVID 2018 34 b. Imam name en po arni zid. b: (95 %) b: (98 %) Tabela 5 prikazuje povpre no tevilo znakov gesel dijakov, pred (pravilen) in po izobra evanju. c. im manj brskam po internetu. c: (3 %) c: (3 %) Tabela 5: Vpra anje in odgovori (nepravilen) V: Kolik na je dol ina Pred Po d. Redno posodabljam ra unalnik in d: (93 %) d: (95 %) gesla va e elektronske izobra evanjem: izobra evanju: pripadajo e programe, vklju no z po te? povpre no 5,6 povpre no 6,2 antivirusnim programom. znaka. znaka. (pravilen) e. Ne brskam po spletnih straneh na e: (16 %) e: (0 %) domeni .com.(nepravilen) Za doma a brez i na omre ja je priporo ljivo, da so ifrirana z geslom. Najve internetnega prometa se izvaja znotraj lokalnega 3.4 Izsiljevalski virusi omre ja in zato je tam tudi najve ja ranljivost podatkov. Prevare velikokrat sledijo nekim vzorcem, ki smo jih ljudje Varovana naj bodo z nastavitvijo gesla WPA2. To je dovolj navajeni in jih sprejemamo kot varne, kar pa v resnici niso. mo na za ita, da nam jo ljudje v radiju na ega doma ega Tak ne vzorce je zelo dobro prepoznati, saj na tak en na in lahko brez i nega omre ja ne bodo mogli odkleniti. Tabela 6 prikazuje prepre imo kar veliko spletnih nevarnosti. odstotke ifriranih doma ih brez i nih usmerjevalnikov. Ena glavnih za it pred izsiljevalskimi virusi so varnostne kopije Tabela 6: Vpra anja in odgovori (dokumentov, slik, digitalnih certifikatov,, itn.). Priporo ljivo je, V: Ali imate na doma em Pred Po da imamo pomembne dokumente shranjene na zunanjih enotah, e brez i nem izobra evanjem: izobra evanju: bolje na tak nih, ki se avtomatsko replicirajo (RAID polja). Druga usmerjevalniku DA: (83 %) DA: (95 %) mo nost so storitve, kot na primer dokumentni v oblakih. V nastavljeno geslo za NE: (17 %) NE: (5 %) primeru, da nam kriptografski izsiljevalski virusi ifrira vse dostop? datoteke na na em ra unalniku, bomo morali pla ati, da nam bodo v zameno poslali klju , ki bo odklenil ifrirane datoteke. 3.6 Za ita osebnih podatkov in digitalne Omenjenim gro njam se lahko v veliki meri izognemo, e sledimo novostim, kaj se v svetu ra unalni tva dogaja (npr. beremo identitete ra unalni ke novice itn.). Tabela 4 prikazuje vpra anja in S prihodom interneta smo ogromno osebnih podatkov in odgovore v povezavi z na ini za ite pred kripto virusi. informacij za eli objavljati v javnem zna aju. To pomeni, da si ob Tabela 4: Vpra anje in odgovori katerem koli asu lahko kdorkoli te informacije prebere ali prenese k sebi. Ljudje na socialnih omre jih lahko na primer V: Kako se lahko najbolje Pred izobra Po izobra objavijo svojo sliko, ime in priimek, naslov prebivali a, datum za itimo pred oku bo s evanjem: evanju: rojstva in letnico rojstva. Vse na teto je dovolj, da nam nekdo na "kriptovirusom"? Izberite en internetu ukrade identiteto in jo zlorabi. Naj pojasnim, kaj v odgovor: a: (50 %) a: (5 %) skrajnem primeru pomeni kraja identitete. V na em imenu z vsemi a. Ne uporabljam brezpla nih legitimnimi informacijami tretja oseba dobi slu bo v podjetju elektronskih naslovov. informacijskih tehnologij. Razgovor je ta oseba opravila preko (nepravilen) telekonferen nega pogovora. Svoje delo v celoti opravlja v na inu b. Imam dve kopiji pomembnih b: (25 %) b: (95 %) oddaljenega dostopa oziroma dela od doma. Po polletnem dokumentov, ki sta shranjeni na uspe nem sodelovanju na na e ime vzame e kredit. Kako se mestu, lo enem od na ega zgodba nadaljuje, si znamo predstavljati sami. ra unalnika. (pravilen) Zelo pozorni moramo biti na spodnje grafe, ki prikazujejo, kako c. Za uporabo spleta uporabljam c: (25 %) c: (0 %) se je v letih 2005 do 2010 spreminjala na a zasebnost, ne da bi se izklju no brskalnik Google tega zavedali. Seveda nas na spremembe vedno opozorijo in z Chrome. (nepravilen) njimi se moramo strinjati. Na alost pa smo nemalokrat postavljeni pred dejstva in tako klonimo pod pritiskom korporacije. Pri tem se uporabnik niti ne pozanima, kak ne 3.5 Gesla pravice ima in kako jih lahko uveljavlja. Strokovnjaki za varnost svetujejo, da je potrebno imeti dobra in Na prvem kolobarju spodnjih grafov so predstavljeni razli ni razli na gesla za razli ne storitve. Ne smemo imeti enega gesla za segmenti, ki predstavljajo na e osebne podatke, objavljene na vse storitve, ki jih uporabljamo. Gesla naj bodo sestavljena na Facebooku. Podatki so grafi no razdeljeni v obliki kosov torte na: razli ne na ine. Morajo biti dovolj dolga in dovolj kompleksna, Objave na zidu (Wall posts), Slike (Photos), V e ke (Likes), Ime in priimek (Name), Osebna slika (Picture), Spol (Gender), Kraj hkrati pa se jih moramo biti sposobni zapomniti, da jih ne bi v rojstva (Other Profile Data), Datum rojstva (Birthday), Seznam nasprotnem primeru zapisali na list papirja in nalepili na delovno prijateljev (Friends), Elektronska po ta in Mobilna tevilka mizo. Primer dobrega gesla bi bil: MsjonUo13h (Miha se je (Contact Info), Ljudje, skupine ali podjetja, ki so mi v e odpravil na Up ob 13 h). Ve ja dol ina pomeni bolj varno geslo. (Networks). S temno barvo so ozna ene stopnje zasebnosti privatnosti, pri emer se v centru torte nahaja uporabnik. Najbolj VIVID 2018 35 zaupne podatke vidi samo uporabnik. Na zunanjem kolobarju Pred in po izobra evanju o za iti osebnih podatkov in digitalne torte se nahajajo vsi uporabniki Facebooka oziroma na skrajnem identitete smo dijake anketirali in dobili slede e rezultate, robu celotni internet. Zaupnost oziroma dostopnost podatkov se razvidne v Tabeli 7. stopnjuje od znotraj navzven. Podatke torej lahko vidi samo: Tabela 7: Vpra anje in odgovori uporabnik profila, prijatelji uporabnika, prijatelji prijateljev uporabnika, vsi registrirani uporabniki Facebooka in celotni esa se moramo zavedati, e Pred Po internet. elimo dru beno omre je izobra evanjem: izobra evanju: uporabljati varno. Izberite en e je uporabnik ustvaril ra un pred ali vklju no z letom 2005 ali ve odgovorov: (Slika 2), je imel zelo varne nastavitve profila. Registrirani uporabniki so imeli izpostavljeno samo ime, priimek, spol in a. Kdo bo to informacijo a: (80 %) a: (100 %) sliko. Ostali uporabniki, ki niso povezani prijatelji, pa so lahko po lahko videl? (pravilen) na tetih podatkih na li uporabnika v Facebook iskalnikih. Podatka, kot sta datum rojstva in kraj rojstva, so videli samo b. Informacija lahko ostane b: (90 %) b: (95 %) uporabnikovi prijatelji. To pomeni, da je bilo dobro poskrbljeno na spletu za vedno. proti krajam spletne identitete. Pazljivost pri sprejemanju novih (pravilen) prijatelje ali neznancev za prijatelje nikoli ni bila odve . c: (100 %) c: (0 %) c. Na e slike bodo na mobilnih napravah prikazane v slab i kvaliteti kot na namiznih ra unalnikih. d: (25 %) d: (25 %) (nepravilen) d. Razli ni ljudje razli ne vsebine razumemo druga e e je zame nekaj e: (10 %) e: (30 %) sprejemljivo, morda za nekoga drugega ni. (pravilen) e. Pogoji uporabe dru abnega omre ja lastniku morda dovoljujejo uporabo Slika 2: Dostopnost na ih podatkov v letu 2005 mojih objavljenih fotografij. [vir: http://mattmckeon.com/facebook-privacy/] (pravilen) V letu 2010 (Slika 3) se je zgodba poglavitno spremenila. e smo kot uporabnik ustvaril ra un v letu 2010 ali kasneje, je iz 4. ZAKLJU EK spodnjega grafa razvidno, da je ve ina podatkov dostopna Dijaki v dana njem asu in ob obilici pametnih naprav na celotnemu internetu. Kontaktni podatki in datum rojstva ostajajo internetu pre ivijo ogromno svojega asa, zato jih je potrebno skriti. Spomnimo se, kateri podatki so potrebni za krajo identitete: izobraziti na podro jih, ki so jim blizu. V elji po doseganju (ime, priimek, naslov, datum in kraj rojstva). Iz spodnjega grafa je vi jega nivoja znanja, se je mladostnikom treba pribli ati z razvidno, da pri takih uporabni kih profilih nepridipravom manjka njihovim ivljenjskim stilom. Zaradi vse ve je uporabe IKT v samo en podatek in lahko bi za eli z mno i no krajo identitet. vsakdanjem ivljenju, so e poimenovani Facebook generacija Torej, za vse nove uporabnike je zelo priporo ljivo, da po [4]. Po besedah Bugeje po iljajo tekstovna sporo ila med registraciji Facebook ra una spremenijo varnostne nastavitve. poukom, govorijo po mobilnih telefonih med vajami in poslu ajo iPode namesto predavateljev [5]. Tako in zato se pri modulu ra unalni ka omre ja in komunikacije seznanijo z vsebinami o nevarnostih interneta, varnostnem ukrepanju in varni uporabi naprav, povezanih v internet. Pri tem spoznajo posamezne vidike preventive, pravilnega obna anja in varovanja osebnih podatkov. Iz kratkega anketiranja pred in po izobra evanju je razvidno, da se dijakom odnos do uporabe digitalnih tehnologij in interneta spremeni. Pri masovnih, globalnih problemih je bilo ozave anje vedno mo no orodje za prepre evanje nesre ali katastrof. Kot u itelj imam vizijo, da bom e naprej ozave al in izobra eval dijake v tej smeri. Internet je tehnologija, ki bo spremenila love tvo in na in razmi ljanja. To potrjujejo tevilne svetovne tudije. Moja osebna elja je predvsem, da ne bi bili slabe volje Slika 3: Dostopnost na ih podatkov v letu 2010 zaradi uporabe storitev, ki nam jih ponuja internet. Internet nam [vir: http://mattmckeon.com/facebook-privacy/] mora ivljenje predvsem olaj ati in ne zagreniti. VIVID 2018 36 5. VIRI [3] G. An elj [et al.], Ra unalni tvo in informatika: E- [1] M. Peri Vu ko in P. Krebelj, Ra unalni ka omre ja: u benik za informatiko v gimnaziji . Pridobljeno u benik za modul Izdelava elektri nih in (25.8.2018), s https://lusy.fri.uni- komunikacijskih in talacij v programih Tehnik lj.si/ucbenik/book/index.html. ra unalni tva, Ra unalnikar in Elektrikar ter za modul [4] G. Strni a, U enje programiranja z igro CeeBot . Utrip Upravljanje IK-sistemov v programu Tehnik prihodnosti 2015: Zbornik prispevkov mednarodne strokovne ra unalni tva . Podsmreka, Pipinova knjiga, 2017. konference UP 2015, 2015, str. 41-46. [2] P. Krebelj, Vzdr evanje informacijske programske [5] M.J. Bugeja, Facing Facebook, The Chronicle of Higher opreme: u benik za programe Tehnik ra unalni tva, Education . Pridobljeno (25.8.2018), s Elektrotehnik, Ra unalnikar . Podsmreka, Pipinova http://chronicle.com/article/Facing-the-Facebook/46904/ knjiga, 2018. VIVID 2018 37 BYOD i ob a e anj BYOD in education Sa o Bi an C K anj Kid i e a c. 55, K anj saso.bizant@sckr.si POVZETEK , Glede na dejstvo, , . niki nujno, da K e, je seveda smiselno . B OD (B O D ) . . T , jskih obveznostih uporabljajo kot doma. B OD , interneta, pametnih telefonov in tablic pogosto napredni uporabniki . Drug pristop , . dpore izobr . P i inovativno pedagogiko, pripravljenost [3] . K BYODa je nujno izbrati obliko, ki je podprta s 2. KAJ JE BYOD . Prispevek prikazuje analizo ankete To je kratica za Bring Your Own Device (»prinesite lastno T V C K ). P , . , , , lahko z njimi delajo pri pouku oziroma da pri pouku uporabljajo Klju e be ede naprave, ki so jih vajeni od doma. Glede na vseprisotnost mobilnih B OD, , , mobilne naprave, kompetence . P / ABSTRACT v v , ki According to the fact that smartphones, tablets and laptops are an so dela s temi napravami vajeni. integral part of a developed society, is essential to enable young P , people to actively receive and use these devices for educational , purposes. Schools around the world are testing BYOD (Bring Your do podatkov, zato bi Own Device) as a more dynamic learning environment. Students . bring their own devices to school and use them within the study obligations as at home. BYOD offers new opportunities for studying, but about all a 2.1. Prednosti BYOD different type of engagement in the study process. Another approach K B OD of using technology requires the adjustment of lectures and , . exercises. It is important to include innovative pedagogy, lecturer's , . willingness and technological support of the school. Because there predhodni podrobni analizi in po ustrezni prilagoditvi varnostne are several types of BYOD, it is essential to choose a form that is , supported by the pedagogical guidelines of the school. The article ciljev. Dalje, zavedanje varnostnih vidikov, ki so pri uvajanju in presents the analysis of the survey of students of the Technical B OD , program of the Vocational College Kranj on the use of mobile dojemanje in razumevanje varnosti ter s tem varstva osebnih devices in the course of studies. . P lastne podatke, npr. z zahtevami po uporabi Keywords antivirusnega programa, PIN- , . na mobilniku na daljavo v prime , na BYOD, innovative pedagogy, college, mobile devices, competencies svoji napravi ne bi uporabljal. [4] 1. UVOD 2.2. T ega ja BYOD a de e S , I amo zavedati, da gre pri BYOD za naprave, ki jih , (posameznik) sam, pri tem , ( ) . pa ni bil vezan na , dpore v napravo. In tu okolje, ostaja njegova , VIVID 2018 38 . P naprave in podatkov, ki so dostopni prek nje, pomembno omejene. Poznavanje kratice BYOD Prav , , 25 nediskriminatorno uveljaviti tudi za zasebno opremo. Velik del 20 B OD varnosti, posebno pozornost pa je vendarle treba nameniti tudi 15 zasebnosti. Gre torej za preplet 10 . 5 M praviloma vsebujejo 0 , Poznam Sem e slišal pa ne em kaj Nikoli slišal sami napravi bodisi do njih pridemo preko naprave (npr. imeniki, to je , , , , Varovanje Elektroenergetika Mehatronika ). M , , kot so npr. podatki o Graf 1: Poznavanje kratice BYOD , , , pripadnosti, katerih VIZ praviloma sploh ne sme zbirati ali jih dalje obdelovati. K B OD . . [4] . P 2 , 3. INOVATIVNA PEDAGOGIKA ? Razvijanje kompetenc je eden izmed temeljnih pogojev za . I Ka ere mobilne napra e pri š dijskih , IKT obveznostih bi najraje uporabili? , , 20 mobilne naprav strategijam; uvajajo elemente formativnega spremljanja in 15 , . 10 [1] 5 Uporaba IKT , 0 Pametni telefoni Tablice Prenosni rač nalniki / , organizacijsko- . S Varovanje Elektroenergetika Mehatronika ustvarja nove potrebe in izzive, hkrati pa zagotavlja orodje za Graf 2: Katere mobilne naprave bi najraje uporabili . R T , , , ( , , , personali , ...). [5] . Iz omenjenega lahko sklepamo, da bi zaradi , 4. ANALIZA ANKETE O UPORABI BYOD , MED TUDENTI TEHNI NIH SMERI VI JE , , STROKOVNE OLE C KRANJ vedno napra . N zdi uporaba tablic, morda, jih vsi niti nimajo. K R , novim T a pripravljenost uporabiti svojo . ? Zato sem kratko raziskavo o pripravljenosti udentov Uporaba mobilnih naprav uporabljati B OD . ? pridobiti povratno informacijo o e- , 25 spremenjenih navadah 20 . Raziskava je razdeljena na 2 dela, na anketo ped uporabo BYOD in anketo po uporabi BYOD. 15 Uporabili smo kvantitativno metodo, metodo ankete, ki je bila za 10 . V avi je sodelovalo 21 programa Varovanje, 23 E troenergetika in 5 35 M . 0 Želel bi porablja i Ne elim Uporabljal bi P B OD. V svojo napravo uporabljati svoje naprave, ki mi jih 1 smo , pred uporabo mobilnih naprav pri naprane ago a lja šola B OD ? Varovanje Elektroenergetika Mehatronika Graf 3: Uporaba mobilnih naprav? VIVID 2018 39 Graf 3 prikazuje . V , kompetence, predavanja in vaje so bolj dinam kar sigurno , , prispeva k hitreje osvojeni vsebini. Prav tako pa spoznavajo , sodelovalno delo, ki ga sicer niso vajeni. IKT , nositi svojo opremo. 5. ZAKLJU EK T , B OD , predavatelj, k pristopu, pri glasilo, kje vidite prednost uporabe lastnih mobilnih naprav v katerem je v sredi . K , ? , , po . [8] Kje vidite prednost uporabe BYOD? I , IKT 30 , scenariji poudarjajo, kako 25 20 ; , 15 . 10 I , 5 , , 0 predavatelje, vire, organizacijo in pedagogiko. [2] La je sledim preda anjem in Nimam e a nedel jočo Vs ebina (programi, gradiva, vajam opremo a piski s e i ma pri roki Uporaba sodobnih mobilnih naprav, ki j Varovanje Elektroenergetika Mehatronika doma v posameznih situacijah prispevajo k ustvarjalnosti, in Graf 4: Kje vidite prednost uporabe BYOD? z pomembnimi elementi ustvarjalne aktivnosti. Naloge so glede na , loma specializirane, I 4 , , , mobilnih naprav vidijo pri hitri in enostavni uporabi gradiv, . , skozi uporabnost. Ker si z uporabo lastnih naprav izognemo , e 6. VIRI INLITERATURA: . [1] Inovativna pedagogika 1:1. www.inovativna-sola.si/ Zanimalo nas je tudi, ali uporaba svojih mobilnih naprav zagotavlja (dostop 21.6.2018) . [2] I IKT. www.solazaravnatelje.si (dostop 29.6.2018) Uporaba BYOD a la je os ajanje kompe enc [3] P , M. Informacijski sistemi in varnost informacij za , V 25 VIVID 2014. L (2014) 20 [4] S o BYOD. 15 www.ip- rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/.../Smernice_o_BYODweb.pdf 10 (dostop 7.7.2018) 5 [5] I 1:1 C K ( 3.7.2018) 0 [6] BYOD, Hitreje osvojim Boj dinamična Hi rejša po ra na Sodelovalno delo https://en.wikipedia.org/wiki/Bring_your_own_device (dostop zahtevane predavanja in vaje informacija kompetence 15.6.2018) [7] Evropsko ogrodje kvalifikacij. Varovanje Elekektroenergetika Meatronika https://www.nok.si/evropsko-ogrodje-kvalifikacij (dostop 1.7.2018) Graf 5: U aba BYOD a a je aja je k e e c? [8] K , D. P : vodnik. Maribor (2015) I 5 , , VIVID 2018 40 Ig e na ih babic in dedko po abo IKT Old-time games of our grandparents with the usage of ICT i a Bla nik O Toma B ejca na 39 1241 Kamnik ziva.blatnik@gmail.com POVZETEK avditivnih, avdiovizualnih in multimedijskih sredstvih [4]. V prispevku je predstavljeno projektno delo spoznavanja, I e a ab ejemo med multimedijska sredstva, s g a a a a a ge a bab c ded domino, katerimi a e e e e e a d a a e . mikado in mlin e e de a Ig e e da e , Interaktivna tabla (v nadaljevanju i- ab a) e so jo obiskovali e c 1. a eda. U e c e e ge e , ki e pomaga obogati vsebine tako pri a b ( a d ab ) obveznem kot tudi pri raz e e g a e e. seznanjeni ob podpori IKT-tehnologije igrali so jih na Mnogi a e , da a aba -table v e a ab . Ke g e b e a e, e a a a a ed b e e ce e e d b ega a , a a itosti in pravila iger, dokler niso razumevanja snovi [5]. Izpostavljajo naslednje prednosti: prepoznali vseh pravil, ki smo jih nato zapisali oz. posneli ter e e d , a a -table na a e de . S ed a e de a a a ge motivacijo, sodelovanje in pomnjenje e ce [3], ustvarjanje zgledu spletne igre, ki je temeljila na recikliranju odpadnih g eda ega a a ed d d , a e materialov. Znanje o pravili ge , e e e c d g od drugega [2], vsebuje veliko igrivih interaktivne table, so nato prenesli v igro namiznih iger s e e e , de a ab aba e g a e c , da c . marsikaj »naredi sam«, a e a e e e a e g b »povleci in spusti«. Omenjene prednosti i- ab e e g e e Klju ne besede a e e de a , e a ad e ad e a a S a e g e ab IKT, e a a ab a, de a e e, skupi a a e a e ce , a e e ea e e a a d a a a de a e. P e e de a Ig e e da e , b a c , e b e a a e e a a a ABSTRACT a d ab ge . P c a ge d , mikado in mlin, zato so jim bile te igre ponujene v spletni obliki. The article presents the project work of comprehending, playing Kljub temu da niso poznali pravil iger in jim je mentorica podala and creating games our grandparents used to play in their le nekaj namigov, so se samozavestno in igrivo spopadli s childhood the dominoes, the mikado and the mill during problemsko nalogo iskanja pravil posamezne igre. Med igranjem the extracurricular activity named Games in the past and aga , e a , e , e a a e d a e a nowadays, which was attended by the first grade pupils. The in postopoma ugotavljali cilje in zakonitosti posamezne igre. pupils did not know the old-time games and were first I b a a e da de a e db d a a e a e e, acquainted with them (originally social board games) with the a e e a e ec de e a c e e a support of ICT technology - they were played on an interactive a , a a, a a e e , e e a board. Because they were not familiar with the games, they were [1]. trying out for some time searching for the rules of the games, until they recognized all the rules. The rules were then written 2. POTEK DELA V RAZREDU down, recorded and explained to all participants. In the P c e e a e a e ge , following lessons we created board games based on the zato jim izbrane stare igre niso bile frontalno predstavljene, example of an online game which was based on e e b a , da ed g a e ge e b the recycling of waste materials. The pupils transferred their a e a a a a e e g e. I b a e g e edge f ga e e , c e ac ed e e f ( ad , d ) b e b a e a , a e a an interactive board, to the game of board games with their preko omenjenih iger utrjujejo ter razvijajo znanja in classmates. sposobno , e a a a a a da de a a 1. a eda ( a a e e ed a , a a e g ega e a Keywords prostorske predstavljivosti, razvijanje grafomotorike, pincetni prijem ). N ed de e a ec Old-time games by using ICT, interactive board, cooperative spusti« ni delala e a , a e a a e learning, creative thinking zastavljenih nalog. 1. UVOD 2.1 Igrivo prepoznavanje pravil igre V c 21. stoletja ima e a a ce a U e c a e a g b a e a a a e a d da a ed a. G ede a , (http://www.igre.com.hr/puzzle-igre/mlin). e ed a a a e e e d a a e a , g a , igranjem so takoj ugotovili, da gre za igro, ki je namenjena VIVID 2018 41 dvema igralcema ter da ima vsak od njiju na voljo devet e , da g a a b a e a e e e . S ed e a e. V e c (11) e spretnosti. d g a e g . O a ed a e g opazoval g a ca e a ad a a ce . H e a , da e e g e, da a e e e a e ba e v vrsto vodoravno oz. a , e a d e 1. Ko se to zgodi, lahko nasprot a e e . P d d ag a e , e da g , da a a a e e e e a e e e a. S a e a e, a a g a a d b igra, da so vedno premagani. Tako so se v naslednjih poizkusih samo c a e a a g a e a e . e a ag e e a a e ac de a e e e ec e e e c e a a a g e e spletni igri zmagali. Slika 2. U enci med igranjem igre Mikado 2.2 Ustvarjanje razrednih iger e e ega de a e ed a e e , kako so te igre izg eda e a a , e a b e a e e e kako bi jih sami a b e a izdelali. Ugotovili so, da so a a e e ab a a e e, f , d ge a e e de e; za igralno polje e b a kar tla ali pa so ga narisali na les ali star karton. Tudi domine so bi e e e e a ce de a e a a e b e. Za Slika 1. U enki med igranjem igre mlin mikado pa so potrebovali ozke, ravne lesene pal ce a a e oblike. V a ed b e c e a e e g d Ke d e a ab d ad (https://dominoes.playdrift.com/). Najprej so si ogledali same a e a , b e c ag e , da namesto igralnih a a e g e a e a , da a e ab a e a a e, a g a e a nastavimo, da igrajo 2 4 g a c . Na e e e d ad a . Za g e c , e a domin pred delitvijo (28) in videli, da vsak od igralcev dobi 7 b a a e a a e, a e ba b ac d . V ada e a e e a d e ce 9 a a , a . S e ce d g a e g . Na a e e a e e a izdelali e g alnih polj, jih natisnili na odpadni papir in a a e e g e a e takoj ugotovili, kdo in pod plastificirali. Tako je bilo ustvarjenih ve a ed e a e g a e g . K a a e a d igre mlin, kar prikazuje slika 3. ed d , e d g e, da e g a a a e e d d ( a a be a e e a e ). K e g a d g d , so takoj prepoznali, a e a aga e d . P a a g e a , da a e ( ) d , e a ustrezne. Povedali so tudi, da jih igra malo spominja na igro enka, prav zaradi »kupovanja« domin ter dejstva, da zmaga tisti, ki mu domin prej zmanjka. Kot zadnjo so v spletni obliki spoznali igro mikado (http://www.igralni.com/miselne-igre/mikado/). Spletna igra je v e a a a g ece e stavna, saj je eb e a a a a e , a e a a ca e najbolj zgoraj in se jo lahko vzame s kupa, ne da bi premaknil ostale. Na e e d a e b a e a ce a d a . P d a e a a a ce a e a 2. U e ce e e zdela ta igra zelo enostavna, hitro so lahko zmagali in tako tudi e a a a g a e. Zaba de vizualni efekti, ko so se zmotili oz. ko so odstranili ustrezno a c . U e c e a a a g e e e e a , e a e a e e a , a e ed ca ab e Slika 3. Razredna igra mlin, ki so jo i delali u enci. e ed a a e ega . e e e ega g a a. V e a a b a e ce VIVID 2018 42 Za b red a , a e a b b e a ce a igranje Tudi igra domino v prvotni namizni obliki se je izkazala za bolj mikada, je mentorica prinesla v vpogled originalno igro, ki se jo priljubljeno g a e b . U e c e a b dobi g . U e c a , a e a e a e e a ega e a a de e d . Ve a e ba e a e a a ca katere so vredne a e , a e e e d d a ce d b g e a ca de ca. manj. V ada e a a a , e b d b d b e I a , da e g a e a e, a e a a, e da e pal ce, bi jih sami pobarvali. Nekdo izmed njih je bil ca a e e aga a a . e a, da a ce d b e a ca a a e. S e ce eg eda ed g , da Igra mikado je ednina, ki se je v namizni obliki izkazala za b d a ed e ed a ed a a . Ob a e e e . P e ed de a spremstvu mentorice e e c injskim osebjem e e a e c e a e a ce e e d g , da b d ega d e a ce d a e a e ed g a d a e a a ece , , da b d e e a ab . Res so bile ed e e a . Kljub e e a , ga e na ed ede a ce e e e c a e b eb g a e, e c g a barvanjem le-teh po zgledu originalne igre mikado, kar je e a d g d ge , a a e d g a a a c razvidno s slike 4. ter katero naj odstranijo najprej. P c g e a ce e e b e ce e e ed a c. Tako so spoznali, da ni vedno zmagovalec tisti, ki ima na e a e a c. Slika 5. U enci med igranjem nami nih iger. Svoje znanje igranja iger, ki so jih spoznali pri interesni Slika 4. Barvanje pali ic a igro mikado. de a , e c e e d a a e ce a e e e ce, e e e a da a ega b a a. V e a ed e c dde da a ega b a a Ma e d e e e d d e ce e e a e e suvereno igrali omenjene igre. Zanimivo je bilo opazovati, kako a c a b b e a eg e bab ce. P g ed eg a e e e ce b a e e a ce g a d e e e e e d e ba a e c a ed pravil in jih delile z ostalimi. pri likovni umetnosti in svojo unikatno izdelano igro podarili e ce da a e b a , takoj vzeli za svojo in 2.4 ZAKLJU EK jo g a a e g . P ce a a e a d ab ge b ab e a e ab e e e a a ad e e e e a e. U e c 2.3 Utrjevanje pravil in igra s so olci bili zelo motivirani za igranje iger na interaktivni tabli in niso V nadaljevanju ur interesne dejavnosti s e c a a niti opazili, da je bila mentorica le usmerjevalka ega ce a, iger, ki so jih posamezniki glasno povedali ostalim, mentorica oni pa so a de e b a g a samostojno jih je v obliki miselnega vzorca zapisala na tablo, nekaj razlag e a a e e c e a prepoznati in pa je b d e , a e a e e e a age ubesediti pravila prvotno namiznih d ab ge . Poleg oz. ponazoritve pravil e ce d g ddelkov. razvija a a e abe IKT a a d S ed e a a e de ce ega e a uporaba socialne in e e e ea e e. Ker je e ega a a ac , a e e g a b g a e e e g e ece a e e e ag a , a ge , e c de a a a e a a e a a a a . K a s a de a e e. Igranje namiznih zmagali, so ugotovili, kako pomembno je povezovanje in iger prikazuje slika 5. sodelovanje. Ig a e g e e ce e e Svojo keativnost so uporabili pri ustvarjanju razrednih iger in s ad a. U a e a g a e ponosom so povedali, da so jih ustvarili sami ter da so narejene polju, urili so se v razvijanju strategij. Povedali so, da je igranje iz odpadnih materialov. K de a g a d da e g a a ce e e e a a , a a g a ec e pravila, ki so jih prav tako usvojili sami preko spletnih iger, so a a a a e d e , da e aga a a, nevede spoznali, da e b a e a a a e a saj so si igralci med seboj e a ed e . uporabljeno v novi situaciji, in ed e b a njihova ac a a e a a e a a a d ge e e a. VIVID 2018 43 Projektno delo je bilo sklenjeno s sklepom, da namizne igre tako e da e kakovostno a e a , saj spodbujajo a a e e in razvijanje socialnih stikov. 3. VIRI IN LITERATURA [1] Becta (2006). Teaching Interactively with Electronic Whiteboards in Primary Phase. Monthly (1). DOI= http://www.edubcn.cat/rcs_gene/9_teaching_interactively_ whiteboards.pdf. [2] Dular, R. (2016). U rje anje nanja podalj anem bivanju pomo jo in erak i ne able. DOI = https://sirikt2016.splet.arnes.si/2016/09/06/utrjevaje- znanja-v-podaljsanem-bivanju-s-pomocjo-interaktivne- table/ [3] Hall and Higgis (2005). Primary school students' perceptions of interactive whiteboards. Journal of Computer Assisted Learning, 21, 102 117. DOI= http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.5 85.3688&rep=rep1&type=pdf. [4] Kramar, M. (2009). Pouk. Nova Gorica: Educa. [5] U e , T. (2012). Vpliv interaktivnih table na po e anje in enje. Diplomsko delo. Ljubljana: Pedag a b e a fa e a VIVID 2018 44 P ime ja a digi alnih kom e enc i elje in den o - bodo ih i elje Comparison of digital competencies of teachers and students - future teachers Mojca Borin O D aga K ba a Ma b Maribor, Slovenija mojca.borin@osdk.si POVZETEK environment. For assessing we adjusted the instrument Instant V raziskavi nas zanima primerjava med ocenjeno in samoocenjeno Digital Competence Assessment (IDCA). Another tool, we used, is ravnjo digitalne kompetence. Ukvarjamo se s sestavljanjem based on self-assessment of the level achievement of digital in trumenta a ocenjevanje in preverjanje ravni digitalne competences and is based on the conceptual model DIGCOMP. kompetence, ki temelji na re evanju problemov in omogo a Both tools were implemented as a quiz in the open-source Moodle u inkovito povratno informacijo. Za namen preverjanja in on a sample of 448 teachers and students studying at the Faculty of ocenjevanja ravni doseganja digitalne kompetence, smo sledili Education, University of Ljubljana. The results showed that the konceptualnemu modelu, ki raven digitalne kompetence meri glede achievements of both teachers and students differ greatly between na kognitivno, tehnolo ko in eti no dimen ijo, njihovo skupno individuals. Participants rated their level of digital competence delovanje pa prispeva k ra umevanju a uspe no sodelovanje v lower than demonstrated with problem solving tool. Both groups digitalnem okolju. Uporabljen je bil prilagojen preizkus znanja showed the lowest level in the technological dimension, which Instant Digital Competence Assessment (iDCA), ki sledi temu mainly based on problem solving in technology-rich environments. konceptu. Drugo orodje temelji na samoocenjevanju doseganja This is consistent with a self-assessment, where the both groups digitalnih kompetenc, pri emer smo sledili konceptualnemu demonstrated lower competency regarding to problems solving in modelu DIGCOMP. Obe orodji smo implementirali kot kviza v technology-rich environments. As an advantage of this type of odprtokodnem sistemu Moodle na v orcu 448 u iteljev in assessment we can highlight the direct feedback to the participant tudentov, bodo ih u iteljev, ki se olajo na Pedago ki fakulteti on the overall achievement and performance on specific issues, but Univer e v Ljubljani. Re ultati so poka ali, da se dose ki tako there is not a direct feedback according to the achievement of u iteljev kot tudentov notraj v orca elo ra likujejo med individual dimensions and areas of digital competence. posame niki. Udele enci so svoje znanje samoreflektivno ocenili slab e, kot so i ka ali na prei kusu nanja s problemskim orodjem. Keywords Slab i uspeh sta obe skupini poka ali na podro ju tehnolo ke dimen ije, ki temelji predvsem na re evanju problemov v Digital competencies, DIGCOMP, self-assessment, iDCA tehnolo ko podprtih okoljih. Re ultat se sklada s samooceno, kjer assessment, teachers sta obe skupini ocenili, da sta na podro ju re evanja tehni nih problemov manj kompetentni. Kot prednost tovrstnega preverjanja 1. INTRODUCTION bi i postavili podano neposredno povratno informacijo udele encu ivimo v digitalni dobi, ki je z razvojem informacijsko o splo nem dose ku in uspe nosti po posame nih vpra anjih, komunikacijske tehnologije (IKT) sodobni dru bi prinesla nove manjka neposredna povratna informacija po posameznih i ive. Digitali acija je vplivala na ra li na podro ja, tako na delo dimen ijah o . podro jih digitalne kompetence. kot aposljivost, i obra evanje, prosti as, vklju itev in sodelovanje v dru bi, dostop do informacij in drugo. Evropski parlament in Svet Evropske Unije sta e leta 2006 prepo nala in K e be ede opredelila digitalno kompetenco kot eno i med osmih klju nih Digitalne kompetence, DIGCOMP, samoocenjevanje, iDCA test, kompetenc vse ivljenjskega u enja [9]. Te kompetence u itelji potrebujemo tako za osebno rast in izpolnitev, aktivno dr avljanstvo, socialno vklju enost in aposlitev [22]. Povsem razumljivo je, da hiter razvoj IKT pomembno vpliva tudi na razvoj ABSTRACT digitalne kompetence in na to, katere digitalne kompetence bodo In this study we are interested in comparison between assessment nujno potrebne v prihodnosti [15]. and self-assessment of digital competence. We also deal with the Izziv i obra evalnim sistemom predstavlja usposabljanje ljudi a assembly the instrument to assess level of digital competence, bodo a delovna mesta, e pomembnej i i iv pa je mlade ljudi based on problem solving and provides effective feedback. We usposobiti s kompetencami, ki jim bodo omogo ile nad irati in followed the conceptual model level of digital competence ustvarjati lasno tehnologijo [11]. Po podatkih za leto 2015 skoraj measured in terms of cognitive, technological and ethical polovica (44.5 %) prebivalstva Evropske Unije (EU), starega med dimensions and of their interaction together, contributing to the 16 in 74 let, ni imela zadostnih digitalnih kompetenc za sodelovanje understanding of successful participation in the digital VIVID 2018 45 v dru bi in gospodarstvu. Ta dele predstavlja ve kot tretjino (37 3. Ustvarjanje vsebin: Ustvarjati in urejati nove vsebine (od %) aktivnega prebivalstva [22]. urejanja besedil do slik in videa); integrirati in ponovno Po najnovej ih podatkih Organisation for Economic Co-operation predelati prej nje nanje ter vsebine; ustvariti kreativne and Development (OECD) a Slovenijo, je slika e nekoliko slab a. izdelke, medijske vsebine in programirati; uporabiti in V ra iskavo je bilo vklju enih 32 dr av, med njimi 20 evropskih, ter po vsaj 5000 dr avjanov i vsake dr ave. Pri tem so eleli spo tovati avtorske pravice. i vedeti im ve o tem, katere dejavnosti, povezane z branjem, 4. Varnost: osebna a ita, varovanje podatkov, varovanje ra umevanjem in pisanjem sporo il, uporabo ra unalnika in drugih digitalne identitete, varnostni ukrepi, varna in smiselna sodobnih pripomo kov, odrasli opravljajo v vsakdanjem ivljenju raba. in kako uspe ni so pri tem. V povpre ju so Slovenci, stari med 16 5. Re evanje problemov: ugotoviti digitalne potrebe in vire, in 65 let na podro ju besedilne spretnosti, matemati ne spretnosti sprejemati utemeljiti odlo itve o najprimernej em in re evanja problemov v tehnolo ko bogatih okoljih, pod digitalnem orodju glede na namen in potrebe, re evati povpre jem OECD. Vsak etrti Slovenec ima elo ni ko stopnjo pismenosti in ve in ra unanja ter re evanja problemov, kar je konceptualne problemov s pomo jo digitalnih orodij, slab i re ultat od OECD povpre ja [19]. kreativno uporabljati tehnologijo, re evati tehni ne V tem lanku se osredoto amo na digitalne kompetence u iteljev. probleme, nadgrajevati svoje kompetence in kompetence Pri akovati je, da kompetence klju nih ciljnih dru benih skupin, drugih. kot so u itelji in bodo i u itelji, odra ajo kontekstualne nacionalne dejavnike, ki pospe ujejo ustvarjanje spodbudnega okolja za razvoj Po predstavitvi referen nega modela, so se ustanovile delovne medijske in informacijske pismenosti1 (MIL2). U itelji namre komisije in odbori, da bi agotovili i obra evanje, implementacijo igrajo odlo ilno vlogo pri i gradnji nanja dru be [20]. eprav je in integracijo splo nih in specifi nih digitalnih kompetenc v splo ni IKT v EU e dolgo del medsebojne komunikacije, dela in populaciji [1], [12], [13]. trgovanja, pa na podro ju i obra evanja in usposabljanja ni v celoti i kori en. Kar 70 % u iteljem se zdi usposabljanje na podro ju digitalno podprtih na inov u enja in pou evanja pomembno, vendar jih le 20-25 % zaupa v svoje digitalne spretnosti [10]. 1.1 Konceptualni model DIGCOMP Za namen enotnega razumevanja digitalne kompetence in za ustvarjanje skupnega je ika med i obra evanjem in trgom dela, je Evropska komisija leta 2013 objavila Evropski konceptualni model digitalne kompetence (ang. Digital Competence Framework for Citi ens), DIGCOMP, ki ga je ra vil In titut za perspektivne tehnolo ke tudije (ang. Institute for Prospective Technological Slika 1: G a a ed a e d d a e e c Studies), JRC-IPTS. Digitalna kompetenca je v DIGCOMP in digitalnih kompetenc [14] opredeljena kot kompetenca, ki jo vsak dr avljan potrebuje a vklju evanje v dana njo dru bo, a iskanje, vrednotenje in uporabo informacij, a komuniciranje prek ra li nih digitalnih kanalov, a Na osnovi strukture digitalnih kompetenc, opredeljenih v pripravo in i menjavo digitalnih vsebin, a varno in kriti no DIGCOMP, je v poro ilu predstavljena tudi samoocenjevalna uporabo digitalne tehnologije v vsakdanjem ivljenju in pri delu tabela, ki jo lahko vsak dr avljan uporabi a opisovanje svojega [1], [12], [17]. nivoja digitalne kompetence. Samoocenjevalna tabela vsebuje Poro ilo DIGCOMP opredeljuje pet prepo nanih podro ij klju nih podrobne opisnike na treh nivojih za vsako kompetenco posebej digitalnih kompetenc in vse klju ne kompetence. Definiranih in [13]: opisanih je 21 digitalnih kompetenc (Slika 1), ki so ume ene v eno temeljni nivo, i med petih podro ij [13]: vmesni nivo, 1. Informacije: identificirati, najti, predelati, shraniti, napredni nivo. organizirati in analizirati digitalno informacijo, vrednotiti relevantnost in namen. Samoocenjevalna tabela, kot orodje merjenja digitalne kompetence 2. Komunikacija: komunicirati v digitalnem okolju, dr avljana, je vklju ena v Europass, ki omogo a pridobitev izmenjevati vsebine s pomo jo spletnih orodij, certifikata digitalnih kompetenc [8]. V Evropass pove ovati in sodelovati drugimi s pomo jo digitalnih samoocenjevalnem orodju ima uporabnik podan opisnik po treh orodij, delovati in sodelovati v skupnostih ter omre jih, nivojih a vsako od petih podro ij digitalne kompetence. Glede na medkulturno zavedanje. samooceno lastne stopnje v posame nem podro ju i bere enega izmed treh nivojev (temeljni, vmesni, napredni). Uporabnik dobi 1 Informacijska in medijska pismenost pokrivata tako digitalno kot razumevanje, vrednotenje in uporabo, ustvarjanje, kot tudi ne-digitalno podro je, saj pokrivata tudi podro ja, ki ne sodijo v delitev informacij in medijskih vsebin v vseh formatih, z uporabo digitalno pismenost. Ve ji del njunih aspektov pa je elo ra li nih orodij na kriti en, eti en in u inkovit na in namenom pomemben za digitalno domeno [1]. Informacijska in medijska sodelovanja in prispevanja v osebnih, profesionalnih in pismenost je soroden izraz za digitalno kompetenco [3]. dru benih dejavnostih [20]. 2 Media and Information Literacy (MIL) je opredeljen kot skupek sposobnosti, ki omogo a dr avljanu dostop, priklic, VIVID 2018 46 povratno informacijo o stopnji digitalne kompetence po vseh petih podro jih (Slika 2). Slika 2: Primer prikaza rezultata Europass samoocenjevalnega orodja [8], [21] Samoocena u iteljev je pomemben dejavnik vpliva na zavedanje lastne digitalne kompetence in tudi pomo k bolj emu na rtovanju nadaljnjih strokovnih usposabljanj [18]. Zavedanje in razvoj digitalne kompetence vplivata na profesionalni razvoj Slika 3: Model digitalne kompetence [4] posameznika, tako pri bodo ih u iteljih, kot pri aktivnih u iteljih na vseh ravneh i obra evanja. V shemi (Slika 4) so podrobneje prikazane preverjane vsebine po 1.2 Calvanijev model digitalne kompetence sklopih in posameznih dimenzijah testa iDCA. Test je prilagojen za Calvani, Fini, Ranieri definirajo digitalno kompetenco kot uporabo v spletni u ilnici, kar omogo a hitro anali o podatkov in sposobnost raziskovanja novih tehnologij, analiziranja, izbiranja in takoj njo in u inkovito povratno informacijo testirancu [5]. kriti nega vrednotenja informacij in podatkov, s pomo jo tehnologije predstavljati in re evati probleme in gradnje skupnega in sodelovalnega u enja ter spo tovanja osebnih pravic in dol nosti [5], [4], [16]. V tej definiciji je poudarjen obstoj ra li nih vidikov digitalne kompetence (Slika 3), ki vsebujejo tako tehnolo ko, kognitivno in eti no dimen ijo, kot njihov preplet [5]: tehnolo ka dimen ija: iskanje in re evanje problemov v tehnolo ko podprtem okolju, kognitivna dimenzija: branje, izbiranje, interpretiranje in vrednotenje informacij in podatkov, eti na dimenzija: ustvarjalnost in odgovornost pri rabi tehnologije sodelovanju z drugimi. Preizkus znanja, razvit na osnovi Calvanijevega modela digitalnih kompetenc se imenuje Instant Digital Competence Assessment (iDCA), ki so ga razvili Calvani, Cartelli, Fini in Ranieri 2008 in je prilagojen testiranju v olskem prostoru. Je kraj i in enostavnej i a obdelavo rezultatov v primerjavi s prvotnim preizkusom Digital Competence Assessment (DCA), ki omogo a kompleksnej o preverjanje digitalnih kompetenc na vi jem nivoju (Calvani idr., 2010). iDCA je sestavljen iz treh sklopov, vsak preverja eno izmed dimenzij digitalne competence [5], [16]: Slika 4: Shema iDCA [16], [5] 1. Tehnolo ka dimen ija Zajema tri podkategorije. Dve prakti ni, preverjanje 1.3 Ocenjevanje digitalne kompetence prepo navanja digitalnih vmesnikov in re evanja Digitalna kompetenca je kompleksno definirana, opredeljuje jo ve problemov, in ena abstraktnej a, preverjanje ra umevanje ra li nih indikatorjev [7], zato je tudi merjenje digitalnih konceptov delovanja ra li ne tehnologije. kompetenc posameznika kompleksen proces in zahteva ustrezne 2. Kognitivna dimenzija in trumente a merjenje. Zajema pet podkategorij in je opredeljena kot Ra li ni aspekti digitalne kompetence so lahko merjeni na ra li ne najpomembnej a. Vklju uje aktivnosti pove ane na ine ali kot kombinacija ve ih. I bira in trumenta je lahko iskanjem klju nih podatkov v besedilu, presojanjem odvisna od namena uporabe: lahko da gre za merjenje verodostojnosti najdenih informacij, organiziranjem posameznikove digitalne kompetence, lahko za namen organizacije podatkov v tabele in podajanjem sklepov o . aklju kov. ali podjetja, lahko pa a namen i bolj ave in napredka ter 3. Eti na dimen ija nadaljnjega razvoja digitalnih kompetenc [1]. Ra deljena je na tri podkategorije: varnost, spo tovanje in Ala-Mutka (2011) opisuje tri glavne tipe instrumentov za merjenje avedanje tehnolo ke neenakosti. stopnje digitalnih kompetenc posameznika [1]: Vpra alniki (pogosto samoocenjevalni): Uporabljajo se za zbiranje podatkov direktno od posameznika. Ta metoda obi ajno poda informacijo o posame nikovi uporabi tehnologije, o posameznikovem znanju in mnenju. Pogosto uporabnik sam oceni svoje spretnosti VIVID 2018 47 in nanje glede na kriterije o . opisnike v vpra anju. 2. METODA Ra iskave so poka ale, da samoocenjevalni vpra alniki te ko dajo veljavne re ultate. 2.1 Vzorec Analiza digitalnih nalog (testi spretnosti): Analiza V ra iskovalni v orec so bili vklju eni udele enci MOOC-a Varna digitalnih nalog je bolj objektivna metoda ocenjevanja raba interneta in naprav, ki ga organizira Akademska in digitalnih kompetenc. Posamezniki dobijo nalogo, ra iskovalna mre a Slovenije (Arnes). Udele ba na MOOC-u je ocenjevalec med re evanjem opa uje njihovo prostovoljna. obna anje in oceni kon ni i delek. Zaradi te je i vedbe Sodelovalo je 510 u iteljev in tudentov, bodo ih u iteljev. Pri je primerna a ocenjevanje manj ega tevila anali i re ultatov smo i lo ili tiste, ki niso dokon ali obeh posameznikov. ocenjevanj digitalne kompetence. Za anali o smo upo tevali Zbiranje in analiza sekundarnih podatkov: V to skupino re ultate 448 udele encev. Od tega je bilo 269 u iteljev slovenskih sodijo npr. vpra alniki, ki so namenjeni strokovnjakom osnovni in srednjih ol in 179 tudentov Pedago ke fakultete ali vodjem organizacij, ki dajo informacijo o Univerze v Ljubljani. Glede na strukturo vzorca po spolu, je v dostopnosti in uporabi digitalnih orodij v njihovi ra iskavi sodelovalo 80 % ensk in 20 % mo kih. organizaciji oz. okolju. Z obdelavo podatkov V grafikonu (Graf 1) je prika ana struktura v orca udele encev pridobljenih i ra li nih virov pove anih digitalno ra iskave po statusu (u itelj, bodo i u itelj) in spolu. kompetenco, npr. analizo nacionalne politike, virov financiranja, kurikuluma ipd. se lahko oceni, kak no je trenutno doseganje digitalne kompetence in kako spodbuditi nadaljnjo uporabo in razvoj. 1.4 Namen raziskave Namen na e raziskave je analizirati rezultate ravni digitalne kompetence u iteljev in tudentov, bodo ih u iteljev. Podro je raziskovanja smo razdelili na dve podro ji zanimanja: izkazovanje digitalne kompetence, samoocena lastne digitalne kompetence. S pomo jo rezultatov preizkusa znanja bi eleli analizirati razliko med izkazanim nivojem digitalne kompetence med u itelji in Graf 1: S a de e e ce a a e a bodo imi u itelji ter ugotoviti katera so njihova mo na in ibka kompeten na podro ja. eleli bi analizirati razliko v samooceni 2.2 I e digitalne kompetence med u itelji in bodo imi u itelji in ugotoviti Prvi uporabljeni in trument, ki je meril i ka ano digitalno na katerih podro jih so po njihovem mnenju bolj kompetentni in na kompetenco udele encev, je prilagojen test iDCA [5]. Kot osnovo katerih manj. a i biranje vpra anj smo v eli prilagojen prei kus nanjna, ki je e Zanimala nas bo tudi razlika med izkazano in samoocenjeno ravnjo bil preveden v sloven ino, namenjen a tudente, bodo e u itelje digitalno kompetenco v obeh skupinah. Rezultati bodo slu ili [16]. Test smo skraj ali na 21 vpra anj i nanja: pripravljanju nadaljnjih i obra evalnih aktivnosti, ki bi bile 10 i podro ja tehnolo ke dimen ije (teh), usmerjene na dvigovanje slab e izkazanih in samoocenjenih kompetenc in bi pripomogle k profesionalnemu razvoju 6 i podro ja kognitivne dimen ije (kog) udele encev. 5 i podro ja eti ne dimen ije (eth). Ker se ukvarjamo s sestavljanjem in trumenta za ocenjevanje digitalnih kompetenc, ki bi temeljil na re evanju problemov in Ohranili smo tip vpra anj in na in vrednotenja, kot je opredeljen v preverjanju digitalnih spretnosti in hkrati omogo al u inkovito iDCA testu. Vpra anja so bila tipa pove ovanja, ra vr anja, povratno informacijo o ravni doseganja digitalne kompetence, nam kratkih ogovorov, i birnega tipa in i birnega tipa ve mo nimi bo analiza pridobljenih podatkov omogo ila razvoj nastajajo ega odgovori. Vsebina je prilagojena a u itelje, naloge pa problemsko in trumenta. naravnane. Vsaka naloga je vredna 1 to ko. V nalogah, kjer je Zastavili smo si tri vpra anja, na katera smo eleli tekom raziskave mo nih ve pravilnih odgovorov, je vsak pravilen odgovor ocenjen poiskati odgovor: sora mernim dele em. Pri vsaki nalogi lahko tako posame nik dobi od 0 do 1 to ke. In trumentu je na koncu dodano demografsko 1. Kako se bo v povpre ju samoocena ravni digitalne vpra anje o statusu (u itelj, bodo i u itelj). Vpra anja so bila kompetence pri u iteljih in tudentih ujemala z izkazanimi podana v obliki kvi i v spletni u ilnici. Informacijo o spolu in asu rezultati na preizkusu znanja? re evanja smo pridobili s pomo jo vpisnih podatkov udele encev v 2. Ali se bodo pojavljale razlike v ravni ocenjene in sistem Moodle. samoocenjene digitalne kompetence med u itelji in tudenti? Drugi uporabljen in trument vsebuje samoocenjevalni test, ki je bil 3. Ali se bodo pri ocenjevanju in samoocenjevanju digitalnih oblikovan po konceptualnem modelu DIGCOMP [14]. Vpra alnik kompetenc u iteljev in tudentov izkazala za mo na ali vsebuje demografsko vpra anje o statusu udele enca (u itelj, ibka ista kompeten na podro ja? bodo i u itelj) in 21 vpra anj o digitalni kompetentnosti, a vsako opredeljeno digitalno kompetenco po eno vpra anje. Opisniki po posame nih kompetencah so pov eti i poro ila DIGCOMP. Udele enec se lahko opredeli a eno i med tirih ponujenih mo nosti, ki po njegovem mnenju opisuje njegovo raven posame ne digitalne kompetence. V in trumentu smo dodali e VIVID 2018 48 etrti opisnik Tega podro ja ne obvladam dovolj , kar smo 2.4 Rezultati poimenovali Nivo brez kompetence. Prvi trije opisniki so podani Namen na e raziskave je analizirati rezultate testa digitalnih glede na nivo doseganja posamezne digitalne kompetence [14]: kompetenc glede na dimenzije digitalne kompetence (tehnolo ka, Temeljni nivo, kognitivna, eti na) in glede na status udele encev (u itelj in Vmesni nivo, tudent, bodo i u itelj). S testom, ki je v obliki preizkusa znanja, Napredni nivo. udele enci i ka ejo raven digitalnih kompetenc. Zanima nas izkazana digitalna kompetenca obeh skupin in primerjava med Vpra anja, ki so pove ana ocenjevanjem lastnih kompetenc, smo skupinama. v in trumentu tevil ili tako, kot so tevil ena v prika u kompetenc Za namen interpretacije re ultatov smo dolo ili intervale, ki nam po podro jih ( udele ence uvrstijo v tri nivoje doseganja digitalnih kompetenc. Tabela 1). Vpra anja so bila podana v obliki kvi i v spletni u ilnici. Slab e dose ena digitalna kompetenca se predvideva a dose en re ultat 65% in manj, dobro dose ena digitalna kompetenca do Tabela 1: D a e e e c d (B e , 2014) dose enih 85% vseh mo nih to k in nad 85% odli no dose ena digitalna kompetenca. Iz Tabela 2 lahko vidimo, da sta obe skupini izkazali najvi ji nivo nanja na podro ju eti ne dimen ije in najslab i na podro ju tehnolo ke dimen ije. Tehnolo ka dimen ija je po vsebini vpra anj naj ahtevnej a, saj vsebuje veliko problemskih nalog, kar lahko pojasni ni je re ultate. e primerjamo re ultate u iteljev in tudentov v tej dimen iji, je ra lika 0,2 % anemarljiva. Najvi ja ra lika se i ka e v nalogah eti ne dimen ije. Tabela 2: Rezultati izkazane digitalne kompetence v % PO PREČJE RAZLIKA PO ČITELJI ČITELJI ŠT DENTI DIMENZIJAH ŠT DENTI TEHNOLOŠKA 83,87 83,67 83,79 0,2 DIMENZIJA KOGNITIVNA 88,54 89,59 88,96 1,05 DIMENZIJA ETIČNA 92,22 90,57 91,56 1,66 DIMENZIJA 2.3 Potek raziskave Ra iskava je bila ume ena v oprt spletni te aj (MOOC) na temo Tako u itelji kot tudenti so se na podro ju kognitivne in eti ne Varne rabi interneta in mobilnih naprav, ki ga organizira Arnes. dimen ije i ka ali odli no i ka ano digitalno kompetenco, na Arnes v Sloveniji agotavlja omre ne storitve organi acijam s podro ju tehnolo ke dimen ije pa dobro i ka ano. V splo nem so podro ja ra iskovanja, i obra evanja in kulture ter omogo a dose ki obeh skupin dokaj usklajeni (Graf 2). Povpre ni re ultat njihovo povezovanje in medsebojno sodelovanje ter sodelovanje s izkazane kompetence (Graf 2) pri u iteljih je 86,84 %, pri tudentih sorodnimi organizacijami v tujini [2]. MOOC je potekal v pa 86,89 %, kar prestavlja odli no dose eno digitalno kompetenco. odprtokodnem sistemu Moodle, ato so bili in trumenti prilagojeni tudenti so dosegli v povpre ju anemarljivo vi ji re ultat od implementaciji preko tega sistema z orodjem kviz. Postopek u iteljev. Standardni odklon pri obeh skupinah skupaj je 10,17%. biranja podatkov je trajal 3 tedne, ves as i vajanja aktivnosti spletnega i obra evanja. Raziskava je potekala v dveh delih. Prvi del je bil ume en na a etek poteka spletnega te aja in je meril i ka ane digitalne kompetence udele encev glede na tehnolo ko, kognitivno in eti no dimen ijo. Drugi del, ki je bil ume en na konec spletnega te aja, je meril mnenje o stopnji lastne digitalne kompetence za vsako od kompeten nih podro ij: informacije, komunikacije, ustvarjanje vsebin, varnost in re evanje problemov. Ker Moodle omogo a hitro obdelavo podatkov, so udele enci po vsakem delu ra iskave dobili takoj njo in u inkovito povratno informacijo o dose enih re ultatih testa v celoti in po posame nih Graf 2: D e e e de d e a vpra anjih. S pomo jo sistema Moodle smo filtrirali veljavne re ene kvi e, sistem poda povpre ne re ultate in re ultate po vpra anjih ter osnovno statisti no obdelavo: standardni odklon, ocena ugibanja, te a vpra anja, indeks diskriminacije. Nadalje smo podatki obdelali z orodjem MS Excel. VIVID 2018 49 Graf 3: P e e a a e a skupinah Eden izmed namenov raziskave je analizirati rezultate testa po posameznih digitalnih kompetencah, kot so opredeljene v DIGCOMP. V samoocenjevalnem testu udele enci ocenijo nivo lastnih digitalnih kompetenc. Opredelijo se lahko za enega izmed opisnikov: nivo brez kompetence, temeljni nivo, vmesni nivo in napredni nivo. Zanima nas katere digitalne kompetence bodo udele enci ra iskave ocenili a najmanj dose ene in katere a najbolj in kako se rezultati razlikujejo po skupinah. Za namen ra unanja povpre nih vrednosti stopnje doseganja posame ne kompetence, smo uporabili tevilske vrednosti 0, 1, 2, 3 a nivo brez kompetence, za temeljni nivo, vmesni nivo in napredni nivo. Zaradi la je primerjave re ultati testa, smo dose ene nivoje kasneje pretvorili v odstotke. Rezultati so pokazali (), da so ocenjeni nivoji doseganja digitalne kompetenca v vseh 21 kompetencah v obeh skupinah zelo usklajeni. Pri 18 kompetencah so se vi je ocenili u itelji. Le pri brskanju, iskanju in filtriranju informacij, shranjevanju in priklicu informacij ter pri interakciji uporabo tehnologije, so se tudenti ocenili vi je. Obe skupini sta svoje digitalne kompetence najni je ocenili na podro ju programiranja in avtorskih pravic in licenc. Najvi je sta obe skupini svojo digitalno kompetentnost ocenili na podro ju varovanja dravja. Kar naka uje na dobro osve enost vseh udele encev. Najve ja ra lika med oceno u iteljev in tudentov se ka e v kompeten nih podro jih varovanja dravja in varovanja okolja v prid u iteljev. To lahko ra lo imo ve jo o ave enostjo u iteljev, Graf 4: Rezultati po vseh 21 kompetencah opredeljenih v ki najverjetneje aradi svoje relosti tem podro jem namenjajo ve DIGCOMP po ornosti kot tudenti. Prav tako je pri akovana ve ja ra lika v prid u iteljem na podro ju digitalne participacije. tudenti pri akovano manj uporabljajo spletne storitve kot npr. banka, dav ni urad, dr avna uprava idr. Le pri dveh kompetencah (programiranje in avtorske pravice) se udele enci v povpre ju ocenjujejo, da dosegajo temeljni nivo. Nobena izmed skupin ni umestila svojega doseganja posamezne digitalne kompetence v napredni nivo. V povpre ju (Graf 5) so se udele enci najvi je ocenili na kompeten nem podro ju informacij, najni je pa na podro ju re evanja problemov in ustvarjanja vsebine. V podro je ustvarjanja vsebine sodi programiranje, ki mo no ni uje povpre je podro ja, je najni je ocenjena digitalna kompetenca. Podro je re evanja problemov, ki je eno naj ahtevnej ih podro ij, so kot najslab e udele enci tudi i ka ali. Graf 5: P e e a a ce e e e Neposredna povratna informacija o rezultatih prvega testa, je lahko d vplivala na ve jo avedanje o lastni digitalni kompetentnosti in posledi no na objektivnost samoocene. Zanimalo nas je, kako so se udele enci ocenili glede na nivo doseganja digitalnih kompetenc (Graf 6). Obe skupini sta se dokaj i ena eno ocenili. Skupina u iteljev je svojo digitalno VIVID 2018 50 kompetentnost ocenila z 1,95, skupina tudentov pa z 1,94. Obe skupini se ocenjujeta, da dosegata vmesni nivo digitalne kompetentnosti. Standardni odklon v obeh skupinah skupaj je 17,12%. Skupini sta se podobno i ena eno ocenili tudi glede na nivo kompetentnosti (Graf 6). Najve , pek 60 % udele encev obeh skupin se je umestilo v vmesni nivo, nekoliko vi ji je dele tudentov. Ve u iteljev kot tudentov svoje digitalne kompetence uvr a na temeljni nivo. 2 tudenta sta ocenila, da sodita v nivo z nezadostnim doseganjem digitalnih kompetenc. Graf 8: Primerjava med izkazano in samoocenjeno digitalno kompetenco po skupinah Tabela 3: K e a a ce e a a b e d a programiranja VKLJU ENA 3.4 BREZ 3.4 RAZLIKA U ITELJI 65,02 66,08 1,06 TUDENTI 64,64 65,73 1,08 3. ZAKLJU EK Graf 6: Rezultat samoocenjevanja digitalne competence po V ra iskavi, ki je potekala v okviru odprtega spletnega te aja na skupinah temo Varna raba interneta in naprav, smo analizirali izkazano in samoocenjeno digitalno kompetentnost 448 u iteljev in tudentov Pedago ke fakultete v Ljubljani. Najvi jo digitalno kompetentnost sta obe skupini i ka ali na podro ju eti ne dimen ije, najni jo na podro ju tehnolo ke dimen ije, ki temelji na re evanju problemov v tehnolo ko bogatem okolju. Kompeten no podro je re evanje problemov so udele enci tudi samoreflektivno najni je ocenili. Obe skupini sta ni je samoocenili raven doseganja digitalne kompetence, kot so izkazali rezultati preizkusa znanja. To je lahko deloma tudi posledica tega, da testiranje ni zajelo vseh kompeten nih podro ij, kot jih ajema samoocenjevalni test. Taki kompetenci sta predvsem programiranje in avtorske pravice, ki sta aradi slabe ocene ni evali povpre en re ultat samoocenjevanja glede na izkazano kompetentnost. Presene a predvsem slednje, saj se obe skupini pogosto sre ujeta s podro jem avtorskih pravic in bi naj to nanje uporabljali pri svojem delu o . tudiju. Najni ji re ultat pri programiranju je pri akovan, saj je to podro je najmanj Graf 7: Samoocenjena digitalna kompetenca po nivojih prisotno v delu obeh skupin, tudi kurikul predvideva zelo malo tovrstnih vsebin tekom celotnega i obra evalnega procesa [16] in Kon no nas zanima tudi razlika med izkazano in samoocenjeno prav tako v nadaljnjem strokovnem usposabljanju u itljev. digitalno kompetenco v obeh skupinah (Graf 8). U itelji so svojo Na rezultate, tako izkazane kot ocenjene, je verjetno vplivalo tudi digitalno kompetenco izkazali v povpre ju z 86,84 %, ocenili pa z dejstvo, da so udele enci ra iskave prostovoljni udele enci 65,02 %. tudenti so digitalno kompetentnost izkazali z 86,89, i obra evanja i popolnjevanja digitalnih kompetenc. To lahko samoocenili z 64,64 %. I ka e se, da so vsi udele enci v povpre ju pomeni, da so udele enci ra iskave bolj o ave eni o lastni dosegli vi jo stopnjo digitalne kompetence s problemsko digitalni kompetentnosti in tudi bolj motivirani za strokovni razvoj zastavljenim preizkusom, kot z samoreflektivno oceno. na tem podro ju [18]. Prav gotovo ima na izkazane rezultate vpliv delna neusklajenost in trumentov v smislu zastopanosti digitalnih kompetenc. V S pomo jo i vedene ra iskave smo odgovorili na vsa astavljena preizkusu znanja nekaterih kompetenc ne preverjamo, so jih pa vpra anja: udele enci v samoreflektivno najni je ocenili. Ko smo najslab e ocenjeno podro je (programiranje) izvzeli iz kon nih rezultatov 1. Kako se bo v povpre ju samoocena ravni digitalne kompetence samoocene, so se rezultati samoocene dvignili za ve kot 1% ( pri u iteljih in tudentih ujemala i ka animi re ultati na Tabela 3). Eden od razlogov je lahko tudi prelahek ali pa prekratek preizkusu znanja? Stopnja digitalne kompetence, ki smo jo test izkazovanja digitalne kompetence. ocenili s pomo jo prei kusa nanja, se je i ka ala a vi jo, kot so se udele enci samoreflektivno ocenili. V povpre ju so bili VIVID 2018 51 ocenjeni odli no i ka ano ravnjo, glede na re ultat 4. LITERATURA samoocene so se uvrstili v vmesni nivo doseganja ravni digitalne kompetence. [1] Ala-Mutka, K. (2011). Mapping Digital Competence: 2. Ali se bodo pojavljale razlike v ravni ocenjene in samoocenjene Towards a Conceptual Understanding. Seville: JRC-IPTS. digitalne kompetence med u itelji in tudenti? S prei kusom znanja sta obe skupini izkazali skoraj enake rezultate, [2] Arnes. (2015). Predstavitev zavoda Arnes. Pridobljeno 15. 7. statisti no nepomembno v prid tudentov, oboji so i ka ali 2016 na spletnem naslovu: http://www.arnes.si/zavod- arnes/predstavitev/. odli no raven digitalne kompetence. Re ultati obeh skupin so usklajeni tudi po posameznih ocenjevanih dimenzijah, kjer sta [3] Bre ko, N. B. (2014). Evropski okvir digitalne kompetence obe skupini dosegli najni ji re ultat v tehnolo ki dimen iji a dr avljane. Zbornik Konference Informatika v javni najvi jega pa v eti ni dimen iji. Tudi samoreflektivna ocena upravi 2014, Ljubljana : Slovensko dru tvo Informatika. digitalne kompetence obeh skupin je ovrednotena usklajeno. [4] Calvani, A., Cartelli, A., Fini A., Ranieri, M. (2008). Models Obe skupini sta v povpre ju ocenili svojo raven doseganja and Instruments for assessing Digital Competence at School. digitalne kompetence v vmesni nivo s skoraj enakim dele em Journal of e-Learning and Knowledge Society, 4 (3). branih to k. Najve udele encev se je v obeh skupinah ocenilo [5] Calvani, A., Fini, A., Ranieri, M. (2010). Digital v vmesni nivo in najmanj v nivo brez kompetence. Povzamemo Competence In K-12: Theoretical models, assessment tools lahko, da je raven ocenjene in samoocenjene digitalne and empirical research. An lisi: quaderns de comunicaci i kompetence med skupinami brez razlik in usklajena tudi po cultura, 40, str. 157 171. podro jih. [6] Cerar, ., Nan ovska erbec, I. (2015). Kaj se osnovno olci 3. Ali se bodo pri ocenjevanju in samoocenjevanju digitalnih lahko nau ijo od vidre, ma ke in bobra. Vzgoja in kompetenc u iteljev in tudentov i ka ala a mo na ali ibka i obra e anje, 46 (6), str. 35-40. ista kompeten na podro ja? Pri re ultatih po podro jih, se je [7] Digital Single Market. (2014). Measuring Digital Skills pri obeh tipih in trumentov podro je re evanja problemov v asross the EU: EU wide indicators of Digital Competence. tehnolo ko podprtem okolju i ka alo kot najslab e dose eno. Published 15/05/2014. Podro je informacij in varnosti v samoocenjevalnem [8] ECDL Foundation. (2016). A Guide to DIGCOMP for vpra alniku je po vsebini kompetenc ajeto v eti ni dimen iji v National Operators. ECDL Foundation, 2014. preizkusu znanja in v obeh primerih so se ta podro ja i ka ala [9] European Parliament, Council of the European Union. a najbolje ocenjena. Pov amem lahko, da so se pomo jo obeh (2006). Recommendation of the European Parliament and of in trumentov i ka ala a najmo nej a in naj ibkej a ista the Council of 18 December 2006 on key competences for kompeten na podro ja. lifelong learning. Official Journal of the European Union. [10] European Commission. (2013). Opening up Education: Eden izmed zastavljenih ciljev raziskave je tudi razvoj Innovative teaching and learning for all through new nastajajo ega in trumenta za ocenjevanje digitalnih kompetenc. Technologies and Open Educational Resources. EUR-Lex - Re ultati so nas opo orili na vpra anja, ki ne diskriminirajo dovolj 52013DC0654. dobro. Ta vpra anja bo potrebno popraviti. Pri anali i re ultatov se [11] Europian Schoolnet. (2015). Computing our future, je kot pomanjkljivost i ka ala ne adostna usklajenost vpra anj med Computer programming and coding, Priorities, school obema in trumentoma po kompeten nih podro jih. Ra misliti pa curricula and initiatives across Europe. Belgium: Europian potrebno tudi o kompetenci Programiranje, ki mo no vpliva na Schoolnet. re ultat samoocene, v prei kusu nanja pa je nismo vklju ili. Kot prednost tovrstnega testiranja bi izpostavili problemsko zastavljene [12] Ferrari, A. (2012). Digital Competence in Practice: An Analysis of Frameworks. Luxembourg: Publications naloge in neposredno podano povratno informacijo udele encu o Office of the European Union. splo nem dose ku in uspe nosti po posame nih vpra anjih. Manjka pa neposredna povratna informacija po posameznih dimenzijah oz. [13] Ferrary, A., Bre ko, N. B., Punie, Y. (2013). DIGCOMP: A po posame nih kompeten nih podro ji. Framework for Developing and Understanding Digital Competence in Europe. Seville: JRC-IPTS. Udele enci ra iskave imajo prilo nost i bolj ati avedanje o lastni digitalni kompetentnosti [18]. Zaradi u inkovite neposredne [14] Ferrary, A., Bre ko, N. B., Punie, Y. (2014). DIGCOMP: A povratne informacije, ki so jo dobili neposredno po testiranju, lahko Framework for Developing and Understanding Digital udele enci i delajo lastni i obra evalni na rt strokovnega Competence in Europe. eLearning Papers. spopolnjevanja na podro ju digitalne kompetentnosti. S pomo jo [15] Hatlevik, O. E., Ottestad, G., Throndsent, I. (2015). testiranj namre pripomoremo k ra voju strategij a dviganje nivoja Predictors of digital competence in 7th grade: a multilevel doseganje digitalne kompetence pri u iteljih in bodo ih u iteljih. analysis. Journal of Computer Assisted Learning, 31(3), str. I ka alo se je namre , da se s pomo jo obeh orodij u inkovito 220-231. poka ejo tako mo na kot ibka kompeten na podro ja. [16] Juvan, N. (2016). Vpliv digitalne kompetence tudenta na Nadalje predlagamo i vedbo podobnega testiranja, ki bi ajelo ir i rezultate projektnega u nega dela v ra unalni ko podprtem v orec u iteljev. okolju. Magistrsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedago ka fakulteta. [17] Kluzer, S., Rissola, G. (2015). Guidelines on the adoption of digcomp. Telecentre Europe. VIVID 2018 52 [18] Maderick, A. J., Zhang, S., Hartley, K., Marchand, G. [21] Van den Brande, L. (2014). EU Common digital competence (2016). Preservice Teachers and Self-Assessing Digital framework. European Commission, DG EMPL. Competence. Journal of Educational Computing Research, [22] Vuorikari, R., Punie, Y., Carretero Gomez S., Van den 54 (3), str. 326-351. Brande, G. (2016). DigComp 2.0: The Digital Competence [19] OECD. (2016). Skills Matter: Further Results from the Framework for Citizens. Update Phase 1: the Conceptual Survey of Adult Skills Highlights. OECD Publishing. Reference Model. Luxembourg: Publications Office of the [20] UNESCO (2013). Intercultural Competences: Conceptual European Union. and Operational Framework, Paris: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization. VIVID 2018 53 Ra unalni ko ra mi ljanje ni jih ra redih osno ne ole Computer thinking in lower grades of elementary school Mojca Borin O D aga K ba a Ma b Maribor, Slovenija mojca.borin@osdk.si POVZETEK , , V zelo dober mehanizem za razvijanje digitalnih kompetenc [2]. Kot je zapisano v opredelitvi neobveznega izbirnega predmeta . U , B -bota, ki R , , . U vnesejo. Bee- otnega . kurikuluma prvih treh razredov. N N , . M ( , N ) temo kmetije, ulice, obmorskega mesta ter podloge, ki jih o- . P . T , , , pomagali z robotom Bee-bot, ki ga lahko programiramo. Z , . . U , ( ) . , - orientacijo na ravnini. Hkra Klju ne besede , Digitalne kompetence, Programiranje, Igrifikacija, Bee-bot . ABSTRACT 2. PROGRAMIRANJE Z BEE-BOTOM In first three classes, we are using simple programming for the PRI POUKU development of student s digital competencies and their own Bee-bot (Slika 1), . computer thinking. We are using a programmable robot, Bee-bot. P It moves according to an algorithm created by a learner. The Bee- 90 . Z 40 bot we can use for all learning topics from the whole curriculum. . S We achieve that through use of different thematic mats. We use , . D the mats of the farm, street, seaside town and the mats we create svetlobni efekti ob pritiskanju na krmilne tipke in ob prihodu na by ourselves: numbers, letters, colors, animals, etc. depending on . R . the current learning topic. Pupils learn through the game with the Polnjenje baterij poteka p USB . D help of programming. 10 , . Keywords Digital competencies, Programming, Gamification, Bee-bot 1. UVOD R . I . T , razumeti delovanje informacijsko komunikacijske tehnologije Slika 1: Bee-bot (IKT) . V Kot podlago, po kateri se Bee- , . tematske podloge, ki so pravza , Z ( ) B - ( ) . P , , . M 4. 6. 35 . V podlogo Ulica, Kmetija, Obmorsko mesto (Slika 2) in transparentno podlogo, v katero lahko sami dodamo poljubne predmetih od 7. do 9. razreda (Urejanje besedil, Multimedija in . P R ) [6]. podlogi vstavljamo na primer barve, , , , , Z . N , E . [5]. R , VIVID 2018 54 komplet Bee- , oz. se dogovarjajo glede uporabe. Vodstvo predvideva nakup dodatnih Bee-botov. 3. ZAKLJU EK P B - . P , problemov in timsko delo [3]. Pri uporabi Bee-bota med poukom , Apostol, Zaharescu in Alexe [1]: , . M . K Slika 2: Podloga Obmorsko mesto , , vsa vedenja izhajajo iz notranje motivacije. Aktivnosti, pri katerih O . T prevladuje notranja motivacija, predstavljajo zadovoljevanje . D prirojenih psiholo [4 . sodelovali pri igri in da smo zagotovili ustrezno dinamiko igre, Pomislek, ki ga pri uporabi Bee-bota izpostavljamo, je ohranjanje sm , . U j mora biti pozoren, da igro 4 6 . . I , , , . R . D , tudi . P . : Mi bomo zarad . , V B -bota na , B -botov, vse skupine so . imele enako dejavnost, , . 4. LITERATURA [1] Apostol, S., Zaharescu, L. in Alexe, I. (2013). Gamification I , learning and educational games. eLearning & Software for . C Education, 2, str. 67-72. . K , [2] Austin, Lye, S.Y., Koh, J.H.L. (2014). Review on teaching . . and learning of computational thinking through , . programming: what is next for K-12? Computers in Human Najprej smo Bee- . I Behavior. uro z uporabo Bee-botov, ki s 3. . Z DOI:10.1016/j.chb.2014.09.012 uporabi novih digitalnih tehnologij je zagotovo to, da se najprej [3] Johnson, L., Adams Becker, S., Cummis, M., Estrada, V., Freeman, A. in Ludgate, H. (2013). NMC Horizon report: a. U , 2013 higher education edition. , . U [4] Ryan, R. M. in Deci. E. L. (2000). Intrinsic and extrinsic Bee- . P podloge in motivations: classic definitions and new directions. komplet Bee-botov pustili v . Contemporary educational psychology, 25 (1), str. 54 67. 3, . DOI: 10.1006/ceps.1999.1020 T [5] Vuorikari, R., Punie, Y., Carretero Gomez S., Van den sovrstnikom sami predstavili Bee-botke in delo z njimi. Podobno Brande, G. (2016). DigComp 2.0: The Digital Competence smo prvo, seznanitveno uro izvedli Framework for Citizens. Update Phase 1: the Conceptual . Znotraj aktiva prvega vzgojno- , Reference Model. Luxembourg: Publications Office of the . European Union. P B - , . P [6] 2013. U NI . P . R : , , neobvezni izbirni predmet. Ljubljana : Ministrstvo za . , : Z RS . (URL): U B - http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/p urah. U , odrocje/os/devetletka/program_razs . N irjeni/Racunalnistvo_izbirni_neobvezni.pdf VIVID 2018 55 Matemati ni e-u benik a u ence 4. ra reda Mathematics e-textbook for 4th grade pupils Ana Borovac Borut Batagelj Fak l e a a ra nalni o in informa iko Fak l e a a ra nalni o in informa iko Ve na po 113 Ve na po 113 1000 Ljubljana 1000 Ljubljana ab6028@student.uni-lj.si borut.batagelj@fri.uni-lj.si POVZETEK 2. E-U BENIK O c a ( a , V a a d c - b , b d a a , ab c ,...) a a b . E- besedo e- b d a a a , a a a b a a a ab c , b a predajanje znanja. E- b a a tudi enak ad ad a . P b d a a a a , a a a d da ; d , a ac , 4. a d , a a a prilagoditi a a d b . za mlaj . a . Za a d da ad ad a b a. 3. PREDNOSTI IN SLABOSTI E-U BENIKOV Klj e be ede P d a , d b ti, ali e- b E- b , -gradivo, matematika, ar ac , a a a a . V a d b geometrija videli, zakaj so e- b d b , b a a a b d ABSTRACT slabosti. Nowadays children get in touch with technology in their early life 3.1 Prednosti (smart phones, computers, tablets,...) and why we would not Prva prednost, ki bi jo omenili, je, da e-gradiv nikoli ne zmanjka. include it in school. An e-textbook can help weaker students and Za tiskane knjige slednje ne velja, saj ka d a improve knowledge of better students. The project contains a part ponatisa in je lahko problem dostopnosti. Res pa , da of 4th grade Math curriculum, which can be adjusted for younger b a c , b a a a. and older children. It is designed as an additional material and not as a replacement for a school textbook. Da so e- ad a d a, a a a . H enostavno pridemo do virov. Key words Velikokrat so e- b c c d a . S da, a E-textbook, e-material, mathematics, aritmetic operations, ne smemo pozabiti, da za predvajanje potrebujemo ustrezno geometry , a a a d d - 1. UVOD gradiv [1]. O , da . ab ca nahrbtniku precej a a d a b , ec vsakodnevno nese v Da da c d a ; . Ta a ab ca a a a a a, da a a a , ab c , a a d b . V a majhnem predmetu shranjenih veliko informacij. d ab . T a d d ab a , a b , da a a T a c a d ab a voljo orodja, katera so otrokom atraktivna a a. Na a da a a ac , a b , . c b d a a ac a d b , a , d , a ac d b . E a d pri ma a 4. a d a a a a d , da a a a a radiv [3]. a d d a a a . Za a b c a d b , a uporablja vsak drugega, a, a b a. V a ad , d a a a ali drugo podobno c a , da snov dobro razume, zakaj ne bi svoje znanje tehnologijo namenjeno a , da a a a a ad a a a , d , a c a d ad a ( b ) , snovi. E- b lahko a tudi, da se otroke, ki imajo tehnologija ponuja. b b ( ab d , a , d a,...), Na b a a , a - b , a a d izpostavlja, saj bi za njihov primanjkljaj poskrbela tehnologija oz. besedo (razdelek 2), nadaljevali bomo s prednostmi in slabostmi jim je d a a b b d da . e- b ( a d 3). V razdelku 4 je navedenih nekaj E- b a tudi a dab a ; a d b trenutno dostopnih slovenskih e-gradiv. Razdelek 5 vsebuje program oz. aplikacija kot pa tiskana knjiga, ki jo je potrebno osnovne informacije o programskem jeziku Elm ter njegove ponovno natisniti. P d uporabniki hitreje pridejo do prednosti in slabosti. V razdelku 6 bomo opisali projekt, kako je novih/posodobljenih podatkov. za a a a c . Za b a d 7, a d a b a a. 3.2 Slabosti Ra a a , da se b [4], [6], c d , d d d a a a VIVID 2018 56 knjige [2]. Dokazano je tudi, da tiskane knjige hitreje beremo, kot projektu, ki se je a c a al. Po beremo z ekrana. Zanemarljiv pa tudi ni problem , drugi strani nam pa prav funkcijski jezik pomaga pri obravnavi utrujene ob branju z ekrana kot s papirja . vhodnih podatkov, ki jih vnese uporabnik. Ko je bil program konceptualno izpopolnjen, smo precej enostavno dodajali nova V podrazdelku 3.1 smo med prednosti e- b a d tudi d a. dodajanje video in drugih vsebin, vsi dodatki pa morajo biti d a a ( a a , ab c ,...), zato 6. PROJEKT a a a d a a, a d a ad , S a b , da b da a a a ac - . b a, a b a , a Trenutno dostopni e- b a , a le b a a , a a a a , da b a b , a aba a a a, b , b da a a . Ka , da a a a a b nja preteklih ab d a a a ac dogodkov [3]. Izkazalo se je d , da a c pomembna priredi svojemu znanju, potrebam in a . Ta povratna informacija [5]. c a a a , produkt (e- b ) stavljen iz glavnih strani: verjetno ni najbolje razumel snovi in bi zato potreboval dodatno prva stran, a a , c a a a a , , da ob trenutni uporabi ponovi, lahko tudi, da jo je sto da , stran z nastavitvami, na kar bi ga moral program opozoriti. stran z nalogo, Spoznali smo kar nekaj razlogov, ki koristijo v prid e- b in nekaj nezanemarljivih . Za b a a a , a a a , d - b a ( ) a a a , a b ad . stran s statistiko. 4. DOSTOPNA GRADIVA Na d a a a , b a a 6.1 Prva stran naloge. Prva stran je zasnovana s preprostim videzom, kjer lahko E a d a c . , a a ab a a b d d , a a a d , ne vsebuje pa nobenih nalog, b a , ad (Slika 1). U ab ba , b c a a a . S spletne strani si lahko aplikacija namenjena otrokom. Prva stran tudi ne ponuja drugega namestimo program SchoolGrand, ki je namenjen organizaciji b d ja in statistike, a , da - b a b . da enostaven za uporabo in uporabnik ne potrebuje dodatnih navodil pred samo uporabo. Naslednji zadetek na katerega smo naleteli, je bila spletna stran www2.arnes.si/~osljjk6/02_osnova/predmeti_meni/matematika_m V ada a b a a , da ab b a d eni.htm. S a a a a a , MNO ENJE . vizualno zanimive, vsebuje pa tudi povezave na e- b (eucbeniki.sio.si). E- b b a a , a a , vizualno dobro narejeni, vaj pa je nekoliko malo. S a a . .c b a a a d d . N a a d a b vaj, nekatera manj. Va a a a , da c a a , d a d a , a ijo. Naslednja spletna stran na katero smo naleteli, je bila uciteljska.net, ki ponuja povezave do a a a a . N a a , a c odgovarjajo in a , a a vsebujejo le napisane naloge. 5. PROGRAMSKI JEZIK ELM Slika 1: Za e na stran e- be ika, kje ab ik i be e Spletna aplikacija (e- b ) a a a a ele d je. E . E c , a a a a ab . K a a a a a ab , d 6.2 Stran z nastavitvami programiranje le- a a , d a ac podobnimi ukazi kot HTML a . E d a a R c , da ab b a d MNO ENJE . T a jezik, tako da nam prevajalnik pomaga pri obravnavanju vhodnih ab d b a a, a a a a podatkov, kar pride prav, kjer ima uporabnik veliko vpliva na a a a ; ab d a a a a a . K , d , a a a a Ja aSc , izrazu (Slika 2, Slika 3). Strmimo k temu, da uporabnik vstavi a a a, da a ac a b a a d ; a da a a a a d a a a d a . a a, a a ac a a a a d a . Pri izdelavi e- b a a ad a a E a a a Uporabniku lahko pon d d a a , . izbor a a . K c , a b d b ac a ba ; a , da a a ac , a a a a; a a nekaj dodatnega dela pri b b a a a ba . VIVID 2018 57 Slika 2: S a a a i ami i i b a em d j Slika 4: Stran z nalogo vsebuje informacije o pravilnosti M e je m g a a a i e aj e jega i ajma j ega e i e e eklih al g, m i adalje a ja i i h da ( di faktorja v izrazu. na a e stran). Slika prikazuje primer, ko uporabnik ne dg i a il em k i ima a em m ponovnega poskusa. 6.4 K a stran K a a . a d a a b d a a (Slika 5). U ab d d , da d a , a a pre a a a a a , a a a a a , a a , a d na prvo a b d . P d a a a a gumb, ab a a a a . Slika 3: I i ime a a ake, k je ajma j i fak e ji d aj e jega. 6.3 Stran z nalogo V a d b d a , a a ( a ) a a d a porabnikovih nastavitvah. Na a d a . P a a a d a a a . ab a d , a a, a d d , a a a a, e pa tudi v drugem d a , a a , da a a a a a a a a . Slika 5: K a a a h a i h a ja i f macije Vsaka stan z nalogo (Slika 4) a b da a il i e e ih al gah, k e il k, pripis o a a a : znanju, g mb a d d e i e i gumba za ponovitev d ja i i h d, ki di a a e a . Z c a a d a a a nalogo v prvem poskusu. R c d a a a a v 6.5 S a e i ami drugem poskusu. Na a a (Slika 6) so po vrsti napisane naloge, ki jih je Rd c a a , da ab uporabnik pravkar a , v oklepajih so napisane pravilne dveh poskusih ni uspel pravilno zastavljene , kjer ab a a a . naloge. VIVID 2018 58 4. M a a a c , b a c dodajali svoje zapiske/opombe, opomnike pred testi in podobno. 5. Shranjevanje statistike za posameznega uporabnika in s tem prilagajan a a . 8. ZAKLJU EK E- b a a ad a, d a a a , a b a a a a . U c a -gradivi obnovijo svoje znanje doma, si snov da a . E-gradiva so lahko bolj vizualno zanimiva, a b , a a a , a ac , Slika 6: Stran z e i ami eb je ab ik e dg e i vid , . U c a a a ac a d pravilne odgovore, kjer je ab ik al g e il a a . a , a , a a d ab , a u igric, ampak se lahko na 6.6 Stran s statistiko aba a a a a , a a informacije. Iz prve strani lahko uporabnik dostopa tudi do strani s statistiko (Slika 7), a d , d S d , da b c ad . P a , da desetih nalog vreden a a b a d d b . S da - 100 . b b a a a redvsem enostavnega za uporabo, pozorni smo morali biti predvsem pri delu z a a a , da ab ada a b neveljavnih vnosih. 9. VIRI [1] Boris, C. 2017. 4 pros and cons of e-readers vs. textbooks. Today. [2] Douglas Woody, W., B. Daniel, D., & Baker, C. 2010. E- books or textbooks: Students prefer textbooks. Computers & Education, 55, 945-948. [3] Lokar, M., 2015. The future of e-textbooks. International Journal for Technology in Mathematics Education, 22(2), Slika 7: Stran s statistiko vsebuje da ke d e e ih kah pp.101-106. v preteklih poskusih. [4] Maynard, S. and Cheyne, E., 2005. Can electronic textbooks help children to learn?. The Electronic Library, 23(1), 7. IZBOLJ AVE pp.103-115. Trenutna spletna aplikacija omo a b a , .: [5] R a , S., 2017, F b a . S d a dbac by an interactive mathematics e-textbook for primary level. 1. D da a d , t a d In Presentation at CERME 10‑ 10th Congress of European geometrije. Research in Mathematics Education, February 2017. 2. D da a a a a a d . [6] Rockinson-Szapkiw, A.J., Courduff, J., Carter, K. and 3. M a a a , b a a Bennett, D., 2013. Electronic versus traditional print a d a . textbooks: A comparison study on the influence of university students' learning. Computers & Education, 63, pp.259-266. VIVID 2018 59 Individualno socialno učenje ob podpori IKT ICT supported individual social learning Manja Brinovšek Osnovna šola Prule Ljubljana, Slovenija manja.brinovsek@guest.arnes.si POVZETEK Atwood [1], Hannah [5] in Jurišić [6], spadajo diagnoze avtizem, V prispevku bom predstavila individualno delo, ki ga opravljam z Aspergerjev sindrom in pervazivna razvojna motnja v skupino učenci z motnjami avtističnega spektra (v nadaljevanju MAS) v MAS oz. spekter avtističnih motenj. Gillberg [3] govori celo o več programu redne osnovne šole. Najprej bom predstavila nekaj vrst spektrov na spektru motnje avtističnega spektra, torej o več teoretičnih okvirjev, v nadaljevanju pa bom govorila primerih avtizmih. Jurišićeva ugotavlja, da imajo osebe iz te skupine dobre prakse individualnega dela z otroki z MAS, ob uporabi nekatere skupne značilnosti, vendar so med njimi tudi velike informacijsko-komunikacijske tehnologije (dalje IKT), ki jih razlike glede na pojavnost in intenzivnost. Tudi sama pri svojem izvajam na šoli. delu opažam, da imajo učenci z MAS določene primanjkljaje, ki so jim skupni in se kažejo na podoben način, na drugih področjih Ključne besede pa so si zelo različni. Vsak pa je individuum zase. To zame IKT, avtizem, socialno učenje, socialne zgodbe pomeni, da se vedno znova opomnim, da je potrebo delati individualno z učenci in izhajati iz njihovih potreb ter ABSTRACT primanjkljajev in ne posploševati stvari. Kot primer lahko navedem motiviranje z nalepkami za dosego nekega cilja (pri eni In this article I will present individual work that I do with pupils učenki je lahko uspešno, pri drugem učencu pa s to motivacijo ne with autism spectrum disorder (hereafter: MAS), who are dosežem cilja in je potrebno najti nekaj drugega, kar ga bo included in primary school. First I will present some theoretical motiviralo). Velikokrat pa se MAS pridružijo druge motnje kot so frameworks and after that I will present examples of good practice npr. ADHD, motnje spanja, alergije, senzorne težave in drugo. of individual work with children with MAS, using information and communication technology (further ICT), which I carry out at 2. SOCIALNO UČENJE OTROK Z MAS school. Posledice primanjkljajev otrok z MAS lahko privedejo do tega, da ima učenec težave v razredu in v šoli, ker ga okolica drugače Keywords razume ali pa otrok z okolico sploh ne vzpostavi stika. To se bo ICT, autism, social learning, social stories kazalo tako, da se bo učenec neobičajno vedel, ne bo znal 1. UVOD navezati in ohraniti stikov z drugimi, jezo in druga čustvena stanja bo izrazil na neprimeren način, ne bo sodeloval v Kot socialna pedagoginja v osnovni šoli se dnevno srečujem z skupinskih igrah, ne bo razumel nenapisanih pravil igre med učenci s posebnimi potrebami in novimi izzivi. Za premagovanje sovrstniki. Hannah [5] navaja, da se ne zavedajo drugih in tega, primanjkljajev na določenih področjih, ki jih imajo učenci, kako lahko na druge vplivajo s svojimi dejanji. O tem piše tudi večkrat uporabljam različne učne metode, strategije in Klemenc [7], ki govori, da je pri otrocih z MAS značilna prilagoditve ter moram biti pri tem precej inovativna. V prispevku odsotnost razumevanja čustev drugih oseb in da je to lahko vzrok bom predstavila individualno delo, ki ga opravljam z učenci z za konflikte z drugimi, nerazumevanje okolice in napačno MAS, ki so z odločbo usmerjeni v redni program interpretiranje ravnanja drugih. To pa ne pomeni, da otrok nima osnovnošolskega izobraževanja s prilagojenim izvajanjem in čustev, le izraziti jih ne zna ali pa ga odzivi drugih zmedejo. Zato dodatno strokovno pomočjo. Po Zakonu o usmerjanju otrok s je toliko bolj pomembno, da se pri delu z otroki z MAS posebnimi potrebami so otroci z motnjo avtističnega spektra ena osredotočamo na socialno učenje. Slednje v osnovnih šolah od skupin otrok s posebnimi potrebami [10]. Po kriterijih Zavoda večinoma povezujemo z otroki s čustveno vedenjskimi motnjami, Republike Slovenije za šolstvo (dalje ZRSŠ) spadajo v to skupino vendar je pomembno za vse učence na šoli, saj so skupaj v istem otroci, ki imajo primanjkljaje na dveh področjih. Prvo področje je okolju in s tem pridobijo vsi. Pozitivne rezultate socialno- socialna komunikacija in socialna interakcija. Primanjkljaji s tega emocionalnega učenja zagovarja Greenberg [4] in poudarja, da področja »se kažejo kot težave v verbalni in neverbalni izražanje čustev učencev na šolah doprinese k sprejemanju drugih, komunikaciji, socialno čustvenih izmenjavah, pri vzpostavljanju tudi otrok s posebnimi potrebami in uči uravnavati čustva, ko socialnih odnosov, njihovemu razumevanju in vzdrževanju« [8]. vstopamo v odnose z drugimi. Drugo področje pa so vedenje, interesi in aktivnosti. Primanjkljaji Pri urah DSP z otroki z MAS se osredotočam na naslednja tri s tega področja pa »se kažejo kot ponavljajoča in stereotipna področja: čustveno opismenjevanje in razvoj socialnih in gibanja, v uporabi predmetov na neobičajen in vedno enak način, komunikacijskih veščin. Pri tem se poslužujem različnih metod stereotipen in ponavljajoč govor, rigidnost v mišljenju in vedenju, dela, ki so pa prilagojena glede na starost učenca in njegove nagnjenost k rutinam in ritualom, preokupiranost z interesnim specifike. Med drugim uporabljam socialne zgodbe (Social področjem, ki je lahko neobičajno, ter kot neobičajni odzivi na stories).To so kratke zgodbe, ki opisujejo določeno situacijo, senzorne dražljaje« [8]. odziv otroka v neki situaciji, cilj pa je razumevanje vedenja, V praksi se velikokrat uporablja izraz avtizem, spekter avtističnih razlaga običajne situacije in predlaga odzive nanjo. Socialni filme motenj, Aspergerjev sindrom. Kot navaja več strokovnjakov (Storymovies) pa prikažem s pomočjo osebnega ali tabličnega VIVID 2018 60 računalnika ter tako še vizualno podkrepim vsebino ali pa 4. SKLEP uporabim samo slednje. V literaturi [9] je zaslediti, da se V prispevku sem želela osvetliti nekatera teoretična izhodišča o uporabljata sinonima za ti dve metodi in sicer socializacijske primanjkljajih, ki jih imajo učenci na določenih področjih ter zgodbe in socializacijski filmi. izrazoslovje in definicije. Ravno tako sem v prispevku predstavila Veliko otrok z MAS razmišlja v slikah, zato se lažje učijo, če je individualno delo, ki ga opravljam z učenci z MAS, ki so z obravnavana snov podkrepljena z vizualnim materialom kot sta odločbo usmerjeni v redni program osnovnošolskega raziskovala Hannah [5] in Atwood [1]. izobraževanja s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno 3. UPORABA IKT ORODIJ pomočjo. Po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami so otroci z motnjo avtističnega spektra ena od skupin otrok s Kaj pravzaprav pomeni IKT? Če povzamem zapis s portala1 posebnimi potrebami. Po kriterijih ZRSŠ spadajo v to skupino kratica pomeni sodobno informacijsko komunikacijsko otroci, ki imajo primanjkljaje na dveh področjih. Natančneje sem tehnologijo, ki obsega vse naprave/sisteme, ki omogočajo predstavila svoje praktične izkušnje, kjer se prepletata shranjevanje, priklic, obdelavo, prenos in sprejemanje informacij, individualno socialno učenje ter uporaba IKT orodij/aplikacij. Pri torej ne le računalnike, ampak tudi radio, televizijo, telefone… svojem delu in pogovorih z učenci le-tega vizualno podkrepim oz. Združuje naprave in programsko opremo, ki jo na teh napravah nadgradim, saj so na spletu dosegljivi različni animirani posnetki, uporabljamo. In vsak najprej pomisli, da IKT orodja za otroke z ki so namenjeni socialnemu učenju. Pri urah DSP z učenci z MAS MAS uporabljajmo le kot sprostitev in motivacijo med odmori, pa se poslužujem različnih metod in tehnik dela, ki so prilagojene kar je seveda možno in dopustno. Lahko pa razvoj in napredek glede na starost učenca in njegove specifike. Med drugim IKT orodij uporabimo za učenje otrok z MAS. uporabljam socialne zgodbe (Social stories) in socialne filme Ko z učenci govorim o čustvih in vedenju (na primer: kaj pomeni (Storymovies) ter tako osmislim IKT in učenčeve gradim digitalne sodelovanje z drugimi, kako izraziti jezo, kaj se zgodi z možgani kompetence. in našim telesom, ko smo jezni, prijateljstvo, pomoč drugemu, kako postopamo, če vidimo nesrečo…), na začetku ure uporabim 5. VIRI IN LITERATURA kakšno vajo ali socialno zgodbo iz priročnika [2], delovni list z [1] Atwood, T. 2007. Aspergerjev sindrom. Ljubljana, Megaton. nedokončanimi stavki ali pa uporabim konkretno situacijo, ki se je zgodila učencu ali predvidevam, da se bo. Nato nadgradim oz. [2] Bisquerra Alzina, R. 2010. Čustvena inteligenca otrok: vizualno podkrepim pogovor o socialnih interakcijah z različnimi priročnik za učitelje in starše z vajami. Ljubljana: Tehniška animiranimi risankami, dosegljivimi na YouTube-u ali spletnih založba Slovenije. straneh namenjenim socialnemu učenju. Večino otrok uporabo [3] Gillberg, C. 2016. Pri napovedovanju prihodnosti otrok z osebnega in tabličnega računalnika zelo motivira. S tem pa ADHD in avtizmi naj bodo psihologi previdni. V: Delo. pridobijo izkušnjo, da tablični ali osebni računalnik nista samo za Sobotna priloga, leto 58, št. 304, str. 20-22. igranje video igric, ampak se lahko z njimi tudi učimo (pa še [4] Greenberg, M. 2015. Odrasli moramo poskrbeti, da bodo zabavno je). Samo pogovor o teh temah je lahko za njih zelo otroci varni pred trpinčenjem: to ni problem otrok. Delo. abstrakten in nerazumljiv. Z uporabo posnetih risank ali kratkih Sobotna priloga, leto 57, št. 100, str. 18-19. filmov, si učenec lažje predstavlja o čem govorim z njim, kakšno je sprejemljivo vedenje za druge, kako se drugi počuti, ko ga [5] Hannah, L. 2009. Učenje mlajših otrok z motnjami učenec izziva, je nesramen, meče stvari po razredu. Posnetek se avtističnega spektra: priročnik za starše in strokovnjake v lahko ustavi ali pa lahko postavljam različna vprašanja že med rednih šolah in vrtcih. Maribor: Center Društvo za avtizem. posnetkom, učenec lahko ugiba, kaj se bo zgodilo in s tem uri [6] Jurišić, D. B. 2016. Otroci z avtizmom: priročnik za učitelje predvidevanje in povezovanje med vzrokom in posledico. Sama in starše. Ljubljana: Izobraževalni center Pika. lahko opravim izbor primernih vsebin in se kasneje v pogovoru z učencem vračam k že videnem, npr. 'Se spomniš, ko sva gledala [7] Klemenc, A. 2012. Kako je biti jaz? Ljubljana: DZC Janeza film o prijateljstvu...'. Tudi če so posnetki v tujem jeziku, Levca. učencem to ne predstavlja težav. Lahko je le še dodatni izziv in se [8] Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir nato pogovoriva o tem, kaj meni, da je oseba na posnetku oz. motenj otrok s posebnimi potrebami. 2015. Ljubljana: povedala. Uporaba računalnika oz. posnetka preko Youtube-a je Zavod RS za šolstvo. Dostop: bila meni osebno v veliko pomoč tudi, ko je učenec iz 6. razreda https://www.zrss.si/pdf/Kriteriji-motenj-otrok-s-posebnimi- dobil odločbo o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami in je potrebami.pdf želel govoriti o MAS. Svojo razlago sem vizualno podkrepila ter [9] Prilagojeni program osnovne šole z enakovrednim prikazala z dvema video posnetkoma kaj je avtizem ali pa izobrazbenim standardom za otroke z avtističnimi motnjami posnetke drugih otrok, ki govorijo o svoji življenjski zgodbi. (AM). 2014. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, Učencu je bilo lažje, ko je s pomočjo posnetka spoznal, da ni znanost in šport : Zavod Republike Slovenije za šolstvo. edini, ki ima MAS in da ni on sam kriv za svoje primanjkljaje. Uporabne so tudi različne aplikacije, ki so v oporo otroku in [10] Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Dostop: učitelju, da dobi povratno informacijo o svojem vedenju, za http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO589 kreiranje socialnih zgodb ali socialnih filmov. 1 Definicija dostopna na: http://www.portalosv.si/digitalna- pismenost/racunalnik-kot-orodje-za-storitev/ VIVID 2018 61 Uporaba pametnih mobilnih telefonov med upokojenci The use of smart mobile phones among pensioners Nika Dimnik iga No ak Vili Podgorelec University of Maribor, FERI University of Maribor, FERI University of Maribor, FERI Koro ka ce a 46 Koro ka ce a 46 Koro ka ce a 46 2000 Maribor 2000 Maribor 2000 Maribor nika.dimnik@student.um.si ziga.nivak4@student.um.si vili.podgorelec@um.si Ine Ko h University of Maribor, FERI Koro ka ce a 46 2000 Maribor ines.kozuh@um.si POVZETEK 1. UVOD V lank prika jemo re l a e dije, ka eri smo eleli ugotoviti, zakaj so nekateri slovenski upokojenci nad uporabo Pame ni mobilni elefoni so pomemben del i ljenja, njimi pame nih elefono na d eni, dr gi pa jih ni i ne elijo dos opamo do informacij kjerkoli in kadarkoli. Omogo ajo porablja i. V sple ni anke i je sodelo alo 92 naklj no i branih neprestano povezavo s svetom, sorodniki in prijatelji. Kljub temu, pokojence i ra li nih delo Slovenije. Rezultati so pokazali, da ima veliko mladostnikov in zaposlenih pametni mobilni da se pokojenci do dolo ene mere bojijo no ih ehnologij, saj telefon, nekateri s arej i lj dje o iroma pokojenci o rs nih njimi ne najo roko a i, e a e pri porabi pa jim po ro ajo di elefono e edno ne porabljajo. V diji, ka ere i sledke slab i id, sl h in spomin. Re l a i e ra iska e lahko sl ijo preds a ljamo em lank , smo ra isko ali, kolik en dele proizvajalcem pametnih mobilnih telefonov, da bodo lahko svoje upokojencev v Sloveniji uporablja pametni mobilni telefon in i delke prilagodili s arej im, pra ako pa lahko imajo od te kako se z njim znajdejo. raziskave korist tudi prodajalci mobilnih telefonov, predvsem v V literaturi najdemo le nekaj raziskav, ki so se ukvarjale smisl s e o anja s arej im. Nekaj koris i bo imel di sak specifi no porabo mobilnih elefono med pokojenci. O ire, s posameznik, predvsem ko gre za i ka ra me anja s arej ih, ka erimi se soo ajo s arej i lj dje pri porabi, s a ra iskala e akaj neka eri raje rajajo pri s arej ih mobilnih ali celo Mohadis in Ali [1], a sta v svojo raziskavo zajela le 21 stacionarnih telefonih. Malezijce , s arej ih od 60 le . V orc so bili aje i pokojenci, ki e dlje ko le o dni porabljajo mobilni elefon, a ne elijo Klju ne besede porablja i pame nih mobilnih elefono , ki bi omogo ali e jo Pametni mobilni telefon, upokojenci, informacijska tehnologija, f nkcionalnos . Pe ro i in os ali [2] so i edli podobno IKT raziska o na obmo j Slo enije, a so se osredo o ili le na pokojence, ki so e porabniki mobilnih elefono . Hong, Trimi & Kim [3] pa so se s oji diji k arjali pra anjem, kako ABSTRACT pame ni mobilni elefon pomaga pri i bolj e anj ehnolo ke pismenosti starej ih. Ra iska o so i ajali na orc prebi alce This article presents the results of a study in which we wanted to i Koreje, ki so s arej i od 60 le . Za ra liko od goraj find out why some Slovenian elderly are excited about the use of preds a ljenih dij, se na a dija osredo o a i recno na smartphones, while others do not even want to use them. 92 stopnjo uporabe pametnih mobilnih telefonov med slovenskimi randomly selected pensioners from various parts of Slovenia upokojenci, tako med tistimi, ki e porabljajo pame ne mobilne participated in the online survey. The results showed that retired elefone ali e ne. people are to some extent afraid of new technologies, as they can not operate them, and there are also problems with poor vision, V raziskavi smo tako ugotavljali, kaj je razlog, da so se nekateri hearing, and memory. The results of this study can serve pokojenci odlo ili a porabo pame nega mobilnega elefona in smartphone manufacturers to adapt their products to elderly kako so z njim zadovoljni, katere funkcije se jim zdijo najbolj people, the mobile phone vendor can also benefit from this study, uporabne in jih najbolj na d jejo. Zanimale so nas di o ire, s mostly in terms of providing advice to older people. There can ka erimi so se soo ali pred nak pom, pa di akaj so se odlo ili also be some benefits for each individual, especially when it za nakup pametnega mobilnega telefona in ali jim je kdo pri comes to the understanding of the elderly, why some prefer to odlo i i pomagal. Pri pokojencih, ki pame nega mobilnega insist on the older phone or even fixed phones. telefona nimajo, smo ugotavljali, zakaj se za nakup slednjega niso odlo ili. Keywords Smart mobile phone, pensioners, information technology, IKT Na namen je pomaga i proi ajalcem pame nih mobilnih elefono , prodajalcem in dr inam, ki elijo prepri a i s arej e VIVID 2018 62 nak p pame nega mobilnega elefona. Ocenj jemo, da jim bo na a aplikacij, ki jih lahko prenesemo . V slede i diji smo i hajali iz raziska a pomo , da bodo bolje ra meli skrbi pokojence slednje definicije, ki pame ne elefone definira najbolj na an no, glede las ni a in porabe pame nega mobilnega elefona. Glede ako na podro j in erakcije, mobilnih operacijskih sis emo , na to bodo proizvajalci lahko prilagodili modele pametnih po e lji os i in erne om ko di na podro j samih f nkcij mobilnih telefonov, da bodo upokojencem bolj prijazni. telefona. Prodajalci pa bodo dobili informacijo, kateri pametni telefoni so za upokojence bolj primerni. 3. PREGLED SORODNIH DEL V lank bomo najprej preds a ili eore i ni ok ir in o adje Le redke raziskave do zdaj so se ukvarjale s podobno tematiko. ra iska e, orej ra lo ili pojme in eorije, i ka erih smo i hajali. Podro je pame nih mobilnih elefono in porabe ra nih aplikacij V poglavju »Pregled sorodnih del« je zapisano in opisano nekaj je sicer dobro raziskano, le redki ra isko alci pa so se osredo o ili ra iska , na ka ere smo se oprli in so nam bile pomo pri na povezavo v odnosu med novo tehnologijo in upokojenci. izvedbi raziskave. V nadaljevanju bomo opisali postopek Mohadis in Ali [1] sta razisko ala, s ka erimi o irami se soo ajo ra iska e, dele ence in kon no e re l a e anali e branih upokojenci, ki uporabljajo pametne mobilne telefone. Kot vzorec podatkov. s a porabila 21 lj di, s arej ih od 60 le . Pri orc s a se osredo o ila golj na is e s arej e lj di, ki mobilni elefon 2. TEORETI NI OKVIR IN OZADJE uporabljajo najmanj leto dni. Zanimalo j je, akaj ak ni V raziskavi smo se ukvarjali z pra anjem Kak na je o nja uporabniki raje vztrajajo pri navadnih mobilnih telefonih, ki sprejetosti pametnih mobilnih telefonov med slovenskimi omogo ajo golj omejene f nkcionalnos i in ne elijo pres opi i k upokojenci? « porabi pame nih mobilnih elefono , ki bi jim pon dili e jo funkcionalnost, z raznimi aplikacijami pa bi jim lahko di olaj ali Dejstvo je, da se struktura prebivalstva po svetu, s tem pa tudi v i ljenje. V orec ra iska e so bili klj eni le s arej i dr a ljani Slo eniji, spreminja. Ods o ek s arej ega prebi als a e nekaj le Male ije. Re l a e s a pridobila s pomo jo in er j je , ki s a jih s rmo nara a, o je e posebej opa no bolj ra i ih dr a ah, kjer opra ljala pokojenskih cen rih sodel jo ih. A dio posne ke je rodnost nizka. Na Zavodu za pokojninsko in invalidsko intervjujev sta avtorja kasneje anali irala. al pa s a ra iska o a aro anje so imeli a g s 2017 abele enih kar 439.291 klj ila elo majhen orec, a bolj o nanjo elja nos i bi bilo prejemniko s aros nih pokojnin, o je skoraj e r ina prebi als a po rebno ra iska o i es i na e jem orc . Je pa nj na Slovenije [4]. Po podatkih Evropske komisije je bila mediana ra iska a elja na le na obmo j Male ije, domne amo pa, da bi s aros i pokojence Slo eniji, ki so le 2012 pr i prejeli se rezultati na ostalih kontinentih lahko razlikovali. V intervjuju starostno pokojnino, 57 le . To s aros smo po e ali di na i s a porabila spremenlji ko, ki je po e ala o ire, a ka ere so diji; ko pokojence smo sma rali se dr a ljane Rep blike pokojenci poro ali, da se njimi soo ajo pri porabi pame nih Slovenije, ki so stari 57 le ali e . V gibanki, ki jo je i dal mobilnih elefono . Enako pra anje smo porabili ko del na e Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z naslovom raziskave. V ra iska i s a a orja pri la do aklj ka, da s arej e S aros na pokojnina le 2017 [4] je na edeno: pra ica do o irajo ni ke finance, e a e idom in pomanjkanje nanja o s aros ne pokojnine je od isna od dopolni e dolo ene s aros i in pametnih mobilnih telefonih. zavarovalne dobe, pokojninske dobe oziroma pokojninske dobe brez dokupa. Za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do te Na obmo j Slo enije so Pe ro i in os ali [2] i edli ra iska o pokojnine morata biti hkrati izpolnjena oba pogoja, ki pa se v med s arej imi. V as med no embrom in decembrom 2009 so prehodnem obdobj ra lik je a glede na spol a aro anca . Od i ajali elefonsko anke o. Naklj no so i birali elefonske prvih modelov pametnih mobilnih telefono , ki so k nam pri li e ilke i ba e s acionarnih elefonskih e ilk Slo eniji. V letih 2007 in 2008 so se za nakup le- eh, klj b manj i ehnolo ki raziskavi so zajeli 178 ljudi s statusom upokojenca. Z metodo pismenos i, odlo ili di neka eri pokojenci. V e i s em smo naklj nega klicanja na s acionarne elefonske e ilke so zajeli se ako ra iska i osredo o ili na ra loge a njiho o odlo i e : velik in raznolik vzorec slovenskih upokojencev iz vseh koncev ali so bili v nakup nagovorjeni s s rani mlaj ih lano dr ine, da Slo enije. V ra iska i so sk ali go o i i, koliko slo enskih bi la je kom nicirali in ohranjali s ike, ali pa so si pame ni pokojence porablja mobilne elefone in kolik ni meri jih mobilni elefon i kak nega ra loga a eleli sami. porabljajo. Torej koliko r na dan er a kak ne ak i nosti. Hong, Trimi & Kim [3] definirajo pametne mobilne telefone Ugotovili so, da upokojenci mobilne telefone uporabljajo akole: pame ni mobilni elefoni omogo ajo posameznikom pred sem i s rah pred ob kom i oliranos i in osamljenos i, dostop do interneta kadarkoli in kjerkoli, so bistveno orodje za omogo ajo jim, da so s ik lj dmi, kadarkoli si ega a elijo. manj e anje digi alnega ra koraka. Za ra liko od njiho e V ra iska o so klj ili le s arej e od 75 le , mediana s aros i, pri definicije pa [5] rdijo, da pame ni mobilni elefoni podpirajo ka eri slo enski dr a ljani odhajajo pokoj, pa je 57 le , ako da in erakcijo s prs om na aslonih na do ik, kar bi omogo ilo novo je tu opazna ogromna razlika. V raziskavo bi bilo potrebno zajeti i k njo a eliko s arej ih odraslih, ki e edno porabljajo di mlaj e pokojence. elefone s f nkcijskimi ipkami . Obe eoriji se med sabo malce Hong, Trimi & Kim [3] so nadalje ra isko ali, kako las ni o ra lik je a, pr a se osredo o a na mo nos po e a e in erne om, pametnega mobilnega telefona vpli a na ehnolo ko pismenos dr ga pa bolj na na in in erakcije preko porabni kega vmesnika. s arej ih prebi alce . V ra iska o so ajeli 225 dele ence , Mohadis & Ali [1] nadalje pametne mobilne telefone definirata s arej ih od 50 le . Osredo o ali so se na prednos i, ki jih imajo dr ga e in pri em dr i a obe prej na edeni definiciji: pame ni upokojenci, ki uporabljajo pametne mobilne telefone. Rezultate so mobilni elefoni so najno ej i in najnaprednej i mobilni elefoni, pridobi ali s pomo jo pra alnika, ki so ga pripravili glede na a so zelo dragi. Delujejo na namenskih operacijskih sistemih kot prej nje, podobne ra iska e. Ra iska o so i edli Koreji, so Googlov Android, Applov iOS in Microsoftov Windows sodelo ali pa so le pokojenci, ki i ijo manj ra i ih obmo jih Phone. Osno ne f nkcije klj jejo mesnik na do ik, WiFi Koreje. po e lji os , kamero isoko lo lji os jo, grajen GPS in rs o VIVID 2018 63 Nunes & Silva [6] sta v svojo raziskavo zajela 35 upokojencev s gospodinjs 21,7% dele ence ra iska i. 12% dele ence Por galske, eleli pa so ra iska i po i i ne inke, ki jih ima na o pra anje ni elelo odgo ori i. pame ni mobilni elefon na s arej e. Sodelo ali so s aros niki med 58. in 91. le om s aros i, po pre na s aros je bila 71 le . 4.2 Postopek raziskave Osredo o ali so se pred sem na grafi ni mesnik in njego o Podatke smo zbirali med 7. in 13. decembrom 2017. Povezavo do preprostost za uporabo. Ugoto ili so, da je a e ino pokojence sple ne anke e smo delili prek dr benih omre ij, elek ronske grafi ni mesnik pre e kompleksen in se njim ne najdejo. Le po e in med nanci er prija elji. Prija elje in nance smo prosili, 29% upokojencev je po njihovih podatkih znalo prebrati ali da spletno povezavo posredujejo naprej svojim prijateljem, napisa i kra ko eks o no sporo ilo. s ar em, s arim s ar em in dr gim. Glede na zgornje ugotavljamo, da so le redke raziskave opravljene 4.3 Merski instrument na obmo j E rope, e redkej e pa so is e, ki ra isk jejo na Re l a e smo birali s pomo jo sple ne anke e, ki je bila obmo j Slo enije in ko orec amejo slo enske dr a ljane. objavljena na spletni strani www.1ka.si [7]. e med posame nimi e ropskimi dr a ami so opa ne k l rne in ekonomske razlike, zato menimo, da je smiselno izvajati raziskave Anke o a nemo s 6 osnovnimi demografskimi pra anji, iz na ra li nih obmo jih E rope, pa di no raj ra li nih dr a po ka erih smo i edeli regijo bi anja, s aros in po pre ni mese ni sem s e . Pra em pa se je pos e ila na a ra iska a. Slo enija dohodek dele ence . Na podlagi adnjega pra anja ega sklopa je edins ena dr a a, saj po e je j go hodno E ropo s srednjo (Ali imate v lasti pametni mobilni telefon? Da/Ne) dele ence Evropo, tako da so prisotne nekatere izmed kulturnih in smerimo na d a ra li na sklopa anke e. Udele enci, ki imajo ekonomskih na ilnos i i obeh omenjenih delo E rope. lasti pametni mobilni telefon, odgo arjajo na dr ga na pra anja ko dele enci, ki pame nega mobilnega elefona nimajo las i. Od dele ence , ki porabljajo pame ni mobilni telefon, smo 4. METODOLOGIJA eleli i ede i, kdo jih je prego oril nak p pame nega elefona 4.1 V or enje in udele enci ra iskave in e so imeli ob nak p kak ne pomisleke ter s kak nimi Raziskavo smo izvedli na populaciji upokojencev z in brez e a ami so se soo ali ob pr i porabi pame nega mobilnega pame nega elefona, or na eno a je pokojenec (dr a ljan elefona. Od pokojence , ki so se dele ili na e ra iskave in se Slo enije, ki je s arej i od 57 le ). Sodel jo i so bili i brani po a nak p pame nega mobilnega elefona e niso odlo ili, smo naklj nem orc , porabili smo me odo or enja bre eleli i ede i akaj je em ako. Kaj se je pli alo na njiho o ra anja. To pomeni, da je sak sodel jo i pri i polnje anj odlo i e , da bodo raje os ali pri s arih mobilnih elefonih ankete lahko sodeloval le enkrat. Uporabili smo tehniko oziroma stacionarnih telefonih. prilo nos nega or enja obja o anke e no raj i branih Vpra anje V kolik ni meri se strinjate s spodnjimi trditvami?«, dr benih sk pin. smo sestavili na podlagi raziskave Mohadisa in Alija [1], vsa V kon nem orc je bilo aje ih 92 elja nih eno . Od ega je os ala pra anja pa smo prilagodili namen ra iska e in na im sodelo alo 33 mo kih, kar preds a lja 35,9% seh sodel jo ih, in potrebam ter zastavljenim raziskovalnim pra anjem. 59 ensk, o je 64,1% celo nega orca. 2,2% je bilo dele ence , rojenih med leti 1921 in 1930. 1,1% je bilo upokojencev, ki so 4.4 Statisti na obdelava podatkov o na ili, da so rojeni med le i 1931 in 1940. Med le i 1941 in Pri statisti ni obdela i poda ko smo se osredo o ili na ri 1950 je bilo rojenih 23,9% dele ence ra iska e. Dale naj e je ra isko alna pra anja. bilo dele ence , ki so bili rojeni med le i 1951 in 1960, o je RV1: Ali po pre ni mese ni dohodek pli a na 59,8%. Udele ence , ki so bili rojeni po letu 1960 je bilo 13%. las ni o pame nega mobilnega elefona? Sodel jo ih, ki bi bili rojeni pred le om 1920, ni bilo. RV2: Ali i ja s aros pomeni e je o ire pri nak p V ra iska i so sodelo ali dele enci obmo ja celo ne Slo enije, pametnega mobilnega telefona? naj e je bilo dele ence i Osrednjeslo enske regije, o je 40,2%, iz Podravske regije pa 20,7%. Temu sledi Gorenjska regija RV3: Ali so vi je cene pame nih mobilnih elefono 8,7% dele ence . Udele ence i J go hodne Slo enije je bolj sprejemlji e e jih mes ih? bilo 5,4%. 4,3% dele ence je bilo i sake od naslednjih regij: V as ko je bila anke a ak i na, smo abele ili 99 sodel jo ih, Zasavska, Savinjska in Posavska. Iz Pomurske regije je bilo 3,3% od ega jih je 7 le delno i polnilo anke o. V pos opk i enja dele ence , pra ako i Podra ske regije. Najmanj dele ence poda ko smo eh 7 eno ods ranili i anali e. V kon nem vzorcu je bilo iz Obalno-kra ke regije, o je 2,2%. I Gori ke regije ni smo orej ajeli 92 pokojence . Preden smo poda ke s a is i no bilo nobenega sodel jo ega. obdelali, smo preverili normalnost porazdelitve podatkov in glede Udele ence smo po pra ali po elikos i kraja, ka erem na o i brali parame ri no o iroma neparame ri no ra li ico prebi ajo. I e jega mes a je bilo 34,8% dele ence , i s a is i nih es o . manj ega mes a pa 23,9%. Naj e sodel jo ih ra iska i je bilo 4.5 Rezultati vasi, to je 35,9%. Iz zaselka je bilo 5,4% zajetega vzorca v raziskavi. 4.5.1 Odgovori na raziskovalna a anja V ra iska o smo ajeli dele ence ra li nimi po pre nimi Pri RV1 nastopa neodvisna diskretna spremenljivka » o e ni mese nimi dohodki na osebo gospodinjs . 1,1% dele ence me e ni dohodek« in odvisna nominalna spremenljivka je odgo orilo, da po pre ni mese ni dohodek na osebo » la ni o ame nega mobilnega elefona«. Tu raziskujemo vpliv gospodinjs na a manj ko 299 . 21,7% jih je odgo orilo, da diskretne spremenljivke na nominalno. Ugotovili smo nenormalno po pre ni mese ni dohodek na osebo na a 300-599 . Naj e porazdelitev podatkov, zato smo za obdelavo podatkov uporabili dele ence , o je 43,5%, je na pra anje odgo orilo 600-899 . test Hi kvadrat. Dobili smo rezultat Hi .008, to pomeni da obstaja Ve ko 900 na a po pre ni mese ni dohodek na osebo v s a is i no pomembna po e a a med po pre nim mese nim VIVID 2018 64 dohodkom in las ni om pame nega mobilnega elefona. las ni vo oziroma nakup pametnega mobilnega telefona pa igra Las ni o pame nega mobilnega elefona je pogos ej e pri osebah po pre ni mese ni prihodek pokojenca. Med is imi, ki imajo i jim po pre nim mese nim dohodkom. ni je mese ne prihodke, je manj las niko pame nih mobilnih RV2 klj je d e spremenlji ki; prva, » starost«, je neodvisna elefono primerja i s is imi, ki imajo i je mese ne prihodke. diskretna, » ovire pri nakupu« pa je kot druga spremenljivka v Kot razlog, zakaj pametnega mobilnega telefona nimajo, so as a ljenem ra isko alnem pra anj od isna nominalna. S dele enci ra iska e naj e kra odgo orili : ne testom Cronbachs Alpha smo preverili zanesljivost konstruktov po reb jem/no em in slaba pokojnina , nekajkra pa je omenjen latentne spremenljivke » ovire pri nakupu« in dobili rezultat .744, tudi »strah pred virusi« in »ne znam uporabljati«. Iz tega sklepava, kar pomeni dobro zanesljivost. Ker je spremenljivko » ovire pri da gre za tehnologijo, ki je ne poznajo in zato je delno prisoten nakupu dolo e alo e indika orje , smo se indika orje dr ili tudi strah pred uporabo oziroma neznanimi stvarmi. Nekatere pa no o spremenlji ko. O ire pri nak p smo dolo e ali s omej jejo di finan na sreds a, kar je bilo ra idno i anali e pomo jo ra iska e Mohadisa & Alija [1], ki sta svojim anke e. Na pra anje e ilka 15 »V kolikor nimate namena dele ence as a ljala enako pra anje. Spremenlji ka ovire pri kupiti pametnega telefona, zakaj? je e ina sodel jo ih nakupu klj je sedem indika orje : interes (pametni mobilni odgovorila, da so gla ni ra log finan ne omeji e, ni ka telefoni me ne zanimajo), potreba ( ak nega elefona ne pokojnina. potrebujem), pomanjkanje znanja (na pametne telefone se ne Pra ako dele enci, ki e imajo pame ni mobilni elefon, spoznam), vid ( aradi slab ega ida bi imel porabo pame nega poro ajo, da so pred nak pom e ini odla ali aradi slab ega elefona e a e), kognitivne funkcije ( e a e s spominom, a o bi finan nega s anja, preni kih dohodko , ak nih odgo oro na mi enje preds a ljajo e a o), sluh (slab e sli im, zato nimam pra anje S ka erimi o irami s e se soo ali pred nak pom telefona), motorika ( aradi e a mo oriko/koordinacijo ne pametnega mobilnega telefona?« je bilo 22%. Na drugem mestu uporabljam pametnega telefona). Ker je bilo v posamezni starostni pa je odgovor, da jih je bilo strah tega, da s pametnim mobilnim skupini zajetih premalo enot, smo vzorce i es ih sk pin dr ili telefonom ne bodo znali delati; ak nih odgo oro je bilo med v dve skupini. Skupina 1 ni bila zastopana. Skupine 2, 3 in 4 smo las niki pame nih mobilnih elefono 9,6%. Ve ina porabniko dr ili sk pino 1, skupini 5 in 6 pa v skupino 2. Nova delitev pa pra i, da pred nak pom niso imeli nikakr nih e a , eh je bilo je dele ence ra delila d e s aros ni sk pini, pr i so bili aje i 51,8%. si dele enci, ki so rojeni leta 1950 ali prej, v drugo skupino pa so bili aje i dele enci, ki so bili rojeni le a 1951 ali kasneje. Kar 84,3% upokojencev je odgovorilo, da so s pametnim Preverili smo normalnost porazdelitve podatkov, s Shapiro-Wilk mobilnim elefonom bolj ado oljni ko so bili s prej njim testom smo ugotovili signifikanco .130, torej so podatki mobilnim elefonom. 13% dele ence pa je delno bolj nenormalno porazdeljeni. Zato smo uporabili Test neodvisnih zadovoljnih s pametnim mobilnim telefonom. vzorcev. Po Lavenovem testu smo ugotovili signifikanco .616, 60% dele ence rdi, da jih nak p pame nega elefona ni zato predpostavljamo enakost varianc. Analiza je pokazala, da prepri al nih e, a nak p so se dolo ili sami. 16,8% pa se jih je a med spremenlji kama s a is i no pomembne povezave ni (sig. 2- nak p odlo ilo po prigo arjanj dr inskih lano . tailed vrednost je .761). I opra ljene ra iska e lahko naredimo aklj ek, da i ja s aros V RV3 nastopata spremenljivki » sprejemljivost cene pametnih pomeni e je o ire pri nak p o iroma las ni pame nega mobilnih telefonov« in » velikost mesta«. Prva je neodvisna mobilnega elefona. S arej i pokojenci so na pra anje Oceni e diskretna, druga pa odvisna nominalna. Tu raziskujemo vpliv kolik ni meri se s rinja e s spodnjimi rditvami« odgovarjali z diskretne spremenljivke na nominalno. Po Shapiro-Wilk testu smo odgo ori i je rednos i, o na ili so, da pame nega elefona ne dobili rezultat signifikance .144, kar ka e na nenormalno porabljajo aradi e a idom, sl hom, koordinacijo, porazdelitev podatkov, zato smo uporabili Hi kvadrat. Dobili smo spominom itd. rezultat Hi = .523. Iz tega je razvidno, da med velikostjo mest in Ovire so predvsem neznanje in psiho-fi i ne nesposobnos i, ko i ino sprejemljivosti cene pametnega mobilnega telefona so slab i sl h, id er spomin, med dr gim pa di e a e s a is i no pomembna po e a a ne obstaja. mo oriko. Neka erih med pra animi pa pame ni mobilni elefoni 4.5.2 Ostali rezultati ne zanimajo; predvidevamo lahko, da ne potrebujejo vseh funkcij, V raziskavi je bilo zajetih 83 upokojencev, ki imajo pametni ki jih le-ta ponuja. Kot velika ovira so se pokazale tudi slabe mobilni telefon, to je 90.2%, in 9 upokojencev, ki pametnega finan ne ra mere pri pokojencih in s rah pred novo tehnologijo mobilnega elefona nimajo, o je 9.8% seh dele ence . Na e in neznanjem. ugotovitve se ne ujemajo z ugotovitvami, ki sta jih v raziskavi zapisala Mohadis in Ali [1]. V vzorcu 21 upokojencev, ki so jih 5. DISKUSIJA zajeli v raziskavo, je le 6 upokojencev uporabljalo pametne V na i ra iska i smo se osredo o ali na porabo pame nih mobilne telefone, to je 28,6%. Sklepamo, da na to vpliva regija, v elefono med pokojenci, njo smo eleli pridobi i informacije kateri je bila opravljena raziskava, v omenjeni raziskavi so o iroma poda ke glede s opnje porabe elefono in kak ne so sodelovali upokojenci iz Malezije. Sklepamo pa tudi, da se bile ovire pri nakupu ali kak ni so bili ra logi, ki so bo ro ali k re l a i ra lik jejo od na ih aradi le a, ko je bila ra iska a em , da se posame nik ni odlo il a nak p pame nega elefona. opra ljena. Poda ki, ki s a jih pridobila Mohadis & Ali [1] as Sk ali smo po e a i elikos mes a in i ino prihodka pli i na od septembra do oktobra 2014, so bili as opra ljanja na e odlo i e o nak p ali ne nak p elefona, obenem pa smo ra iska e s ari e ko 3 le a in a o e as areli. posk ali i ede i ali so na nakup oziroma ne nakup pametnega telefona vplivali tudi drugi dejavniki, kot na primer nasvet V ra iska i smo go o ili, da pokojenci, ki i ijo e jih prija elje , dr ine in dr gih. mestih, a pame ni mobilni elefon niso pripra ljeni pla a i ni e , ko lj dje, ki bi ajo manj ih mes ih. Velik pli na Re l a i so poka ali, da obs aja po e a a med po pre nim mese nim dohodkom in las ni om elefona, in sicer med las niki VIVID 2018 65 pametnega mobilnega telefona prevladujejo predvsem upokojenci pomo , meniji, ki so prilagojeni manj e im porabnikom, i jimi mese nimi prihodki. Pred ide amo, da je ra log em, ponujajo dober oprijem. Ob vsem em pa Telekom pon ja e da si ga lahko pri o ijo in ne oliko elja po njego i porabi. Ob bre pla no s e o anje, da se lahko pokojenci se nanijo em na las ni o elefona nikakor ne pli a s aros sodel jo ih, ugodnostmi Penzion paketa ter uporabnimi storitvami, ki jih em e pred sem ali si posame nik elefon lahko pri o i in ali ga omogo ajo pame ne napra e. S e o anje po eka s predhodno bo znal uporabljati, ali pa na o pli ajo dr ge fi i ne omeji e rezervacijo termina. [9] posame niko . Obenem las ni o elefona ni pogojeno glede na Pri Telemachu pon jajo podobne s ori e, ena i med ak nih velikost naselja. Predvidevamo, da gre tu predvsem za to ali ga pon db je S per Babi roj ek, ki seb je ele i ijo, in erne in porabnik eli ime i er porablja i ali ne. telefonijo. Primeren je za upokojence, ki imajo radi kakovostne Re l a i na e ra iska e se jemajo ra iska o, ki s a jo opra ila programe, obsega pa tako o ro ke, por ne in je informa i ne er Mohadis in Ali [1]. Enako kot omenjena raziskovalca smo tudi i obra e alne programe, kot tudi slovenske programe. Vse skupaj sami pri li do aklj ka, da s arej e pri nak p pame nega je na oljo di isoki lo lji os i HD. Preko pake a lahko mobilnega telefona o irajo pred sem omejena, ni ja finan na porabniki porabljajo sple no po o in stacionarno telefonijo. sreds a, e a e idom er nepo na anje no ej e ehnologije in Nismo pa zasledili, katere modele telefonov ob tem ponujajo in ali posledi no prepri anos , da se s pame nimi mobilnimi elefoni ne so le-ti primerni za upokojence. [10] bi na li. Pe ro i , For na i, Veho ar, Ka i in Dolni ar [2] so Ponudbo za upokojence smo zasledili tudi pri operaterju A1. V v njihovi raziskavi pri li do aklj ka, da s arej i porabljajo ok ir senior pon dbe pon jajo elefone e od 0.5 dalje, obenem mobilne elefone aradi s rah pred osamljenos jo. Na a pa imajo vsi upokojenci 20% popusta na izbrane pakete A1 ugotovitev glede na odgovore, ki smo jih pridobili z anketnim ZA ETNI in A1 SVOBODNI. Obenem so i dali priro nik za pra alnikom je, da e ina pokojence pame ne mobilne varno uporabo mobilnega telefona, ki vsebuje nasvete in elefone porablja a aba o, na d eni so nad mno ico f nkcij, informacije a s arej e. V bro ri si lahko porabnik prebere akaj ki so jim na pametnih telefonih na voljo. Je pa kljub vsemu ob so se odlo ili i da i bro ro, poleg ega pa bro ra seb je a e k porabe pame nega mobilnega elefona pri s arej ih mobilni slovar, poglavje o spoznavanju pametnega telefona, prisoten strah pred napakami oziroma da bodo kaj storili narobe, poglavje o uporabi in na kaj morajo biti pozorni, kot na primer ni ili. SMS kl bi, 090 komercialna e ilka, kraja in loraba mobilnega Barnard, Bradley, Hodgson & Lloyd [8] so dijo ajeli 13 telefona, moneta, virusi in uporaba telefona v tujini. Kljub vsemu s arej ih od 65 le , od eh s a le d a porabljala pame ne mobilne temu pa v svoji ponudbi nimajo telefonov, prilagojenih za elefone, o je 15,4%. Sami smo ra iska i go o ili, da je dele upokojence, obenem pa pon dbe seb jejo eliko s arej e upokojencev, ki uporabljajo pametne mobilne telefone, bistveno telefone. [11] e ji, sklepamo pa, da eliko vlogo igra tudi starost raziskave T-2 tudi spada med tiste, ki imajo ugodnosti za to starostno raziskava Barnarda Y. in ostalih [8] je bila opravljena leta 2013, skupino. V okviru akcije Senior jim pripada 15% popust na torej dobra 4 le a pred na o ra iska o. osno no pake no naro nino, ki elja do konca rajanja V nasprotju z raziskavo Nunesa & Silve [6] sami nismo ugotovili, naro ni kega ra merja ali do sprememb v T-2 naro ni kem da bi pokojenci poro ali o e a ah nera me anjem grafi nega paketu. A i pop s i eljajo samo a naro ni ke pake e, ne a vmesnika. Avtorja sta ugotovila, da je 82% upokojencev znalo mobilno telefonijo. Obenem pa nismo opazili, da bi ponujali vzpostaviti telefonski klic, le 29% pa jih je znalo napisati kratko telefone, primerne za upokojence, prav tako ne, da bi ponujali eks o no sporo ilo ali pa ga odpre i in prebra i. Pri pokojencih, svetovanja ali kaj podobnega. [12] ki smo jih sami zajeli v vzorec , nismo asledili, da bi kdo poro al V Sloveniji je veliko ponudnikov mobilnih storitev, a se jih le o ak nih e a ah, e ina pra anih je ko odgo or na pra anje malo osredo o a na pokojence. Najbolj o pon dbo pame nih Kak ne so bile o ire pri nak p elefona? apisala, da ob nak p elefono imajo pri Telekom , najbolj o ra lago glede porabe in pame nega mobilnega elefona niso imeli nikakr nih e a . pasti pa pri operaterju A1. Pri ostalih dveh ponudnikih, Telemach Rezultati bi lahko bili pomembni za dr be, ki se k arjajo s in T-2, pa ni ponudbe pametnih telefonov za upokojence, kot tudi telekomunikacijo, torej s prodajo mobilnih storitev ali z izdelavo ne pomo i pri privajanju za uporabo pametnega telefona. mobilnih napra . Glede na e re l a e lahko pripra ijo ra li ne Izdelovalcem telefonov bi raziskava lahko pomagala pri samem pake e, ki so prija ni pokojencem, er jim ako pribli ajo bolj ra oj mobilne napra e, orej da bi e fa i ra ijanja nekega moderne in napredne telefone. Ob tem bi lahko ob po e anem modela lahko upo e ali, da je lahko kon ni porabnik po pra e anj organi irali di dela nice, na ka erih bi se upokojenec, in ga glede na njihove potrebe tudi izdelali. Tako bi uporabniki seznanili z uporabo telefona in njegovimi funkcijami. omogo ili, da bi pame ni elefoni e osno i bili bolj dos opni in S tem bi pridobili vpogled v uporabnost naprave in tako izkoristili prilagojeni ej s aros ni sk pini, s imer bi e pr i fa i ods ranili njen polni potencial. Obenem pa bi lahko pridobili morebitne dolo ene strahove ali pomisleke, ki bi jih imeli ob nakupu nove uporabnike mobilnih telefonov ter s tem nove stranke. pame nega elefona. Pri em predlagamo i dela o e jega Po pregled pon dbe ra li nih opera erje Slo eniji smo pame nega elefona e jim ekranom, pred sem e jo bre go o ili, da e pon jajo ra li ne pake e, prilagojene a serifno ipografijo. Menimo, da je ak na pisa a la je berlji a a upokojence. Poleg samih popustov, ki so jih upokojenci navadno s arej e posame nike, ki imajo e a e idom ali porabljajo dele ni, pon jajo e bre pla no priklj nino in menja o o ala. mobilnega paketa. To ponudbo smo videli pri Telekomu. V okviru Seveda pa rezultatov ne moremo posplo e a i na celotno ponudbe in paketov za upokojence ponujajo pametne telefone, ki populacijo, za kar bi po rebo ali e ji orec sodel jo ih in so prilagojeni za to skupino uporabnikov. Telefoni v ponudbi podrobnej o ra iska o, da bi pridobili re l a e, ki bi jih lahko uporabljajo e jo ipografijo in ikone, aradi esar je se sk paj po em opredelili na splo no a to starostno skupino. Le z bolj eliko bolj pregledno in porabnik prija nej e. Poleg idnih ra irjeno in podrobnej o ra iska o bi lahko dobili bolj o en las nos i imajo i elefoni e dr ge prednos i, ko je g mb a VIVID 2018 66 vpogled v to, kak ne elefone po reb jejo in kak ne pake e a njih 7. VIRI IN LITERATURA sestaviti. Na podlagi tega bi lahko tudi odstranili dvome in [1] H. M. Mohadis in N. M. Ali, A S d of Smar phone Usage strahove za nakup pametnega telefona. S tem pa bi postali and Barriers Among he Elderl , Conference: Conference: prija nej i in bolj dos opni. Se eda bi bilo po rebno pri kon nem 3rd International Conference on User Science and prod k po e a i di finan no s anje seh i e s aros ne Engineering, pp. 6 (109-114), september 2014. sk pine er na podlagi eh poda ko i dela i ra li ne modele glede na finan ne mo nos i posame niko . Tu bi bila potrebna dodatna [2] A. Pe ro i , L. For na i, V. Veho ar, M. Ka i in V. raziskava glede na prihodke, da se pridobi odstotek posameznikov Dolni ar, Mobile phone comm nica ion in social s ppor v vsaki skupini, na podlagi esar bi se lahko osredo o ili na ne orks, Telema ics and Informa ics, pp. 14 (642-655), 21 skupine, ki preds a ljajo i ji dele . februar 2015. [3] S. G. Hong, D. W. Kim in S. Trimi, Smar phone se and 6. ZAKLJU EK internet li erac of senior ci i ens, Jo rnal of Assis i e Z ra iska o smo eleli go o i i, akaj imajo nekateri upokojenci Technologies, pp. 10 (27-38), marec 2016. do las ni a pame nega mobilnega elefona nega i en pris op, [4] ZPIZ, S aros na pokojnina le 2018, 2018. medtem ko so jih drugi sprejeli elikim na d enjem ter jih z [Elektronski]. Available: veseljem in lahkoto uporabljajo. Na uporabo oziroma neuporabo https://www.zpiz.si/cms/?ids=content&inf=326. [Poskus naprave tu vsekakor vpliva tudi okolje, ka erem ivijo ter kako dostopa 22 januar 2018]. so klj eni porabo najno ej e ehnologije. Kako so jo pripra ljeni sprejema i in se prilagaja i spreminjajo im asom er [5] J. Zhou, P.-L. P. Ra in G. Sal end , Older Ad l s se of obenem sledi i ali saj spremlja i ra oj ehnologije. Klj no je Smart Phones: An Investigation of the Factors Influencing tudi to, kdo od bli njih porablja pame ni elefon in kako le-tega he Accep ance of Ne F nc ions, Beha io r and preds a i lan e s aros ne sk pine, orej upokojencu. Vsekakor Informa ion Technolog , I . 33, . 6, pp. 552-560 (9), 9 smo prepri ani, da je po reben di pra ilen pris op, saj le a april 2013. lahko klj no pli a, da se s arej a oseba odlo i a nak p er [6] F. N nes in P. A. Sil a, The Smartphone a Mobile uporabo mobilnega telefona. V kolikor je prvi korak opravljen Companion for Older Ad l s, Proceedings of INTERACT pravilno, oseba nima strahu ali dvomov o uporabi, ob tem pa 2011 Workshop: Promoting and supporting healthy living by mora edno ime i nekoga na oljo, saj a e ni fa i, ki ga pra a design, p. 3, 2011. za navodila ali nasvet glede uporabe. [7] 1ka, En klik anke a, [Elek ronski]. A ailable: 1ka.si. V na i ra iska i so klj eni le s arej i prebi alci Slo enije, kar je [Poskus dostopa december 2018]. omeji e na e dije. epra je Slo enija po pre na e ropska [8] Y. Barnard, F. Hodgson, M. Bradley in A. D. Lloyd, dr a a smisl informacijskih in kom nikacijskih ehnologij, pa Learning o se ne echnologies b older ad l s: Percei ed po dele pokojenskega prebi als a nekoliko aos aja a diffic l ies, e perimen a ion beha io r and sabili , e jimi e ropskimi dr a ami, aradi ega je na o ra iska o e je Computers in Human Behavior , p. 29 (1715 1724), julij ra iri i na celotno evropsko populacijo. Slovenija se je leta 2016, 2013. glede na odstotek upokojencev znotraj EU, nahajala na 21. mestu [13]. Veljavnost te raziskave je omejena le na Slovenijo, zato bi [9] Telekom, Ugodnos i Senior- po e i e e s ori e in bilo priporo lji o, da se podobne ra iska e i ede di dr god po prihrani e , 22 jan ar 2018. [Elek ronski]. A ailable: Evropi oziroma po svetu. Obenem pa je bil tudi uporabljen vzorec http://www.telekom.si/zasebni-uporabniki/paketi/ugodnosti- premajhen, da bi lahko kon ni re l a posplo ili na celo no penzion. [Poskus dostopa 22 januar 2018]. pop lacijo. Podrobnej a ra iska a bi bila po rebna di a [10] Telemach, S per Babi Troj ek , 22 jan ar 20189. Slo enijo, kasneje pa bi se jo lahko ra irilo e dr ge e ropske [Elektronski]. Available: dr ave. Ampak pri tem bi morali po e a i k l ro in na ade https://telemach.si/a12785/paketi/paketi-v-kabelskem- posameznikov. omrezju-telemach/Super-Babi-Trojcek.html. [Poskus dostopa V ra iska i so bili eliki e ini dele eni le pokojenci, ki 22 januar 2018]. porabljajo sple no omre je Facebook. Sklepamo, da so i [11] A1, Senior pon dba , 22 jan ar 2018. [Elek ronski]. upokojenci bolj odprti in sprejemljivi do novih tehnologij, zato je Available: https://www.a1.si/narocniski-paketi/senior- bil ods o ek dele ence , ki imajo pame ni mobilni elefon isok. ponudba. [Poskus dostopa 22 januar 2018]. Raziskavo bi bilo potrebno izvesti tudi med upokojenci, ki ne [12] T-2, T-2 s ori e a pokojence , 22 jan ar 2018. dos opajo do sple nih omre ij in imajo morda odpor do porabe [Elektronski]. Available: https://www.t-2.net/novice/t-2- le-teh, a imajo vseeno v lasti pametni mobilni telefon. Glede te storitve-za-upokojence. [Poskus dostopa 22 januar 2018]. skupine lahko predvidevamo, da uporabljajo pametni telefon iz dr gih ra logo , ko so klici in pisanje sms sporo il, ne pa aradi [13] E ros a , Pop la ion s r c re and ageing, 2018. uporabe aplikacij in drugih funkcij, ki jih ponujajo naprave, kar [Elektronski]. Available: sta v svoji raziskavi ugotovila tudi Mohadis in Ali [1]. Ugotovila http://ec.europa.eu/eurostat/statistics- s a e, da je poleg funkcije klicanja zelo uporabljana tudi funkcija explained/index.php/Population_structure_and_ageing. pisanja in branja kra kih eks o nih sporo il. Tem pa sledi [Poskus dostopa 24 januar 2018]. uporaba fotoaparata in pregledovanje slik v galeriji. Manj uporabljane, a vseeno priljubljene, pa so funkcije budilke, kalkulatorja in koledarja. VIVID 2018 67 U enje in utrjevanje po tevanke v osnovni oli Learning and consolidating multiplication tables In primary school Aleš Drinovec OŠ n. h. Maksa Pečarja Ljubljana Črnuška cesta 9 SI-1231 Ljubljana Črnuče +386 1 5896-320 ales.drinovec@makspecar.si POVZETEK - geometrija in merjenje, Konec tretjega razreda u enci praviloma e zelo dobro obvladajo - aritmetika in algebra, po tevanko do 100. V Sloveniji se u enci po tevanke u ijo na zapomnitev po pravilu od la jih tevil k te jim (2, 4, 5, 10, 3, 6, 7, - druge vsebine. 8, 9, 1). Po koncu tretjega razreda pride dva meseca po itnic, ko Po tevanka spada med aritmetiko, kjer se pojavijo naslednji se ve ina pridobljenega znanja porazgubi. Kar se po tevanke ti e, sklopi; naravna tevila in tevilo 0, ra unske operacije in njihove so problemati ne tudi po itnice med etrtim in petim razredom. lastnosti ter racionalna tevila. V celotnem olskem letu u enci Na O n. h. Maksa Pe arja zato ob za etku etrtega in petega posvetijo kar 115 ur aritmetiki in algebri. Cilji, ki jih morajo razreda prakticiramo intenzivno ponovitev po tevanke s pomo jo u enci dose i pri u enju po tevanke so [2]: programa Po tevanka - mre a. Na ta na in u enci ponovijo in utrdijo preteklo snov, katere znanje je neobhodno za nadgraditev - usvojiti do avtomatizma zmno ke (produkte) v obsegu 10 x 10 matematike v aktualnem in v vi jih razredih. (po tevanka) - spoznati pojem ve kratnik tevila, K j e be ede Osnovno olsko izobra evanje, po tevanka, matematika, IKT - spoznati pojem koli nik, ABSTRACT - usvojiti do avtomatizma koli nike, ki so vezani na po tevanko, At the end of the third grade, pupils usually have a very good - spoznati, da sta mno enje in deljenje obratni ra unski operaciji, knowledge of a multiplication tables to 100. In Slovenia, pupils - uporabljati ra unske operacije pri re evanju problemov, learn to memorize multiplication tables from lighter numbers to the heavier (2, 4, 5, 10, 3, 6, 7, 8, 9, 1). At the end of the third - uporabljati ra unske zakone pri se tevanju in mno enju, grade, there are two months of vacation, when most of the - poznati vlogo tevil 0 in 1 pri mno enju in deljenju, acquired knowledge is lost. Regarding multiplication tables, holidays between the fourth and the fifth grade are also - oceniti in spretno izra unati vrednost tevilskega izraza z problematic. At Primary school n. h. Maks Pe ar therefore, at the upo tevanje vrstnega reda ra unskih operacij. beginning of the fourth and fifth grade we practice an intensive repetition of the multiplication tables with the help of the software Velik poudarek je na avtomatizaciji po tevanke, u enci pa morajo program. In this way, students repeat and consolidate theyr poznati tudi zakon o zamenjavi (komutativnost) in zakon o knowledge, which is necessary for upgrading mathematics in zdru evanju (asociativnost) za mno enje. current and higher grades. 2.1 Metoda z zapomnitvijo Keywords Praksa ka e, da si u enci la je predstavljajo po tevanko s se tevanjem enakih delov. Prva je tako na vrsti po tevanka tevila Primary school education, multiplication tables, math, ICT 2 s podvajanjem. Na istem principu je naslednje tevilo 4, kjer le podvojimo tevila iz po tevanke tevila 2. Sledita 5 in 10, nato pa 1. UVOD e 3, 6, 7, 8, 9 in 1. “Ponavljanje je mati modrosti”, pravi slovenski pregovor. V Predvsem v angle ko govore ih dr avah je vrstni red tevil dolgoletni u iteljski praksi u itelji ugotavljamo, da so nekoliko druga en [3]. Namesto tirice na tretjem mestu, dvomese ne poletne po itnice, kar se ti e otro kih glav, prava priporo ajo najprej tevilo 3, ki je za predstavitev enostavnej e, katastrofa. Ob koncu olskega leta u enci e nekaj znajo, po saj produktom z 2 dodamo le e eno vrednost. Popularna je koncu po itnic pa se po znanju vrnejo za pol leta nazaj. po tevanka 12 x 12, ki ima tudi nekaj prakti nih ozadij: ra unanje vrednosti za 12 mesecev (letni izkupi ek) in pogosta prakti na 2. U e je e a ke uporabnost. U ni na rt matematike [1] v prvem triletju predvideva za 3. razred Za zapomnitev se uporabljajo tevilni didakti ni pripomo ki in 175 ur na leto. Teme, ki se pojavljajo so: igre: VIVID 2018 68 - denar, - igralne karte, - spomin, - sestavljanje in dopolnjevanje. 2.2 Metoda s sidri Metoda s sidri vzame za osnovo mno enje z 1, 2, 5 in 10 (denarni apoeni). Ostala tevila lahko vsa sestavljamo s pomo jo teh: - 3 = 1+2 - 4 = 5-1 - 6 = 5+1 - 7 = 5+2 - 8= 10-2 - 9= 10-1 Ta na in je dolgoro no bolj i, saj u enec lahko sestavi katerokoli tevilo in ima bolj o tevilsko predstavo ter hitreje na pamet oceni rezultat. Slabost je v nekoliko zahktevnej em postopku, saj mora u enec e poznati ra unanje z oklepaji. 3. Primer dobre prakse e v asu projekta RO (ra unalni ko opismenjevanje) [3] je bil v programskem paketu vsebovan program Po tevanka – mre a. Avtor mi je sicer neznan, program pa v Windows XP ni ve tekel. Bil je tako prakti en, da sem ga predelal in dopolnil. Najprej v programskem jeziku Delphi nato pa e v spletni obliki v jeziku JavaScript s PHP obdelavo rezultatov. Program vseskozi uporabljamo za utrjevanje po tevanke ob za etku olskega leta v etrtem in petem razredu. Poka emo ga tudi tretje olcem ob koncu olskega leta. 3.1 P g a P e a ka e a Slika 1 P g a P e a ka - e a Program je v osnovi zasnovan tako, da uporabnik dobi prazno mre o 10 x 10 polj (Slika 1 Program Po tevanka - mre a). Ob kliku na Start se izpi e tevilo, ki ga mora u enec najti v mre i. Ob kliku na pravilno polje se tevilo izpi e, sicer se pove a tevilo napak. tevilo se spremeni, ko u enec odkrije vsa polja s tem tevilom. Postopek poteka do odkritja vseh tevil. Ob uspe nem zaporednem odpiranju pravih polj brez napak, u enec dobi za nagrado zlat cekin (10 mo nih). Ob re evanju te e tudi as, ki se upo teva za uvrstitev na lestvico. Program je na voljo na spletnem naslovu: http://esola.makspecar.si/postevanka Za zahtevnej e uporabnike so na voljo e mre e: - 12 x 12, - 15 x 15 in - 20 x 20. Za tiste s te avami so na voljo obi ajni ra uni (Slika 2 Vaje s produkti). V na inu tekma u enec do polne mre e pride brez napake, ker se polja ponastavijo e ob prvem nepravilnem odgovoru. Slika 2 Vaje s produkti 3.2 Uporaba programa V petem razredu u enci v prvem mesecu re ujejo po tevankin kvadrat za oceno. Tisti, ki celoten kvadrat brez napake re i v manj kot sedmih minutah, dobi 5 v redovalnico. Postopek se je izkazal kot izredno motivacijsko dober, saj si u enci zelo prizadevajo priti VIVID 2018 69 do prve ocene in vadijo tudi doma. as 7 minut je dovolj dober 4. ZAKLJU EK tudi za tiste z ve te avami z orientacijo na zaslonu in z mi ko. Program Po tevanka – mre a u enci radi re ujejo. Motivirajo jih Izka e se, da ob znanju po tevanke tega asa res ni te ko dose i. ocena, zlatniki, as in dobra uvrstitev na seznamu re enih nalog. Z nekaj vaje se asi spustijo do treh in dveh minut. Izplen re evanja in vaje sta dobra tevilska predstava in Najbolj i asi se anonimno bele ijo v bazo in ob uspe nem poznavanje deliteljev ter ve kratnikov tevil, ki jih u enci zaklju ku re evanja kvadrata se izpi ejo dnevni, mese ni in potrebujejo za zahtevnej e deljenje in kasneje za ulomke in absolutni vrstni red (Slika 3 Vrstni redi). Trenutni rekord je 90 ra unanje z ulomki. sekund za mre o 10 x 10. 5. CITIRANA DELA [1] predmetna komisija, Amalija akelj ..[et al.], MIZ - U ni na rti,“ [Elektronski]. Available: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/p odrocje/os/prenovljeni_UN/UN_matematika.pdf. [Poskus dostopa 8 7 2018]. [2] Viktorija Pra talo, Diplomsko delo pefprints.pef.uni-lj.si,“ [Elektronski]. Available: http://pefprints.pef.uni- lj.si/1221/1/Diplomsko_delo_Viktorija_Pra talo.pdf. [Poskus dostopa 8 7 2018]. [3] J. Bald,TheSchoolRun.com,“ [Elektronski]. Available: https://www.theschoolrun.com/times-tables-the-best-ways- to-learn. [Poskus dostopa 8 7 2018]. [4] T. Skulj, Ra unalni ko opismenjevanje (RO), Ljubljana: Zavod RS za olstvo in port, 1994. Slika 3 Vrstni redi VIVID 2018 70 Kadrovanje in informacijska tehnologija Recruitment and information technology Julij Fischer Mojca Bernik University of Edinburgh Univerza v Mariboru Business School Fakulteta za organizacijske vede info@julijfischer.net Kidri e a 55a mojca.bernik@um.si POVZETEK aktivnost, ki vklju uje uporabo medmre ja, internetnih aplikacij Prispevek predstavlja pregled sodobnej ih na inov predstavitev in drugih tehnologij. Zasledimo tudi izraz spletno kadrovanje, ki iskalcev zaposlitev z uporabo informacijske tehnologije. Cilj povezuje iskanje kadrov s pomo jo spleta. Tak no kadrovanje je raziskave je bil ugotoviti na ine predstavitve iskalcev zaposlitev. predvsem asovno in stro kovno u inkovito in je pomembno za Rezultati raziskave so pokazali, da kljub razli nim na inom mednarodna podjetja z kadri v razli nih dr avah. predstavitev iskalcev zaposlitev, delodajalci e vedno kot najpomembn i na in predstavitve smatrajo ivljenjepis. Ta je 2. E-KADROVANJE lahko splo no oblikovan ali pa v obliki Europassa. LinkeIn kot E-kadrovanje postaja vsakdanja praksa kadrovskih strokovnjakov profesionalno dru beno omre je po njihovem mnenju ne sodi med v podjetjih, saj jim omogo a cenej i, hitrej i in kvalitetenej i pomembnej e predstavitvene na ine iskalcev zaposlitev. dostop do kandidatov, ki jih potrebujejo za prosta delovna mesta. Podjetja se kljub brezposelnosti, ki je po Eurostatu [5] aprila 2018 Ključne besede v Sloveniji zna ala 5,2% (v Evropski uniji 7,1%), sre ujejo s Kadrovanje, spletno dru beno omre je, informacijska tehnologija pomanjkanjem ustreznih kadrov, zato se dogaja, da se visoko izobra eni kadri zaposlujejo na delovnih mestih z ni jo zahtevano izobrazbo. Delodajalci namre i ejo predvsem nizko kvalificiran ABSTRACT kader za preprosta dela, najve do 5. stopnje izobrazbe, ali pa In this paper, we describe review of modern way of presentation kader s ozkim specifi nim znanjem, ki ga je na trgu dela te ko of jobseekers with the use of information technology.The aim of dobiti. V prihodnje bo problematika pridobivanja ustreznega research was to determine different ways of presenting jobseekers. kadra dobila nove razse nosti, saj se po podatkih Statisti nega The research results showed, that employers consider CV still as urada Slovenije napoveduje zmanj ano tevilo prebibalcev v the most important way of jobseekers presentation. CV can be Sloveniji in sicer naj bi bilo leta 2080 v Sloveniji le 1.938.000 Europass or just plain CV, it do not matter. LinkeIn as prebivalcev [6]. professional social network is not very important way of job Prednosti e-kadrovanja se odra ajo predvsem pri pridobivanju seeking presentation, according to the employer s opinion. ustreznega kadra ne samo znotraj lokalnega okolja, temve tudi ir e. Splet ne pozna meja in dostop do informacij glede Keywords zaposlitev postaja s tem hitrej i in u inkovitej i. Te ava, s katero Recruitment, web social network, information technology se sre ujejo podjetja pri e-kadrovanju, pa se ka e predvsem pri pridobivanju nizko kvalificiranega kadra, ki ne uporablja ra unalni ke tehnologije in s tem ne dostopa do informacij, 1. UVOD objavljenih na spletu. V nadaljevanju je predstavljenih nekaj Zametki kadrovskih informacijskih sistemov segajo v estdeseta najpogostej ih na inov e-kadrovanja. leta 20. stoletja z obra unom pla in vodenja osnovne kadrovske evidence zaposlenih, tako navaja DeSanctis [1]. Poslovni svet se 2.1 Zaposlitveni portali je z razvojem informacijskih sistemov, mikro ipov in Spletni zaposlitveni portali po mnenju Pervanje in drugih [3] integriranega vezja, cenovnim in logisti nim dostopom do omogo ajo podjetjem ni je stro ke, prihranek asa, prijavo ra unalnikov, dostopom do Interneta, zadnjih 25 let dodobra usposobljenih in ustrezno kvalificiranih kandidatov, tiriindvajset digitaliziral. Za etek tega obdobja imenujemo "digitalna doba" ali urni dostop in a urnost podatkov, obse en oglasni prostor, veliko informacijska doba. Del tega so tudi namizni ra unalniki, ki so vidnost in elektronsko bazo podatkov iskalcev zaposlitve. Novak postali dostopni ir i javnosti v za etku sedemdesetih let 20. [7] navaja e ustvarjanje obrazcev (kadrovski vpra alnik), stoletja [2]. To je v veliki meri vplivalo tudi na na in dela filtriranje kandidatov po vnaprej izbranih kriterijih in ustvarjanje managementa love kih virov in delovno silo. Prehod podjetij na ciljnih skupin kampanje. Splet 2.01 je kadrovske procese, kot je usposabljanje in razvoj, digitaliziralo in ve inoma avtomatiziralo. Po definiciji Pervanje in Iskalec zaposlitve na zaposlitven portal vpi e svoj ivljenjepis in drugih [3] in Strohmeierja [4] je e-kadrovanje vsaka kadrovska nagovarja delodajalce, tako kot bi to po el na klasi en na in. Iskalec zaposlitve poi e podjetje iz baze podatkov, pripne ivljenjepis in napi e spremno pismo, ne glede na to, ali ima 1 Svetovni splet osnovan kot participativna platforma, storitev, podjetje objavljeno delovno mesto ali ne. Prav tako ni razlike v interoperabilnost podatkov in druga en na in transmisije vsebini, saj je tak na vloga enakovredna klasi ni papirnati. podatkov ( What Is Web 2.0 - O Reilly Media , 2005). VIVID 2018 71 Zaposlitvene portale tako lahko uporabljamo za neposredno zaposlitvah in izobrazbi iz uporabni kega profila, e obstajajo. iskanje zaposlitve. Vendar pa mora ve ino podatkov uporabnik dopolniti. Facebook Vsak zaposlitveni portal si prizadeva pridobiti im ve trenutno ne omogo a vpisovanja ali po iljanja ivljenjepisov. uporabnikov, ki bodo redno uporabljali storitev, in to na na in da Z razliko od Facebooka, so LinkedIn, Glassdoor, Indeed, Xing bodo na portal shranili im ve a urnih podatkov o sebi oz. profesionalna spletna dru bena omre ja (angl. Professional delovni zgodovini. Tak ni portali so tudi ogla evalsko orodje za network). LinkedIn se je od svojih za etkov leta 2002 razvil v delodajalce. Iskalcem zaposlitve so prikazani prilagojeni najve je omre je na spletu za povezovanje iskalcev zaposlitve in zaposlitveni oglasi in zainteresiranim podjetjem so proti pla ilu delodajalcev. To velja tako za vi je izobra eno delovno silo kot servirani podatki iz baze podatkov. Pervanje in drugi omenjajo, da tudi za srednje ali manj izobra eno [8]. V svoji knjigi "How to zaposlitveni portali omogo ajo dober pregled nad dogajanjem na Write a Killer LinkedIn profile", Berenstein [8] navaja, da 97 trgu dela [3], vendar ti zajemajo samo ir i javnosti vidni del odstotkov ameri kih delodajalcev preveri kandidate za delovna oglasov in odprtih delovnih mest na trgu dela [8, 9]. Ve ina mesta na dru benem omre ju LinkedIn, in da se jih 70 odstotkov delovnih mest je skritih in se bodisi zapolnijo s priporo ili, odlo i, da kandidata ne bodo povabili na zaposlitveni razgovor, e vertikalnim ali horizontalnim napredovanjem obstoje ega kadra in ni na LinkedInu. neposrednim iskanjem zaposlitve bodisi preko usmerjenega Podjetja vidijo tak na omre ja kot pomo , saj lahko ugotovijo ogla evanja preko komunikacijskih kanalov, ki so specifi ni za kandidatove interese, osnovne orise osebnosti, hobije, delovne ciljni kader, na primer za zaposlitev kadrovika objavimo izku nje, reference, njegovo mre enje, neovirano preko zaposlitveni oglas v kadrovski reviji. medmre ja. Poleg tega omogo ajo aktiviranje pasivnih kandidatov, ki druga e ne bi opazili ali bili anga irani za 2.2 Osebna spletna stran zaposlitev v na em podjetju. Omenimo lahko tudi nizke stro ke Iskalec zaposlitve lahko postavi svojo osebno spletno stran, z glede na ostale metode, pove anje ugleda podjetja in blagovnih namenom predstavitve svojih znanj, sposobnosti in izku enj. Kot znamk, ciljanje specifi nih skupin kadrov (managerji, operativni pravi Guzeljeva naj bi spletna stran vsebovala naslednje vsebine: delavci, ) in ciljanje specifi nih kompetenc [13]. Prednosti kontakt, ivljenjepis ali va opis, zanimive povezave, projekte, pri lahko odtehtajo pomisleki o zanesljivosti in pomanjkljivost katerih je sodeloval iskalec zaposlitve, delovne izku nje, podatkov, poseg v zasebnost in odsotnost formalizma pri tak nem izobrazba, certifikati, te aji, vsebina s katerimi se je sre eval [8]. zaposlovanju [14]. Med glavne prednosti za iskalce zaposlitve pa Guzelj naniza tudi oblikovne smernice za tak no spletno stran [8]: gre teti uporabo poznanstva za pove anje zaposlitvene prilo nosti, la ja objava statusa iskanja zaposlitve ter pritegne naj bralca, identifikacija in kontakt z ljudmi znotraj podjetij. Prijatelji iskalcu videti naj bo jasna, profesionalna in urejena, zaposlitve lahko hitro posredujejo oz. delijo zaposlitveni oglas, ki konsistentna z osebno blagovno znamko, so dobili ali opazili na profesionalnem spletnem dru benem vsebuje naj klic k akciji (delodajalcem sporo a, kaj naj omre ju. naredijo, da stopijo v stik z iskalcem zaposlitve) in vklju uje naj blog, e obstaja. 2.4 Spletni portali za e-življenjepise Osebne spletne strani se lahko vizualno precej razlikujejo glede na Spletni portali za ivljenjepise so spletni ra unalni ki programi, ki poklic oz. poklicno podro je iskalca zaposlitve. Tako je spletna slu ijo kot orodja za izdelavo ivljenjepisov, in v nekaterih stran grafi nega oblikovalca, ki je grafi no bogata, polna primerih tudi spremnih pisem. Uporabnik obi ajno vnese svoje simbolov in ikonografije in dodelane vizualne komunikacije, osebne podatke preko grafi nega vmesnika v spletnem brskalniku, neustrezna za nagovarjanje delodajalca, ki i e nekoga za delovno izbere vnaprej pripravljen oblikovan ivljenjepis, ga deli preko e- mesto administratorja ali ra unovodje. po te, spletne povezave ali spletnih dru benih omre ij in/ali naredi izvoz za tiskanje. Razlika med spletnimi profesionalnimi Vedno ve podjetij ima na svojih spletnih straneh podstran za dru benimi omre ji in zaposlitvenimi portali je v tem, da zaposlovanje, kjer iskalci najdejo naslov za po iljanje digitalnih omogo ajo multimedijsko bogate ivljenjepise, svobodno izbiro zaposlitvenih vlog ali vnaprej pripravljen obrazec za vpis v bazo glede vsebine in vpisa osebnih podatkov nekateri zaposlitveni potencialnih kadrov. portali pogojujejo vnos nekaterih osebnih podatkov za prijavo ali nadaljevanje uporabe portala, in oblikovanje portfelja 2.3 Spletna družbena omrežja ivljenjepisov. Pojem "spletno dru beno omre je" izhaja iz angle kega naziva "social network site". So del ir ega pojma "dru benih medijev" 2.5 Zaposlitvena spletna stran delodajalca (angl. social media). Definiramo ga kot spletna skupnost To orodje pravzaprav postavi delodajalec na njegovi spletni sestavljena iz posameznikov, ki si izmenjujejo sporo ila, delijo strani. Obi ajno je v razdelku, kjer najdemo podatke o informacije in v nekaterih primerih sodelujejo pri aktivnostih organizaciji. Obi ajno je predstavljena kot zaposlitvena spletna [10]. stran za nabor kandidatov v obliki zaposlitvene oglasne deske Po raziskavi Brothertona [11] so spletna dru abna omre ja in/ali kadrovskega vpra alnika. e ima organizacija odprto prehitela spletne oglasnike kot bolj za eleno kadrovsko orodje za delovno mesto, bo objavljeno tukaj. Neposredni iskalec zaposlitve nabor kandidatov. Sprememba je posledica pove anja podatkov, v tem primeru prepi e svojo zaposlitveno vlogo v obrazec in ki jih ljudje prostovoljno delijo na profesionalnih dru benih dogovori na vpra anja. Nekatere organizacije ne uporabljajo omre jih. Najve aktivnih uporabnikov ima trenutno Facebook s kadrovskega vpra alnika, ampak omogo ajo prenos ivljenjepisa 1871 milijoni uporabnikov [12]. Facebook daje mo nost na stre nik. Vendar pa oboje ni pravilo, saj lahko iskalec ponekod podjetjem, da objavijo delovno mesto, tako da se kandidat prijavi naleti na zaposlitveno spletno strani, ki omogo a le prijave na s klikom na gumb. Nato Facebook zbere podatke o preteklih odprte zaposlitvene razpise. VIVID 2018 72 3. RAZISKAVA V povezavi z e-kadrovanjem in uporabo spletnih dru benih omre ij, nas je zanimalo, kako delodajalci sprejemajo razli ne na ine predstavitve iskalcev zaposlitve. Zato smo se odlo ili, da bomo izvedli raziskavo, kjer bomo sku ali raziskati, kako delodajalci sprejemajo razli ne na ine predstavitev iskalecv zaposlitve. Od dru benih spletnih omre ij smo izpostavili LinkedIn , ki je profesionalno dru beno omre je. V raziskavi je sodelovalo 28 delodajalcev. Od teh so 3 delno izpolnili anketo, zato jih v kon ni analizi raziskave nismo upo tevali. Zaradi majhnega tevila anketirancev je potrebno pudariti, da rezultati raziskave niso reprezentativni, kjub temu pa Tabela 1: Opisna statistika ocen delodajalcev glede dajejo vpogled v mnenja delodajalcev o razli nih na inih dokumentacije v zaposlitvenih vlogah in drugih predstavitve iskalcev zaposlitve. predstavitvenih sredstev oz. orodij. Lasten vir. Na spodnji sliki (1) prikazujemo frekven no porazdelitev V povpre ju so delodajalci ivljenjepis ocenili kot precej anketirancev - delodajalcev. Najve jih je imelo v na ih anketi pomemben, kar je pri akovano, saj je to osrednji dokument pri 250 ali ve zaposlenih (16 delodajalcev), sledijo delodajalci s 50 zaposlitveni vlogi. Malenkostno manj so ocenili inovativen do 249 zaposlenimi (8 delodajalcev), nato z 10 do 49 zaposlenimi ivljenjepis, vendar e vedno kot pomemben, kar nakazuje (3 delodajalci) in na koncu tak na z 2 do 9 zaposlenimi (1 odprtost do nestandardiziranih ivljenjepisov delodajalec). ( ). Tako kot ivljenjepis so delodajalci ocenili spremno pismo kot precej pomembno ( ). Priporo ila so delodajalci ocenili kot pomembna ( ). Nadalje smo postavili trditev o pomembnosti kratke predstavitve kandidata s kontaktnimi podatki do tirih stavkov v obliki vizitke. Delodajalci so ocenili pomembnost tak ne oblike dokumenta s povpre no oceno ni jo od 2,5 ( ). Profil na profesionalnem dru benem omre ju LinkedIn so v povpre ju ocenili ni je od 2,5 ( ). Najslab e so delodajalci povpre no ocenili pomembnost 30 sekundne videopredstavitve ( v zaposlitvenih vlogah ( ). Slika 1: Frekvenčna porazdelitev anketirancev. Lasten vir. 4. ZAKLJUČEK Iz raziskave je razvidno, da delodajalci kot predstavitveno sredsvo V mnenjskem delu ankete nas je zanimal pogled delodajalcev na iskalcev zaposlitve e vedno kot najbolj pomembno smatrajo dokumentacijo v zaposlitvenih vlogah in druga predstavitvena ivljenjepis (Europass in samostojno oblikovan) ter spremno sredstva oz. orodja, ki jih iskalci zaposlitve uporabljajo pri oziromo motivacijsko pismo. Zanimivo je, da se jim LinkedIn kot nagovarjanju delodajalcev. V anketi smo postavili trditve, na spletno dru beno omre je ne zdi pomembno kot predstavitveno katere so delodajalci odgovarjali po Likertovi 5-stopenjski lestvici sredstvo. Zato bi bilo zanimivo v nadaljevanju izvesti raziskavo, pomembnosti (ocene od 5 zelo pomemben do 1 sploh ni ki bi prou evala vzroke za tako odlo itev delodajalcev. Dejstvo je, pomemben). Odgovorilo je 25 anketirancev. Pod zaposlitveno da ivimo v informacijski dru bi in da uporaba informacijske prijavno dokumentacijo smo vklju ili ivljenjepis, inovativen tehnologije posega v vse pore na ega delovnega in osebnega ivljenjepis, LinkedIn profil, spremno pismo, priporo ila, kratka ivljenja. Zakaj torej tako po asni premiki pri uporabi predstavitev kandidata v obliki vizitke, 30 sekundna informacijske tehnologije pri delu s kadri? Eden od odgovorov se videopredstavitev. Rezultate raziskave prikazujemo v spodnji verjetno skriva v znanju uporabnikov informacijske tehnologije. tabeli (tabela1). Uporabniki namre te ko sledijo eksplozivnemu razvoju informacijske tehnologije. Drugi vzrok pa bi lahko iskali v ob utljivosti kadrovskih podatkov, ki so zaradi svoje narave zakonsko za iteni in sta zato njihovo pridobivanje in analiza ote ko ena. VIVID 2018 73 5. LITERATURA IN VIRI [8] Guzelj, mag. T. (2014). Kako do slu be : Kako v 7 hitrih [1] Eckhardt, A., Laumer, S., Maier, C., & Weitzer, T. (2014). korakih priti do dobre zaposlitve, ko ni objavljenih prostih The transformation of people, processes, and IT in e- delovnih mest . Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije. recruiting Insights from an eight-year case study of a German [9] Zaletel, A., Pal i , D., & Sket, A. (2008). Kariera/09 : kako media corporation . Employee Relations, Emerald Group uspe no iskati zaposlitev? Navodila za uspe no gradnjo Publishing Limited, 36(4), 415 431. kariere, izbor najbolj ih delodajalcev. Ljubljana: Moje delo. [2] Paul A. Freiberger, & Michael R. Swaine. (2009). Computer. [10] Ray, M. (2009). Social Networking Making Connections V Encyclopædia Britannica. on the Web. V Encyclopædia Britannica. [3] Pervanje, M., Kragelj, R., & Zupan, N. (2009 ). Metode [11] Brotherton P. (2012). Social media and referrals are best iskanja in izbora kadrov s prakti nimi primeri in uporabnimi sources for talent. T D T and D, 66(1). nasveti. Planet GV, Ljubljana. [12] Global Social Media Statistics Summary 2017. (2017, april [4] Strohmeier, S. (2007). Research in e-HRM: Review and 27). Pridobljeno 23. julij 2017., od implications. Human Resource Management Review. , 17(1), http://www.smartinsights.com/social-media- 19. marketing/social-media-strategy/new-global-social-media- [5] Eurostat, 2018. research/ https://www.google.com/publicdata/explore?ds=z8o7pt6rd5u [13] Muller, M. (2013). The manager s guide to HR : hiring, qa6_&met_y=unemployment_rate&hl=sl&dl=sl#!ctype=l&st firing, performance evaluations, documentation, benefits, and rail=false&bcs=d&nselm=h&met_y=unemployment_rate&fd everything else you need to know, second edition. im_y=seasonality:sa&scale_y=lin&ind_y=false&rdim=count Pridobljeno od ry_group&idim=country_group:eu:non- http://www.books24x7.com/marc.asp?bookid=50857 eu&idim=country:si&ifdim=country_group&tstart=8220060 [14] Slovensky, R., Ross, W.H. (2012). Should human resource 00000&tend=1524088800000&hl=sl&dl=sl&ind=falseForm managers use social media to screen job applicants? an, G. 2003. Managerial and legal issues in the USA. Info Info, 14(1), 55 [6] Statisti ni urad Slovenije, 2018. 69. http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/6584. [7] Novak, V. (2008). Kadrovanje. Kranj: Moderna organizacija v okviru FOV. VIVID 2018 74 Realis i na pona ori e predme o s pomo jo 3D- skeniranja Realistic rendering of objects with a 3D scanner Denis Fras Srednja ola za oblikovanje Maribor Park mladih 8 Maribor denis.fras@ssom.si POVZETEK realnem svetu; v osnovi to pomeni, da 2D-okolje nima globine, V sodelovanju z Muzejem narodne osvoboditve Maribor smo 3D-okolje pa jo ima. Zadnje generacije 3D-skenerjev ne a a a a a a S a , b a a a bjektom. 3D-skenerje lahko a a a , a b ab a a b . V a a a b a b a a ab , a a , ga a a a . a , a a a , a a, vse to, a a a . O , a b a 2. POSTOPEK 3D-skeniranja a a b . I a , a 2.1 Kalibracija modelirnik, izvozili v obliko, a ab a a Skener ki smo ga uporabili, je David 3D-skener, ki je sposoben ga nato predstavili zraven samega eksponata. Rezultat je bil a a a a . J a a a a a a a, a a uporabo in ga je enostavno nastaviti. David SLS je sposoben smernice digitalizacije muzejev. zajemanja tekstur, zato lahko dobimo tudi barvni model. K j e be ede S , a a a 90 . T a . Na b a a , 3D-skener, 3D-modeliranje, 3D-skeniranje. a a a a. Za a b a a b a a a a ABSTRACT b a . P a a a , b In cooperation with the Museum of National Liberation Maribor, a , a a n izostrenost kamere na our students were enrolled in an international scientific predmetu. Vse mora biti nastavljeno tako, da se projekcija, competition called Scichallenge, to present their exhibit in a a a a a a a , a a digital environment so that visitors could admire it on a tablet, projektor kot kamera dobro izostrena. Pomembno je, da v move it, enlarge it, observe the details ..., in short, which is not programu David v ikoni za kalibracijo vnesemo velikost vzorca, possible to be realized with a realistic exhibit. We decided to scan a ab a a a . V a , a the toy car. We scanned the object, transferred it to a 3-D , a a a a a a modelling application, exported it to a file which was adjusted to , a a . K a the tablet, and presented it next to the exhibit itself. The result was , a a a a , b a a unique virtual experience of the exhibit, which indicates the a b a . P a b a a a a b a b guidelines for the digitization of museums. a a a a , a a ba a a a a b b . P a b a Keywords a a a a a a a a alji, ki a a . Ka b a a a a a , 3-D scanner, 3-D modelling, 3-D scanning. zapremo program ali premaknemo skener kot celoto. Izgubimo jo, a a a a a a . V 1. UVOD a a a a b a . 3D- a a, a a a b a a a, a a , kot so avtomobilska in letalska 2.2 Skeniranje industrija, arhitektura in medicina, prisotna vrsto let. 3D- P a b a a a a . P a skeniranje pomeni zaznavo oblik predmeta v tridimenzionalnem pred skener, in sicer na enako razdaljo, kot smo jo imeli med . Z b a a 3D- a a a a. a a , a a a a a a a a a a predmeta. projiciran vzorec na predmetu in izostreno sliko, ki nam jo nudi Izdelek lahko nato spreminjamo ali pa samo odstranimo kamera; a a a, a a , nepravilnosti, vnesemo popravke ipd. a a a a a a a, a K a a a a a 3D-modeliranje, smo se a a b a . K a a a 3D- a, a a b a a, a a a , b le-te z novimi 3D-tehnologijami. Razlika med 2D- in 3D-interpretacijo mora b a a, . b , a a a a a a nastavimo osvetlitev v programu, nikakor pa se ne dotikamo VIVID 2018 75 a a a a . K a a a a , 2.4 Maya pritisnemo gumb »Start« in program bo ponovno projiciral P a Ma a, a a A , a a a ba . R a , a b , a filmsko produkcijo, animacijo, modeliranje, obdelavo b a a , b a a a a kompleksnih podatkov, simulacijo ab a . D b . S a , a a , in lahko odpravimo rezultatov pri a a a a napake. Po pregledu prvega rezultata skeniranja se upodabljalnika »V-Ray«. Ima zmogljiv in fleksibilen nabor vrnemo na pogled kamere a a b a a , a a a a a b 30 ter postopek ponovimo, dokler ne skeniramo a a a . U ab a a a a , a a 12-kratno a a a b a a, zato so razvijalci programa ponovitev skeniranja. a , ga je program b a a a David sam dodal, izvzel pa je kolesa, krmilo in vetrobransko inovativnosti, kot so Academy Award of Merit, Academy of . T a b a b ab a , a Motion Picture Arts and Sciences Achievement Awards. Program b a b . S ab a a a , a Maya nudi napredna orodja, ki pripomorejo k realisti so bila le-ta temna in vpijajo svetlobo. Te dele smo morali a a , , a, a, a , naknadno dodati v 3D-modelirniku MAYA. O a a . T a Ma a F E , Ma a b a . Nucleus Unified Simulation Framework, Maya nCloth, Maya nParticle, Maya nHair. Nudi tudi orodja za izdelavo figur in likov na a a . Ma ab a a znanih filmskih likov, kot so Hulk, Ironman, Gollum itd. Tudi a a a a a a a a a , a a a a a , posnetki, zvoki ... Maya obdeluje kompleksne podatke brez a a a a. T a , a ab a, GPU-optimizacijo, orodja za segmentirane scene, 64-bitno podporo za OS Microsoft Windows, Linux in Mac OS. [3] P a a b a, b a, krmilo in vetrobransko steklo, smo v programu MAYA na novo a . Za ( b ), a a . Na a , a a a b . O a Slika 1. Osnovna postavitev b b a , a a a a a a b a a a. Enak postopek smo uporabili pri izdelavi koles, le da smo 2.3 Spajanje namesto kocke uporabili kroglo (polygon torus). D Prvi rezultat lahko shranimo in pritisnemo gumb »Add to list«. S zunanji in notranji polmer ter dodali valj (polygon cilinder), ki -tega lahko vse rezultate skeniranja, ki jih zajamemo s a a a , a a . D a b a a a, b zareze za profil kolesa, pokrov in os, ki povezuje obe kolesi. Enak . K , a a , a . a a . a , a a K a a a a, a , a b a b b a a -> »reduce«. To je ukaz, ki dejanskemu predmetu, ki smo ga skenirali. Nastavimo lahko tudi a a , a a a a. , , a ba . Pa a , a Odstotke smo nastavili na 3 % in se tako znebili 97 % poligonov. so vidni vsi zajeti rezultati skeniranja. Proces spajanja lahko traja Reduciranje a a a . U a a, a a a a a. K a a a , b a predmet, ki ga a a a a a ba a shranimo. programa, hkrati pa ohranimo zadostno kakovost objekta. M a a a OBJ a a tab . Na ab a a aplikacijo »CAD-viewer«, kjer a b a a , , a . Dijaki so pripravili video, kjer lahko vidimo vse postopke in je dosegljiv na spodnji povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=cg9iSQLeF-I Slika 2. Spajanje VIVID 2018 76 3. ZAKLJU EK 3D-skenerji in tiskalniki so zadnja leta postali cenovno dosegljivi a , a a S a b a Ma b dijake pri pouku seznanili s 3D-skeniranjem. Kot mentor sem a a , a b a a ab . K a a Muzej narodne osvoboditve Maribor, kjer so nas sprejeli odprtih rok in hitro smo se dogovorili, da bomo skenirali enega izmed njihovih eksponatov. Cilji so bili: spoznati se s skeniranjem realnega predmeta, kako le-tega v digitalni obliki popraviti, preoblikovati ter uporabiti 3D-skeniranje v vsakodnevnem , a ju. Izdelek je bil kvaliteten in je popestril muzejsko razstavo za obiskovalce predvsem zato, ker je lahko obiskovalec brez dotikanja dejanskega predmeta na tablici Slika 3. Maya a a a b . D a a . Razvijali so kreativnost, spoznavali 3D- , a videa in b a a a a a aja Scichallenge. 4. VIRI [1] Lu D. 3D Scanner using Line Laser. Electrical, Computer, and Systems Engineering Rensselaer Polytechnic Institute. (pridobljeno 25. 8. 2018). DOI= http://homepages.rpi.edu/~lud2/3D%20Scanner.pdf. [2] Ems-usa.com.Types of 3D Scanners and 3D Scanning Technologies. (pridobljeno 27. 8. 2018). DOI= https://www.ems-usa.com/tech- papers/3D%20Scanning%20Technologies%20.pdf. [3] Arhinova. Maya. (pridobljeno 27. 8. 2018). DOI= https://www.arhinova.si/maya.html. Slika 4. K a a bi ek VIVID 2018 77 Kako je Erasmus+ KA2 projekt Science Girls vplival na mlada dekleta pri izbiri poklica How did Erasmus+ KA2 project Science Girls have an effect on young girls deciding their future vocation Aleksandra Frelih olski center Kranj Kidri e a cesta 55 4000 Kranj aleksandra.frelih@sckr.si POVZETEK P , S prestopom v Evropsko unijo smo si odprli vrata mednarodnim informacijske- projektom. Z nadgradnjo evropskega programa leta 2014 v komunikacijske tehnologije, podjetnosti, inovacij in podobno. E + evropske unije bolj odprte. E 2. ERASMUS+ Evropi soustvarjajo na tem, Erasmus+ je program Evropske Unije za podporo . h, ki se odvijajo po vsem svetu , vodstveni delavci, strokovni . S 14,7 koordinatorji, nacionalne agencije in tudi ministrstva ugotavljajo 2014 2020 4 kaj je tisto, predvsem E , 1 . bolj efektiven. Name . V Sloveniji za izvajanje programa skrbita dve nacionalni agenciji in Klj ne be ede sicer CMEPIUS (Center Republike Slovenije za mobilnost in Erasmus+, , evropski projekti, Science Girls, ), , IKT , , MO IT ( ), [2]. ABSTRACT With the transition to the European union, we opened the door to 3. KLJU NI UKREP 2 the international projects. An upgrade on the European program K 2 K A 2 ( KA2) je projektno in 2014 was Erasmus+, that made projects more accessible and sodelovanje za inovacije in izmenjavo dobrih praks. Omogo the international boarders more open. Strategic partnerships , , mladinskega across Europe co-create together to bring education on a new dela, modernizacijo institucij in inovacijo . level, that is more approachable through new ways of teaching , and learning. In various projects that are taking place all over the podjetja, javni organi ter druge organizacije, ki so kakor koli world, teachers, coordinators, national agencies and also , . Aktivnosti ministries of Education are working together to make a better and znotraj KA2 tako, da a more effective Educational system. modernizacijo in krepitev sistemov , , . Namen Keywords aktivnosti je spodbuditi izmenjavo dobrih praks ter razvoj, prenos in implementacijo inovativnih praks na organizacijski, lokalni, Erasmus+, Strategic partnership, European projects, Science regionalni, nacionalni in evropski ravni [3]. Girls, Open schooling, ICT 1. UVOD 3.1 S a e ka a ne a Projekt Science Girls je moj prvi projekt pri katerem sem se S o partnerstvo in spoznala kaj pomeni KA2 in jo koordinira nacionalna age . KA2, , , . Evropa se . P , projekti razvijajo inovativne rezultate ali si intenzivno prizadevajo , , majo glavno . P , jih skozi proces vodijo do novih partnerstvih za izmenjavo dobrih praks pa je cilj organizacijam spoznanj. Slovenija pri vsem tem seveda ne zaostaja. Ravno tako , , , mednarodno delovanje ter primerjajo in delijo ideje, prakse in katerimi najbolj prijazen . metode [3]. VIVID 2018 78 4. PROJEKT SCIENCE GIRLS didaktiko ne zmorejo inovativnosti, potrebujejo preobrazbo za S 2016 K novo poslanstvo in organizacijo pouka. S tem namenom se Erasmus+ KA2 projekt Science Girls (slika 1) z namenom da , zvoj , 5 . O , . E S S ja . slabih 2% ( in znanje utrjujemo na realnih primerih [4]. podatek z leta 2014). V projektu smo sklenili str 4.2 Dekleta so raziskala vzrok za nizek vpis v , R , L , G , I , T . N na a o lo ne, ehni ne in oko ne ole naravoslovne vede dekletom oziroma ugotoviti zakaj se dekleta V dveh letih, kar je projekt trajal, je sodelovalo okoli sto deklet iz manj vpisujejo na , osmih, prej omenjenih, . D najprej pa fantje [4]. P , odkrivala kaj pravzaprav je znanost in zakaj je okoli nje tako zanimala. S slabo mnenje. N 80 ugotovile, pa . da naravoslovju niso naklonjene ker: - S . - Pri pouku ni eksperimentov. - Se predmet . - . - Pri pouku jim manjka koncentracija in samozavest. - Ne razumejo snovi. - S , bodo dosegla. Razlogov, zakaj je naravoslovje priljubljeno, pa je tako bistveno manj: - Raziskovanje je zanimivo. Slika 1: Logo projekta Science Girls. - Uporabljamo ga vsak dan. - Pomaga nam lahko napredovati. F , deklet. Te raziskujejo in soustvarjajo. Vsaka ekipa v prvi fazi - . - Eksperimenti so lahko zabavni. . bilo I pomembno, da se postavijo hipoteze, ki veljajo ali ne veljajo v vzornici, ki sta uspeli v svetu znanosti. N tako . M J K , Druga faza projekta je bilo deljenje mnenj. Dekleta so si , . Dekleta so postavila . P v znanosti in v teku intervjuja , odkrile da: - , pogledih. Pomembno je ne poskusijo v znanosti. , . N - G T , e. , , , , glede starosti vstopa otrok v . - L , . Tretja faza projekta je bila povezati vse ugotovitve, vse delavnice - in vse primere dobrih praks , . . D - , celotnem procesu potovala v razli , od sveta, one pa potrebujejo komunikacijo. . S - Nimamo velik . , in naravoslovnih predmetov. Koordinatorji projekta pa so si - , , jali dokument »The ScienceGirls . Guide«. D , [4]. N 4.1 Open schooling ali kaj je od a ola oziroma vsaj pot, po kateri bi lahko usmerili dekleta, ki se Po besedah dr. Natalije Komljanc, znajdejo na precepu med ozkogledno razgledi.net, , . . ti za bivanje, tudi v prihodnosti. In k VIVID 2018 79 4.3 Dekleta so soustvarjala za . V okviru sejma se v tednu dni zvrstijo interaktivne , , , , Scienske« prosili, da pomagajo potencialnih delo . Na , . S , Gabrijelo Krajnc so sestavile verigo LED , nanodelcev, umetne inteligence, nevroznanosti, virtualne , , , , , [6]. . , skupaj izgledalo bolj (slika 2). Ob tem so spoznale osnove pro , poglobile . Slika 2: Dekle a o a ila no ole ne l ke. Slika 4: Dekleta na YOMO sejmu v Barceloni. N ini projekt pri katerem so P ICFO - The Institute of Photonic ustvarjale. Izdelale so tudi »Emoticon« masko, ki svoje Sciences ( 5), spreminja. Pri maski je bilo potrebno predhodno raziskovalkami, ter si ogledala pomembno delo znanstvenega . K . spajkanja (slika 3) so poleg elektrotehnike in ra . Delavnice so bile za dekleta . Slika 5: Slo en ka eki a dekle k aj eo alimi aniji. D , . Kar je bilo skupno vsem dekletom je bilo to, da so vse zelo Slika 3: Ena od deklet spajka LED e ila na lo o. vtisov in s pozitivno naravnanostjo do znanosti in naravoslovja. 4.4 Delo ni eden dekle aniji Veliko deklet smo z del , da je znanost lahko tudi zabavna. Konec februarja 2018, 5. ZAKLJU EK SCIENCE GIRLS B , . Konec avgusta 2018 S G , , , obiskale sejem YOMO - The Youth Mobile Festival (slika 4). , . S Sejem poteka enkrat letno Ministrstvom , VIVID 2018 80 na bol , podajamo znanje dekletom ali fantom. Strokovni partnerji . projekta pa so pripravili tudi vodnik za vse, ki projekta niso soustvarjali, o raziskavah in ugotovitvah 7. VIRI IN LITERATURA deklet, ter pregle [1] What is Erasmus+? 2014. European Commission.(online, . , 27.8.2018). , projekta. http://ec.europa.eu/programmes/erasmus-plus/about_en . [2] Erasmus+. 2014. CMEPIUS. (online, 27.8.2018). 6. ZAKLJU EK http://www.erasmusplus.si/ P S G najpo , , [3] K 2 (KA2). CMEPIUS (online, 27.8.2018). http://www.erasmusplus.si/kljucna-aktivnost-2/ , . [4] The ScienceGirls Guide. 2018. (online, 28.8.2018). povzamem dve leti intenzivnega sodelovanja v evropskem projektu s bi lahko rekla, da projekti kot je http://sciencegirls.eu/the-sciencegirls-guide/ ta, , [5] Komljanc, Natalija. 2009. Odprta ola zakaj iskati re itev v . D inovativnosti. (online, 28.8.2018). novimi znanji in sklenila polno novih poznanstev i koncev Ev . P , https://www.razgledi.net/2009/02/23/odprta-sola-zakaj- iskati-resitev-v-inovativnosti/ . S [6] YOMO spletna stran. 2017. (online, 30.8.2018) rasi in nacionalnosti ter se sprejemale le kot soustvarjalke, ne https://www.mwcyomo.com/en/yomo-2017/show-floor/ glede na poreklo vsakega izmed deklet. V procesu so bile VIVID 2018 81 U o aba b e la ne og am ke la fo me Trello v srednjih olah a odenje e o kih ojek o Using free software platform Trello in secondary schools for european projects Aleksandra Frelih olski center Kranj Kidri e a cesta 55 4000 Kranj aleksandra.frelih@sckr.si POVZETEK strate kem partnerstvu smo povezani e z Zdru enim kraljestvom, Podjetnost je ena izmed pomembnej ih kompetenc novodobne Romunijo, panijo in Gr ijo. Vodilni partnerji in idejni vodja dru be in prav je, da se je u imo e v olah. Vse ve evropskih projekta so iz Zdru enega kraljestva in je prvi prakti no zasnovan sredstev je usmerjeno v projekte s podjetni ko tematiko. In da projekt, kjer je poudarek na eksperimentu. Ciljna skupina so ostanemo v koraku s asom se pri projektih uporablja podobne srednje olski mladostniki z inovativnimi idejami pri katerih se programske platforme, kot jih mala podjetja. Te nam omogo ijo, postopno uvede podjetno razmi ljanje. Projekt jih popelje od da namesto papirnatih listkov uporabimo aplikacije, ki nas na nek zvedavosti do kreacije. Vse aktivnosti so povezane z resni nimi dogodek opozorijo in nam odprejo popoln pregled nad ivljenjskimi in vsakodnevnimi izzivi. V projekt se je vklju ilo 10 aktivnostmi v samem projektu. Innovation Capacity je podjetni ko dijakov, ki so razdeljeni v dve skupini. Obe skupini sta aktivni pri naravnan projekt, ki bo v letih 2017 do 2019 pomagal na im izdelavi spletnega priro nika (z video posnetki, blogom ipd.) dijakom na olskem centru Kranj razmi ljati inovativno in skupaj z dijaki iz tujih dr av. Projekt je razdeljen na tiri faze, kjer podjetno. dijaki odrivajo lokalno skupnost, i ejo re itve s svojimi inovativnimi idejami in nato svojo celotno izku njo delijo s svetom. V zadnji fazi projekta potujejo ti dijaki v Gr ijo za 5 dni, Klj e be ede kjer se bodo spoznali in dru ili e s preostalimi skupinami. Evropski projekti, projekt iCAP, podjetnost, inovativnost, Trello Kon ni cilji projekta: ABSTRACT - soustvarjanje iCAP centra, Entrepreneurship is one of the most important competence of a modern society. So more and more European funds are oriented - iCAP metoda u enja, towards learning entrepreneurs skills in schools. To keep pace with the time in projects, we use similar software platforms as - izdelava videa: Jaz sem inovator, pa ti? small businesses do. So instead of using paper post it notes, we - podpora EU mladim inovatorjem (v praksi). use apps, that give us a complete overview of the project. Innovation capacity is an entrepreneurial project that will help Zastavljen je tako, da premika meje v olstvu, v na inu podajanja student of olski center Kranj to think innovative and snovi, predvsem usmerjeno v podjetnost in inovacije. Sodelujo i enterprising through the years from 2017 to 2019. dijaki se nau ijo prepoznavati okolje in okolico. V okolico umestijo sebe in svojo vlogo ter se nau ijo kako lahko pripomorejo k tej vlogi. Spra ujejo se kako lahko izbolj ajo Keywords ivljenje sebi in lokalni skupnosti. European projects, project iCAP, entrepreneurship, innovation, Trello 1. UVOD Projekti so postali del olskega sistema, saj poznamo mednarodne, evropske in nacionalne projekte. Vse ve pa je takih s podjetno vsebino. Eden izmed teh je na na em olskem centru projekt iCAP, ki dijakom pomaga razmi ljati izven okvirjev in jih pripravlja na razne izzive v ivljenju. Da si bodo lahko na li zaposlitev, bodo morali biti inovativni in iznajdljivi, torej je podjetnost kompetenca, ki jo bodo v prihodnje potrebovali. 2. PROJEKT ICAP Projekt Innovation Capacity ali na kratko iCAP se je pri el v septembru 2017, torej v preteklem olskem letu in bo trajal e do konca leto njega olskega leta, do konca avgusta 2019. V Slika 1: Logotip projekta iCAP. VIVID 2018 82 2.1 Podjetnost - Bus Net, kjer bi izdelali spletno aplikacijo za povezavo Po definiciji Evropske unije sta samoiniciativnost in podjetnost z lokalnim avtobusnim prevoznikom, da bi dijaki to no ena od osmih kompetenc za vse ivljenjsko u enje. Posamezniku vedeli kje se njihov avtobus nahaja in e ima zamudo. omogo a identifikacijo in izkori anje ponujenih prilo nosti, - Box it Out, kjer bi na olo postavili nekaj boksarskih realizacijo idej, na rtovanje in upravljanje procesov, ki vodijo k vre (lahko v olskem fitnesu ali v koti ku za spro anje zastavljenim ciljem. Podjetnost je kompetenca, ki jo potrebujemo dijakov) in s tem zmanj ali nasilje na oli. na podro ju izobra evanja, zaposlovanja in v ivljenju na splo no. - Polnilna postaja, kjer bi naredili, podobno kot na V tudiji z leta 2016 so rezultati pokazali, da so prakti ni letali ih, omarico na zaklep z vgrajenimi polnilnimi podjetni ki te aji, ki jih organizirajo ole, slabo obiskani in je kabli za brezskrbno polnjenje svojih mobilnih potrebno e naprej iskati na ine za razvoj spretnosti mladih za telefonov. re evanje problemov. Ve kot polovica evropskih dr av del dr avnih in evropskih sredstev nameni razvoju podjetnosti. V - CKR vodi , spletna aplikacija, na kateri je 3D Sloveniji imamo kar nekaj iniciativ, tudi s strani Ministrstva za zemljevid olskega centra Kranj in ka e najkraj o pot izobra evanje, ki skrbi, da se ole in u itelji po asi obra ajo k do eljene u ilnice. razvoju podjetni kih znanj [1]. - Upgrade Dija ke sobe, kjer se soba za dijake pove a in izbolj a, doda se kak no novo pohi tvo in igralna 2.2 Aktivnosti na projektu iCAP konzola. S skupino dijakov, ki smo jo sestavili na olskem centru Kranj - Mini stadion, kjer se obnovi olsko dvori e tako, da se smo se vpra ali kako lahko izbolj amo ivljenje dijakov na oli. doda tartan podloga in ko i za ko arko. Ker so dijaki polni idej, jih je bilo potrebno kar precej usmeriti, saj so bile njihove ideje, prevelikih razse nosti. Delavnice smo Dijaki seveda niso potrebovali veliko asa, da smo na teli kaj vse pri eli z enostavnimi miselnimi igrami, ki so dijakom predstavile bi lahko izbolj ali v na em olskem okoli u, vendar pa smo, kot pojem podjetnosti. V asu do leto njega poletja smo z dijaki vedno, omejeni s sredstvi. Njihova naslednja naloga je bila izbrati, raziskali, s pomo jo anket in spletne platforme Trello, esa si na izmed vseh bolj ih predlogov tisto, katero bi lahko izdelali sami, z oli najbolj elijo oziroma kaj najbolj pogre ajo. najmanj vlo enih sredstev. Za konkretne ideje smo bili dogovorjeni po olskih po itnicah, ko bomo pre li v fazo izdelave na projektu. 2.2.1 Izdelava Logotipa Kot vsak dober projekt mora tudi na imeti svoj logotip. Krovni logotip so dijaki izbrali sami z glasovanjem. Vsaka dr ava je 3. PLATFORMA TRELLO morala predstaviti najbolj e tri logotipe in dala glas tistemu, ki je bil dijakom najbolj v e . Tako smo dolo ili logotip projekta (slika e od samega za etka smo projekt iCAP vzpostavili na brezpla ni 1), sami pa smo interno obdr ali svojega najbolj ega. Logotip platformi Trello. Sama sem se s tem prvi sre ala takrat, pa vendar predstavlja na e dijake, ki nosijo miselno kapo s katero so me je prepri al v tolik ni meri, da smo tudi na o ekipo vzpostavili inovativni in se jim je ravnokar 'pri gala' lu , ker so dobili novo na lo enem kanalu oziroma tabli. idejo. Na kapi je logotip olskega centra in kratica projekta iCAP. Januarja 2011 se je Trello pojavil, kot prototip podjetja Fog Creek za re evanje projektnih vpra anj na visoki ravni. Leto dni kasneje pa je bila izdana uradna verzija podjetja TechCrunch Disrupt, ki je h erinsko podjetje prej omenjenega Fog Creek-a. Trello lahko opi emo kot orodje za sodelovanje na projektih, kjer je na tako imenovanih »Board-ih« (tablah) zapisano, kdo dela na em in kaj je e potrebno storiti. S tem orodjem imamo popoln pregled nad procesom od za etka do konca. Podobna orodja, ki jih najdemo na spletu so Asana, Workfront, Smartsheet, Planview in Projectplace, Microsoft pa je izdal svojo verzijo - Planner. Trello je idealna platforma za ekipe do deset ljudi in ne ve , saj se takrat preglednost lahko izgubi. Najve ja konkurenca platformi Trello je v bistvu navadna elektronska po ta, kar pomeni, da si lahko s pomo jo tega programa izbolj amo preglednost elektronske po te, saj jo preusmerimo na ta program [2]. Slika 2: L g i iCAP eki e l kega ce a K a j. 3.1 Upravljanje projekta na Trello 2.2.2 Predstavitev idej in glasovanje Programska platforma Trello ima brezpla no verzijo in dve V za etnih sestankih so dijaki najprej spoznavali podjetnost in se pla ljivi, ki sta namenjeni profesionalni uporabi. Za nas zadostuje med seboj pobli je spoznali. Da ne bi bile naloge preve irokega brezpla na verzija (slika 3), do katere lahko dostopamo na njihovi spektra, smo za na o lokalno skupnost dolo ili kar olski center spletni strani [3]. Kranj. Dijaki prijahajo z razli nih koncev Gorenjske in si kot svojo lokalno skupnost predstavljajo razli no. Dijaki so najprej raziskali med preostalimi, kaj je tisto kar najbolj pogre ajo na oli in esa bi si eleli izbolj ati. Zapisali smo nekaj glavnih idej: VIVID 2018 83 Slika 3: Za e a a T ell , kje e i e e la f m . Slika 6: Tabla na kateri vidimo posamezne sezname z a li imi ka icami. Na strani se lahko vpi emo s svojim »Googlovim« ra unom ali ustvarimo nov ra un s svojim elektronskim naslovom in e elimo na kartici, ki jo je ustvaril drug lan ekipe, pustiti ustvarjenim geslom (slika 4). komentar ali mu 'prilepiti' povezave do kak ne spletne strani, to enostavno naredimo s klikom na eljeno kartico in mo nosti se nam ponudijo same (slika 7). Slika 4: V T ell e lahk i em di G gl im a m. Po tem ko smo vpisani dodajamo nove »Board-e« oziroma, e prevedemo 'table'. Vsako novo tablo poimenujemo po lastnih eljam. Moja tabla, katere sem administrator, se imenuje iCAP Slika 7: Posamezna kartica na seznamu na tabli. Slovenija. Ker pa sem pridru ena tudi drugim tablam, jih v za etnem meniju prav tako vidim (slika 5), vendar tam nimam S programom lahko pove emo tudi sezname, ki smo jih na primer administrativnih pravic, kar pomeni, da ne morem dodajati novih ustvarili v Excel datoteki. To preprosto prekopiramo in prilepimo oseb, lahko pa prosto pi em po 'tabli' in dodajam razne vsebine. v kartico, ta pa nam avtomati no ponudi najbolj o opcijo za Vendar pa tujih vsebin ne morem odstraniti, le svoje. spajanje dokumentov. Prenesemo jo lahko z vle enjem ali vstavljanjem v kartico. Tako imamo lahko na enem mestu spravljeno vso dokumentacijo, ki jo potrebujemo za potrebe projekta. Dokumente lahko dodamo v poseben seznam ali pa jih prilepimo v obliki kartice k posami nem, e izdelanem, seznamu. Aplikacija ponuja tudi mo nost vidljivosti posameznih datotek, kar pomeni, da so lahko datoteke prosto dostopne vsem z dano povezavo, dostopne le lanom ekipe ali pa jih skrijemo tudi pred lani in so vidne le dolo enim izbranim osebam. Kot vse novodobne aplikacije nam tudi ta ponuja polno 'nalepk' in 'sme kov' s katero popestrimo in poosebimo obliko in ozadje delovne table. Slika 5: Izbira "Board-ov". 3.1.1 Komunikacija in obveščanje Na vsako novo nastavljeno tablo dodam ekipo, ki bo tablo urejala. Platforma je povezana na na elektronski naslov in s tem imamo Kot administrator dolo im pravice vsakega lana ekipe, ki bo mo nost, da vsaki , ko nek lan ekipe nekaj objavi dobimo lahko urejal posamezne sezname (»Lists«). Na vsakem izmed obvestilo. Tem obvestilom dolo imo prioritete, kar pomeni, da seznamov pa potem dodajam kartice (»Cards«) na katerih so lahko lahko obvestila, ki nas zanimajo vklopimo in tista, ki nam niso spustni seznami, fotografije, video vsebine, povezave do pomembna, izklopimo (slika 8). internetnih strani, idr. (slika 6). VIVID 2018 84 4. ZAKLJU EK Evropski projekti nam prina ajo polno novih idej in re itev, da ostanemo v koraku s asom tudi pri projektih potrebujemo aplikacije, ki nam delo poenostavijo in olaj ajo komunikacijo. Ena izmed tak nih spletnih platform je Trello, ki je po svetu poznana kot enostavna re itev za projektno delo na razli nih podro jih, od restavracij do olskega dela in do vsakdanjih opravil. S projekti se u imo tako u itelji, kot dijaki in posku amo ostati v koraku s asom na vseh podro jih. 5. VIRI IN LITERATURA Slika 8: Ob e ila i a a im "Wa ch" ali Email funkcijo. [1] Podjetnost – samoiniciativna in kreativna mladina. 2017. SchoolEducationGateway.(online, 31.8.2018). 3.1.2 Uporaba Trella https://www.schooleducationgateway.eu/sl/pub/resources/tut Trello je uporaben pripomo ek za ekipe, ki elijo skupaj nekaj orials/entrepreneurship-empowering-y.htm ustvariti. V primerih dobre prakse so Trello uporabili za na rtovanje poroke, za izbolj anje menijev v restavraciji (slika 9), [2] Finnegan, Matthew. What is Trello? A guide to Atlassian s za na rtovanje dopusta, v podjetjih za poslovanje, za iskanje collaboration and work management tool. 2018. zaposlitve idr. [3]. COMPUTERWORLD from IDG. (online, 31.8.2018). https://www.computerworld.com/article/3226447/collaborati on/what-is-trello-a-guide-to-atlassians-collaboration-and- work-management-tool.html [3] Getting Started With Trello. Trello (online, 1.9.2018). https://trello.com/guide Slika 9: Primer dobre prakse v restavraciji s hitro prehrano. VIVID 2018 85 Risanje v i ometri ni projekciji s pomo jo programa QCAD Drawing in isometric projection using the QCAD software M a Gabe e O . h. Ma a Pe a a L b a a a ce a 9 SI-1231 L b a a e +386 1 5896-320 milan.gabersek@gmail.com POVZETEK ponovimo vse postopke risanja, Eden od ciljev pri predmetu tehnika in tehnologija v osmem pomnjenje snovi. D razlog je, da z razredu . L dobrim poznavanjem risanja v programih za 2D enostavneje znanj lahko izvedemo s programom QCAD, ki je eden redkih preidemo tudi na 3D risanje. Pri 2D prevedenih v slovenski jezik. Postopek risanja je zelo podoben osnovn , risanju z geometrijskim orodjem, hkrati pa dobro utrdimo uporabo , , , ( , oprimkov, ki so nujno potrebni pri m delu s 3D programi. , ), . P U s programom . , Po skupnem uvodnem delu so znali samostojno 3D ograma velikokrat narisati tudi v izometriji, prezahtevno. bazenom. Z V je predstavljeno risanje narejene projekciji s programom QCAD, ki je poleg programa CiciCAD risbe. eden redkih, ki je na voljo v slovenskem jeziku. Obstaja tudi odprtokodni program LibreCAD, iz katerega so kasneje razvili K j e be ede QCAD, 2 . Konstruiranje, , ija, CAD, QCAD 2. QCAD 2.1 Namestitev programa in posebnosti ABSTRACT Program QCAD prenesemo iz spletne strani www.qcad.org [1]. One of the goals in technology classes in the eight grade is Deluje v okoljih Windows, Linux in macOS. Program ima dva drawing in isometric projection. For revising we can use the , odprtokodno in pla , kar nastavimo po computer program QCAD, which is one of few translated in the namestitvi. Po zagonu programa Slovenian language. Drawing in QCAD is similar to drawing with nastavitve (slika 1). geometric tools but also similar to drawing with programs that pupils already know. With QCAD we also train the use of snapping tools, which are necessary for successful drawing with 3D programs. Pupils easily learn to draw and at the end of training most of them are capable of drawing even complex isometric drawings like a house with a swimming pool. Due to great motivation during CAD drawing also drawings using geometric tools have improved. Keywords Construction, primary school, isometric projection, CAD, QCAD 1. UVOD Eden od ciljev tehnike in tehnologije v osmem razredu osnovne S i a 1. M a a i e e ega je i a, je tudi risanje . O belega ozadja in pike za decimalno vejico. prosto , . Pri izometriji se lahko Z slovenski jezik in belo barvo ozadja, saj je tako 2D ali 3D modeliranje. V je risanje bolj podobno , . predstavljena uporaba 2D CAD programa Pri nastavitvi decimalne vejice nastavimo piko namesto vejice, saj . je tak standard v ostalih okoljih CAD. Ti praviloma podpirajo le angl , prav tako tudi makroukazi, je morebitni R . P i razlog je neposredna . predmetov v projekciji, ki ga izvajamo v razredu. P VIVID 2018 86 V ( , . ob predelanem oziroma angl. trial mode), ki pa se kasneje izklopijo. sklopu so lahko samostojno preizkusili raz e B obravnavanega. N , potrebam pouka, zato lahko neprijetno javljanje preizkusnega vendar . . Da to naredimo, moramo pobrisati nekaj . , QCAD (slika Najprej smo spoznavali e , 2). Pri tem smemo pobrisali ! in pravokotnikov (slika 4). Nato smo risali : vertikalne in vodoravne , pod nastavljenim kotom ter vzporednice. Slika 2. D e e ji ice .dll lahko pri odprtokodnem a i de a ja QCAD b i e . 2.2 Na a i e e e ed a e i a ja P smo nastavili v meniju U edi/Na a i e i be/S l n /M e a, in sicer na razmak 1 mm, S i a 4. Ra i e e e e e, e, gi i a i i, o , , 10 m (slika 3). Program QCAD e ci e aj , a jih e ei i . sicer vklop , pa je nismo uporabili, risanju. Sledilo je , , posameznih (in skupin) elementov po ter njihovo brisanje. Z bila uporaba tako imenovanih oprimkov, ki jih programih ni, nam pa delo (slika 5). S i a 3. Na a i e e e. Slika 5. Pri risanju v izometriji je uporaba Ob se oprimkov zelo pomembna. izpisujejo koordinate. Zgornje so dejanske koordinate , Z oprimkov k n nih k, nato a l i in spodnje pa relativne glede na , nastavimo na nazadnje e e i . Temu koraku smo namenili , je kordinato 0,0 preko menija P i di/Na a i ela i n ni l . Brez dobro poznavanje dela z oprimki za risanje v te nastavitve imajo izometriji. , " ". Z se to zgodi zelo redko. 2.4 Ri a je ice i e iji R : z 2.3 I edba e e uporabe programa CAD, hkrati pa tudi vsa pravila risanja v U e je o in znanjih . 2D 3D. Risanje osnovnih likov , znajo tudi nastavljati osnovne Z enci smo z uporabo koordinatni sistem. S lastnosti, kot so , . K tem smo ponovili, kaj je horizont, katera os predstavlja o, ter , ki jih ponuja program, niso delali da so osi glede na horizont nagnjene za 30°. N , pod kotom 30° z dano VIVID 2018 87 (slika 6). QCAD nam pri tem , narisane , kar poenostavi risanje. Slika 6. Ri a je i e i ega di a ega i e a. S i a 7. K i i g ed ice i e i i je ciji. Podobno smo sali , je nastal . S oprimkov e e i e in a l i e smo narisali , diagonali ter obe , 2.5 Ri a je a i ih ed e (slika 7). Po opravljeni vaji dovolj znanja za samostojno delo. Najprej so v kateri od projekcijskih ravnin narisali o, nato pa so s z bazenom, ki jo za oceno (slika 8). Slika 6. K cija ice i e i i projekciji. R je bil . Pri tem smo uporabili , in kotom (slika 7). U sem opozoril tudi na napise v Slika 8. P i e hi e ba e i e i i je ciji. spodnjem delu zaslona, ki povedo, pri katerem koraku konstrukcije loka smo. Veliko je pred risanjem pozabilo Na koncu sem predstavil oziroma vklopiti oprimek e e i e, na kar opozoriti. . N ojasnil tudi, kaj so plasti, ter jim prikazal uporabnost le teh. H m sem nato na hitro predstavil, kako lahko nastavijo debelino, barvo , nato pa sem nudil 3. ZAKLJU EK tistim, ki . V , velik napredek pri uporabi programa in prav vsi so znali uporabljati predstavljene CAD . N je bilo pri risanju , vendar so jih na koncu vsi . P pri posredno vplivala tudi na pravilno narisane risbe ter na pridobljene ocenje. S VIVID 2018 88 tem je uporaba 2D programa QCAD za utrditev znanj pri pouku odrocje/os/prenovljeni_UN/UN_tehnika_tehnologija.pdf, dosegla svoj namen. P (pridobljeno 1.9.2018) risanje s 3D CAD programi. [4] F Samo (et. al.). 2004. Tehnika in tehnologija 8: 4. LITERATURA IN VIRI U 8. . I , L [1] Spletna stran programa QCAD. https://www.qcad.org/ [5] P , D. in , A. 2018. Prava tehnika 8. [2] P L CAD . U 8. . https://translate.librecad.org/projects/librecad/ , (pridobljeno Rokus Klett. Ljubljana 1.9.2018) [6] K , S.; S , B.; Hajdinjak, L. 2004. Tehnika in [3] U , Tehnika in tehnologija. Ljubljana: Ministrstvo za . U 8. . , Z R S : T S . Ljubljana Dostopno na naslovu: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/p [7] Dolenc, Kosta. 2012. 3D modeliranje in vizualizacija s programom SketchUp. I , L VIVID 2018 89 S Cankarjem med Vrhniko in Ljubljano Between Vrhnika and Ljubljana alongside Cankar Kristina Gruden Reya O Dobrova Cesta 7. maja 20 1356 Dobrova Tina.Gruden.Reya@gmail.com POVZETEK IKT. Pri tem a a eografije, saj so uporabljali V prispevku predstavljam literarno pot z naslovom S Cankarjem Google maps, tako da lahko govorimo o medpredmetnem V L a , a a povezovanju. U a a a a a a L a a IKT. P a IKT. Pri delu so bili a samostojni, kot mentorica sem jih a . D a , a a usmerjala, jim svetovala. Med delom so si pomagali in tako a a. O a a a a a Ca a a nadgradili medsebojne odnose. a M , a a 2. PRIPRAVA NA DEJAVNOST a , a V . U a , ati in so bile povezane z Pri pouku izbirnega predmeta Literarni klub smo se a . Pri postavitvi poti so , a a a , a uporabili aplikacijo Google Maps, ki je prej niso poznali kot kulturnim institucijam v Cankarjevem letu. V letu 2018 a orodje, s katerim ustvarjati lastne zemljevide. 100 let od Cankarjeve smrti. Izbirni predmet Uporabljali so tudi splet in pametne telefone ter tako Literarni klub lahko izbere enkrat od sedmega do a a , a a oblikovali pot z ustreznimi oznakami. devetega razreda. Izvaja se eno uro na teden. V a a U lahko tako ustvarijo literarne poti tudi drugih ta predmet je tudi zapisano, da se povezuje tako , ustvarjalcev in a a IKT , a a . P ljivi obliki a a a a a a . za izvajanje izbirnega predmeta literarni klub sta skupinsko in projektno , a [1]. Klj ne be ede V skupini je bilo osmih razredov. Med cilji tega Literarna pot, uporaba IKT, Google maps a a a a a a a a a , a a sprejemajo umetnostna besedila in jih vrednotijo. ABSTRACT This article presents a literary road trip entitled Between Vrhnika O a a a I a a Ca a a. Za and Ljubljana alongside Cankar. It was taken by the students of i a M [2]. U the optional class Literature Club using ICT. The class was a , a a , a attended by the 8th graders. Their studies were done in the a . K a a a a library, ICT classroom or at home. The basis for their research opazili z naslovi, bom pri navajanju uporabljala obe oznaki (npr. a Ca a ' M (M L ) P a , III). that mostly describes the writer's childhood and youth spent in Vrhnika. Students picked out the places they wanted to visit and that were related to the writer's life or work. In setting the Na a a . D , a literary road trip they used the Google Maps application, i.e. a a , jo, se pozanimajo o tool for creating personal maps which they were not familiar morebitnih ah, nato pa se pripravijo na to, da bodo with at the time. They also used the Internet and smartphones for a i . U a a taking photos as well as mapping and marking the route with raziskovali pest Ca a , a a appropriate signs. In this way it is possible to create literary road slika 1. D a a a predstavila tudi obdobje, v trips involving also other authors and thus bring demanding katerem je Cankar ustvarjal. Podatke sta poiskala na spletu. contents closer to young people and make them more appealing O a a s a a a a: with the use of ICT. D a a K a, O a a a J a M a Aleksandrova. Obdobje a izidom h zbirk, Key words Ca a E , a , Literary road trip, ICT, Google maps a e a e opojnosti, a pa se s Cankarjevo smrtjo. Na a a a a a a. Avtorji te kratke prozne oblike predvsem pou a a 1. UVOD razpo , a a a . K a to a a a, a a a a od klasikov slovenske literature, Ivana Cankarja. Ugotovila sem, da jih bo glede na njihovo starost najbolje motivirati tudi z uporabo VIVID 2018 90 , a a a 3. U a a a P a (III). V njej Cankar nazorno opisuje odnos do sestre, njeno izdajstvo a a . Slika 1 D a a U m predstavila aplikacijo Google Maps, ki so jo v a . S a a a a lastnega zemljevida z omenjeno aplikacijo. [3] S a , a a . Slika 3 P Ca a a , a a a svojo literarno pot. Dobili smo a , a a V a V , a a R n nazaj na Dobrovo. Zemljevid S Ca a a a literarne poti sem nato preko naslovov delila z Vrhnike, kar prikazuje slika 5, in pot nadaljevali do mosta . Ljubljanico, ki ga je Cankar literarno obdelal E a a a . T a a 4. Ponovno je eden od otrok predstavil vsebino. Na a O U a a a a Ivana Cankarja Vrhnika. D a a a a a IV in , a a , a a : lahko so V: Za G ateljni. uporabili program Word ali a a a a . a njihovo znanje uporabe spleta in drugih orodij, so dodali tudi fotografije. 3 IZVEDBA DEJAVNOSTI L a a a Vrzdencu, v rojstnem kraju Ca a a N Pivk. Njeni rojstni h a a a, v kraju pa je tudi cerkev sv. Kancijana, ki je kulturni spomenik. To je prikazano na sliki 2. Eden od a S a a a , a . Slika 4 U , a so se igrali Cankar in prijatelji Slika 2 Cerkev sv. Kancijana na Vrzdencu H a a a a V . Tam smo . Na a Ca a o majhno VIVID 2018 91 Slika 7 Izris poti 4. ZAKLJU EK P a a a , poimenovali S Cankarjem od Vrhnike do Ljubljane, smo nekaj Slika 5 Cankarjev spomenik na Vrhniki a a a a a . V a , P a a R , Ca a najprej v a a a a a I a a Ca a a, gospodarskem poslopju nasproti gostilne, nato pa se je preselil v kombinirali ta a ( a a a a , a a 7. razredu), kot tudi novo snov, saj je obdobje moderne, v katero . Ta med letoma 1900 in 1917. Ob vratih v a Ca a a, a a . Z gostilno je postavljena spominska tabla (slika 6), malo naprej pa uporabo orodij IKT so si popestrili in na n a stoji umetnikov doprsni kip, F a a S a, a a a a a a . T , ki so nas postavljen ob 30. obletnici Cankarjeve smrti. Spominska soba, zanimale, a a . za katero skrbi Mestni muzej Ljubljana, je nasproti vhoda v V , a . O a h a a gostilno. a a a M ivljenje. Tako smo a a a a literarno pot o Cankarju. Pri vseh pa so bili vtisi glede dela s potjo pozitivni. Na a a , a a a a , predlagal, da bi lahko pot ra a a a , a a , a a a a, a Ca a L a , a D a , ... , a a a a a a avtorjem. Menim, da so z ustvarjanjem literarne poti bolj celostno in poglobljeno spoznali in razume a a a modernista ter njegovo ustvarjanje. Slika 6 Spominska tabla pred vhodom v gostilno 5. VIRI IN LITERATURA [1] www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.../ Nasled a a ga predmeta smo nadgradili Slovenscina_izbirni.pdf zarisano literarno a a , a med potjo, ko so a a . V a a [2] Ivan Cankar (1996). Moje ivljenje, Zalo ba Karantanija. a a a a , jim po potrebi spremenili [3] https://www.google.si/maps/, velikost ali jih obrnili a a a hranili. Na vsaki pridobljeno s spleta 30. 8. 2018. a afijo in dodali kratko besedilo, kar je prikazano na sliki 7. VIVID 2018 92 Prometna vzgoja z uporabo IKT Road education with ICT Vesna Gulin O no na ola Solkan Solkan, Slovenija vesnag@sola-solkan.si POVZETEK Namen prispevka je prikazati, kako se lahko prometno vzgojo pri e ab IKT, e a a a c . De a e e e e a a a a e e a e a a e d a a a a a e c e. V a e a e b a spremenjena, saj je deloval le kot svetovalec in usmerjevalec. U e c b a , a de a , aba IKT a e a b d a e e a e e e a e e e a . Klj e be ede IKT, promet, p e a e ce e, e d a e ce Slika 1. Vir: U i a , S a a je k lja, O . ABSTRACT O a a de e e ec e e d The purpose of this paper is to show how road education can be d e a a eda. T da e ed e e e b , da a a implemented into lessons using the ICT available at a particular e a , a a a a ce . school or in a particular classroom. The field work proved to be Pouk prometne vzgoje ne moremo e a . an interesting element of diversification of usual lessons, and of e e a e a, a e a e ... e e ec a e a getting to know and experiencing traffic routes in the vicinity of b e b ed c . P e ni vzgoji gre za spremembo school. The role of the teacher was, in this case, changed, since ede a a, e e e ec a a a. B a e e they only worked as an advisor and as a guide. The learners were aktiven. active, motivated for work, and the use of ICT facilitated a more dynamic learning process leading to a more durable and a better- Pri pouku se lahko izvajajo metode kot npr. besedne razlage, quality knowledge. de ac e, a de e a ac e, a e a e, e a e d da e a e. U e ce e a , e a a , Key words e a e , e e a a a a e e ac . P a a e a / a a ede e e ICT, traffic, crossing the road, zebra crossing e e ed ce. Prometna situacija je pomembna a a, a a a , a e e b 1. UVOD potekal pouk: - a a e a ac a (ce a, e e d e e), O c a b e de e e c e , a a a e ed d a , da a e - stvarna cestna situacija (cesta, ki je zaprta za promet), odgovorni odrasli poskrbeti, da bodo dovolj zgodaj spoznali - a e ce e ac e ( d e), pravilno in varno vedenje na cesti in se zavedali vseh nevarnosti, a a e , e e b d . - razred, O c e d e e e . P e a a a - polstvarna situacija (simulacija ceste in prometa, npr. v bi pokrivala vse vloge, v katerih se otrok v prometu znajde, parku). a e , e ec a e a . Z a a ce Da e a , a ed IKT e a e e e da a e d a d , a c , a e ce, a e e b , da e a . Ta e d ca e a. a , a a a , de e , a ac e 2. PROMETNA VZGOJA V OLI prikazujejo ustrezno vedenje v prometni situaciji. Pomemben dejavnik pri prometni e e a e d a, a e c d e a e , e a e a e a . P e a a e a e a a . VIVID 2018 93 3. PROMET V 1. RAZREDU Sa a e a e e a 1. 2. a ed eb e a e a c e . P e d eda e eda e de a e a, da e ce a e b e ed a a a a e a e ce e. P a e e a a ce e ce e e , e da a , e e a b e, saj ne znajo oceniti prometne situacije, v kateri se znajdejo (ocena a, e d a e ce e a a e , e a , e d a zila, »gledajo ne vidijo« ...). Zaradi navedenih razlogov sem sem se odlo a, da e c e a e ce e a a e a e. 3.1 Si lacija eh da a e ce a ed Z e c c a ac e da a e ce. Spoznali so pojem zeb a a e d a e ce. U e, Slika 3. P e ka je ce e e lici a. Foto: V. Gulin. a e a e a ce . Navajali so se na to, da: 3.3 U je a je i k lici le jekcij - e ed a b b a, V naslednji uri spoznavanja okolja smo ponovili in utrdili varne - ede a e eda e de , c e IKT e e. P e PPT ed a e e e a b - e a a e , e a , e d a e ce. P d b a a a a b e d, - a ed e e a eda de no, e ed . U e c a eda e a eb e - e a a e a , ada e e, e a p ed ce e e a a e a a. Na a a oz. se je vozilo ustavilo. be ed e a e ce e b . Slika 4. Za a a eh d a e ce ed l . Foto: V. Gulin. 3.4 P e ka je ce e b liki Slika 2. P eh d a e ce il ici. Foto: V. Gulin. S a e a a a e a e da a e ce ed lo, e c c ad e e a e ce e. O a , 3.2 P i eh d lici a a e a a e a a eb e. U e ce 1. a eda e a a e a d e a Prometni dan obiskal policist iz PP Nova Gorica. Pogovarjali so e d e , e a , b a a e e a d , e a a e ce e . U e ce e a e e e e ce d e , a e a ce e e e b pripenjanja z varnostnim pasom. S a d d a e ce e, e a e e a cesto, tako da so dobro prisluhnili prometu, pogledali levo, desno e e a e , e a e d e a ce . Slika 5. U je je e ka ja ce e il ici b liki. Foto: V. Gulin. VIVID 2018 94 3.5 K ealcija l e i 3.7 U je a je e ka ja ce e b V e a ed e e a e a d e a al i ki ig ici a e be ede, b e a e e e e ca Za d a e e a e d a a e , e, a e ac e a ce , e e a e a a e e a a e a c , a e e c a aba e a e a e a e ce e a a c . Slika 6. Utrjevanje dolgih in kratkih besed. Foto: V. Gulin. 3.6 Snemanje, ogled in analiza video posnetka Slika 9. Videoigrica e ka je ce e. Foto: V. Gulin. 4. ZAKLJU EK S a a e a e b e ec a e ed e e a procesa, v katerem je aktivno sodeloval, razvijal ustvarjalnost in samostojnost , vrednotil svoje in partnerjevo delo ter nadgrajeval a e. V a e e b db d e, e e c a b a e a a e e a e prometnih predpisov. Z uporabo IKT tehnologije so bili bolj a a e a . I e b , pomagali drug drugemu in se med seboj spodbujali. V a a e de e d d b a e e e , ed e e a ce e. Slika 7. Vide e ek e ka ja ce e. Foto: V. Gulin. 5. VIRI IN LITERATURA V a ed e ed e c d a a e a e [1] U a , S a a e a. L b a a: M a e a ce e a a a a e e d b . P e e , Za d Re b e S e e a : e ec ab c e a ce b a a a e. P Dostopno na naslovu: lnico, smo si videoposnetek ogledali in ga podrobno http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/p analizirali. odrocje/os/prenovljeni_UN/UN_spoznavanje_okolja_pop.pd V a e ec e a e d e d a e ce. Ob a e f. (pridobljeno 20. 8. 2018) (2011) e a de e e a e a [2] https://www.avp-rs.si/varnost-v-prometu/, pridobljeno 20. 8. edb . Na e e e ec a eda a e e d a 2018 e a . Ob eb a a a a e e e ec a a a a e e a a a . [3] M. Markl, B. ede : P a e e a. Ljubljana: Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, 2016. [4] Fotografije, videoposnetki (slika 2 do slika 9) iz arhiva Ve a G , e 2017/2018. Slika 8. E al acija e ka ja ce e. Foto: V. Gulin. VIVID 2018 95 Uporaba iPada pri fizikalnih urah gibanja Use of the iPad at Physics motion lessons P imo H di o o Celje, Slovenija primozhudi@gmail.com POVZETEK sestavljene po podobnem principu. Monotonost lahko razbijemo Aplikacije na iPadu prispevajo k motivaciji v razredu, ta vodi k na ve na inov, eden izmed njih je uporaba spodaj omenjenih aktivnemu sodelovanju v u ilnici. Potek reševanja dolo enih aplikacij na iPadu. Priporo ljivo je, da ima vsak u enec svojo nalog pa pomeni izziv in spodbuja aktivno vklju evanje tablico in natan no dolo ena navodila, kaj naj z njo po ne. Vsi posameznikov, ki imajo pozitivni odnos do obravnave snovi, kot spodaj našteti programi, ki so povezani z gibanjem, so dostopni na tudi tistih, ki takšnega odnosa še ne premorejo (Allison in Helen, platformi App Store in sodijo v »dru ino Exploriments«. 2001). IKT pove a ob utek kolektivne obveze do rešitve Priporo ljivo jih je kupiti ve naenkrat, v tako imenovani zanimivega fizikalnega problema in tako pove a samoiniciativni »bundle« zbirki, ker je nakup bistveno cenejši. Administrator jih vlo eni trud in as u encev za obravnavane vsebine pri pouku in kupi samo enkrat, nato pa jih pod istim iCloud ra unom nalo i še tudi doma. na ostale tablice, tako da je strošek zanemarljiv. V nadaljevanju se bomo posvetili konkretnim primerom uporabe Klj ne be ede aplikacij na šolskih iPad-ih, ki so se izkazale za u ence dovolj U enje gibanja, iPad, fizika zahtevne in hkrati zanimive, da so preko samoiniciative, eleli pri pouku in fizikalnih izzivih vztrajati dlje. Z njimi lahko u enci ABSTRACT usvojijo ve ino ciljev, ki so zapisani v u nem na rtu za fiziko pod to kama 4.1 in 4.2. The use of modern tehnology in the classroom positively contributes to the pupils' motivation, which leads to active participation in the classroom. The process of solving certain 2.2 Program Linear motion tasks at physics lessons is a challenge and encourages the active Prvi program se imenuje Linear motion. Primeren je za u ence involvement of individuals who already have a positive attitude osmih razredov, ker je nazorno predstavljeno enakomerno towards the content, as well as those who do not yet have such an gibanje. Z drsnikom nastavimo velikost hitrosti in ko pritisnemo opinion. ICT increases the sense of collective commitment to the »go«, se vozi ek za ne premikati, hkrati se izrisujeta grafa s(t) in solution of an interesting physical problem, and thus increases the v(t). Postopek lahko ve krat ponovimo, pri tem pa dobimo do 6 self-initiative, effort and time pupils intend for various physical meritev za posamezen graf. problems. Keywords Learning motion, iPad, physics 1. UVOD Individualne izkušnje in pri akovanja uspehov pri fiziki in naravoslovni znanosti, determinirajo u en ev odnos in motivacijo, ki vodi v dose ke in akademsko uspešnost v prihodnje (Dika 2002, 323–332). Zato nikakor ne gre podcenjevati kvalitetnega podajanja znanja, ki od u itelja zahteva ne samo kakovostno, ampak tudi moderno ter zanimivo razlago, pristop k pou evanju in tudi k samem (vsesplošnem) u enju ter vedenju pri urah. 2. RAZISKAVA 2.1 Gibanje in fizika Slika 1. Raziskovanje grafov s(t) in v(t) pri enakomernem gibanju Pri fiziki se v osmem razredu obravnava enakomerno gibanje, v v programu Linear motion. devetem razredu pa enakomerno pospešeno gibanje (U ni na rt, Sledijo primeri nalog, ko se ukvarjamo s sestanjenim gibanjem. Fizika 2011). Osnovne naloge zmore rešiti ve ina u encev, hitro Npr. e prvih 5 minut hodimo, nadaljnih 10 min te emo, na koncu pa lahko zahtevnost dvignemo, na na in da naloge predstavljajo se 5 min peljemo z motorjem. Hitrost je pri vseh aktivnostih izziv tudi tistim bolj naravoslovno nadarjenim u encem. konstantna, velikost hitrosti pa se na posameznih intervalih Pomembno je, da so naloge vsaj pribli no zanimive, kajti v razlikuje. Na sliki 2 je razvidno, da ko je hitrost ve ja, pot hitreje delovnem zvezku in u beniku so pogosto precej suhuparne in naraš a, zato je daljica v grafu s(t) bolj strma in tudi obratno. VIVID 2018 96 2 3 1 2 3 1 Slika 2. Raziskovanje grafov s(t) in v(t) pri enakomernem gibanju, kjer so predstavljeni trije intervali z razli nimi hitrostmi. Slika 5. Na sliki je prikazan stopni ast graf v(t). V tabelo je 2.3 Program Linear motion (aplikacija 2) potrebno vnesti opravljene poti na posameznih intevalih in skupno opravljeno pot. Ploš ina pod grafom v(t) predstavlja pot, ki jo telo opravi. Na sliki 3 je predstavljena klasi na primerjava izra una ploš ine pravokotnika, ki pri fiziki predstavlja opravljeno pot. Na sliki 4 pa je v drugi aplikaciji z enakim imenom - Linear motion, predstavljen konkreten primer izra una poti prek grafa v(t). Iz slike je razvidno, da je ploš ina pravokotnika enaka opravljeni poti. U ence je smiselno opozoriti, da je potrebno preveriti enote na abscisni in ordinatni osi. V primeru, da je as izra en v minutah, hitrost pa v metrih na sekundo, je potrebno enote ustrezno pretvoriti. Slika 6. Na odseku B se vozi ek pelje v levo, kar pomeni, da se odmik (po ang. displacement) od prvotne to ke zmanjšuje. Površina odseka B je ve ja od seštevka odsekov A in C, zato vozi ek potovanje zaklju i levo od za etne to ke, kar je razvidno tudi na številski osi. 2.4 Program Motion graphs Slika 3. Ploš ina pod grafom v(t) v splošnem predstavlja Tretji program z imenom Motion graphs je zasnovan tako, da opravljeno pot (v poljubni nalogi). imamo en graf podan in moramo na podlagi prvega narisati drugega. Ko v aplikaciji dr imo prst na rde i piki, se nam poka e lupa, ki nam olajša ustrezno postavitev to ke. Slika 7. Demonstracija na rtovanja grafa s(t), ko imamo podan graf v(t). Slika 4. Ploš ina pod grafom v(t) predstavlja opravljeno pot. VIVID 2018 97 Slika 10. Primerjava grafov s(t) in x(t). Slika 8. Grafi ni prikaz podobne naloge kot na sliki 7. V primeru, da se zmotimo, nam program z modro barvo izpiše pravilno vrednost (zadnja to ka). Slika 11. Odmik je lahko na koncu tudi negativen. Vozi ek se je ustavil pri -5 centimetrih. Slika 9. Dolo itev lege vozi ka na številski osi, ko imamo narisan graf x(t). 2.5 Program Displacement Še zadnji program v sklopu dru ine Exploriments, ki je namenjen obravnavi gibanja, je program Displacement (odmik). U enci pogosto zamenjujo pojma pot in odmik, zato sta grafa s(t) in x(t) temu ustrezno napa no narisana. Kot teoreti no razlago lahko za primer vzamemo slede o situacijo, ko za nemo svojo pot pri mizi in naredimo en korak v levo, temu sledi korak v desno; e vse skupaj dlje asa ponavljamo, naredimo kar nekaj korakov in temu primerno tudi pot ves as naraš a. Ne moremo pa enako trditi za odmik, ki bo kadarkoli v tem poskusu znašal maksimalno en korak stran od mize. e posplošimo, pot bo vedno naraš ala, razen v primeru, e telo miruje. Odmik se lahko tudi zmanjšuje, Slika 12. S pomo jo lege vozi ka na številski osi konstruiramo kar prikazuje slika 10. grafa s(t) in x(t). VIVID 2018 98 aplikacij in ostalih sodobnih IKT orodij pribli a fiziko u encem, poskrbi za samomotivacijo iskanja znanja, pove a as namenjen razumevanju obravnavane snovi, poskrbi tudi za pozitivnejši odnos pri odkrivanju rešitev za fizikalne probleme in posledi no pove a celo trud in vlo en as za doma e delo ter za boljše sodelovanje med u enci v razredu (Pope in Esther, 2005), saj sproti razvijajo interdisciplinarne ter specializirane digitalne kompetence, ki samo oplemenitijo teorijo krede in table. 4. VIRI IN LITERATURA [1] Dika S., Granville M. in Singh, K. (2002): Mathematics and Science Achievemnt: Effects of Motivation, Interest and Academic Engagement, The Journal of Educational Research, letn. 95, št. 6, str. 323–332. 2 U ni na rt, Fizika. jubljana inistrstvo za šolstvo in šport, Zavod epublike Slovenije za šolstvo Dostopno na naslovu: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podroc je/os/prenovljeni_UN/UN_fizika.pdf (pridobljeno 23. 8. 2018) Slika 13. Narisan imamo graf x(t), narisati je potrebno graf s(t). (2011). Ob ponovnem zagonu primerov v aplikacijah programi vedno prednastavijo druga no gibanje vozi ka, tako da se u enci ne [3] Pope, Margaret; Hare, Dwight and Howard, Esther. (2005). morejo zapomniti prejšnjh primerov in jih preprosto prepisati. Enhancing technology use in student teaching: A case study. Journal of Technology and Teacher Education, 13(4), 573–618. 3. ZAKLJU EK Predmet fizike je potrebno narediti zanimiv, pomemben in ga tudi [4] Ryan, Allison and Patrick, Helen. (2001). The classroom znati osmisliti z nalogami z vsebino iz resni no ivljenjskih social environment and changes in adolescents’ motivation and primerih in s poskusi, ki pomagajo u encem razvijati nove engagement during middle school. kompetence. V današnjem svetu glavno vlogo nosi informacijska pismenost. Z uporabo IKT lahko teoreti no znanje fizike popeljemo na višjo raven, saj se utrdi s samo prakso in osmisli njen pomen v vsakodnevnih situacijah. Uporaba VIVID 2018 99 U e i e a e dife e ciaci e in inkluzije v razredu s tablicami Realising classroom differentiation and inclusion with tablets Da ja I an a Kline In i a nap edno p a ljanje komunikacij Mikla na D a kem polj darja.ivanusa.kline@inuk.si POVZETEK d , a ad a a d c ac a a U c a d b a a d da da b b a. d . U a d c ac a d U a d c ac in inkluzije v razredu je po mnenju zato b , a a a a c c a d a a, c a aloga a b db d d d a u [1]. U aba IKT . ab c a a a a a a a c . P a c b a a. lahko v veliko podporo tablice. Tega izziva smo se lotili tudi v projektu Tablio Tablice za V prispevku predstavljam smernice uporabe tablic za diferenciacijo in inkluzijo v razredu. V projektu Tablio, ki ga diferenciacijo in inkluzijo v razredu, nekaj dobrih praks financira Evropska komisija skozi program Erasmus+, sodeluje 7 d c ac ab c a 6 d a : B , T , N , V razvijanjem da Britanije, Italije in Slovenije. Koordinator projekta je PXL praks diferenciacije in inkluzije s tablicami. Predstavljene University iz Hasselta v Belgiji, izvajalec projekta v Sloveniji je smernice, izbor dobrih praks z inoviranjem I a a d a a ac . Cilj projekta je novih praks so nastale v okviru ERASMUS+ projekta Tab d a d da k c Tab c a d c ac a d . c a a a ab c d a d a potrebe diferenciacije in inkluzije ter tako posredno vplivati na K c a d . Diferenciacija, inkluzija, tablice V a a ab d a d pri uporabi tablic za izvedbo diferenciacije v razredu, izvedli razpis za izbor dobrih praks diferenciacije in inkluzije v evropskih ABSTRACT a d a a a , b a a Students in primary and secondary education differ in many ways. a a a ( D ) b a There is a high need for inclusive education in classrooms in ( T ac D T a ), a d a order to assure every student to feel socially included, to razvijali nove prakse diferenciacije in inkluzije v razredu s challenge and support them to reach the proposed learning tablicami objectives. In doing so, the tablets can be of great support to the teachers and students. 2. DIFERENCIACIJA IN INKLUZIJA V In the paper I present the guidelines for the use of tablets for RAZREDU differentiation and inclusion in the classroom, some good Cilji dife e ciacije so vključevanje vseh učencev, večja practices of differentiation and inclusion with tablets of Slovenian motiviranost za učenje in vseživljenjsko učenje ter učinkovitejše teachers and the experience of Slovenian teachers by developing doseganje učnih rezultatov. Gledano bolj splošno, so cilji new pedagogical practices of differentiation and inclusion with diferenciacije samorealizacija in samoaktualizacija tako na tablets. The presented guidelines and experiences of teachers are the result of the ERASMUS+ project "Tablio - Tablets for kognitivni, čustveni in socialni ravni ter ustvarjanje harmoničnih Classroom Differentiation and Inclusion". in pluralističnih državljanov za družbo in človeštvo. Zaradi naštetih razlogov je diferenciacija nujni del vzgoje in Keywords izobraževanja kot celote[2]. Differentiation, inclusion, tablets Diferenciacija stremi k ustvarjanju učnega okolja, ki učence spodbuja, da v kar največji meri uporabijo svoje sposobnosti, 1. UVOD vključno s tveganjem in ustvarjanjem znanja in veščin v varnem in Za ad a a a d c a a fleksibilnem okolju. Učenje z diferenciacijo je pomembno za vse d b a , a d c a d učence, ne samo tiste s posebnimi učnimi potrebami ali primanjkljaji [2]. VIVID 2018 100 Učinkovita diferenciacija je proaktivna, ciljno usmerjena, namen in cilj), ter ustno in pisno poda navodila, ki so za vse strukturirana, raznolika in transparentna. Učinkovita enaka, med tem ko učenci sami zase odločijo, kako obsežen diferenciacija prav tako zahteva sodelovanje s strani interesnih skupin tako na mikro nivoju (na razredni ravni), mezo nivoju (na šolski ravni) ter na makro nivoju (zakonodajni ravni)[2]. Poznamo organizacijsko ali strukturno diferenciacijo in vzgojno- izobraževalno ali učno diferenciacijo (slika 1). Organizacijska ali strukturna diferenciacija pokriva diferencirane aktivnosti na ravni šole ali programa (na kurikularni ravni). Vzgojno-izobraževalna diferenciacija pa je diferenciacija, ki je običajno prepuščena učiteljem samim. Usmerjena je lahko k učencu ali k učitelju. S stališča k učencu usmerjene diferenciacije ločimo tri kategorije karakteristik učencev, ki jih je potrebno upoštevati: učenčeva pripravljenost ali začetna raven znanja oz. veščin, učenčevo zanimanje/interes ter učenčev učni profil. Z vidika diferenciacije, usmerjene k učitelju, pa ločimo vsebinsko, procesno in produktno diferenciacijo [2]. Slika 1. Konceptualni zemljevid diferenciacije[2] Diferenciacija se morda zdi zelo kompleksen in nedosegljiv cilj, vendar temu ni tako; diferenciacija je predvsem uresničljiv in dosegljiv vzgojno-izobraževalni pristop. 3. DOBRE PRAKSE DIFERENCIJACIJE IN INKLUZIJE S TABLICAMI V a d a a b a b a d c ac EU a d ab c, a a b a d b a d c. Le- a a a a a d c ac a c . U ca a a a O Ra , K a P a ab a tablice in spletni dnevnik (e-listovnik, aplikacij Pad ) a a a a c b anje inkluzije otrok. U ca pove, da so se skozi njihovo prakso tablice, skupaj z e- listovniki, ki so osnova za povratno informacijo, izkazale kot prvovrstno orodje za formativno ocenjevanje. Učenci namreč s Slika 2. Pedagoška načela diferenciacije s tablicami[2] pomočjo tablic in raznovrstnih aplikacij izdelujejo različno obsežne in kompleksne izdelke, kot so plakati (PicCollage), in poglobljen bo njihov končni izdelek. Kriterije, ki vplivajo na miselni vzorci (Mindomo), stripi (ComicStripCreator, PiZap, Photo končno oceno, izdela skupaj z učenci. Te zapišejo na tablo (koliko Talks), filmi/videi (Viva Video, Slideshow Maker), zvočni posnetki, slik, drsnic ipd. mora imeti izdelek, koliko novega besedišča mora pisma, besedni oblaki (Word Cloud, Word Art), interaktivne obsegati, katere slovnične strukture mora zajemati, besedilo zgodbe (Draw My Story, ThingLink), predstavitve (Prezi), mora tudi biti pravopisno ustrezno, saj imajo na voljo spletni govoreče like, zgodbe v slikah ipd. Učiteljica določi temo, slovar, ipd). Kdor želi lahko dela individualno, v parih, ob pomoči vsebinske poudarke in aplikacijo (le to izbere glede na vsebino, učiteljice ali v skupini. Učenci, katerim ne uspe izdelati izdelka v VIVID 2018 101 podani aplikaciji, lahko nadaljujejo tudi z drugo aplikacijo in nadaljuje. Pri raziskovanju, ponavljanju in utrjevanju pa vsi ustvarijo izdelek druge vrste (npr. fotografijo namesto videa; če c d b a a a , da d d a nekdo jeclja, mu ni potrebno posneti govora, ampak samo opiše stopenj. Vsak ma a , a d b , a a a temo). Pri delu si lahko učenci pomagajo z internetom, e- a . P d a a a , da c d b a slovarjem, zemljevidi ipd. »Razumeti moramo, da ima vsak otrok materiale, saj bodo le tako enakovredno obravnavani,« pove svoja močna in šibka področja. S pomočjo tablic, ki so med učenci . Na , a d a , a a a a priljubljen pripomoček, delajo in se učijo z večjo zavzetostjo, in sam, oblikujem jih v QR d c a sicer na tak način, kot ga zmorejo,” pove učiteljica. Vse izdelke učenci shranjujejo v Padlet, ki služi kot osnova za formativno kodo (slika 4). P O a a d a ocenjevanje (slika 3). “Zelo pomembno je, da pri delu učenci a a a , a a d a c sodelujejo med seboj. Nekdo je dober v tehnologiji, nekdo pa v ( a da a a a d ), a , jeziku in se dopolnjujeta. Pri nas se je izkazalo, da na primer Romi nadarjeni in pri doseganj c a a . G a , da zelo dobro obvladajo mobilne telefone in so pri takšnem delu c a ad d c a a b a a d a veliko uspešnejši. Hkrati pri delu sodelujejo z na splošno a ad ab ab c d a d uspešnimi učenci, ki pa niso toliko spretni s tablicami,” opiše a a a a . Pečnikova vpliv tovrstnega dela na inkluzijo učencev v razredu. Na Osnovni šoli Pod goro v Slovenskih Konjicah pa za povečanje motivacije učencev za sodelovanje pri pouku in večjo učinkovitost učenja uporabljajo navidezno resničnost (slika 5). Z vidika diferenciacije je uporaba navidezne resničnosti dobrodošel drugačen način podajanja učne snovi, ki učiteljem omogoča, da nagovori najrazličnejše tipe učencev, doživljanje učne snovi z vsemi čuti pa vpliva tudi na izboljšanje razumevanja učnih vsebin. »Vsak učenec na določeno stvar gleda drugače, njihova interpretacija ni enaka. Virtualna tehnologija pa mu omogoči, da lahko raziskuje tudi izven omejenih področij, ki jih določajo učbeniki, slike itd,« pove Dominik Trstenjak, učitelj izbirnega predmeta računalništva, ki je zadolžen tudi za podporo učiteljem Slika 3: Primeri izdelkov učencev, shranjeni v Padlet (Vir: Ksenija na šoli pri uporabi tehnologije za navidezno resničnost v razredu. Pečnik) Navidezno resničnost uporabljajo predvsem v višjih razredih, in U a a a a a a O I ana sicer pri geografiji, zgodovini, kemiji in biologiji. Pri tem Ka a I a , I O , ab a ab c uporabljajo programsko opremo Google Expeditions, virtualna a a a a a ac a d očala in tablice oz. mobilne telefone učencev, ki pa morajo biti c , a a ab ab c db a a c dovolj zmogljivi. Na tablicah oziroma mobilnih telefonih imajo in raziskovanje. Pri tem uporablja predvsem aplikacije Nearpod, tako učenci kot tudi učitelj nameščeno aplikacijo, katera GeoGebra in QuickGraph. Uporablja pa tudi spletne storitve, kot omogoča nadzor celotnega razreda, kar pomeni, da vsi gledajo so QR kode, Kliker, e- b , a a , , enako vsebino, učitelj pa jim lahko določi točno lokacijo, na brskalnik, Power point in tematska orodja, kjer so formule. katero morajo biti v določenem trenutku pozorni. Tako učitelj preko svoje tablice nadzira celoten razred in jih vodi skozi vsebino. »Pomembno je, da se učitelj pred uporabo navidezne resničnosti dobro pripravi.« Slika 5: Uporaba navidezne resničnosti pri pouku (Vir: Dominik Slika 4: Učenci pri skeniranju QR kode (Vir: Iztok Ostrožnik) Trstenjak) Pri podajanju a a a a d a a , d c a a a a , d a VIVID 2018 102 Programska oprema Google Expeditions ponuja za vsako izboljšanje učnega uspeha, redno pisanje domačih nalog in posamezno temo do 10 različnih virtualnih pogledov, ki so prinašanje šolskih potrebščin ter medsebojno sodelovanje in podkrepljeni s pripravljenimi vprašanji, ki se razlikujejo po nudenje pomoči v razredu. Nato so skupaj z učiteljico oblikovali težavnosti. Vprašanja in naloge so namreč razdeljene na tri več tekmovalnih kategorij, ki so jih vnesli v aplikacijo. Le-te so kategorije: osnovna, srednja in težka. Tako nam že sama razdelili na pozitivne in negativne. S pomočjo pozitivnih kategorij programska oprema pomaga pri diferenciaciji. Želimo, da vsak so učenci pridobivali točke (npr. redno prinašanje domačih nalog učenec doseže svojo najvišjo možno raven glede na njegove in potrebščin, sodelovanje med poukom, pomoč sošolcem …), pri zmožnosti in s pomočjo navidezne resničnosti mu to delo negativnih kategorijah pa so točke izgubljali (npr. motenje pouka, olajšamo in popestrimo,« pove Trstenjak pozabljanje domačih nalog in potrebščin …). Učenci so Učiteljica angleščini in razredničarka Petra Matkovič iz OŠ Vide medsebojno sodelovali in si pomagali ter s tem nabirali točke. Pregarc iz Ljubljane pa se je lotila spodbujanja socialnih veščin Dodatno so si lahko iz aplikacije prenesli tudi različne naloge, ki so učencev, inkluzije in prevzemanja odgovornosti za učenje s jih potem reševali doma in s tem pridobili še dodatne točke. pomočjo projekta Učenec meseca in aplikacije Class Dojo. Posebej pa je učiteljica ocenjevala tudi razred kot celoto, tako da “Današnje generacije učencev pouk in poučevanje ne dojemajo so učenci kadarkoli lahko videli, kako so se vsi skupaj odrezali. S več na isti način kot nekoč. Veliko več dela je potrebno vložiti, da tekmovanjem so se učenci tako (nevede) medsebojno spodbujali so učenci motivirani in da prevzamejo odgovornost za svoje k napredovanju. učenje in delo.” V razredih, v katerih uči, je tudi veliko učencev Tekmovanje za učenca meseca se vsak mesec prične znova, tako tujcev, ki prihajajo iz različnih jezikovnih in kulturnih okolij (Bosna da imajo vsi učenci vedno enake možnosti za zmago. Pomembno in Hercegovina, Albanija, Sirija), kakor tudi učencev iz slabših je, da imajo možnost za zmago tako učno bolj uspešni kot učno socialno-ekonomskih razmer in učencev s posebnimi potrebami, manj uspešni učenci, kar se zagotovi z raznovrstno izbiro ki dodatno spodbudo nujno potrebujejo. ocenjevalnih kategorij. Med učno manj uspešnimi učenci so V ta namen je učiteljica v razredu, kjer je tudi sama razredničarka, velikokrat ravno tujci, učenci etičnih manjšin, učenci iz slabših pričela z izvajanjem razrednega projekta Učenec meseca ob socialno-ekonomskih razmer in učenci s posebnimi potrebami, podpori aplikacije Class Dojo (slika 6). Cilj projekta je spodbujanje zaradi česar projekt Učenec meseca pozitivno vpliva tudi na pozitivnega vedenja pri učencih, prevzemanja odgovornosti za inkluzijo vseh učencev v razredu. Pri tem ima po mnenju samostojno učenje in zdrave tekmovalnosti. Projekt poteka tako, Matkovičeve pomembno vlogo tudi enostavni prikaz informacij in da si najprej učenci skupaj zastavijo cilje, ki jih želijo v jezik aplikacije, ki je delno v angleščini, delno v slovenščini. Delo z posameznem šolskem letu doseči. Nato pa dnevno pridobivajo in aplikacijo namreč spodbuja učence tako k posrednemu učenju izgubljajo točke, odvisno od njihovega vedenja in sodelovanja pri tujega jezika (angleščine) kot domačega jezika (slovenščine), kar pouku. Aplikacija Class Dojo pa služi kot orodje, s katerim v predvsem tujcem pomaga pri vključevanju v razred in širše šolsko razredu vzpostavijo sistem za tekmovanje. okolje in jim pomaga pri komunikaciji z drugimi. Dodano pa tudi sama uporaba tabličnega računalnika učence motivira za sodelovanje v projektu in doseganje zastavljenih ciljev. 4. INO IRANJE PEDAGO KIH PRAKS DIFERENCIACIJE IN INKLUZIJE S TABLICAMI V a Tab a O M a a D a 2017/18 b a blikovalskih ( T ac d a ), a d d a a I a a a d a a komunikacij d b a a a a a razvijali inovativne a a a konkretne izzive diferenciacije in inkluzije a d d iteljev. Tako a a a da ristopov za b a a a a IKT . d a b a a a a , d a c a d , b . D a a a a da a a ( a ) c a d d a d ( matematike). Oba izziva smo najprej skupaj raziskali, ju a a a , a a a a ada a b a a a a d . Slika 6: Aplikacija Class Dojo (Vir: Petra Matkovič) P b a da a P da a a a a d c ac je v razredu s tablicami Cilji, ki si jih učenci skupaj vsako leto na novo zastavijo, so vezani (slika 2 in slika 9), ki smo jih razvili v okviru projekta Tablio. na najrazličnejše socialne veščine, ki so pomembne za uspešno delo in pozitivno klimo v razredu. Tako so si na primer v razredu Za spodbujanje govornega sporočanja so učiteljice tako učiteljice Matkovičeve učenci kot poglavitne cilje zastavili: preizkusile aplikaciji Thinglink in Toontastic. S pomočjo aplikacije Thinglink so učenci izdelali poster na določeno temo, h kateremu VIVID 2018 103 so dodali opise posameznih elementov v različnih oblikah (slika 7). Nato pa so v razredu poster predstavili v živo. Z aplikacijo Toontastic pa so učenci izdelovali animirano zgodbo, kjer so likom dodali govor. Učenci so naloge lahko izvajali v svojem časovnem tempu, boljši učenci so pripravili zahtevnejše končne izdelki, medtem ko so izdelki slabših učencev vsebovali enostavnejše elemente. Vsi učenci pa so pokazali velik interes za takšno delo. Slika 7: Izdelek v Thinglink aplikaciji Za spodbujanje sprotnega dela in sodelovanja pri pouku tehničnih predmetov se je učitelj tehnike odločil uporabiti aplikacijo Sutori, v kateri so učenci izdelali prikaz izdelave različnih izdelkov oz. drugih postopkov (slika 8). Učiteljica matematike pa je s pomočjo QR kod, ki so se nahajale na posameznih postajah v razredu, ter različnih nalog, ki so se skrivale za QR kodami, učencem pripravila lov za zakladom. Učenci so morali poskenirati posamezno QR kodo ter tako odkriti vprašanje oz. nalogo, ki se je skrivalo pod kodo. Pravilen odgovor na skrito vprašanje oz. nalogo, pa jih je pripeljal do naslednje postaje in nove QR ter tako vse do cilja. V obeh primerih sta učitelja dosegla cilj, saj so učenci, tudi takšni, ki običajno niso motivirani za delo in se jih le s težavo pripravi k sodelovanju pri pouku oz. delanju domačih nalog, pokazali interes tako za sodelovanje pri pouku kot tudi doma. Slika 8: Izdelek v Sutori aplikaciji. Slika 9: Tehnična načela diferencijacije s tablicami[2] VIVID 2018 104 5. AKLJU EK a da a Dane ca a a oblikovalskih timov se je izkazalo kot dober pristop k d c ac . Na b d a a a a a a b a a da a c tujcev v pouk, z zagotavljanjem pogojev za razvoj a a . ada c a d , a d a delo z c d a a a d a a erimkoli 6. REFERENCES d c , a a a [1] Tablio 2017. Focus group 2: Classroom differentiation and . D c ac a a da a a d a inclusion with the use of ICT/Tablets/Mobile devices. Tablio a a. P a d b a focus group report (internal project report). ERASMUS+ . K a a c project Tablets for classroom differentiation and inclusion. b d a , b a a a a a a [2] Tablio 2017. Realizing classroom differentiation and d c ac a d . Za inclusion with tablets. Design Framework. ERASMUS+ b , da a , a a a a a project Tablets for classroom differentiation and inclusion. da a namenom diferenciacije in inkluzije s http://tablio.eu/sites/default/files/DesignframeworkFinal.pd IKT a d . M da b a a a a a f VIVID 2018 105 E-mapa u nih dose kov, nanja in i ku enj E-portfolio – a collection of learning achievements, knowledge and experiences Ka a i a Jagi C K a j Med dje i i i b a e a i ce e Kid i e a 55, K a j, S e ija katarina.jagic@sckr.si POVZETEK 1. UVOD Na a a, a c a a, a a a a a ba Za a a a a a a . Za a a a b c a a a. marsikoga prve, za tiste druge pa zagotovo iskanje redne, stalne Da bi a b , , a ali pa vsaj tiste prave, ki bi izpolnjevala posameznikove notranje predstav a b a b b a . Gospodarstvo ob vseh padcih in vzponih pomembno vpliva a , c b a a a na a, a a ba a a b b a oblikovanja zbirne mape v elektronski obliki, ki obdobje a a. Vendar ne glede na to, ali je trg dela za a a b a a . iskalce zaposlitve odprt ali zaprt, iskanje zaposlitve zagotovo Aplikacija je enostavna za uporabo, kar so uporabniki dokazovali predstavlja stres, zato od nas zahteva a . S a a . Elektronska pisanje a c a , a zbirna mapa ni le moderen pristop v iskanju zaposlitve, ampak je moderen pristop zagotovo b a a a b . b a a b a P b , a a b , , a spremljanje osebnostne in intelektualne rasti. Lahko bi jo a a a , a a b ab a a , a b le-ti z njo spremljali tehnol , a amim predstavitvenim dokumentom lahko a a a a a a a potrdimo nekatere kompetence. nadaljnji poklicni orientaciji. Ma a a b a a a priznavanje formalno in neformalno pridobljenega znanja, z Klju ne besede delovnimi a , pa svoj prvotni namen vse E-portfolio, dose , a , , c , a a, b a a, a a a a a zaposlitev a b b a c a a a b a a poti in nadaljnji poklicni karierni orientaciji. Spletna aplikacija elektronski portfolio A a a c a ABSTRACT Slovenije temel a a a a , Nearly half of our lifetime is spent at the workplace, so a job or poleg zbiranja podatkov in dokumentov ter njihove predstavitve changing it represent the important turning point in everyone's a , ga uporabljamo pri life. In order to introduce ourselves, our achivements, knowledge informativno svetovalni dejavnosti b a a a and experiences in a modern way, and to be successful at finding (ISIO). Je primer b a , a a job, the participants of the adult education were offered the a a a a . option of forming the portfolio in electronic form, which, beside systematical collecting of documents, offers chatting, too. The 2. E-PORTFOLIO application is simple to use, which the users proved with their A a c S E-portfolio opisuje kot aplikacijo, ki tasks and final works. E-portfolio is not just a modern approach in jo je ustvaril a a a a a finding job; it can be an important accessory to see someone's a a a ostne skupine v formalnem, neformalnem in personality and intelectual growth if it is supplemented , a a , conscientiously. The aplication could be used by students, too. spretnosti in kompetenc ter poklicnega usmerjanja in vrednotenja They would be able to see their progress in various spheres and poklicnih kompetenc. Z njeno uporabo dosegamo i b a that would help them choosing the profession. kompetenc a mo neskladje med usposobljenostjo ljudi in potrebami na trgu dela [2]. Keywords Povzeto po ACS [4] »Ma / b o mapo/e- E-portfolio, achievements, knowledge, experience, competences, portfolio opredeljujemo kot zbirnik posameznikove careers, employment b ( ), a a a a , delovnimi in . La a ali pa kot ab a a a a ez c a . VIVID 2018 106 2.1 Na in uporabe spletne aplikacije elektronski portfolio Za delo z e- b a a internetno povezavo, zato smo svetovalke v i b a a a b a b a a a a a a c . I a a a a b a a a. E-portfolio lahko uporabljajo le registrirani uporabniki, ki se v apliakcijo prijavijo s svoji ab m in geslom, novim uporabnikom pa dostop do aplikacije potrjujejo ustanove, ISIO, a a a ac a Slika 3: Kreiranje datotek deluje. Uporabnik ustanovo ob prijavi izbere sam. Slika 1 z uradne spletne strani elektronskega portfolija Ena od kategorij, ki je bila zanimiva za uporabnike, ki so delo Andrag a c a S prikazuje tri korake, ki po iskali tudi v a a EU, je tudi europass document. Izpolnjujemo registraciji in prijavi vodijo do k b -portfolija [1]. ga lahko direktno v aplikaciji ali pa ga uvozimo iz europass a , -ta kreirana v drugih europass orodjih s spletne strani http://europass.si. V a a a a a a a a a, , . N a a a , a a , a komentiranje. Na a a a a a a a a a . Slika 1 : Koraki pri delu z e-portfolijem (Vir: ACS) 2.1.2 Kreiranje razli nih pogledov Ne glede na a a a a a a b a a a a ca c , a a a a koncepta S a 4 a 5 a a a a a a b delovanja aplikacije a a spletnih strani, ki jih v aplikaciji iz oblikovanih vsebin lahko korakih, ki so: kreiramo. O ba a dov, pri vsakem posebej pa izbere, a . P a 1) USTVARJANJE VSEBINE vnos osebnih podatkov, pogled, ki ga vidi samo lastnik portfolija, pogled profila pa lahko kreiranje in/ali nalaganje dokumentov (potrdila, dokazila, , a a .Ta a a slike, filmi idr.); izbrisati, lahko pa se ju prilagaja. Kar je bilo a ab b 2) PORTFOLIO kreiranje in deljenje pogledov (spletne strani, zanimivo, a a a ovih pogledov, v katerih so a c ); a a postavitev blokov in v njih urejali vsebine. P a a ac a b a a a, a a a 3) MRE ENJE deljenje datotek, klepeti, komentarji. primer v primeru a prijav na zaposlitev posamezne 2.1.1 Oblikovanje vsebine b a a a a dokumenti izberemo le tiste, ki jih zahtevajo razpisni pogoji. Prav V b a a a a a a a a a b a a a. nalaganja osebnih podatkov, slik, datotek, d , a , a V e-portfolio oseba lahko vnese prav vse, kar , in tako ureja in po potrebi spreminja svoj profil. Slika 2 a a a. Slika 2: Kreiranje vsebine Slika 4: Prikaz pogleda 1 Zelo enostaven postopek je tudi prenos datotek v aplikacijo, ki . poteka po sistemu prebrskaj izberi ali pa zgolj s premikanjem a . V a c , a a, a a a , opravljenem NPK, a a, a a a Slika 3 prikazuje nabor dokumentov enega od uporabnikov e-portfolija s katere je razvidno, da se posamezne da a tudi v mape. VIVID 2018 107 3. Mapa u nih dose kov v šoli Na Centru RS za po c b a a od leta 2008 obstaja a a v p a b a a . Kot a a a a [3], b a a dijaki navajajo na samostojnost pri dokumentiranju svojih . S c a a a a b a ah, je pa mapa lahko zbirnik drugih dokazil, ki lahko prispevajo k razvoju osebnosti in kompetenc a a. U b a a a a a, a b kot zbiranje dokumentov pomembno urjenje v spoznavanju in spremljanju lastnega napredka, kar a b b a a b a a ab a a a Slika 5: Prikaz pogleda 2 . D a a a a a a a ( ), a b b a a a ac aba -portfolia veliko bolj primerna. 2.1.3 Deljenje pogledov Vsak, ki kreira svoj e-portfolio, lahko poglede ustvari le zase ali 4. ZAKLJU EK pa se odlo , a a . Uporabniki so v Elektronska zbirna mapa je modere a osebne predstavitve posamezni skupini pogled, ki so ga oblikovali, delili med seboj, posameznika pri iskanju zaposlitve. Osebe spodbuja, da so pa na voljo tudi druge kategorije deljenja (javno, prijatelji, a a , a ab ). Seveda smo poskusili postaviti a , a b a a . Z b a veljavnosti. , delkov, nastopov, video ali audio posnetkov ali V , a a a , a a drugih dokazil lahko kar najbolje predstavijo svoje kompetence, a a -portoliju nimajo, na , a b a a a svojem nadaljnjem razvoju in razvoju a a , a a a a poklicnih ciljev. Elektronska zbirna mapa je nenazadnje tudi zbir (URL) posameznega pogleda. S a 6 a a vseh povratnih informacij, ki jih prejmemo s strani , pogledov, ki smo jih kreirali v skupini. En pogled so uporabniki a a , ab a , a delili med seboj, preostale pa so oblikovali glede na razpis na delovnem mestu in je zato tudi smerokaz za izbiro prave poti v podjetij, kjer so se prijavljali na prosto delovno mesto. . Ker je v aplikaciji viden tudi seznam pogledov, ki jih drugi delijo Aplikacija je prvenstveno namenjena a b a z nami, je na voljo tudi iskalni kriterij. V tem pogledu bi bila zato b a a no neaktivnim. Smiselno bi bilo, da bi jo uporabljali aplikacija lahko u ab a a a, a . vsi, ki bi a a a ciljno usmerjali svoj razvoj na Uporabniki lahko delujemo tudi v skupinah, zato so razpravljali a b a a , b a . tudi v forumih, kreirali in urejali skupne poglede, delili datoteke M b b a a b ali pa komentirali in ocenjevali poglede. Skupino lahko kreira a a a a a a i do vsak in je nje a , a a ba a a . Za a a rednega b a a a. a a a . 5. VIRI IN LITERATURA [1] E-portfolio. (online). (Najdeno 8. 8. 2018). Najdeno na spletnem naslovu https://eportfolijo.acs.si/ [2] O Mahari. (online). (Najdeno 8. 8. 2018). Najdeno na spletnem naslovu https://eportfolijo.acs.si/about.php [3] P a . (online). Najdeno 4. 8. 2018. Najdeno na spletnem naslovu http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Publikacije/MUD2012/ MUD_PrirocnikZaUcitelje_za%20tisk.pdf [4] Zb a a a ( a a , ). (online). (Najdeno 13. 8. 2018). Najdeno na spletnem naslovu https://vpnz.acs.si/slovar_pojmov/crka/z Slika 6: Mo nost razli nih pogledov VIVID 2018 108 Nove dimenzije sodelovanja v olstvu Microsoft Teams New dimension of participation in school – Microsoft Teams Ka a i a Jagi C K a j, Med dje i i i b a e a i ce e Kid i e a 55, K a j, S e ija katarina.jagic@sckr.si POVZETEK u iteljev in predavateljev v tem pogledu bistveno druga na. Prav Vsak dan se na delovnih mestih iš ejo alternative, ki nudijo boljšo zato je ena od nalog, pa tudi odgovornost zaposlenih v šolstvu organizacijo dela, ve ji pregled nad nalogami, boljše medsebojno današnjega asa, spremljanje te vrste napredka in posledi no sodelovanje, hitrejšo odzivnost … Naloge postajajo vse bolj prilagajanje na ina pou evanja in sodelovanja temu razvoju. kompleksne in se rešujejo v timih. Vedno ve je projektnega dela. Danes je tehnologija pri delu klju nega pomena, saj poleg S ciljem, da bi vodenje projektov na MIC ŠC Kranj potekalo uporabnosti daje možnost, da se delo opravi hitreje in u inkoviteje, smo uvedli delo v Microsoft Teams v storitvi Office u inkoviteje. Programska oprema, kot je Microsoft Teams, je 365 in tako vpeljali nov, moderen na in delovanja in sodelovanja samo ena od možnosti, ki poleg zgoraj navedenih prednosti v timu. U itelji, zaposleni na projektih, z redno in aktivno omogo a delo v sodelovalnem duhu, timsko delo, predvsem pa uporabo aplikacije Microsoft Teams projekte upravljamo veliko spodbuja intuitivnost in zabaven na in dela v skupini. Na pobudo uspešneje. Aplikacija je postala klju nega pomena za dobro sodelavca, ki je strokovnjak na podro ju informacijsko- sodelovanje in uspešno opravljeno delo, zato jo želimo uvesti v komunikacijske tehnologije, smo se odlo ili, da z uporabo delo vseh zaposlenih našega centra. omenjene aplikacije u inkovitost dela in komunikacijo poizkušamo izboljšati znotraj skupine u iteljev, ki smo zaposleni Klj ne be ede na projektih. Zaradi prednosti, ki smo jih kot uporabniki orodja Microsoft Teams, skupinsko delo, sodelovanje, komunikacija opazili, bomo v novem šolskem letu organizirali obvezno izobraževanje in usposabljanje za vse zaposlene ŠC Kranj, saj smo mnenja, da je kvaliteta dobrega u itelja poleg strokovnosti ABSTRACT tudi v tem, da z modernimi metodami pou evanja presega ustaljene in celo zastarele na ine dela. Nowadays people are looking for alternatives that offer a better organization of work, a greater overview of tasks, better cooperation, faster responsiveness ... Tasks are becoming more 2. MICROSOFT TEAMS and more complex and resolved in teams. There is more and Na Microsoftu [3] Office 365 opisujejo kot naro niško storitev v more project work. With the aim of making project management oblaku, v kateri so združena najboljša orodja za podporo as efficient as possible, at the Intercompany education and trainig današnjemu na inu dela. Poleg aplikacij Excel, Word, Power centre Kranj, we introduced work with Microsoft Teams in Office Point, OneNote idr. so na voljo tudi zmogljive storitve v oblaku, 365. Teachers, working on projects, with regular and active use of kot sta OneDrive in Microsoft Teams. Office 365 omogo a application, manage projects much more efficiently. The skupno rabo kadarkoli, kjerkoli in v katerikoli napravi. application has become crucial for good cooperation and Nameš anje aplikacij ni potrebno. Office 365 skrbi za successful work, so we want to introduce it to the work of all our posodabljanje in sinhronizacijo aplikacij, tako skupina dokumente employees. ustvarja v najsodobnejši razli ici. Po navedbah Kirka Koenigsbauerja, podpredsednika skupine za Office v podjetju, Keywords storitev Office 365 danes uporablja ve kot 100 milijonov Microsoft Teams, teamwork, cooperation, communication uporabnikov [5]. 1. UVOD 2.1 Office 365 za ole as vse bolj spreminja vlogo u itelja. Ne le, da u i in pou uje, v Ker gresta tehnologija in izobraževanje z roko v roki in sta klju , u nem procesu predvsem postaja spodbujevalec in mentor. V ki vodi do uspeha na razli nih podro jih našega življenja, so pri programu Sodobni pristopi k u enju in pou evanju Andragoškega Microsoftu poleg že oblikovanih storitev Office 365 za podjetja, centra Slovenije navajajo [1], da mora u itelj prevzemati tudi oblikovali tudi storitev Office 365 za izobraževanje, ki k odgovornost za lastno u enje in vzpostavljti odnos za oblikovanje osnovnemu paketu dodaja inovacije, ki so specifi ne za kriti nega mišljenja. Vsem, ki so zaposleni na podro ju izobraževanje. Kot prikazuje slika 1 in je omenjeno tudi v izobraževanja, pedagoška izobrazba sicer daje osnovno znanje za Za etnem vodniku aplikacije za vodstvene delavce v šoli [2], na rtovanje in izvajanje dela, a e u itelj želi biti pri svojem delu storitev obsega komplet orodij za ustvarjanje vsebine, prilagojeno uspešen in strokovno kompetenten, to kompetentnost lahko u enje in sodelovanje v u ilnici na sodoben na in. Storitev pridobi zgolj z razli nim dopolnjevanjem temeljnega znanja. V Microsoft Teams, delovni prostor, ki med drugim omogo a šolskih klopeh danes sedijo generacije, ki so zrasle in rastejo v klepete, je v Officeu 365 najnovejši dodatek in je osrednje dobi digitalizacije, ki je v primerjavi z dobo generacije njihovih digitalno središ e za komunikacijo med u itelji in u enci . VIVID 2018 109 3), vsaka pa omogo a ustvarjanje kanalov (splošno, aplikacije v oblaku, projekti …). Kanale smo za vsako skupino oblikovali na podlagi razli nih tem, pobud, potreb. Vsak kanal ima sicer privzete zavihke, ampak tudi možnost dodajanja le-teh, ki jih s pridom izkoriš amo (rezervacija sejne sobe, opravila - naloge, ki jih je potrebno opraviti …). Z uporabo aplikacije smo v zelo kratkem asu zmanjšali število poslanih e-poštnih sporo il, saj nam omogo a eno mesto za pogovore in shranjevanje Slika 1: Zbi a likacij Office 365 a i b a e a je dokumentov. V primeru nujnega odziva (pomo pri organizaciji, rešitev problema, nasvet …) je reakcija zelo hitra in predvsem u inkovita. V primerih, ko e-pošto vseeno uporabljamo 3. UPRAVLJANJE PROJEKTOV S (komunikacija z zunanjimi), se poslužujemo možnosti, da e- POMO JO STORITVE MICROSOFT sporo ila, s pridobitvijo e-poštnega naslova kanala, pošiljamo v TEAMS kanal in tako spet zagotavljamo komunikacijo na enem mestu in po potrebi nadaljujemo debato. Na MIC Kranj ŠC Kranj je na nacionalnih in mednarodnih projektih zaposlenih šest strokovnih koordinatorjev, trenutno se izvaja 11 projektov. V zadnjem letu smo iskali rešitev, kako reorganizirati naše delo, da bi vsi koordinatorji imeli vse informacije, vklju no z vpogledom v dokumentacijo vseh projektov, in ne le, da vsak pozna le svoje delo oz. projekt, ki ga vodi. Težave o nepoznavanju projekta se najbolj pokažejo v asu odsotnosti zaposlenih, saj se vodilne mape in vsa preostala dokumentacija ter korespondenca hranijo na mestih, do katerih drugi ne moremo prosto dostopati (v fizi ni obliki v omarah, na osebnih ra unalnikih). Težava je še posebej izrazita v primeru odsotnosti vodje projekta. Ker je upravljanje projekta precej kompleksna naloga, katerega uspešnost izvedbe ni odvisna le od strokovnega koordinatorja, temve je rezultat vseh sodelujo ih v projektu, smo se v zimskih mesecih preteklega šolskega leta Slika 3: P ika a li nih kanal eki ah MIC in MUNERA spoznali z delovanjem storitve Microsoft Teams in jo vpeljali v naše delo. Od takrat vse nove projekte vodimo izklju no preko V vsak klepet se lahko vklju ijo drugi, novi lani. e je raven omenjene storitve. zasebnosti nastavljena na “zasebno”, lahko nove lane dodajajo le lastniki ekipe. 3.1 Aktivnosti skupine v aplikaciji Skupina strokovnih koordinatorjev projektov preko Microsoft 3.1.3 Skupna raba datotek Teamsa uporablja razli ne spodaj navedene aktivnosti. Vsak klepet in kanal omogo ata skupinsko delo. Skupaj soustvarjamo in dajemo datoteke v skupno rabo, jih 3.1.1 Komunikacija prek klepeta dopolnjujemo, izpolnjujemo, preverjamo. Ve ino dokumentov pripravljamo online v aplikacijah Excel, Word in Power Point. Vse klepete “ena na ena” in klepete skupine opravljamo izklju no Dokumenti se avtomati no shranjujejo v oblaku. Slika 4 prikazuje preko klepeta v Microsoft Teamsu. Vsak klepet vsebuje zavihke, datoteke, ki jih imamo v skupni rabi pri projektu MUNERA 3. V ki jih tudi poljubno dodajamo. Slika 2 prikazuje nekaj teh datoteki organizacija skupin med drugim beležimo tudi število zavihkov, kjer se pogovarjamo, nalagamo datoteke, sklicujemo prijav za razli ne izobraževalne programe. Posamezne prijave, ki sestanke, vodimo zapiske sestankov …, saj zavihki omogo ajo jih prejmemo preko telefona, maila ali pisno, tako lahko nalaganje, pregledovanje in urejanje datotek, spremenjene vsebine vpisujemo vsi koordinatorji direktno ob prijavi. Na ta na in dokumentov, tabel … Vsebina je tu dostopna vsem lanom v zagotavljamo, da se prijave ne izgubijo. Na enak na in vodimo pogovoru. Aktivno uporabljamo tudi zvo ni in video klic. evidenco sodelujo ih predavateljev, ki jo prikazuje slika 5. Slika 2: Prikaz zavihkov v klepetu Slika 4: Prikaz datotek v skupni rabi 3.1.2 Komunikacija preko ekip Kot pišejo na Arnesu [4], je digitalna shramba varna in omogo a Za boljšo organizacijo dela ekipe smo, kot je vidno na sliki 3, za shranjevanje dokumentov in datotek, ki skupaj lahko obsegajo vsak projekt oblikovali svojo skupino – EKIPO (MIC, MUNERA 1000 GB prostora. VIVID 2018 110 3.1.5 Uporaba aplikacije na drugih napravah Vsi strokovni koordinatorji smo aplikacijo namestili v mobilne telefone in doma e osebne ra unalnike, tako lahko po potrebi odreagiramo kadarkoli in kjerkoli. Slika 8 prikazuje nameš eno aplikacijo na mobilnem telefonu in enega od klepetov naše skupine. Slika 5: Prikaz Excelovega dokumenta v skupni rabi 3.1.4 Organizacija sestankov Dogovor skupine je, da vse sestanke izrecno organizira v tej aplikaciji, vsak pa je tudi zadolžen, da v svoj lasten outlookov koledar redno vpisuje svoje aktivnosti (sestanki, odsotnosti). Slika 6 prikazuje zelo sistemati en pristop organizacije sestanka, ki poleg termina, lokacije in dnevnega reda nudi izbor udeležencev in celo možnost preverjanja njihove razpoložljivosti (v primeru, e se obveznosti vseh v skupini redno vpisujejo v Slika 8: P ika name ene aplikacije na mobilnem telefonu koledar). Vsak posameznik svojo udeležbo lahko tudi potrdi. in prikaz klepetov Izbrani udeleženci obvestilo prejmemo preko e-pošte, v primeru nameš ene aplikacije pa je, kot prikazuje slika 7, obvestilo vidno tudi na mobilnem telefonu, dogodek pa se avtomatsko beleži tudi Slika 9 prikazuje tudi možnost video klepeta v skupini. v outlookov koledar. Slika 6: Prikaz organizacije sestanka Slika 9: S e anje ek elef na (Vir: [6]) 3.2 Prednosti uporabe aplikacije Med uporabo aplikacije Microsoft Teams njeni uporabniki z zadovoljstvom opažamo napredek v organizaciji dela na projektih in predvsem v komunikaciji. Vsi ugotavljamo, da smo v zelo kratkem asu pove ali preglednost nad projektnimi nalogami. Delo v aplikaciji je že rutinsko in izkazalo se je, da zaradi hitrega in preprostega dostopa do vseh orodij na enem mestu ter hitre in pregledne komunikacije naloge opravljamo bolj sistemati no in u inkoviteje. Shranjevanje dokumentov za vsak projekt, ki ga dopolnjujejo pogovori z vsebino le o tem projektu, prinašajo veliko preprostejši na in pri nadomeš anju odsotne osebe, pa tudi pri vklju evanju novih oseb v projekte (drugi u itelji na projektih, ki niso koordinatorji, ampak le sodelujo i). Nov na in sodelovanja tako ne povezuje le nas, strokovne koordinatorje, ampak tudi naša razmišljanja, ideje, vsebine, vse naše aktivnosti pa so trajno in varno shranjene. Slika 7: P ika b e ila a e anek in m n di e VIVID 2018 111 4. MICROSOFT TEAMS V U ILNICI kvalitetnejše delo pri upravljanju s projekti, ampak si z njegovo Na podlagi izkušnje z delom v aplikaciji Microsoft Teams menim, uporabo u itelji/predavatelji lahko zelo olajšamo svoje delo v da bi si u itelji in predavatelji z njo lahko olajšali svoje delo na komunikaciji in opravljanju nalog - v kolektivu z u itelji, z razli ne na ine: zunanjimi deležniki ali z u enci. Prav tako je na in dela v tej aplikaciji današnjim generacijam bližji in poenostavlja rutinska oblikujejo skupine za razli ne predmete, predavanja, opravila. In kot pravi vodilni mož Offica 365 [5], ob tem vsi projekte; vklju eni razvijamo svoje komunikacijske spretnosti in spretnosti za razli ne skupine lahko v skupno rabo dajejo datoteke sodelovanja, ki so v poslovnem svetu in oblikovanju (u no gradivo, naloge …); posameznikove kariere danes pomembnejši. Povsem novo raven pa pri u enju in pou evanju prinaša razprava preko videa ali objavljajo obvestila; zvoka. Microsoft Teams se bo v prihodnje še razvijal in sledil v primeru projektnih nalog lahko razdelijo u ence v razli ne trendom digitalizacije, zato je izziv, ki v naslednjih letih to skupine ter tako lažje nadzorujejo njihovo delo in zagotovo ne bo ve , ampak bo ustaljen na in dela. napredovanje; ker je Microsoft Teams digitalno središ e, lahko vsi 6. VIRI IN LITERATURA sodelujejo kadarkoli in kjerkoli, v katerikoli napravi; [1] Sodobni pristopi k u enju in pou evanju. 2011. ACS. (online). (Najdeno 1. 8. 2018). Najdeno na spletnem naslovu u itelji lahko komunicirajo tudi s sodelavci (prilagajanje https://izobrazevanje.acs.si/dokumenti/N-354-1.pdf u nih programov), se medpredmetno povezujejo, v skupino je lahko vklju en tudi ravnatelj ali direktor javnega zavoda [2] Za etni vodnik aplikacije Microsoft Teams za vodstvene ter spremlja dogajanje; delavce v šoli. Microsoft. (online). (Najdeno 1. 8. 2018). Najdeno na spletnem naslovu https://support.office.com/sl- z uporabo planerja je verjetnost, da bodo naloge opravljene v si/article/za%C4%8Detni-vodnik-aplikacije-microsoft-teams- roku ve ja; za-vodstvene-delavce-v-%C5%A1oli-f054451e-5c94-4023- znotraj ekipe lahko tudi u enci dodajajo datoteke v skupno 9ac0-797981d10971 rabo (naloge); [3] Kaj je Office 365? (online). (Najdeno 2. 8. 2018). Najdeno poleg pogovora in datotek v skupni rabi u enci lahko pišejo na spletnem naslovu https://products.office.com/sl-si/home tudi zapiske; [4] Kaj je Office 365? (online). Najdeno 4. 8. 2018. Najdeno na možnost izkušnje razprave preko zvoka ali videa; spletnem naslovu https://o365.arnes.si/ucitelj/prednosti u itelji kot lastniki ekipe, dodelujejo in pregledujejo naloge, [5] Koenigsbauer. K. 2017. Sodobno sodelovanje v u ilnici s ustvarjajo kanale in datoteke [6]. storitvijo Office 365 za izobraževanje. (online). (Najdeno 2. 8. 2018). Najdeno na spletnem naslovu U itelj/predavatelj delo v skupini lahko nadzoruje, saj ima na https://www.microsoft.com/sl-si/microsoft- voljo moderatorske kontrolnike, s katerimi lahko izbriše 365/blog/2017/05/02/modern-classroom-collaboration-with- sporo ilo, izklopi zvok, izbriše datoteke, izklju i u enca iz office-365-for-education/ pogovora ali za asno ustavi pogovor, kar je podano tudi v Microsoftovem Za etnem vodniku za vodstvene delavce v šoli [6] Ustvarjanje ekipe za razrede v aplikaciji Microsoft Teams. [2]. (online). (Najdeno 3. 8. 2018). Najdeno na spletnem naslovu https://support.office.com/sl-si/article/ustvarjanje-ekipe-za- 5. ZAKLJU EK razrede-v-aplikaciji-microsoft-teams-fae422eb-58b7-4431- 9ff2-a4b9b6ae7c5b Microsoft Teams je platforma za u enje in sodelovanje, ki je za uporabo zelo preprosta. Ni le zelo uporaben pripomo ek za VIVID 2018 112 Ra me a je e ila i Understanding number zero Anja Jane i O n na la Ma ina K ana Ga e i e a lica 10 1000 Ljubljana anja.janezic87@gmail.com POVZETEK 1. UVOD Tako matemati ne vsebine kot tudi ve predstavnost (multimedija) Matemati ne vsebine so sestavni del ivljenja slehernega so sestavni del ivljenja posame nika. Vpeljava pou evanja na posame nika. Zato je elo pomembno, da u encem ra li ne nanstveno sistemati ni na in v kombinaciji uporabo matemati ne vsebine predstavimo na enostaven in privla en multimedije posamezniku omogo a, da je v procesu u enja na in. Tako kot matematika je tudi igra sestavni del aktiven, zadovoljene pa so potrebe u encev ra li nimi u nimi posame nikovega ivljenja, saj se igramo v vseh starostnih stili. V prispevku so predstavljene didakti ne matemati ne igre, obdobjih ivljenja. S pomo jo igre, najstarej ega na ina v goje teoreti ni i sledki o vplivu matemati nih iger na pouk, [8] u enci spo navajo sebe, svoje sposobnosti in mo nosti. S godovinski ra voj tevila 0 ter te ave s katerimi se sre ujejo pomo jo u itelja igra lahko postane tudi na in pou evanja. Igra je u enci, medtem ko se sre ujejo ra li nimi vidiki uporabe tevila a u enca nekaj naravnega, nekaj v emer u iva, napa na re itev v 0. Predstavljeni sta dve ra li ni didakti ni matemati ni igri, ki igri pa anj ne predstavlja napake, pa pa golj sestavni del igre. vsebujeta zametke nekaterih, v lanku predstavljenih vidikov Didakti nih iger se pri pouku matematike u itelj lahko poslu uje uporabe tevila 0. Do vseh didakti nih matemati nih iger lahko v ra li nih delih u ne ure. Igre lahko slu ijo ra li nim namenom, dostopamo bre pla no, preko spleta. Ugotovljeno je bilo, da saj jih lahko uporabimo kot uvod v novo u no snov, a i bolj anje uporaba didakti nih iger s strani kompetentnega u itelja v u en eve motivacije, za ponavljanje in utrjevanje. [9] Vsaka ra li nih delih u ne ure u encu omogo a vpogled v ra li ne didakti na igra druga e vpliva na ra voj matemati nih pojmov in vidike posameznega matemati nega pojma. Znanje pridobljeno na predstav. S pomo jo didakti nih iger u itelj pri pouku matematike podlagi logi nega sklepanja in empiri nega preverjanja je u ence spodbuja k poglobljenemu pristopu k u enju, t.j. trajnej e, pri u encih je opa iti manj u nih te av. animanju a dolo eno u no snov, ra umevanje le-te. Gre za u enje na nanstveno sistemati ni na in, ki ajema u enje Klju ne besede podrobnosti in u enje celote. Pou evanje s pomo jo didakti nih tevilo ni , ra umevanje, pou evanje, didakti ne igre, iger pripomore k dru evanju delov u ne snovi v celoto in multimedija, u enje obratno. Tako u enje temelji na logi nem sklepanju in empiri nem preverjanju. Gre a aktivno u enje. [13] Z ustrezno ABSTRACT i biro didakti nih iger pozitivno vplivamo tako na afektivni, kognitivni kot tudi socialni razvoj otrokove osebnosti [6]. Both mathematical content and multimedia represent a big part of an individual's life. Teaching in a scientifically systematic way, Ne samo matemati ne vsebine in igra, pa pa je v vsakdanjem combined with the use of multimedia, enables the individual to be ivljenju posame nika vse bolj prisotna tudi ve predstavnost active in the learning process, and meet the needs of students with (multimedija). Gre za vsebino, ki je predstavljena v ra li nih different learning styles. The paper presents didactic mathematical tehnikah, a prika se isto asno lahko uporabi besedilo, vo ne in games, theoretical results on the influence of mathematical games video posnetke, animacije ... Ra voj ra unalni ke tehnologije nam on classes, the historical development of the number 0, and the omogo a uporabo ve predstavnosti na ra li nih podro jih. V difficulties encountered by pupils, while they learn about various v goji in i obra evanju, u iteljem omogo a, da u ne ure obogatijo aspects of the use of the number 0. Two different didactic s slikovnim gradivom, simulacijami ... na ta na in pa lahko u itelj mathematical games are presented, which contain aspects of using eno dejavnostjo adosti potrebam u encev ra li nimi u nimi the number 0. All didactic mathematical games can be accessed stili tako slu nemu, vidnemu, kot tudi telesno-gibalnemu. free of charge online. It has been found that the use of didactic games by a competent teacher in different parts of the lesson gives 2. DIDAKTI NE RA UNALNI KE IGRE the student an insight into the different aspects of mathematical IN POU EVANJE concept. Knowledge derived from logical deduction and empirical Uporaba didakti nih matemati nih iger pri pouku ima tevilne verification is more durable, children encounter fewer learning prednosti. V nadaljevanju povzemamo ugotovitve Whitton in difficulties. Mosele (2012): Prednosti ra unalni kih matemati nih iger je v tem, da so: interaktivne (u encu omogo ajo eksperimentiranje, Keywords raziskovanje in poi ku anje novih stvari bre tveganja negativnih Number zero, understanding, teaching, didactic games, posledic unaj igre), u encu omogo ajo vajo ( a dosego cilja isto multimedia, learning nalogo re uje ve krat in prilagaja strategijo), prispevajo k vi ji motivaciji u enca (omogo ajo druga en prenos in sprejemanje nanja, uporabljene so ra li ne metode, ki motivirajo u ence ra li nimi u nimi stili), u encu nudijo podporo v a etnih fa ah VIVID 2018 113 igranja didakti ne ra unalni ke igre u encu nudijo ve jo podporo, imela ni la prvi dru eno vlogo naka, tevke in tevila. Prvi je kasneje vse manj, u encu nudijo takoj njo povratno informacijo, bila omenjena v ko molo ki ra pravi v sanskrtu Lokavibhaga u encu omogo ajo v ivljenje v godbo, u encem s pomo jo (Deli vesolja) leta 458 s simbolom 0 kot 'sunja' (praznina). Delo didakti nih iger ustvarimo umetno okolje, ki je dovolj resni no, se je prevajalo v arab ino, kjer je 'sunja' postala 'sifr' (ohranjeno da jim omogo a prakti no i obra evanje, posledi no pa trajno in danes kot cifra), prevod v latin ino pa je bil ' ephiro' (ostanek v zapomnljivo znanje, spodbujajo k razvoju digitalne pismenosti. angle ini kot ' ero'). Z njo so ra unali. irjenje pisnega ra unanja pa je godba ase, v ole je pri lo le par stoletij na aj. O itno pa je Seveda moramo pri uporabi ra unalni kih matemati nih iger pot od ni a v logiki do ni le kot tevila v aritmetiki bila elo pomisliti tudi na pomanjkljivosti in slabosti, ki jih uporaba te dolga. [2] tehnologije prina a. Zupan i (2015) navaja, da je uporaba digitalnih tehnologij v i obra evalnih ustanovah prisotna e 3.2 Ra li ni idiki uporabe te ila ni desetletja, a se uspe nost generacij glede na dose ke ali prika ano tevilo ni v vsakdanjem ivljenju lahko i ra imo v dveh oblikah znanje bistveno ne razlikuje. Navaja ugotovitve osemletne govorjeni ali zapisani obliki. Znotraj posamezne oblike lahko ra iskave uspe nosti pou evanja didakti nimi ra unalni kimi opazujemo enako besedo ali simbol, ki v ra li nih govornih igrami i peljane s strani avstrijskega Ministrstva a i obra evanje. kontekstih pomeni nekaj drugega. Kontekst je lahko matemati ne Glavne ugotovitve ra iskave so slede e (Zupan i , 2015, po (po abil si napisati ni lo) ali dru bene narave (v primerjavi njim Wagner in Wernbacher, 2013): si prava ni la), tevilo ni je lahko kardinalno (predstavlja mo - ra unalni ke igre ne i obra ujejo, to po ne kompetentni mno ice) ali ordinalno (karakteri ira tipe urejenosti mno ic). u itelj. U itelj predstavlja vmesnik med u encem in medijem. To Lahko ima numeri ne vrednosti ( tevilo fi ol kov v posodi), pomeni, da je u itelj e vedno osrednji element pri pou evanju z lahko pa le opisne ( tevilka registrske tablice). [7] ra unalni kimi igrami, Uporaba besednega i ra anja ideje o ni li je na vide apletena, a - veliko u iteljev igre, ki jo v procesu i obra evanja simbolna oz. vizualna je lahko e bolj. Simbol ni le (0) lahko uporabijo, sami ne igrajo. Glavna naloga u itelja pa je, da skrbi a opazujemo skoraj na vsakem koraku. Je drugi znak za javno to, da sta realna in virtualna identiteta u encev dokaj skladni in da strani e (00), ob polno i na a digitalna ura ka e 00 : 00 ali 24 : vodita do doseganja elenega u nega cilja. Do te ave pride v 00, nogometna tekma Slovenija : Anglija se lahko kon a 1 : 0, primeru, ko u itelj sam ni ljubitelj ra unalni kih iger, voda zmrzne pri 0 ºC, telefonska tevilka vsebuje podro no kodo 031 ali 02, toparica pred a etkom merjenja asa ka e 0 : 00, pri - u enci, ki ra unalni ke igre igrajo v prostem asu, bodo predmetu zgodovina se pogovarjamo o dilemi, ali leto 0 obstaja, pri pou evanju s pomo jo ra unalni kih iger pridobili ve . Vsi ali ne, pri kemiji imajo kemijski elementi oksidacijsko tevilo 0, u enci so tehnolo ko podkovani, po najo koncept delovanja zdravnik nam lahko pove, da smo aradi odsotnosti dolo enih digitalne tehnologije in imajo vsa potrebna digitalna znanja. antigenov univerzalni krvodajalci s krvno skupino 0, pri Zavedati pa se je potrebno, da obstajajo u enci, ki sicer spadajo v slovenskem je iku lahko sre amo apis rke O, ki je elo podobna digitalno dobo, vendar jih ra unalni ke igre ne animajo. Bre tevilu 0, tevilo 0 je lahko sestavni del na e registrske tevilke na interesa pa ni koristi od pou evanja preko ra unalni kih iger. avtomobilu, lahko je o naka a pritli je v veleblagovnici, Tako kot a vsako u no gradivo v i obra evanju tudi a uspe nost termometer lahko ka e 0 C ... [7] uporabe didakti nih iger velja, da je odvisna od ve dejavnikov. Glede na zapisano, mora otrok prepoznati, v katerem kontekstu Ni dovolj golj dobra didakti na ra unalni ka igra, potrebujemo govorimo, kar pa po mnenju Gardnerja (1997, v Worhington in tudi kompetentnega u itelja in motivirane u ence. Le tako nam bo Carruthers, 2008) lahko spodbudimo le godnjim soo anjem vpeljani ra unalni ki medij ponudil kar najve . Preden igro otroka ra li nimi vrstmi notraj simbolnega sistema [7]. ponudimo u encu jo je tako potrebno temeljito preu iti in se prepri ati o njeni ustre nosti. 3.3 Te a e pri ra ume anju pojma te ila ni Haylock in Cockburn (2008, str. 37) pravita, da do razumevanja 3. TEVILO NI koncepta nekega tevila prihaja na podlagi mre e pove av med 3.1 Za etki te ila ni »konkretnimi situacijami, simbolom, jezikom in slikami« t.j. Ni la igra vlogo, ki se ra likuje od ostalih tevil. Tiso letja je pove avi enega simbola elo ra li nimi situacijami. Nevarnost rabila od namenja a 'ni koru e v vre i' do tevila, s katerim ki obstaja pa je, da v mre i pove av, ki tvorijo matemati ni ra unamo. Pov ro ila je pravo revolucijo v mi ljenju. Ni la kot koncept preve utrjujemo le eno pove avo, anemarjamo pa 'prazen prostor' je burkala filozofske vode. Odsotnost je enako ali bolj pomembne pove ave. e ena pove ava prevladuje v pona arjala s svojo prisotnostjo. Kar pomeni ni esar ni, pomeni otrokovem mi ljenju, je kasneje te ko graditi na novih i ku njah, ni je. Hkrati vsega tega pa je le isto navaden prostorski pojem. ki jih v asih te ko pove emo s to no dolo enim delom mre e Na adnje so je definirali kot re ultat operacije, e od kateregakoli povezav [4]. celega tevila od tejemo njega samega: 0 = n - n. Je vsemogo na Otrok se v svojem ivljenju najprej sre a vsakdanjo uporabo ( a vsako tevilo je n 0 = 0) in nemo na ( a vsak n je n + 0 = n). tevila ni , v pomenu odsotnosti neke koli ine. Hughes (1986), je Druga e pa velja a tevilo, ki ga delimo 0 - ta izraz seveda ni ugotovil, da te ave, ki jih pov ro a tevilo ni ne i hajajo i definiran. dejstva, da je ni la simbol, ki pona arja ni (koli insko). Te ave Pot od ni a v logiki do ni le kot tevila v aritmetiki je bila elo pov ro a drugi vidik tevila ni . Z njim povemo, da kak na dolga. Najprej so tevilo ni uporabljali kot golo orodje, potenca tevila deset ni bila uporabljena ( tevilo 507 = 5S 0D 7E). o na evanje ne esa, esar ni. Babilonci so v 3. st. p. n. t. V tem primeru ima tevilo ni v istem tevilu lahko ra li no uporabljali dvojni klinasti nak a ni lo. Po nana je bila tudi v vlogo. Pri tevilu 5040 ima prva ni la od leve proti desni funkcijo majevski astronomiji. V prvem tiso letju so astronomi ra vili stotic (0 S), adnja pa enic (0E). Dejstvo, da ima neka tevka (v dvajseti ki sistem, ki je po nal mestne vrednosti. Ni la je lo evala tem primeru tevilo ni ) v istem tevilu lahko ra li no funkcijo, je ostale tevke med sabo. Vendar ni predstavljala tevila. V Indiji je lastnost sistema mestne vrednosti. Pri njem lahko z majhnim VIVID 2018 114 tevilom tevk napi emo neomejeno tevilo tevilk. Sistem, ki je izjemno domiseln in enostaven za uporabo, pa je sestavljen kompleksno, i ra li nih idej in principov [3]. Koncept tevila ni , se je v kulturi pojavil dokaj po no, predvsem aradi potrebe po ekonomi nosti apisa in aradi la jega ra unanja. Tudi v na i kulturi velja koncept tevila ni kot te ko razumljiv. Nekako kontradiktorno se zdi, da »simbol, ki sicer o na uje odsotnost neke koli ine, takrat, ko je apisan poleg nekega drugega tevila, njegovo vrednost pove a 10-krat« (Hughes, 1986, str. 90). 4. PREDSTAVITEV APLIKACIJ V tretjem ra redu osnovne ole se u enci s tevilom ni sre ajo v obliki usvojitve produktov v obsegu 10 10 (po tevanka) do avtomati ma. To pred nanje je nujno a mno enje ni . Poleg tega se u ijo uporabljati ra unske akone pri se tevanju in Slika 2: Postopek naselitve umetnega ivljenjskega prostora mno enju in spo najo vlogo tevil 0 in 1 pri mno enju in deljenju. Ko apolnimo vseh 5 ivljenjskih prostorov se pojavi na zaslonu Kot pravita Haylock in Cockburn (2008, str. 113, 114) so te ave napis, da je sedaj vse pripravljeno za veliko otvoritev (slika 3). pri mno enju in deljenju ni lo posledica lastnosti ni le v odnosu do mno enja in deljenja. Pojasniti 7 0 = 0 in 0 7 = 0 ni preve te ko. Mislimo na sedem mno ic ni elementi o . ni mno ic s sedmimi elementi. Preprosto dovolj je, da uporabimo ponavljajo e se tevanje kot sestavni del mno enja. Vendar pa morajo otroci biti seznanjeni s temi mislimi in o njih razpravljati, saj lahko sicer identiteto a se tevanje narobe uporabijo na primerih mno enja. Na problem 7 0 lahko odgovorijo odgovorom 7. Napa en odgovor i vira i nepravilne domneve, da mno enje ni pomeni ne naredi ni esar . Pri mno enju ima to lastnost ne naredi ni esar tevilo 1. [7] Predstavili bomo ra unalni ko didakti no matemati no igro, ki pomaga u encem utrjevati mno enje s tevilom ni . Njeno ime je Punny Trgovina a male ivali. Po i boru igre na pove avi Slika 3: Vse je pripravljeno za veliko otvoritev http://www.multiplication.com/learn/fact/0/x/1/game nas pozdravi gospa, ki nam pove, da smo pravkar kupili trgovino z malimi V estem ra redu se u enci ni lo sre ujejo v kontekstu ivalmi, ki vsebuje vso potrebno opremo, nima pa e malih ivali. naslednjih ciljev: informativno spo nati rimske tevilke, velika Zato nas napro a, da ji trgovino pomagamo alo iti. Ponujati tevila aokro evati na desetice, stotice, urejati, primerjati naravna elijo pet ra li nih ivalskih vrst (slika 1). Tu pa pridemo na vrsto tevila po velikosti, decimalna tevila mno iti in deliti s potenco mi. S klikom na dolo eno umetno ivljenjsko okolje (kletko, tevila 10, mno iti dve decimalni tevili, deliti dve naravni tevili terarij, akvarij ...) se nam odpre prazen prostor, ki si ga lahko (koli nik je lahko decimalno tevilo) in narediti prei kus. tevilo pobli je ogledamo. ni svojo i rednost in posebnost v estem ra redu ka e pri decimalnih tevilih. Kot prvo, je nekaterim otrokom i redno te ko po velikosti urediti tevila: 0.003, 0.03, 0.3 in 0.30, saj ne moremo primerjati velikosti tevila na podlagi dol ine apisa, poleg tega je pomembno, kje se nahaja tevka ve ja od 0, saj po njej lahko ocenimo za kako velike dele celote gre (desetine, stotine ...). Pri tem je pomembno, da se otroci zavedajo, da za zadnjo decimalko ve jo od ni lahko stoji neomejeno tevilo ni el, pa vendar to ne vpliva na pove anje tevila a dolo eno potenco tevila 10, kot pri celih tevilih. Nasprotno pa ni la pred decimalko ve jo od ni , tevilo 10-krat pomanj a. Najpogostej e napake, ki se pojavljajo pri tem cilju so, da u enci svoje nanje o tem, da ima dalj e tevilo kot je, ve jo vrednost, prenesejo tudi na decimalna tevila. O te avi primerjanja decimalnih tevil med seboj, ra pravljata tudi Anthon in Walshaw (2004). Pri mno enju decimalnih tevil ima ni la posebnost v tem, da je tevilo decimalnih mest v Slika 1: Trgovina ra li nimi umetnimi ivljenjskimi okolji re ultatu enako se tevku decimalnih mest obeh faktorjev. Vsak umeten ivljenjski prostor potrebuje 8 predstavnikov svoje Nevarnost, ki obstaja je, da otrok ignorira ni le in kot re ultat vrste. Umeten ivljenjski prostor naselimo tako, da pravilno upo teva le naravna tevila. [7] i ra unamo ra un mno enja s tevilom ni (slika 2). Predstavili bomo ra unalni ko didakti no matemati no igro, ki pomaga u encem pri tevilski predstavi o velikosti decimalnega tevila, ki ga morajo ustre no o na iti na tevilski premici. VIVID 2018 115 Gre za igro Potapljanje ladjic. Dostopna je bre pla no, preko spleta na povezavi: https://www.brainpop.com/games/battleshipnumberline/. Slika 7: V primeru, da gre imo, nam ra unalnik pove, v kak nem odstotku je bila na a ocena to na. e je na a ocena to na, ladjo potopimo (sliki 8 in 9). Naloge iz Slika 4: Igra potapljanje ladjic izbor nalog stopnje v stopnjo postajajo te je, v primeru, da je napak veliko, nam aplikacija ponudi dodatno pomo a orientacijo na tevilski Izberemo naloge z naslovom Decimals (slika 4). premici. Slika 5: Morje s tevilskima o nakama Pred nami se pojavi morje, na desnem in levem delu slike pa Slika 8: Ladja tik pred tem, da jo izstrelek potopi. tevilski o naki (slika 5). Z mi ko usmerjamo laser, ki nam pomaga zadeti ladjo. Z laserjem moramo klikniti na mesto, na katerem se nahaja decimalno tevilo, apisano na dnu polja. e je na a ocena to na, potem se pojavi ladja, ki jo i strelek adene (slika 6), e ne, ladja ostane na mestu, u enec pa vidi, a kak no ra daljo je bila njegova ocena napa na (slika 7). Tako pridobi tevilsko predstavo o velikosti in urejenosti decimalnih tevil. Slika 9: Popoln zadetek ladja je potopljena. 5. ZAKLJU EK Tako igra, kot matematika, kot tudi uporaba ve predstavnostnih vsebin, podprtih z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Slika 6: Namesto laserja se v morju pojavi ladja. predstavljajo del vsakdanjika u encev na vseh ravneh VIVID 2018 116 osnovno olskega i obra evanja. Obstaja te nja, da je potrebno [6] Jan a k, A. (2007). Creating a mental image of dice matemati ne vsebine v im ve ji meri poenostaviti, e elimo, da blackjack game. V: Pitta-Pantazi, D., Philippou, G. (ur.). jih bodo u enci ra umeli. Pri tem sta u iteljem v pomo lahko European Research in Mathematics Education. Proceedings tako didakti na igra, kot uporaba ve predstavnosti. Obe omenjeni of the Fifth Congress of the European Society for Research metodologiji u enja ob ustre ni uporabi, ki jo omogo a samo in Mathematics Education (446-455). Ciper: Department of u iteljevo posedovanje ustre nih nanj, i ku enj in ve in ter ob Education, University of Cyprus. aktivni udele bi tako u itelja kot u encev, na u ence delujeta [7] Jane i , A. (2012). Ni pomeni ni ne esa. Matematika v po itivno. I bolj ujeta njihovo motivacijo a delo, naslavljata oli 18 (1/2), 30 44. ra li ne u ne stile in omogo ata aktivno u enje razumevanjem, kar omogo a bolj trajno u enje manj u nimi te avami. [8] Ple ko, T. (2014). Vloga didakti nih iger pri pouku matematike za utrjevanje aritmetike v 3. razredu osnovne Prispevek poleg teoreti nega uvoda vsebuje tudi i bor ciljev i ole. Diplomsko delo. Koper: UP PeF. u nega na rta matematika a 3. in 6. ra red, ki obravnavajo tevilo ni , hkrati pa avtorica predlaga dve didakti ni ra unalni ki [9] Vondrová, N., ilh nov , L. Tandemat-a didactic game for igri, s pomo jo katerih lahko naslavlja napa na ra umevanja, secondary mathematics and its potential. Procedia - Social nepopolno ra umevanje, slu i pa lahko tudi kot uvodna and Behavioral Sciences, 2013, t. 93, str. 488 493. motivacija, utrjevanje ... [10] Worthington, M. in Carruthers, E. (2008). Children's mathematics: making marks, making meaning. London: P. V nadaljevanju svojega dela, bi avtorica elela empiri no Chapman; Thousands Oaks, New Delhi: SAGE. preveriti, v kolik ni meri se ob uporabi didakti nih ra unalni kih iger i bolj a ra umevanje mno enja s tevilom ni v 3. ra redu [11] Whitton, N., Moseley, A. (2012). Using games to enhace osnovne ole ter vidika mestne vrednosti v 6. ra redu osnovne learning and teaching. New York, London: Routhledge. ole. [12] Zupan i , K. (2015). Didakti na ra unalni ka igra na temo 6. VIRI IN LITERATURA osnov matemati ne logike. Magistrsko delo. UL. PeF. [1] Berlinghoff, P. W. in Gouvea, Q. F. (2008). Matematika [13] akelj, A. (2003). Kako pou evati matematiko: Teoreti na skozi stoletja. Ljubljana: Modrijan. asnova modela in njegova didakti na i peljava. Ljubljana: Zavod RS a olstvo. [2] Cerar Rot, N. (2005). V svetu tevil. Vse ali ni . Ljubljana: FMF. Dostopno na: http://www.educa.fmf.uni- [14] Spletna vira didakti nih iger: lj.si/izodel/sola/2004/ura/Cerar/HTML/vse_nic.htm [24. 3. - http://www.multiplication.com/learn/fact/0/x/1/game 2018] [24. 3. 2018]. [3] Clemson, D. in Clemson W. (1994). Mathematics in the early years: Teaching and learning in the first three years of - https://www.brainpop.com/games/battleshipnumberline/ school. London: Routhledge. [24. 3. 2018]. [4] Haylock, D. in Cockburn, A. (2008). Understanding mathematics for young children: a guide to foundation stage and lower primary teachers. Los Angeles (idr.): SAGE. [5] Hughes, M. (1986). Children and number. Difficulties in learning mathematics. Oxford: Basil Blackwell. VIVID 2018 117 Transdisciplinarno u enje o glicerolu z IKT Transdisciplinary learning about glycerol with ICT Lea Jane i Stroko ni i obra e alni center Lj bljana Ptujska ulica 6 1000 Ljubljana Lea.janezic@siclj.si POVZETEK creating change makers, rather than passive consumers, (2) Danes je transdisciplinarno pou evanje in u enje zelo pomembno Learning content-investigating topics from an interdisciplinary za trajnostno u enje. Trije elementi izobra evanja za trajnostno perspective, (3) Pedagogy- interactive, learner-centred and action- u enje so (1) u ni rezultati – u enci so ustvarjalci sprememb, ne oriented. pa pasivni potro niki, (2) u enje vsebin, ki preu ujejo teme z Organic chemistry is much related with everyday life but students interdisciplinarnega vidika, (3) interaktivna pedagogika, are afraid of formulas’ complexity. This was one of the reasons usmerjena v u ence in v akcijo. author decided to present glycerol and its usage in everyday life Organska kemija je zelo povezana z vsakdanjim ivljenjem, but also using chemical reactions and formulas. u enci pa se bojijo kompleksnosti formul. To je bil eden od The idea was to present organic compounds of oxygen, alcohols, razlogov, zaradi katerih se je avtorica odlo ila, da predstavi more specifically glycerol. lastnosti, zgradbo in uporabo glicerola v vsakdanjem ivljenju. As part of sustainable learning course author decided to make Ideja je bila predstavitev organskih spojin kisika, alkoholov, experiments and help students to have a more concrete look in natan neje glicerola. glycerol properties and its reactions. Computer and internet were Kot del trajnostnega in transdisciplinarnega u enja se je avtorica very helpful tool to present 3D view of the formulas and also for odlo ila, da bo s pomo jo informacijsko komunikacijske students to find data to fulfil worksheet. tehnologije, interneta in poskusov na medmre ju in v laboratoriju The students were divided into a control and experimental group sku ala dijakom pribli ati lastnosti glicerola, njegove reakcije in for the purpose of the experiment. The first group in the pogledati vsakdanjo uporabo glicerola. classroom was accompanied by an explanation of the professor Dijaki so bili za namen poskusa razdeljeni v kontrolno in and watched a demonstration of experiments across the Internet. eksperimentalno skupino. Prva skupina je v razredu spremljala At the end of the lesson, the students responded to the teacher's razlago profesorja in gledala demonstracijo eksperimentov preko questions using the “mentimeter” application, using a mobile medmre ja. Na koncu u ne ure so dijaki s pomo jo aplikacije phone for answering. The second group of students was in a mentimeter odgovarjali na u iteljeva vpra anja, pri emer so za computer classroom where, in addition to the teacher's odgovarjanje uporabili mobilni telefon. Ob uporabi aplikacije explanation, they watched experiments on the Internet, and later mentimeter je tako u itelj kot dijak takoj dobil povratno they did the same experiments themselves. At the end of the informacijo o pravilnosti odgovora. Druga skupina dijakov je bila lesson, the students were interactively responding to the questions v ra unalni ki u ilnici, kjer so poleg profesorjeve razlage, gledali using the smartphone and application mentimeter, with the teacher poskuse na medmre ju, kasneje pa sami izvedli iste poskuse. Po immediately receiving feedback on the correctness of the answers. kon ani u ni uri, so dijaki interaktivno, s pomo jo pametnega The students of the experimental group were given the task to telefona, odgovarjali na zastavljena vpra anja preko aplikacije prepare questions in groups of 4 to repeat and consolidate mentimeter. Dijaki eksperimentalne skupine so dobili nalogo, da v knowledge through the Kahoot! application for their classmates. skupinah po 4 pripravijo vpra anja za ponavljanje in utrjevanje The results showed that the experimental group achieved better znanja preko aplikacije Kahoot! za svoje so olce. Rezultati so results in the average number of points achieved. pokazali, da je na testu znanja, bolj e rezultate v povpre nem tevilu dose enih to k dosegla eksperimentalna skupina. Keywords Transdisciplinary teaching, experimental learning, glycerol Klj ne be ede Transdisciplinarno u enje, eksperimentalno u enje, glicerol 1. UVOD Na podro ju izobra evanja se je dobro uveljavil multidisciplinarni ABSTRACT pristop, ki povezuje posamezne discipline med seboj, hkrati pa jih Nowadays transdisciplinary teaching and learning is very znotraj pristopa pu a avtonomne. Zaradi vedno ve jega obsega important to guide sustainable learning lessons. Three elements of novih znanj in razvoja novih tehnologij, sam multidisciplinarni education for sustainable learning are (1) learning outcomes- pristop ne zado a. Za ustvarjanje novih znanj, novih tehnologij VIVID 2018 118 je nujen trans disciplinarni pristop k u enju in pou evanju, saj Transdisciplinarni pristop k u ni tematiki vklju uje tudi razli ne u e im ne zado a ve le seznanitev in pridobitev novih na ine podajanja vsebin. Zdru uje tradicionalni pristop k informacij, temve moramo u e im nuditi tudi konkretno pou evanju, eksperimentalno in izkustveno u enje, ter izku njo, dati jim moramo orodje, s katerim bodo v vsakdanjem nepogre ljivo informacijsko komunikacijsko tehnologijo (IKT). ivljenju lahko re evali probleme. Znanstvene discipline je Pri uporabi IKT pa je potrebno omeniti razlikovanje med potrebno integrirati v ivljenjsko situacijo s konkretnim ciljem pristopom usmerjenim v tehnologijo in pristopom usmerjenim v danega trenutka. (Hirsch Hadorn, et al. 2008) učence. Prvi pristop ne upo teva u enca in ciljev izobra evanja, Kisikove organske spojine so za dijake v asih preve abstraktne, temve zahteva, da se u itelji in u enci prilagodijo novi te ko pove ejo simbolno in makroskopsko raven, saj spojin razen tehnologiji. V drugem pristopu, ki je naravnan na u enca, pa se alkoholov in ketonov v vsakdanjem ivljenju ne sre ujejo oziroma ukvarjamo z na inom, kako se u enci u ijo in je tehnologija ne povezujejo in uporabljajo svojega znanja kemije z vsakdanjim prilagojena potrebam u itelja in u enca, ter za to razviti metode ivljenjem. V ta namen avtorica v lanku predstavi organsko dela s tehnologijo. (Aber ek idr., 2015) kisikovo spojino, ki sodi med alkohole, ima vsestransko uporabo Ko govorimo o u enju s tehnologijo, lahko govorimo o v prehrambni industriji, kozmetiki in v proizvodnji eksploziv. To ustvarjanju u nih situacij v katerih pou evanje in izku njo u enja je glicerol. ustvarjamo s pomo jo fizi nih naprav, predvsem z uporabo V prehrambni industriji obstaja vrsta razli nih uporab glicerola. ra unalnika, in informacijsko komunikacijske tehnologije, katere Uporabljamo ga kot sladilo v pija ah, kot vla ilno sredstvo za najpomembnej i element je danes zagotovo internet. (Mayer, pecivo, ki ga dodajajo sla icam za prepre evanje kristalizacije 2009) sladkorja. Poleg tega se pogosto uporablja kot topilo za barvila za hrano, vi je ravni pa imajo lahko u inek konzervansa. Glicerol se uporablja kot sredstvo za izbolj anje gladkosti v zobni pasti, izdelkih za nego ko e, kremah, milih in izdelkih za nego las. V teh izdelkih slu i kot sredstvo za mazanje in mazivo. Prav tako ga najdemo v farmacevtskih izdelkih, kjer se obi ajno uporablja kot vla ilec, ki prepre uje izsu evanje kreme in kot sredstvo za shranjevanje tablet. Glicerol lahko reagira z me anico veplove kisline in du ikove kisline, za proizvodnjo nitroglicerina, eksplozivno teko ino, ki se pogosto uporablja v dinamitih in drugih pogojih. Glicerol je glavni stranski produkt biodizla, ki spada med obnovljive vire energije in njegova proizvodnja strmo nara a, hkrati s tem pa tudi koli ina nastalega glicerola. Glicerol je glavna sestavina trigliceridov, ma ob in olj, ki pri presnovi razpadejo na glicerol in ma obne kisline. Glicerol se v nadaljevanju prebave v jetrih spremeni v glukozo. e teh nekaj na inov uporabe glicerola ka e na irok spekter uporabe in pojavljanja glicerola v vsakdanjem ivljenju, zato se je Slika 1: T an di ciplina ni i ob a e alni i em (kogni i no kot osrednji del u ne ure predstavljal transdisciplinarno ob nevroedukacijski model) Vir: http://www.inovativna-sola.si/images/Monografija/Monografija_SI.pdf uporabi ra unalnika, medmre ja in videa. Teorije o tem, kako se u imo s tehnologijo, povzemajo raziskave 2. TRANSDISCIPLINARNOST na podro ju kognitivne znanosti (Dumont, Istance, Benavides, Znanstvene discipline se razvijajo in zorijo. Zidovi med njimi 2013) in kognitivna teorija multimedijskega u enja (Mayer, postajajo vse ve ji in ve ji, delitev med njimi pa vedno manj 2009). logi na. Transdisciplinarni pristop pa omogo a vsaki disciplini - Dvojni kanali: ljudje imamo lo ena kanala za uporabo svojih orodij za analizo, hkrati pa discipline med seboj procesiranje verbalnih in vizualnih gradiv (Paivio, zdru uje. Zlitje kognitivne znanosti, nevroznanosti in 2007). V mo ganih ni le eno podro je, kamor se izobra evanja ustvarja novo transdisciplinarno polje, ki lahko ru i shranjuje vse, kar si kadarkoli zapomnimo. Delovni ali vsaj preskakuje intelektualne zidove, ki razdvajajo discipline in spomin je kratkoro ni spomin, ki aktivno vzdr uje v zdru uje vse discipline s kon nim ciljem - kvalitetno zavestnem stanu informacije, ki jih v na i zavesti izobra evanje in posledi no dru bena blaginja. Za ustvarjanje hranimo le kratek as. Dolgoročni spomin predstavlja transdisciplinarnosti moramo na problem vedno gledati iz ir ega veliko ir e in bolj pasivno skladi e informacij. zornega kota, s stali a vseh disciplin. Transdisciplinarno (Morris, 2003) pou evanje se ne osredoto a na cilje in dobrobit posamezne - Omejena zmo nost: ljudje lahko v vsakem od kanalov discipline, temve na kon ni cilj, kar je dobro za celotno dru bo – so asno obdelamo le majhne koli ine materiala izhajajo iz vsakega posameznika. (Baddeley, 1999). VIVID 2018 119 - Aktivno procesiranje: u enje postane smiselno, ko se u enec u i z ustreznim kognitivnim procesiranjem, kar pomeni, da se posve a ustreznemu gradivu, ki ga organizira v dobro povezano reprezentacijo in integrira s svojim predznanjem (Mayer, 2008). Slika 3: Pogled v aplikacijo mentimeter. Dijaki so bili za namen izvajanja poskusov razdeljeni v dve Slika 2: Kogni i na eo ija m l imedij kega enja (D mon , skupini. Kontrolna skupina je v razredu spremljala razlago Istance, Benavides, 2013). profesorja in gledala demonstracijo eksperimentov preko Kadar je u enec pozoren na vstopajo e slikovno gradivo, se le ta medmre ja, po koncu u ne ure pa so dijaki s pomo jo aplikacije deloma pretvori v delovni spomin za nadaljnje procesiranje, kot mentimeter odgovarjali na u iteljeva vpra anja, za namen nakazuje pu ica 'izbira podob'. V primeru, da je u enec pozoren odgovarjanja na vpra anja pa uporabili mobilni telefon. Aplikacija na vstopajo e slu no gradivo, se ta deloma lahko pretvori v mentimeter je prosto dostopna v Google play trgovini in omogo a delovni spomin za nadaljnjo obdelavo, kot prikazuje pu ica u itelju takoj njo povratno informacijo o pravilnosti odgovorov, 'izbira besed'. Vizualno predstavljene besede se lahko hkrati pa preverja razumevanje dijakov in razumevanje poteka preoblikujejo in preidejo v verbalni kanal v delovnem spominu, eksperimentov. Eksperimentalna skupina dijakov je bila v od tod pu ica »od podobe k zvoku« v delovnem spominu na sliki ra unalni ki u ilnici. Dijaki so dobili navodila o u ni temi, nato 2. Pu ica organiziranje podob ponazarja na in, kako u enci pa imeli as, da sami poi ejo im ve informacij o uporabi oblikujejo slikovni model z mentalno organizacijo podob v glicerola na medmre ju. Poleg profesorjeve razlage organskih koherentno reprezentacijo. Podobno, kot to prikazuje pu ica kisikovih spojin in glicerola, so dijaki gledali poskuse na organiziranje besed, lahko u enci konstruirajo verbalni model medmre ju, kasneje pa sami v laboratoriju izvedli iste poskuse. Po tako, da mentalno organizirajo besede v koherentno kon ani u ni uri, so dijaki interaktivno, s pomo jo pametnega reprezentacijo. Poleg tega pa lahko u enci ustvarjajo povezave telefona odgovarjali na zastavljena vpra anja preko aplikacije med verbalnimi in slikovnimi modeli, ki jih pove ejo z ustreznim mentimeter. Dijaki eksperimentalne skupine so dobili nalogo, da v znanjem iz dolgoro nega spomina, kot prikazujejo pu ice za skupinah po 4 pripravijo vpra anja za ponavljanje in utrjevanje integriranje. Tri vrste aktivnega kognitivnega procesiranja, ki je znanja z uporabo aplikacije Kahoot! za svoje so olce. Dijaki so potrebno za smiselno u enje z uporabo multimedijske tehnologije pri tem lahko uporabili mobilni telefon, u itelj pa je nadziral so: izbiranje, organiziranje in integriranje. (Aber ek idr., 2015) njihov napredek pri delu. Dijaki so bili pri samostojnem oblikovanju vpra anj za ponavljanje in utrjevanje znanja preko 3. EMPIRI NI DEL aplikacije Kahoot! sprva nesigurni, ustreznost zastavljenih V skladu s teorijo transdisciplinarnega u enja in pou evanja, je vpra anj pa preverjali pri profesorju. bila dijakom predstavljena u na enota organske kisikove spojine, Prvi poskus, s katerim smo dokazali mazavost glicerola je bil znotraj nje pa alkoholi. Za predstavitev organskih kisikovih izdelava kreme za roke. Sestavine so bile: 15 g avokadovega olja, spojin, so si dijaki pogledali 3D strukture predstavnikov 10 g mandljevega olja, 5 g olja p eni nih kal kov, 1 ajna li ka organskih kisikovih spojin na medmre ju in na delovni list vpisali rastlinskega glicerina, 1 ajna li ka ebeljega voska, 30 g vode funkcionalne skupine, ki predstavljajo posamezno organsko ali hidrolata, eteri na olja - 3 ali 4 kapljice. kisikovo spojino. V nadaljevanju u ne ure, so dijaki podrobneje Z drugim poskusom smo eleli dokazati eksplozivnost glicerola spoznali lastnosti alkoholov, natan neje glicerol s pomo jo oziroma njegovo uporabo v eksplozivih. V ta namen, so dijaki razlage u itelja, animacije in medmre ja. Najrazli nej e na ine majhni koli ini kalijevega permanganata dodali dve do tri kapljice uporabe glicerola so bile predstavljene s kombinacijo video glicerola, pri emer so navodila za delo dobili preko videa na posnetkov, demonstracijskih eksperimentov in samostojnega youtube kanalu. Upra en kalijev permanganat (2 li ki) so dijaki izvajanja eksperimentov. Znanje in razumevanje dijakov po oblikovali v sto ec in nato na vrhu naredili vdolbinico. Na vrh so opravljenih eksperimentih pa se je preverjalo preko spletne kanili 2-3 kapljice glicerola in opazovali potek poskusa. Rezultat aplikacije mentimeter, ki omogo a zastavljanje vpra anj na poskusa je bil sprva nastanek dima, kasneje pa plamen vijoli no razli nih nivojih, razli ne tipe in kompleksnost vpra anj. Z bele barve. Pri reakciji se je glicerol oksidiral, sprostila se je vnaprej njo pripravo vpra anj in odgovorov pa u itelj in u enec z toplota in svetloba. odgovarjanjem na vpra anja v aplikacij takoj dobita povratno Tretji poskus je bil izdelava trdega mila, saj pri reakciji informacijo o tevilu pravilih odgovorov oziroma o pravilnosti saponifikacije nastajata glicerol in voda. Pred samo izvedbo odgovora. poskusa, so si dijaki pogledali posnetek izdelave mila (https://www.youtube.com/watch?v=VCiJA65kVqE). Sledila je VIVID 2018 120 izvedba poskusa izdelave mila. Potrebovali smo: 450 g olivnega 5. LITERATURA olja, 50 g kokosovega olja, 63 g trdnega NaOH, 95 g hladne [1] Aber ek, B, Flogie, A., Šverc, M. (uredniki). (2015). destilirane vode. SODOBNO kognitivno izobra evanje in transdisciplinarni Rezultati so pokazali, da je na testu znanja, bolj e rezultate v modeli u enja [Elektronski vir]. Maribor : Fakulteta za povpre nem tevilu dose enih to k dosegla eksperimentalna naravoslovje in matematiko. Dostopno na: skupina. Dijaki kontrolne skupine so bolje odgovarjali na http://www.inovativna- vpra anja o lastnostih glicerola, dijaki eksperimentalne skupine pa sola.si/images/Monografija/Monografija_SI.pdf. so ve je tevilo to k dosegli pri vpra anjih o izvajanju [2] Baddeley, A. (1999). Human Memory, Allyn and Bacon, eksperimentov in funkcijah posameznih komponent poskusa. Boston. [3] Hirsch Hadorn, G., Hoffmann-Riem, H., Biber-Klemm, S., 4. ZAKLJU EK Grosenbacher-Mansuy, W., Joya, D., Pohl, C., Wiessmann, V naravoslovju na splo no je veliko u nih vsebin, ki bi jih bilo U., Zemp E., (2008). Handbook of Transdisciplinary potrebno pribli ati dijakom, podpreti teorijo z osmi ljanjem in Research, Springer Science + Business Media B.V. uporabo v vsakdanjem ivljenju. Transdisciplinarni pristop nam [4] Mayer, R. E. (2008). Learning and Instruction: Second omogo a vpogled v u ne vsebine skozi najrazli nej e vidike, saj s Edition, Merrill Pearson Prentice Hall, Upper Saddle River, pomo jo IKT tehnologije ne samo popestrimo pouk, temve NJ. poka emo druga en pogled na vsebino, kar zadosti vsem u nim [5] Mayer, R. E. (2009). Multimedia Learning: Second Edition, stilom u encev, da kasneje dosegajo bolj e rezultate ne le na testih Cambridge University Press, New York. znanja, temve tudi povezujejo teoreti na znanja s prakti nimi. [6] Morris, R. G. M. (2003). Neuroscience, science of the brain, BNA, Great Britain. [7] Paivio, A. (2007). Mind and Its Evolution, Erlbaum, Mahwah, NJ. VIVID 2018 121 Ca a je e ice Digi a i ji ici S e ije (d.Lib) Cankar's sketches in the Digital library of Slovenia (d.Lib) Polonca Jelen O G , G 1 , 3302 G , Slovenija jelenpolona@gmail.com POVZETEK 1. Uvod Medpredmetno povezovanje je dobra strategija za . U Za razvijanje informacijske svoje znanje smiselno povezujejo z drugim predmetnim . U , . . P U , , posrednik informacij, ampak usmerjevalec in opazovalec , . V z . N , kje najti informacije, kako jih uporabiti, jih povezovati in znati . P inform . U .L seminarskih, projektnih in raziskovalnih nalog. (D S ), Pouk z medpredmetno po , informacij v njej. Nato smo te informacije smiselno uporabili pri C M . U . U .L , pomembnosti lastnega znanja, znajo presoditi njegovo ustreznost informacijsko potrebo. Za ( ). V , , , , strani d.Lib. S , . K seminarskih nalog. , Ključne besede .L , , ( ), M , , , . govorni nastop. ABSTRACT 2. Iz teorije v prakso - načrtovanje učnega A cross-curricular integration is a good strategy for successful sklopa (oz. učne ure) learning and is increasingly present in the Slovene learning K (KIZ) environment. Pupils connect their knowledge with a different . subject area, and consequently this knowledge is permanent and K , qualitative. The role of the teacher has changed, he is no longer pri iskanju gradiva, samostojnem raz , the information mediator, but the guide and the observer of the . T student's independent work and research. They must learn where informacijska znanja. to find information, how to use, connect and critically evaluate M , them. We connected Slovenian and library and information 9. , knowledge. Pupils explored d.Lib website (The digital library of narediti seminarsko nalog Slovenia), then we directed them in finding the right information. C . U We used the information for required reading of Cankar's sketches . M . The students were familiar with the d.Lib website . because they were able to find information on the worksheet and N M . V used it for their own seminar work (required reading). It often , happens that the book for required reading is borrowed or they lastno mnenje o prebranem. O . To je can not reach the library, so they can simply read the book by njihova seminarska naloga iz ga branja. using the d.Lib website. We completed the assembly with an oral P ki vir digitalno performance of seminar papers. ( .L ) , Keywords . , , Cross-curricular integration, digital library, required reading, oral spletno stran pred tem dobro spoznati. performance. VIVID 2018 122 Izve , Digitalna knjižnica Slovenije je spletni informacijski portal za . D , a a e a e , e a e ega e g e d d , digitaliziranega znanja in kulturnih zakladov. Ponuja prosto izzive (naloge). i a e i ih i b e a e d d digi a ih ebi : revij, knjig, rokopisov, zemljevidov, fotografij, glasbe in i i 3. Izvedba učne ure ov. Način izvedbe: medpredmetna povezava med predmetom U , . . U . Obravnava nove snovi Tabela 1: Učna priprava: Podava navodila za delo. Na portalu d.Lib morajo raziskati, kaj PREDMET: SLJ in KIZ RAZRED: 9. DATUM: nam digi ( , , ( ) posnetki, knjige, zemljevidi, notno gradivo, rokopisi, virtualne , , ) U D U , o Ivanu Cankarju in njegovih delih. Hodiva okoli in pomagava Vsebina - I C , M , .L . U - frontalna U i i e i gi 2. - individualna Preverjanje dela - s U S . S - razlaga zadetkih, virih. U , - prikazovanje .L . - razgovor - samostojno raziskovanje Navezava na naslednjo učno uro Viri - d.Lib U C . U - o - splet Priloga 1: D.Lib Kaj je portal dLib.si? Digi a a i ica S e i e dLib.si D - u ( zagotavlja dostop do raznovr ih digi a ih ebi d a komponente dejstev) znanosti, umetnosti in kulture. Kot spletni informacijski vir - obravnava nove snovi predstavlja bistven sestavni del sodobne infrastrukture - ponovitev snovi i b a e a ega i a e a i a ega ce a e e ega - p d e e e a a i f aci e d be. Poleg tega zagotavlja - navezava na delo doma a h a a e e e i e e dedi i e digi a i S - razvijanje sposobnosti samostojnega obliki in s tem skrbi, da bodo digitalne vsebine preteklosti in raziskovanja sedanjosti dostopne tudi prihodnjim rodovom. - razvijanje informacijske pismenosti - p Kdo sodeluje pri razvoju portala? Za a i d e a e a a bi Na d a i i e i e a i ica, i a i e a Informativni - u lja d.Lib di e i de g adi a. S i g adi i g ad i digi a e cilji i ice de e e i i a e i NUK digitalizirano g adi i e a ed e e e i ice i d ge dedi inske ustanove, izvorno digitalne vsebine pa predvsem Potek učne ure: a i i, a i i Ja a age ci a RS a a i a de a . P a a e e a a i e e e, a e e i Uvajanje i b a e a e a e, i a a digi a e ebi e. P . U . cilj. Kaj vsebuje portal dLib.si? Portal dLib.si vsebuje digitalizirano in izvorno digitalni gradivo. Digitalizirano gradivo je zaradi U , . e a a a a e a da e e i e i a e e K ( , , (i ed e a 1945). Za e a e i e i ig, a i i , , ). a i , f g afi , opisov, notnega gradiva in drugih V , ih a ad , i ih h a i e e i ice. . N , S . I digi a g adi a e a e i e i d b ih naslovov predvsem znanstvenih, pa tudi drugih serijskih P predstavitveni film b i aci . Ved e i de e g adi a ed a a udi sodobne (https://www.dlib.si/About.aspx). P e e e ige e ih a i . (priloga 1). Komu je namenjen? DLib. i e e g e i d e i i b a e a e i a e a i a e de e VIVID 2018 123 e i e e e . P e cia a aba ebi a a e razvijanje informacijske pismenosti, e i i a: di , a i vanje, pouk, predstavitvene , dejavnosti, ustvarjanje, zabava. samostojno iskanje informacij, .L acijski vir. Vir: https://www.dlib.si/About.aspx M . P Priloga 2: UČNI LIST za samostojno raziskovanje d.Lib , .L (D S ) IVAN CANKAR . P , teriji S po .L . , se tako po njih tudi vrednotili. I. in delo I. Cankarja P I C ! 5. Zaključek ________________________________________ U , -to : delno usmerjeno z navodili in na koncu vedno preverjeno. V asu, ko je na voljo veliko informacijskih virov in Tip gradiva: fotografije informacij, je le- shrani. . N , Jezik: slovenski . , Kdo je avtor karikature I. Cankar Spokornik in . A ? U zapornik?____________________________ .L , , N : , V / , : B . N , ega leta je ki je k , , , . . U ___________________________________________________ mora znati vire tudi pravilno in smiselno uporabiti in citirati. S tovrstnimi nalogami pa razvija tudi informacijsko pismenost, P H J , akcij , je strani.___________ javnega nastopanja z govornim nastopom. V sklopu vseh teh ur P L. Schwentnerja. Kaj najdemo o njem? ______________________________ seminarsko nalogo z govorno predstavitvijo in usvojili vse zastavljene cilje. 4. Načini preverjanja doseganja učnih ciljev 6. Viri U , , . V [1] d.Lib D S URL: , stavljene http://www.dlib.si/ (11. 5. 2018). , , [2] M : zastavljenih ciljev, kot na primer: u . L , ZRS , 2010. VIVID 2018 124 Po k knji e no i, podpr informacij ko-komunikacijsko tehnologijo Teaching literature, supported by information and communication technology Maja Jo olski cen er Kranj Srednja ehni ka ola maja.jost@sckr.si Mobilne telefone med uro uporabljajo za preganjan , POVZETEK . P 1. P , , 2 , , mehatronike, so dijaki mobilne naprave uporabili kot podporo RS, 2014-2016, v njem ijam, prav tako pa je bil pouk zasnovan po sem se se , ; , , , , . I nju, zagotavljanje povratnih informacij, , . I , , . IK , - predvsem takrat, kadar so bili cilji pouka zaradi njene uporabe ga procesa [1]. , . S projektom Inovativna pedagogika1:1 pa sem se seznanila v 2017/18. P K b formativnega spremljanja poudarja zlasti uporabo mobilnih I , IK , . . Model pouka, zasnovan FS ABSTRACT , , sem se za tematska sklopa antika in srednji vek ter ljudsko Syllabus topics Antiquity and the Middle Ages, and Folk literature 1. , in the first year of Upper secondary vocational tehnik mehatronike. Izbrane strategije spodbujajo aktivne oblike education, programme mechatronics technician, were carried out , . in accordance with the principles of formative assessment. In addition to the students using their mobile electronic devices to M support various other learning strategies, the lesson was designed . in accordance with the principles of formative assessment; o slovstvo namely, the students participated in defining and understanding predstavila tako, da bodo najprej na vrsti dejavnosti v razredu, s the teaching goals and success criteria. Furthermore, we katerimi sem aktivirala predznanje dijakov, nato skupno performed activities that enabled students to obtain evidence of , , learning, feedback, peer assessment and self-assessment at the end , vratnih of each syllabus topic. The selected strategies encourage , . innovative learning environment as well as tie in with the teaching P , goals. The use of ICT was carefully considered, particularly when FS . the teaching goals were set higher and were more complex due to its use. Keywords 2. RAZJASNITEV, SOUDELE ENOST Innovative learning environment, ICT, formative assessment. PRI DOLO ANJU IN RAZUMEVANJU NAMENOV U ENJA IN KRITERIJEV ZA USPEH 1. UVOD P , 2.1 Aktiviranje predznanja , , azumevanju Dijaki so predznanje sklopa antika aktivirali tako, da so s svojimi , K , , 1. K 10 . N aktivni oz. da bi odgovornost za znanje/neznanje prevzeli nase. VIVID 2018 125 ugotovili, da o antiki ne vedo dovolj in da bo dodatno znanje 3. PRIPRAVA DEJAVNOSTI V potrebno pridobiti. RAZREDU, S KATERIMI JE MOGO E PRIDOBIT DOKAZE O U ENJU N , . Dijaki preberejo mit o trojanski vojni in na podlagi besedila oblikujejo zaporedje dogodkov, prikazanih na sliki 4. Slika 1: Aktiviranje predznanja o antiki z orodjem Kahoot (Vir: lasten) Predznanje v sklopu srednji vek ter ljudsko slovstvo pa so aktivirali tako, da so narisali pet stvari, ki jih asociirajo na srednji vek, prikazanih na sliki 2, spomnili so se filmov, katerih tema je , N , , . P , zgodovino, tehniko in geografijo. Slika 4: Zaporedje dogodkov v Mitu o trojanski vojni (Vir: lasten) Dijaki razmislijo o razlikah med antiko in srednjim vekom ter pri kost, primerjava je razvidna iz slike 5. Slika 2: Risanje asociacij na temo srednji vek (Vir: lasten) 2.2 Postavljanje ciljev S a 5: P a a b a a veku (Vir: lasten) D , obrav . C , 1 , , matriko, primerjavo prikazuje slika 6. rezultati so razvidni iz sliki 3. S a 6: P a a a Slika 3: Ugotavljanje (V : a ) matriko (Vir: lasten) VIVID 2018 126 O B 4. ZAGOTAVLJANJE POVRATNIH II. B . D , , II. B . INFORMACIJ , Preberejo pesem trubadurke Comtesse de Die: Zapeti moram, , GO , , oblikuje tudi sam na tablo. Dijaki lahko svoje morebitne napake , . P D in Desetnice Svetlane nejasnostmi. M , P II. , B , D slika 7. Desetnic ter zagotovi povratno informacijo. Med izdelavo plakata z orodjem Padlet dijake usmerja in jim je . 5. MEDVRSTNI KO VREDNOTENJE Med izdelavo plakata na koncu sklopa dijaki sodelujejo v 6 skupinah po 5 dijakov. S , vrednoti. Prav tako pa se morajo skupine, ki imajo isto temo, med , . Za ugotavljanje posameznih ravni razumevanja uporabljamo . , , . , miselne procese, kot so analiziranje, primerjanje, sintetiziranje. S tem ustvarjajo novo znanje [2]. S a 7: P a a D c, S a Ma a O , , (Vir: lasten) ( , i , ) , Ob koncu obravnave so razvidna iz slike 9. Padlet izdelajo plakat. N , 6 , 3 . P , dano temo (antika, srednji vek, ljudsko slovstvo) in jih dopolni z , 1. , ustreznimi podatki (fotografijami, videi). Prav tako se mora drugo na 2. raven razumevanja in tretje na 3. raven razumevanja. , , besede ne bi podvajale. D , zapiski in podatki s spleta. zagotavljanje povratnih informacij. N , uro vsebinsko uredili in pravopisno popravili. Dostop do plakata ponavljanje, prikazan je na sliki 8. S a 9: V a a a a c a a a razumevanja (Vir: lasten) 6. SAMOEVALVACIJA D ji. Tab a 1: A a a 1 V katerem literarnem delu od ? 2 K ? 3 Je bilo pri obravnavi katerega od sklopov kaj zabavnega? Slika 8: Plakat v orodju Padlet, primerjava literarnih obdobij 4 Bi lahko , (Vir: lasten) ? VIVID 2018 127 Najbolj zanimiv se jim je zdel odlomek iz Iliade (boj med Ahilom in Hektorjem), ker smo gledali tudi insert iz filma Troja, na 2. mestu pa je presenetljivo Kralj Ojdip zaradi zanimive vsebine. N B , razumeli. Najbolj zabavno je bilo risanje asociacij na srednji vek . Dejavnost, ki jih je pri obravnavi sklopov navdu , izdelava plakata z orodjem Padlet. 7. ZAKLJU EK Izvedba sklopov antika in srednji vek ter ljudsko slovstvo po , IK , , , kvalitetnega osnutka. K . S potekalo nekoliko hitreje. D na obravnavano besedilo. Povratne informacije so nujne za dijakov napredek, zato naloge vedno pregledujem in so del minimalnega standarda. D za ustno ocenjevanje in so delo opravili skoraj samostojno. , . P , vendar so odgovarjali zavzeto. O FS. N , IK 1:1. D , liko , , lahko uporabili za pridobivanje novega znanja in usvajanje novih kompetenc. Uporaba informacijsko komunikacijske tehnologije pa ni , diti, kdaj so cilji , . 8. VIRI [1] Holcar Brunauer, A. (2016). Formativno spremljanje pogled nazaj in naprej ? , XLVII (2), 43. [2] P , S. G , A. (2012). B . Lj : RS . [3] Inovativna pedagogika (2017). Ljubljana: Ministrstvo za . P 5. 3. 2017, http://www.inovativna-sola.si/ VIVID 2018 128 Soba pobega in računalništvo v osnovni šoli Escape room and computer science in primary school Nataša Kermc OŠ Brežice Brežice Slovenija natasa.kermc@guest.arnes.si POVZETEK 2. PRIMER SOBE POBEGA V OSNOVNI V osnovni šoli so učenci sistematično deležni znanj računalništva le, če se v drugi triadi odločijo obiskovati neobvezni izbirni ŠOLI predmet računalništvo. Za njih je bila ustvarjena soba pobega, kjer 2.1 Prostor in predmeti v njej so bile naloge povezane s temeljnimi računalniškimi vsebinami. Prostor, kjer se aktivnost odvija, je učilnica. Pred prihodom vanjo Dejavnost je služila za utrjevanje, a učenci so znanje uporabili v so učenci seznanjeni s pravili in zgodbo, ki daje aktivnosti novih situacijah s kritičnim premislekom in v sodelovanju z dodatno težo, saj se učenci čutijo vpletene in odgovorne za ostalimi udeleženci v skupini. Za učence je bila aktivnost zelo dejanja, ki vplivajo na potek igre. V učilnico so dodani predmeti, zanimiva, želijo si podobnih ponovitev. Rezultati so pokazali, da ki se navezujejo na zgodbo. V njej so razporejeni naključno, so so bili učenci bolj motivirani za reševanje nalog in da so več skriti ali pa z namenom dani na neko mesto. Nekateri predmeti so pozornosti usmerili v sodelovanje z ostalimi kot sicer. potrebni pri reševanju nalog, ostali ne. Skupina na prvi pogled tega, kaj je odveč, ne more oceniti. Potreben je kritičen pogled in Ključne besede razmislek, pri kateri nalogi so pripomočki potrebni in pri kateri Soba pobega, računalništvo, osnovna šola zavajajoči. 2.2 Naloge ABSTRACT Naloge so pripravljene tako, da rešitve skupino usmerjajo k In primary school, pupils have a systematic knowledge of naslednji dejavnosti. Nekatere naloge imajo v učilnici tudi computer science only if they choose to attend computer science namige. Ustrezno druženje nalog in namigov je doseženo z as an elective subject in the second triad. An escape room was uporabo enakih oznak ali barvnih nalepk. created for them, where tasks were linked to basic computer Od učencev je pričakovano, da naloge rešujejo kot skupina, vsak science contents. The activity was used for consolidating their prispeva svoj delež in tako hitreje pridejo do zaključka. Razni knowledge. However, pupils also used the knowledge in new izzivi, s katerimi se pri pouku še niso srečali, učence prisilijo, da situations with critical reflection and in cooperation with other razmišljajo izven znanih okvirjev. V tem primeru učitelj opazi, na participants in the team. The activity was very interesting for the kateri stopnji so učenci – gre zgolj za poznavanje dejstev ali so students. Therefore, they wanted to have similar repetitions. The zmožni tudi uporabe v novih situacijah. results have shown that the pupils were more motivated for Vsako nalogo lahko rešuje ena sama oseba, a število nalog in solving tasks and that they focused more on cooperation with časovna omejitev takemu pristopu nasprotujeta. Pomembno je, da others than otherwise. si skupina naloge razdeli. Tako vsi istočasno ne delajo ene naloge, a hkrati ne smejo pozabiti na sodelovanje. Komunikacija je Keywords ključna, ko je potrebno ugotovitve deliti z ostalimi in posamezne Escape room, computer science, primary school dele povezati v celoto. To, da se učenci učijo drug od drugega, je dodana vrednost aktivnosti. 2.3 Motivacija 1. UVOD Motiviranost udeležencev je izjemno visoka. Prvič, ker gre za V svetu in Sloveniji se je pojavil trend sob pobega (ang. »escape povsem novo situacijo, ki je pri pouku do sedaj še niso doživeli. room«). Gre za igro, ko je manjša skupina ljudi zaprta v prostoru Drugič, ker so naloge in rešitve, ki so na dosegu roke, skrivnostne in mora rešiti nekaj nalog, ki jih privede do končne rešitve, torej in povsem neuporabne ter nesmiselne, dokler niso združene v do izhoda iz sobe. celoto. Na trenutke bi lahko odziv učencev ob uspehu primerjali celo z evforijo. Ob neuspelih poskusih nekateri obupajo in V osnovni šoli je ideja prirejena šolskemu prostoru in urniku, zato prepustijo problem drugemu v skupini, ob uspehu pa so željni učenci niso zaklenjeni 60 minut in končni cilj ni pobeg iz sobe, novih izzivov. temveč reševanje množice nalog, povezanih z računalništvom, ki si sledijo v določenem vrstnem redu in so soodvisne. Rešitev ene 2.4 Primeri nalog ali več nalog je potrebna za uspešno reševanje druge. Aktivnost preverja poznavanje temeljnih računalniških znanj. Dejavnost je primerna za ponavljanje in utrjevanje ter uporabo Naloge so primerne za različne učne tipe – vizualne, slušne ter znanja v novih situacijah. Ne gre zgolj za reševanje nalog, kinestetične. ključnega pomena je sodelovanje med člani skupine. VIVID 2018 129 Veliko nalog je povezanih s šifriranjem sporočil [Slika 1]. Pri Z opazovanjem in prepoznavanjem vzorca [2] barvanja nekaterih učenci poznajo skrivni ključ [Slika 2], s katerim je posameznih celic tabele, ki predstavlja QR kodo [Slika 5], učenci mogoče dešifrirati besedilo, pri drugih ne. V takih primerih pobarvajo manjkajoči del slike, da lahko preberejo QR kodo in morajo preizkušati, biti iznajdljivi, vztrajni in natančni. nadaljujejo z igro. Tako je v igri potrebna tudi mobilna naprava, ki omogoča branje QR kod. Le-ta je v prostoru, a jo morajo učenci najti (dobijo zapisano lokacijo pri eni izmed prejšnjih nalog) in odkleniti (geslo pridobijo pri neki drugi nalogi). Slika 1. Primer naloge šifriranega besedila Slika 2. Del skrivnega ključa za reševanje naloge šifriranega besedila Iskanje vzorca za odklepanje mobilne naprave je povezano s potjo Slika 5. Primer naloge barvanja manjkajočega dela QR kode po diagramu in poznavanjem dvojiškega sistema števil [1]. Naloga [Slika 3] eksplicitno ne nakazuje, kje pričeti, a polje levo 2.5 Prisotnost učitelja spodaj je drugače obrobljeno kot ostala in zato je tam začetek. V prostoru je pomembna prisotnost učitelja, ki učence usmerja in Kljub zapisanim navodilom pri nalogi se pogosto zgodi, da učenci ponudi namig, če skupina ne vidi poti naprej. Naloge ne smejo biti z njimi niso seznanjeni. Po učilnici je več namigov [Slika 4] z že prelahke, ker ne predstavljajo izziva in se učenci dolgočasijo. Če rešenimi primeri, ki učencem nudijo pomoč pri reševanju. so prezahtevne, izgubijo motivacijo za reševanje, niso samozavestni. Kadar je postavljena časovna omejitev, je potrebno spremljanje števila rešenih nalog. Cilj dejavnosti je, da je izkušnja za učence pozitivna, zato pazimo, da ob koncu pretečenega časa ne rešijo le delček od množice predvidenih nalog. Veliko pozornosti in posledično časa nekateri namenijo za igro nepomembnim stvarem. V takem primeru učitelj preusmeri njihovo pozornost na drug predmet ali nalogo. 2.6 Konec igre Igra se konča, ko so uspešno rešene vse naloge. Zaključna rešitev je lahko povezana s simboličnim dogodkom – namesto s pobegom iz sobe učenci odprejo zaklad, ustavijo odštevalnik časa, dobijo nagrado … 3. ZAKLJUČEK Koncept sobe pobega je prirejen šolskemu prostoru in tako Slika 3. Primer naloge, povezane z dvojiškim sistemom popestrimo pouk. Najbolj je uporaben pri utrjevanju znanja ter zapisovanja števil omogoča, da opazujemo, kako učenci sodelujejo, komunicirajo, si pomagajo. Dobro opazovanje okolice in sklepanje, kaj pomenijo namigi ter kritična izbira le-teh, omogočajo uspešno pot do zaključka igre. Sodelujoče v situaciji, ki je nepredvidljiva in za njih povsem nova, pa čeprav jim je tematika poznana, polna presenečenj in izzivov, vabita skrivnostnost in želja po razrešitvi uganke. 4. VIRI [1] Vidra.si. Do koliko lahko šteje stonoga? (Oktober 2017). Pridobljeno na http://vidra.si/dvojiski-zapis-stevil/. Slika 4. Primer namiga za nalogo z dvojiškim sistemom zapisovanja števil [2] Vidra.si. Stiskanje slik. (Oktober 2017). Pridobljeno na http://vidra.si/stiskanje-slik/. Odklepanje ključavnice s številčnico od učencev zahteva pozornost pri poslušanju zvočne datoteke in dešifriranjem s pomočjo Morsejeve kode. VIVID 2018 130 Elektronska identifikacija tujih uporabnikov i ob a e alnih e-storitev Electronic identification of foreign users of educational e- services Toma Klob ar In i Jo ef S efan Jamova 39 1000 Ljubljana tomaz.klobucar@ijs.si POVZETEK Institute and the Faculty of Computer and Information Science of Uredba eIDAS in tehni na infrastruktura za njeno udejanjenje the University of Ljubljana: student registration for exchange, omogo ata varne in nemotene ezmejne elektronske transakcije access to e-materials in the learning environment and access to the med podjetji, organizacijami, dr avljani in javnimi organi na wireless network. najrazli nej ih podro jih, tudi na podro ju e-izobra evanja. Prispevek prikazuje, kako lahko z njuno uporabo izbolj amo Keywords zanesljivost identifikacije tujih tudentov, na primer tudentov na Electronic identification, cross-border service, eIDAS, izmenjavi Erasmus+, in hkrati zmanj amo administrativno breme infrastructure, identity provider, attribute provider, e-education, visoko olskih ustanov pri obravnavi tak nih tudentov. Na drugi Erasmus+ strani tudentom olaj amo dostop do razli nih e-izobra evalnih storitev v EU z enostavnej im postopkom prijave in mo nostjo 1. UVOD posredovanja zahtevanih podatkov iz zanesljivih virov v Mobilnost je pomemben del izobra evanja, digitalna tehnologija elektronski obliki. V prispevku so predlagane razli ne izbolj ave pa je klju nega pomena pri njegovem nadaljnjem izbolj evanju obstoje ih postopkov in storitev, vklju no s ezmejnimi e- [1]. Tega se zaveda tudi Evropska komisija, ki eli z razli nimi storitvami, ki temeljijo na elektronskih identitetah in zaupanja ukrepi izbolj ati kakovost mobilnosti tudentov v Evropi. Ve ina vrednih virih akademskih podatkov. ezmejne e-storitve bodo izmenjav tudentov med evropskimi visoko olskimi najprej nadgrajene na Institutu Jo ef Stefan« in Fakulteti za organizacijami poteka v okviru programa Erasmus (oziroma sedaj ra unalni tvo in informatiko Univerze v Ljubljani, in sicer programa Erasmus+), ki se je za el leta 1987 [2]. Vanj je registracija tudentov za izmenjavo, dostop do e-gradiva v u nem vklju enih ve kot 4.000 univerz, vsako leto pa omogo i kraj i okolju in dostop do brez i nega omre ja. tudij v tujini nekaj sto tiso tudentom (303.880 leta 2015). Slovenske visoko olske ustanove, ki sodelujejo v programu, na Klj ne be ede letu sprejmejo nekaj nad 2.000 novih tudentov iz tujine (2.248 Elektronska identifikacija, ezmejna storitev, eIDAS, leta 2014 in 2.465 leta 2015), hkrati pa pribli no 2.000 slovenskih infrastruktura, ponudnik identitete, ponudnik atributov, e- tudentov dobi mo nost obiska tujih univerz (1.987 leta 2014 in izobra evanje, Erasmus+ 2.084 leta 2015) [3, 4]. Uporabniki se pri izmenjavi in dostopu do tujih izobra evalnih e- ABSTRACT storitev soo ajo z razli nimi izzivi. Ponavadi njihova nacionalna sredstva za identifikacijo (na primer digitalna potrdila) v tujini The eIDAS regulation and the technical infrastructure for its niso prepoznana kot veljavna, zato morajo pri vsakem ponudniku implementation enable secure cross-border electronic transactions storitve dobiti drugo uporabni ko ime in geslo, informacijski between businesses, organizations, citizens and public authorities sistemi visoko olskih ustanov niso povezani med seboj, in a wide variety of fields, including in the field of e-education. visoko olske ustanove pa e vedno zahtevajo veliko dokumentov This article shows how we can improve the reliability of the v papirni obliki. Cilji Evropske komisije pri izbolj evanju identification of foreign students, for example students on the kakovosti mobilnosti so zato: Erasmus+ exchange, while at the same time reduce the administrative burden of higher education institutions in dealing »omogo iti tudentom, da se identificirajo na zanesljiv with such students. On the other hand, when registering to various na in, v skladu z na elom samo enkrat ; e-education services in the EU, the students can use their national digitalno povezati informacijske sisteme visoko olskih identification means (for example, digital certificates), and the institucij; required information about themselves can be transmitted electronically from reliable sources. Several improvements to omogo iti varno izmenjavo in preverjanje podatkov in existing procedures and services are proposed in the paper, kvalifikacij tudentov; including three upgraded cross-border e-services based on poenostaviti upravne postopke; electronic identities and trusted sources of academic information. The following e-services will be established at the Jo ef Stefan omogo iti dostop do storitev, do katerih so tudenti upravi eni ob prihodu v dr avo gostiteljico.« [1] VIVID 2018 131 Do leta 2025 bi se moralo, na primer, vsem udele encem Fizi nim in pravnim osebam omogo a, da uporabijo dolo ena mobilnosti v okviru programa Erasmus+ omogo iti samodejno nacionalna sredstva elektronske identifikacije za dostop do javnih priznavanje njihove nacionalne identitete in tudentskega statusa storitev, na primer visoko olskih storitev, v drugih dr avah v vseh dr avah lanicah EU, vklju no z dostopom do storitev lanicah EU. Primeri sredstev so osebne izkaznice z digitalnimi univerze (npr. tudijskih gradiv, vpisnih slu b, knji nic) ob potrdili, kvalificirana potrdila, mobilna identiteta smsPass in prihodu v tujino. [1] druga elektronska potrdila, ki vsebujejo identifikacijske podatke in so namenjena potrjevanju identitete uporabnikov spletnih Za izpolnitev ciljev, zapisanih v akcijskem na rtu za digitalno storitev. izobra evanje, Evropska komisija izvaja ali sofinancira razli ne ukrepe. Eden od njih je projekt eID4U (eID for University) iz 2.1 Tehni na infrastruktura eIDAS Instrumenta za povezovanje Evrope (CEF) [5]. Cilj projekta, ki se Tehni na infrastruktura eIDAS nudi tehni no podlago za je pri el izvajati 1. januarja 2018 in bo predvidoma zaklju en udejanjenje dolo il uredbe eIDAS. Infrastruktura zdru uje konec aprila 2019, je izdelati virtualno elektronsko izkaznico za ponudnike identitete, storitev in atributov ter nacionalna vozli a tudente Erasmus+ in v panevropsko infrastrukturo eIDAS eIDAS iz dr av lanic EU. vklju iti visoko olske institucije in zaupanja vredne vire podatkov o tudentih. Slovenski del infrastrukture eIDAS se vzpostavlja v drugem slovenskem projektu iz programa CEF SI-PASS 2.1.1 Ponudniki identitete (Slovenian eIDAS node and integrated services) [6], ki ga Ponudniki identitete so javne ali zasebne organizacije, ki izdajajo koordinira Laboratorij za odprte sisteme in mre e Instituta Jo ef sredstva za elektronsko identifikacijo ter overjajo uporabnike. Stefan« in bo prav tako zaklju en konec aprila 2019. Cilj projekta Uporabnikom zagotavljajo varno elektronsko identiteto v okviru SI-PASS (https://cef.si-pass.si) je vzpostaviti osrednje vozli e prigla enih shem elektronske identifikacije. Njihova povezava z eIDAS v Sloveniji in z njim povezati razli ne ezmejne e-storitve nacionalnim vozli em eIDAS omogo a, da lahko fizi ne ali slovenskih javnih in zasebnih organizacij. pravne osebe uporabijo izdana sredstva za elektronsko identifikacijo za dostop do storitev v drugih dr avah EU. Pri projektu eID4U bodo nadalje vzpostavljene varne ezmejne storitve (e-registracija, e-prijava in e-dostop), ki bodo tujim Sredstva elektronske identifikacije so bolj ali manj odporna na uporabnikom, na primer tudentom na izmenjavi, omogo ile zlorabe in spreminjanje identitet, zato je stopnja zaupanja v enostavno uporabo storitev (vpis, tudijsko gradivo) in ugotovljeno e-identiteto uporabnika storitve v veliki meri odvisna brez i nega omre ja z nacionalnimi sredstvi za elektronsko od vrste uporabljene elektronske identifikacije. Prav tako imajo identifikacijo. V projekt je vklju enih pet ustanov iz EU: morebitne zlorabe in nepravilnosti pri ugotavljanju in preverjanju Politecnico di Torino (Italija), Institut Jo ef Stefan , Graz identitet razli no resne posledice za razli ne storitve. University of Technology (Avstrija), Universidad Politecnica de Raven zanesljivosti (nizka, srednja ali visoka) ozna uje stopnjo Madrid ( panija) in Universidade de Lisboa (Portugalska). zanesljivosti, ki jo sredstvo elektronske identifikacije zagotavlja Izdelane re itve bodo primerne tudi za druge izobra evalne e- pri ugotavljanju identitete osebe. Odvisna je od na ina storitve, do katerih dostopajo uporabniki iz razli nih dr av EU. dokazovanja in preverjanja identitete pravne ali fizi ne osebe ob V tem prispevku je opisano, kako bodo omenjene storitve registraciji (na primer z identifikacijskim dokumentom brez slike vzpostavljene v Sloveniji in katere koristi bodo prinesle ali s sliko), vrste povezave med sredstvi elektronske identifikacije visoko olskim organizacijam in tudentom. V drugem poglavju fizi nih in pravnih oseb, na ina izdajanja, dostave in aktiviranja sta na kratko predstavljeni pravna podlaga za identifikacijo tujih sredstev za elektronsko identifikacijo, na ina upravljanja s uporabnikov in tehni na infrastruktura, ki omogo a tak no sredstvi, odpornosti na varnostne gro nje pri overjanju, na ina identifikacijo. Primer uporabe infrastrukture v visokem olstvu upravljanja in organizacije ponudnikov storitev in opravljenega nazorno prika e njeno uporabnost za vzpostavitev varnih tehni nega nadzora izdajateljev sredstev. Kvalificirano digitalno ezmejnih storitev. Tretje poglavje obravnava izzive, povezane z potrdilo, izdano na pametni kartici, ima na primer vi jo raven razpolo ljivostjo in zanesljivostjo podatkov o tudentih na zanesljivosti od kvalificiranega potrdila, shranjenega v spletnem izmenjavi, na primer v okviru programa Erasmus+, in uporabi brskalniku, to pa vi je od gesla ali ra unov Facebook in Google. ezmejnih izobra evalnih storitev, etrto pa predlagane re itve za izbolj avo e-storitev. Za konec so na teti e drugi ukrepi Evropske 2.1.2 Ponudniki atributov komisije za pove anje kakovosti mobilnosti. Ponudniki atributov so subjekti, ki upravljajo s podatki o elektronski identiteti (specifi ni podatki, ki opisujejo to 2. UREDBA EIDAS identiteto), ki presegajo minimalni nabor podatkov, dolo en z Leta 2014 je bila sprejeta nova pravna podlaga za zagotavljanje uredbo eIDAS in predstavljen v poglavju 3.2. Dodatni podatki varnih ezmejnih elektronskih transakcij v dr avah lanicah EU. (npr. podatki, specifi ni za dolo en sektor, kot je e-izobra evanje, Njen namen je zagotoviti pravilno delovanje notranjega trga EU e-ban ni tvo, e-zdravje) so morda potrebni za preverjanje in dose i ustrezno raven varnosti sredstev elektronske pristnosti, v dolo enih okoli inah ali odobritev dostopa do identifikacije in storitev zaupanja [7]. Uredba EU o elektronski storitve za dolo eno vrsto uporabnikov (npr. tudente z veljavnim identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na statusom). Ponudniki atributov morajo biti povezani z notranjem trgu (eIDAS), ki se je za ela uporabljati 1. julija 2016, nacionalnim vozli em eIDAS, da bodo njihovi podatki na voljo v odpravlja obstoje e ovire pri elektronski identifikaciji omre ju eIDAS. uporabnikov iz tujine in s pogoji za vzajemno priznavanje Visoko olske ustanove so samo en primer zaupanja vrednih sredstev elektronske identifikacije daje podlago za varnej e ponudnikov atributov. Visoko olski atributi obsegajo podatke o elektronsko poslovanje znotraj EU. izobrazbi in prilogi k diplomi (npr. pridobljeni naslov, informacije o tudijskem programu, dol ina tudija) za vse, ki so e zaklju ili VIVID 2018 132 tudij, podatke o trenutnem tudiju (npr. tudentski status, belgijsko nacionalno vozli e po lje slovenskemu, ta pa naprej povpre na ocena, seznam opravljenih izpitov) za tudente, ponudniku storitve (5). Pri tem velja poudariti, da je zaradi informacije o vlogi posameznika (npr. profesor, skrbnik) ter druge varstva osebnih podatkov pobudnica vseh zahtev tudentka sama. informacije. Prav tako vse potrebne zasebne podatke (kvalifikacije), ki so posredovani ponudniku storitve, dolo i tudentka in eksplicitno 2.1.3 Ponudniki storitev privoli v njihovo razkritje. Ponudnike storitev lo imo na javne in zasebne. Ponudniki javnih storitev so javne ustanove, ki evropskim dr avljanom zagotavljajo spletne storitve, na primer javne visoko olske organizacije. Ponudnik storitve identificira uporabnika in preveri njegovo identiteto. Na podlagi preverjene identitete se potem odlo i, ali bo dovolil dostop do storitve ali ne in v kak nem obsegu. Zahtevana raven zanesljivosti sredstev za identifikacijo je odvisna od posledic, ki bi lahko nastale, e identiteta uporabnika ne bi bila prava. Tisti ponudniki javnih storitev, ki zahtevajo srednjo ali visoko raven zanesljivosti v zvezi z dostopom do njihovih storitev, morajo od 29. septembra 2018 priznavati prigla ene sheme drugih lanic EU [7]. To pomeni, da mora vsak ponudnik izobra evalnih storitev, ki od uporabnikov zahteva, da se izka ejo s Slika 1. Shematski prikaz uporabe infrastrukture eIDAS kvalificiranim digitalnim potrdilom, priznati tuja sredstva za identifikacijo iz prigla enih shem. Trenutno je to le nem ka 3. IZMENJAVA TUDENTOV IN osebna izkaznica, v drugi polovici leta 2019 pa bo potrebno PODATKI O TUDENTIH priznati e sredstva iz Belgije, Estonije, Hrva ke, Italije, Luksemburga, Portugalske in panije. Slovenija bo predvidoma 3.1 Trenutno stanje na slovenskih ustanovah priglasila svojo shemo leta 2019. Program Erasmus+ tudentu omogo a, da del rednih tudijskih obveznosti namesto v mati ni instituciji opravi v partnerski 2.1.4 V li e eIDAS instituciji (gostiteljici) v tujini. Partnerske institucije so tiste Vozli e predstavlja osrednjo to ko zaupanja v posamezni dr avi. institucije, s katerimi ima mati na institucija podpisan bilateralni Na eni strani povezuje nacionalno infrastrukturo s tujimi sporazum o izmenjavi tudentov v dolo enem tudijskem letu. ponudniki storitev, na drugi pa nacionalne ponudnike identitet, Prijava na izmenjavo poteka v dveh korakih: atributov in storitev z infrastrukturami drugih dr av EU. Ker vsa nacionalna vozli a tvorijo krog zaupanja, zadostuje, da tudent predlo i vlogo na mati ni ustanovi posamezni ponudnik storitev ali atributov vzpostavi zaupanje le z vozli em v svoji dr avi. Ponudnikom izobra evalnih storitev se tudent se registrira na ustanovi gostiteljici tako ne bo treba ukvarjati s preverjanjem digitalnih potrdil ali Za registracijo tujih tudentov na ustanovi gostiteljici imata drugih sredstev iz tujine, ampak bodo to prepustili ponudnikom Univerza v Ljubljani (https://studij.uni- identitete in nacionalnim vozli em eIDAS. lj.si/studexchange/tujci_prva.asp) in Univerza v Mariboru enotni Osrednje vozli e v Sloveniji je bilo vzpostavljeno leta 2018 na strani za registracijo za vse svoje fakultete. tudent najprej vnese Ministrstvu za javno upravo v okviru projekta SI-PASS. osebne podatke, ime programa za izmenjavo in leto predvidene Ministrstvo preverja tudi veljavnost slovenskih (kvalificiranih) izmenjave, da pridobi enoli no oznako. Nato s pomo jo rojstnega digitalnih potrdil in omogo a dostop do Centralnega registra datuma in pridobljeno oznako vnese e podatke o trenutnem in prebivalstva, ki slu i kot zaupanja vreden vir osnovnih osebnih preteklem tudiju ter podatke o izmenjavi. podatkov, kakr ni so ime, priimek, spol, datum rojstva ipd. Cilj uporabe infrastrukture eIDAS pri registraciji je, da bi lahko 2.2 Primer uporabe infrastrukture eIDAS v tudenti za prijavo uporabili nacionalno sredstvo za identifikacijo (npr. digitalno potrdilo), im ve ji dele posredovanih podatkov i okem ol pa bi pri el v elektronski obliki iz zaupanja vrednih virov, s imer Slika 1 prikazuje primer uporabe tehni ne infrastrukture eIDAS v bi se lahko skraj al as vnosa podatkov in preverjanja njihove visokem olstvu. tudentka iz Belgije se eli prijaviti na veljavnosti. tudentsko izmenjavo Erasmus+ v Sloveniji. Ob tem bo pri identifikaciji uporabila svoje digitalno potrdilo, izdano v Belgiji, 3.2 Vi i tudentskih podatkov hkrati pa bo po elektronski poti predlo ila potrebna dokazila o Podatke, ki jih morajo tudenti predlo iti ob registraciji za dosedanjem tudiju. izmenjavo Erasmus+, lahko razdelimo v tiri skupine: tudentka najprej pove ponudniku storitve, iz katere dr ave identifikacijski podatki, podatki o trenutnem tudiju, podatki o prihaja (1). Ta jo s pomo jo slovenskega nacionalnega vozli a preteklih dose kih in podatki o predlagani izmenjavi. eIDAS preusmeri k podobnemu vozli u v Belgiji (2), slednji pa k belgijskemu ponudniku identitete, ki na podlagi digitalnega Del identifikacijskih podatkov lahko zagotovijo dr ave, od koder potrdila preveri njeno identiteto (3). Overjena elektronska prihaja uporabnik, preostali podatki pa bodo morali biti dokazila o akademskih kvalifikacijah so pridobljena pri doma i pridobljeni iz drugih virov. Viri podatkov so lahko razli ni, na visoko olski ustanovi (ponudnik atributov) (4). Zbrane podatke primer centralni register prebivalstva za identifikacijske podatke, VIVID 2018 133 visoko olska ustanova ali drugi registri s podatki o trenutnem in Tabela 2. Seznam podatkov o en nem dij preteklem tudiju, na primer slovenski centralni eviden ni sistem Atribut za visoko olstvo eV . Podatke lahko sami navedejo tudi tudenti Vir in tudentke. Od vira podatkov je odvisna njihova zanesljivost. Za Doma a visoko olska organizacija AP, tud. uradne podatke smo lahko prej prepri ani, da so veljavni, kot za Naslov in dr ava doma e ustanove tiste, ki jih vnese uporabnik. AP, tud. Raven tudija V nadaljevanju so na kratko predstavljeni tudentski podatki, AP, tud. potrebni ob registraciji, in predlagani viri teh podatkov. Med viri Podro je tudija AP, tud. podatkov v tabelah 1-4 AP ozna uje ponudnika atributov, eIDAS prigla eno shemo dr ave lanice EU, d pa tudenta ali Ime tudija AP, tud. tudentko. V tabeli 1 je podan seznam identifikacijskih podatkov, Potrdilo o opravljenih obveznostih ki jih visoko olska ustanova zahteva ob prijavi. Nekateri od njih AP, tud. so e na voljo v sami infrastrukturi eIDAS. Evropska unija namre dolo a minimalni niz obveznih in neobveznih identifikacijskih Za tudentsko izmenjavo so pomembni tudi podatki o trenutni podatkov, ki enoli no predstavljajo fizi no in pravno osebo [8]. izobrazbi, zaklju enem tudiju ali olanju in pridobljenih Obvezni podatki za fizi no osebo obsegajo sedanje ime, sedanji kompetencah in spretnostih, na primer znanju tujega jezika priimek, datum rojstva in enoli ni identifikator, neobvezni pa ime (Tabela 3). Tudi v tem primeru sta najzanesljivej a vira ustanova, in priimek ob rojstvu, kraj rojstva, sedanji naslov in spol. na kateri je tudent pridobil izobrazbo, ali centralni register. Dr ave lanic EU so dol ne zagotoviti vse obvezne podatke o Tabela 3. Seznam oda ko o e eklih do e kih uporabnikih storitev, neobvezne pa le, e to same elijo. Ponudniki visoko olskih storitev lahko tako iz drugih dr av Atribut Vir zagotovo prejmejo le obvezne podatke kljub temu, da so nekatere Izobrazba AP, tud. dr ave napovedale, da bodo v svoje identifikacijske sheme vklju ile tudi razli ne neobvezne podatke. Hrva ka in Portugalska Prej nja visoko olska ustanova AP, tud. bosta denimo v svojo shemo vklju ili vse neobvezne podatke, Datum zaklju ka tudija AP, tud. Avstrija pa nobenih. Vir obveznih podatkov za Slovenijo je Centralni register prebivalstva. Pri neobveznih podatkih se e ne Dr ava tudija AP, tud. ve, ali jih bo Slovenija vklju ila v svojo prigla eno shemo. Raven znanja tujega jezika AP, tud. Tabela 1. Seznam identifikacijskih podatkov Potrdilo o znanju tujega jezika AP, tud. Atribut Vir Ime eIDAS Zadnji sklop obsega podatke o predlagani tudentski izmenjavi na Priimek eIDAS ustanovi gostiteljici (Tabela 4). V tem primeru podatki e niso na voljo v katerem od informacijskih sistemov ali registrov, zato jih Datum rojstva eIDAS mora navesti vsak posameznik sam. Kraj rojstva eIDAS, AP Tabela 4. Seznam podatkov o predlagani izmenjavi Dr ava rojstva AP, tud. Atribut Vir Spol eIDAS, AP Program izmenjave tud. Osebni dokument tudijski sporazum AP, tud. tud. tevilka osebnega dokumenta Predvideno obdobje tudija AP, tud. tud. Dr avljanstvo Semester AP, tud. tud. Stalni naslov Ime fakultete obiskane visoko olske eIDAS, AP tud. ustanove Za asni naslov tud. Podro je tudija tud. Telefonska tevilka tud., AP Predvideno tevilo dose enih tud. kreditnih to k Naslov e-po te tud., AP Jezik predavanj tud. Kontaktna oseba oziroma AP, tud. Drugi sklop podatkov je povezan s trenutnim tudijem (Tabela 2) koordinator na doma i ustanovi in mati no ustanovo tudenta. Najzanesljivej i vir teh podatkov je visoko olska ustanova ali centralni visoko olski register, kakr en je v Sloveniji eV . Da bi bili ti podatki na voljo, morata biti 4. PREDSTAVITEV IZBOLJ AV ustanova ali centralni register vklju ena v infrastrukturo eIDAS. Namen predlaganih izbolj av je zanesljivej a in enostavnej a V nasprotnem primeru mora podatke v prijavni obrazec e vedno identifikacija uporabnika s pomo jo infrastrukture eIDAS in vnesti uporabnik. VIVID 2018 134 pridobitev im ve jega obsega podatkov po elektronski poti iz 4.3.3 D d b e i ega e ja zanesljivih virov, ki so del infrastrukture. Zadnja e-storitev, ki bo nadgrajena ob koncu projekta, bo dostop do brez i nega omre ja na tuji ustanovi. Podobno kot e danes 4.1 Nadg adnja o li a eIDAS za potrebe omogo a tak dostop omre je Eduroam, bodo lahko tudenti in ol a profesorji dostopali do brez i nega omre ja tudi s pomo jo Trenutna razli ica e ne omogo a prepoznavanja in obravnave elektronskih sredstev za identifikacijo, izdanih v okviru drugih atributov, razen tistih iz minimalnega niza po eIDAS prigla enih shem eIDAS. (poglavje 3.2). Prva izbolj ava je zato nadgradnja vozli a eIDAS. V referen no implementacijo vozli a eIDAS, ki jo pripravlja in 5. DRUGE AKTIVNOSTI EU vzdr uje Direktorat EU za informatiko, bo vklju ena podpora za V tem poglavju na kratko predstavljamo e nekaj drugih dodatne, akademske atribute, prav tako bo posodobljen testni pristopov, ki naj bi v prihodnje olaj ali mobilnost tudentov in ponudnik storitev. Nadalje bo izdelan e modul za povezavo zmanj ali bremena visoko olskih ustanov, in sicer Erasmus vozli a eIDAS in ponudnikov akademskih atributov. Without Paper, EMREX, European Student Card, ESMO in StudIES+. Pristopi so del ukrepov, ki se izvajajo v okviru 4.2 Vklj i e on dniko akademskih programov Erasmus+ in Instrument za povezovanje Evrope. atributov v infrastrukturo Projekt Erasmus Without Paper (EWP) [9] pripravlja re itve za Drugi korak je vklju itev ponudnikov akademskih atributov v varno izmenjavo podatkov o tudentih. EWP povezuje tehni no infrastrukturo eIDAS. Od ponudnikov akademskih visoko olske tudentske informacijske sisteme v enotno omre je, atributov bo v infrastrukturo najprej vklju ena Fakulteta za ki laj a pripravo medsebojnih sporazumov o sodelovanju med ra unalni tvo in informatiko Univerze v Ljubljani, v pripravi pa je ustanovami, obve anje o izbiri tudentov za izmenjavo in prenos tudi vklju itev Eviden nega in analitskega informacijskega potrdil o opravljenih obveznostih v elektronski obliki v formatu sistema za visoko olstvo (eV ). Sistem eV vsebuje informacije ELMO [10]. o vseh tudijskih programih in vpisanih tudentih na slovenskih EMREX [11] je decentralizirani sistem, namenjen la jemu visoko olskih organizacijah. Informacije zajemajo, na primer, leto prenosu dose kov oziroma u nih izidov tudentov na izmenjavi iz tudija, podro je tudija, ime in status visoko olske ustanove, tujine. Primeri dose kov so podatki o uspe no opravljenih tudijski program, dol ino programa, na in tudija, datum prvega predmetih (skupaj z datumi zaklju ka, kreditnimi to kami, vpisa ipd. ocenami, tevilom ur, jeziku ipd.), priloga k diplomi, potrdilo o opravljenih obveznostih, potrdila o usposabljanju in tudijski 4.3 Nadg adnja ob oje ih i ob a e alnih e- sporazum. tudent v informacijskem sistemu doma e ustanove storitev izbere dr avo in tujo ustanovo, s katere eli prenesti svoje dose ke, ter se na tuji ustanovi ali nacionalni kontaktni to ki, ki Zadnji korak je nadgradnja obstoje ih izobra evalnih e-storitev in pokriva ve ustanov hkrati, identificira z identifikacijskim postopkov registracije in identifikacije uporabnikov iz tujine. sredstvom za to ustanovo ali dr avo. Izbrane dose ke, zapisane v Ponudniki izobra evalnih storitev se lahko na slovensko vozli e formatu ELMO in elektronsko podpisane, nato prenese k sebi in eIDAS priklju ijo na dva na ina: neposredno na vozli e ali prek jih vklju i v doma i informacijski sistem. V nasprotju z slovenskega centralnega avtentikacijskega sistema SI-CAS. infrastrukturo eIDAS uporabnik potrebuje ve sredstev za identifikacijo (za vsako tujo ustanovo oziroma dr avo eno). 4.3.1 Regi acija de Spletna stran za registracijo tujih tudentov bo omogo ila dodatni Namen projekta European Student Card [12] je izdelati enotno na in prijave, imenovan Prijava eIDAS«. S klikom na gumb bo tudentsko izkaznico v obliki pametne kartice za vse evropske uporabnik preusmerjen v infrastrukturo eIDAS, kjer bo uporabil tudente. tudent bi lahko imel ve tudentskih izkaznic, in sicer svojo nacionalno identiteto, kakor je prikazano na sliki 1 in eno za vsako visoko olsko ustanovo, na katero je vpisan. Oznaka opisano v poglavju 2.2. Ob tem bodo dolo eni identifikacijski in tudenta na izkaznici bi vsebovala informacije o tem, iz katere akademski podatki (podatki, ki imajo v poglavju 3.2 kot vir dr ave in ustanove je tudent ter kak na je njegova enoli na navedena eIDAS ali AP) samodejno pridobljeni od ponudnikov oznaka na tej ustanovi. atributov. Manjkajo e podatke bo uporabnik enako kot sedaj Projekt ESMO [13], sofinanciran iz Instrumenta za povezovanje vnesel v spletni obrazec. Evrope, se je za el 1. aprila 2018. Njegov cilj je v vsaki dr avi EU vzpostaviti osrednje vozli e, ki naj bi povezalo vse 4.3.2 Dostop do e-gradiva visoko olske organizacije v tej dr avi. Vozli a naj bi si med Za odprtokodni sistem za upravljanje izobra evanja Moodle smo seboj izmenjevala tiste podatke, ki niso na voljo e v omre ju v Laboratoriju za odprte sisteme in mre e Instituta Jo ef Stefan eIDAS. Pri tem naj bi bili upo tevani enaki principi glede za ite e pripravili vti nik, ki omogo a neposredno povezavo z zasebnosti kot pri eIDAS. vozli em eIDAS in preverjanje identitete s pomo jo Projekt StudIES+ [14] se izvaja v istem programu kot projekta infrastrukture eIDAS. eID4U in ESMO. Njegov namen je olaj ati mobilnost tudentov v Evropski uniji s pomo jo platforme, ki bo vklju evala digitalne Uporabniku je dodeljena ustrezna vloga v sistemu in omogo en storitve za tudente visoko olskih ustanov, dostopne z elektronsko dostop do u nega gradiva na podlagi nacionalnih digitalnih identiteto, in zagotovila elektronski podpis, elektronski ig in potrdil in posredovanih preverjenih akademskih atributov. Kot asovni ig. Varna izmenjava elektronsko podpisanih dokumentov ponudnika storitve virtualnega u nega okolja bosta v bo temeljila na platformi za upravljanje digitalnih transakcij, infrastrukturo eIDAS prva vklju ena Institut Jo ef Stefan in platformi za izmenjavo dokumentov ePROSECAL in storitvi Fakulteta za ra unalni tvo in informatiko Univerze v Ljubljani. eNOTAR. VIVID 2018 135 6. ZAKLJU EK lex.europa.eu/legal- Koristi od vzpostavljene infrastrukture eIDAS in nadgrajenih e- content/SL/TXT/?uri=COM%3A2018%3A22%3AFIN storitev bodo imele tako visoko olske organizacije kot tudenti. [2] 87/327/EEC: Council Decision of 15 June 1987 adopting the European Community Action Scheme for the Mobility of Visoko olske ustanove lahko zvi ajo raven zanesljivosti University Students (Erasmus), Official Journal L 166 , preverjanja identitete uporabnikov in pove ajo tevilo 25/06/1987 P. 0020 - 0024 potencialnih uporabnikov storitev s tudenti iz drugih dr av EU. Preverjanje identitete je prelo eno na ponudnika identitete, sama [3] Erasmus+ Annual Report 2016, ISBN 978-92-79-73890-6 infrastruktura pa omogo a uvedbo novih storitev, ki temeljijo na [4] Erasmus+ Programme Annual Report 2015, ISBN 978-92- mo nem overjanju in preverjenih elektronskih dokazilih o 79-63820-6 akademskih kvalifikacijah. [5] eID4U (eID for University), Dostop do preverjenih akademskih informacij v elektronski obliki https://ec.europa.eu/inea/en/connecting-europe-facility/cef- poenostavlja dolo ena administrativna opravila, kot je preverjanje telecom/2017-eu-ia-0051 papirnatih dokazil tudentov iz tujine, in odpravlja mo nost [6] SI-PASS (Slovensko vozli e eIDAS in integrirane storitve, napake pri vnosu podatkov v spletni obrazec. Skladno delovanje http://cef.si-pass.si e-izobra evalnih sistemov in usklajenost zapisa podatkov prispevata tudi k la jemu oblikovanju skupnega evropskega [7] Uredba (EU) t. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z visoko olskega prostora. dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o Visoko olske organizacije, ki so v infrastrukturo vklju ene kot razveljavitvi Direktive 1999/93/ES, 2014, https://eur- zaupanja vredni viri akademskih podatkov o tudentih in lex.europa.eu/legal- diplomantih, lahko slednjim omogo ijo dostop do novih content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32014R0910 ezmejnih storitev v drugih dr avah lanicah EU. tudentje in diplomanti lahko s svojimi sredstvi za identifikacijo dostopajo do [8] Izvedbena uredba komisije (EU) 201 /1 01 z dne 8. storitev v katerikoli dr avi EU, prav tako imajo dostop do svojih septembra 201 o interoperabilnostnem okviru v skladu s podatkov pri vseh ustanovah, kjer so v preteklosti tudirali. lenom 12(8) Uredbe (EU) t. 910/2014 Evropskega Infrastruktura pri tem zagotavlja, da so osebni podatki ustrezno parlamenta in Sveta o elektronski identifikaciji in storitvah za iteni, uporabnik pa sam odlo a, katere podatke je pripravljen zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu, razkriti. https://eur-lex.europa.eu/legal- content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32015R1501 7. OPOMBA [9] Erasmus Without Paper, Predstavljeni rezultati izhajajo iz projektov eID4U (eID for https://www.erasmuswithoutpaper.eu/ewp-network University, oznaka 2017-EU-IA-0051) in SI-PASS (Slovenian [10] Mincer-Daszkiewicz, J. 2018. Mobility scenarios supported eIDAS node and integrated services, oznaka 2017-SI-IA-0037), ki by the Erasmus Without Paper network. EUNIS 2018. ju sofinancira Evropska unija iz sredstev Instrumenta za [11] EMREX, http://www.emrex.eu povezovanje Evrope. [12] European Student Card, http://europeanstudentcard.eu/ 8. REFERENCE [13] ESMO, http://www.esmo-project.eu/ [1] Sporo ilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, [14] StudIES+, https://ec.europa.eu/inea/en/connecting-europe- Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij facility/cef-telecom/2017-de-ia-0022 o akcijskem na rtu za digitalno izobra evanje, COM/2018/022 final, 17. januar 2018, https://eur- VIVID 2018 136 Poletna delavnica: V vesolje s ScratchJr Summer school: Out in space with ScratchJr Anja Koron Matej Mencin Maja Ropret University of Ljubljana University of Ljubljana University of Ljubljana Faculty of Education Faculty of Education Faculty of Education Ljubljana Ljubljana Ljubljana akoron700@gmail.com mencinsmjst@gmail.com maja.ropret9@gmail.com POVZETEK 1. UVOD lanek opi je dela nico, na ka eri mo enci arimi med edem in enaj le , i ajali ak i no i a godnje enje V dana njem a e prepla lja ehnologija, ka ero mo ra nalni a. Ak i no i o bile a no ane po obkro eni na akem korak . Veliko roko njako je celo kon r kcioni i nem pri op in o bile e ane na karo papir, mnenja, da je ra nalni o no odobna pi meno in a o ar i in programiranje robotov Sphero in programiranjem v programskem i elji elimo, da o roci idijo ehnologijo ko nekaj, kjer imajo jeziku Scratch Junior. Delavnico smo zasnovali z namenom, da nad or ojih rokah in kar lahko porabljajo a oje i ra anje enci ra ijejo po obno re e anja problemo , e na ijo [13]. e le a 2002 o Ber , Pon e, J elich, Viera, in Schenker osnovnih konceptov programiranja in da nadgradijo svoje znanje lank Teacher a De igner : In egrating Robotics in Early i ra nalni kega mi ljenja. Childhood Ed ca ion i ja ili, da ni pra anje ali bodo ra nalniki pri li ol ko ilnico ali ne, em e kako in egrira i lanek opisuje potek 5-dne ne dela nice, na ka eri o e enci ra nalni o prak o godnjem o ro [5]. ili ra nalni kih koncep o in re l a e napredk nanja pri encih. Re l a i ka ejo na pe no a no ane dela nice, aj Ker mo i eleli i ede i odgo or na adnje pra anje, je bilo o bili enci elo mo i irani a delo, pra ako pa o bili pra lednje na e gla no odilo pri a no anj programa pole ne napredki v nanj o i ni, aj o e enci na ili eliko koncep o delavnice, ki ga bomo predstavili v nadaljevanju. Konkretneje nas iz programiranja, re e anja problemo in ra nalni kega je animalo, kako lahko mlaj im o rokom pred a imo in mi ljenja. nadgradimo nanje na podro j ra nalni kega mi ljenja in jih hkra i di na d imo nad ra nalni om. Ker je lo a mlaj e K otroke, nam je bil izziv da vso abstrakcijo, ki je v ozadju ra nalni kih problemo , pred a imo konkre no. Za o je bila Zgodnje enje ra nalni a, kon r kcioni em, karo papir, e ina na ih ak i no i a no anih ako, da o bile pred em Sphero, Scra chJr, ra nalni ko mi ljenje, programiranje, izkustvene ali fi i ne. To je, da o rok pri enj porablja oje re e anje problemo elo, e do ika predme o , e giblje Tako o npr. o roci po nali pojem anke ko i ra li ne igre in ple , kar podobno pra i di ABSTRACT a orica knjige Hello R b , Li ka lank [8]. In this paper we present the workshop in which activities were T di dane je e edno eliko razprav o tem ali bi bilo potrebno v carried out for early childhood education of computer science for ole e i predme , pri ka erem bi o roke ili o no students aged between seven and eleven. All the activities (Caro ra nalni a in em po ledi no di programiranja, er kdaj ga paper, programming Sphero robots, ScratchJr) were prepared e i. Pri enj ra nalni a e enci re ajo orci, ki according to the constructionist approach. Our aim was to develop lahko v zgodnjih letih zgradijo temelje za razvijanje ter uporabo a workshop where students can develop the ability to solve ab rakcije in emelje a bolj e re e anje ra nalni kih problemo problems, learn the basic concepts of programming, and upgrade [10]. ko ki k rik l m na aja ko enega i med po i i nih their knowledge of computational thinking. idiko enja ra nalni a obliko anje, i dela o in e iranje ra nalni kih re i e ka erega je elo pe o problem ko enje, The article describes the course of a 5-day workshop where ki encem pomaga pri gradnji nanja [9], [10]. U enje students learned computer science concepts and also relates the ra nalni a ajema di pred a i e, ki pri encih po a ijo results in students' progress of knowledge. The final results show emelje a ra me anje in pred a i e informacij ra nalnik , that the workshop was methodically well delivered as students kar pomaga pri razvoju in uporabi abstrakcije [10]. were highly motivated to work and the progress in knowledge was evident. Furthermore, students learned a lot of new concepts from Pomemben idik ra nalni a je di programiranje, pri ka erem programming, problem-solving and computational thinking. se otroci ukvarjajo z zaporedjem ukazov, ki predstavlja program. Sestavljanje smiselnega zaporedja ukazov je zelo pomembna Keywords pre no godnjem o ro , ki jo je mogo e a lediti tudi v Early Childhood Education in Computer Science, ol kih k rik lih [18]. Zaporedje k paj or iranjem, merjenjem Constructionism, Caro paper, Sphero, ScratchJr, Computational in prepoznavanjem vzorcev predstavlja osnovne sposobnosti, ki thinking, Programming, Solving problems enc omogo ajo, da na e gleda ma ema i no [15]. Pri programiranj pa ne gre le a pi anje kode, em e a proces, ko i ka erega enci ra ijajo ra nalni ko mi ljenje [1]. Jeanne e Wing [19] meni, da je ra nalni ko mi ljenje po rebna VIVID 2018 137 e ina a e in ne le a ra nalni arje, ker emelji na re e anj le enjem e a lja program ke bloke in ako arja oje problemo , kreiranj i emo in ra me anj obna anja, pri prve animirane zgodbe ali igre. porabi o no nih koncep o ra nalni a. Poleg ega pa klj je r o mi elnih proce o , ki odra ajo irino 2. METODE ra nalni kega podro ja. Zna i programira i pri encih po e a Raziskava je temeljila na kvantitativni raziskavi. Uporabili smo ob eg ari, ki jih lahko i delajo pomo jo ra nalnika, po e a deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo. Vzorec je bil obseg znanja ter pripomore pri i ema i nem in arjalnem ne l ajno ni, prilo no ni, ka erega mo ajeli 18 ence ra mi ljanj [14]. arih med 7 in 11 le , ki o e dele ili dela nice ' V e olje Do edaj je bilo i edenih kar nekaj ra i ka na podro j Scra chJr'' pole ne ole FRI 2018. Pole no olo je organi irala godnjega po e anja, ki o poka ale, da imajo i okokako o ne Fak l e a a ra nalni o in informa iko Uni er e Lj bljani i k nje godnjega enja po i i en pli na kra koro no in sodelovanj Pedago ko fak l e o Uni er e Lj bljani in dolgoro no enje er ra oj o rok [10]. Spe dr ge i podro ja projek om Sredi e karierne orien acije ahod (SKOZ), ki ga robo ike, o poka ale, da lahko o roci, arej i od irih le , koordinira Gimna ija Vi (h p ://fri. ni-lj.si/sl/poletna-sola-fri). i delajo in programirajo prepro e projek e, ki klj jejo robo e Za zbiranje podatkov smo uporabili nestrukturirano opazovanje z [4]. U enci pomo jo e a ljanja robo o in programiranja le eh dele bo er pred- in po-test. ra ijajo oje ra nalni ko mi ljenje in e ijo pomembnih koncep o podro ja ehnologije, ra nalni a, programiranja in 3. OKOLJA A GODNJE POU EVANJE in eniringa [2]. Podobna ra i ka a je poka ala, da enci ari RA UNALNI TVA med pe in edem le i pomo jo i ajanja re nih ak i no i znajo e a i i in prebra i aporedje ka o , porablja i kon no 3.1 Karo papir anko e il kimi parame ri, porablja i kon no anko Karo papir je ena i med ak i no i, prek ka ere lahko enci senzornimi parametri, sestaviti in prebrati zaporedje ukazov z ra ijajo e ino ra nalni kega mi ljenja. I o a no e ijo di porabo ka a ' po akaj X ek nd' in porablja i pogojni a ek re e anja problemo , ra ijajo algori mi no ra mi ljanje in [17]. Kar po rj je, da o enci e godnjem o ro mo ni spoznavajo osnove programerskih konceptov. logi nega ra mi ljanja, ki je n jno po rebno a programiranje. Raziskave s programom LOGO so pokazale, da lahko zgodnje Ak i no je primerna a porabo di O pri rah programiranje, ki po eka r k rirano, i bolj a i alni pomin in ra nalni a, aj ajema opera i ne ne cilje i lo en kega mi el a e ila, prav tako pomaga otroku pri razvoju tehnik za nega na r a a ra nalni o i klopo algori mi in programi re e anje problemo in ra oj je iko nih pre no i [3]. [11], ti so: Pole no olo je organi irala Fak l e a a ra nalni o in 1. cilj U enec zna sam napisati program. informa iko Uni er e Lj bljani odelo anj Pedago ko 2. cilj U enec na ledi i i ajanj jega programa. fakulteto Univerze v Ljubljani in projek om Sredi e karierne orien acije ahod (SKOZ), ki ga koordinira Gimna ija Vi 3. cilj U enec prepo na in na odpra i i napake (https://fri.uni-lj.si/sl/poletna-sola-fri). Namenjena je svojem programu. o no no olcem, rednje olcem in den om, ki jih anima 4. cilj U enec na popra i i napako jem program . podro je ra nalni a, informa ike in ra oja aplikacij. Na ta 5. cilj U enec na algori em klj i i pona ljanje na in mladi pridejo ik podro ji, ki jih animajo in (zanke). mo i irajo, endar pa nimajo mo no i, da bi jih odkri ali rednem del ol kega le a. V lank bomo opi ali a no o 6. cilj U enec ra me pojem anke in ga na porabi i dela nice, ki mo jo i edli klop pole ne ole in na in, kako a re i e problema. mo a no ana gradi a in ak i no i pred a ili encem od Na dela nici mo pomo jo karo papirja i edli d e ra li ni dr gega do e r ega ra reda o no ne ole. Pred a ili bomo di aktivnosti. Pri prvi aktivnosti, imenovani Abeceda, so ukaze pred nanje ence in njiho napredek na podro j podajali in i ajali enci, pri dr gi, imeno ani Potep po vesolju, ra nalni kega mi ljenja, ki mo ga i merili po-testi po izpeljani pa o ka e, ki o jih napi ali enci, i ajali Sphero i. Pr a delavnici. Uporabljena gradiva so bila zasnovana po aktivnost je bila tako namenjena usvajanju zastavljenih ciljev, kon r kcioni i nem pri op , ki ga je ra il ameri ki ma ema ik, druga pa utrjevanju le teh. ra nalni ar in pedagog Se mo r Paper o emde e ih le ih Za ak i no Abeceda mo na leh ilnice lepilnim rakom prej njega ole ja. Kon r kcioni em je pedago ka eorija, ki i delali mre o eliko i 5 5, po ka eri o e lahko enci temelji na ideji, da osebi name o ra lage pon dimo i k njo, na premikali ( lika 1). V ako polje mo na o nalepili eno rko podlagi katere zgradi lastno idejo o neki stvari [12]. Kot uvod v abecede. e ra nalni kega mi ljenja mo i edli ak i no karo papir, prek ka ere enci ra ijajo e ine ra nalni kega mi ljenja. I o a no e ijo di re e anja problemo , ra ijajo algori mi no ra mi ljanje in po na ajo o no e programer kih konceptov. Nadaljevali smo z roboti Sphero in tako v aktivnosti klj ili fi i no ra nalni o. To je pri op, pri ka erem enec preko programske kode ustvarja interakcijo fi i nim objek om oziroma sistemom. Zadnja aktivnost pa je bila povezana z grafi nim program kim je ikom Scra chJr, ki je namenjen godnjem enj programiranja. Uporabljamo ga lahko na iPad ali Android abli nih ra nalnikih, kjer enec konicami prstov VIVID 2018 138 Pri ak i no i po ep po e olj mo i delali 6 karo mre ( a ako rojico en karo papir) eliko i 6 5 po ka erih o lahko enci premikali robotke Sphero (slika 3). Slika 1: Karo papir Abeceda U enci o e po mre i premikali o no nimi ka i: premik naprej, premik nazaj, korak levo in korak desno. Poleg teh ukazov mo a o ak i no edli di ka naredi po ep, ki mo ga Slika 3: Karo papir O on je in robo Sphero na Merk rj porabili, ko mo eleli i bra i rko. Premikanje e je edno Na nekaj polj smo nalepili objekte - planete, sonce, itd.. Spheroti a elo na polj o na enim rko , ki je a na pred a ljalo o e po mre i lahko premikali le po poljih, ki ni o ebo ala a e no po icijo (polje) programa. Uka e mo i o a no pi ali na rnih l kenj in na ak na in, ko o o po eli enci pri ak i no i ablo ( lika 2). V a namen mo akem ka dolo ili ojo Abeceda. Pri zapisu programa so lahko uporabili vse ukaze, ki jih oznako. ponujajo Spheroti. Kjer je bilo to potrebno, si je vsaka trojica i brala a e no polje in na o api ala re en program. Re i i o morali naslednje naloge: 1. Sphero po je do Zemlje in na aj do a e nega polja. 2. Sphero potuje od Neptuna do Venere. 3. Sphero obi e d a polj bna planeta. 4. Sphero obi e e plane e. Pri akem plane premeni bar o in/ali p i kak en ok. Z re e anjem nalog o krepili pr i, re ji, pe i in e i cilj. 3.2 Robot Sphero Sphero je robustna, vodoodporna polikarbonska robotska krogla, ki jo lahko upravljamo ali programiramo preko iPad ali Android abli nih ra nalniko . Za ablice nam je na oljo aplikacija Slika 2: Primer ukazov, ki so bili zapisani na tablo SpheroEd , ki nam pon ja mo no pra ljanja Sphero a reh I edli mo d e ra li ni nalogi. Za i edbo pr e naloge Abeceda, ra li nih na inih in icer: pra ljanje ri anjem, pra ljanje o . ki mo jo e kra di pono ili, mo po rebo ali d a enca. programiranje z programskimi bloki ali programiranje s Naloga pr ega enca je bila i pi a i oje ime in/ali be edo na tekstovnim programskim jezikom Orb basic oziroma (tudi) mre i podajanjem re nih ka o dr gem enc . Naloga Ja aScrip om. Na na ih dela nicah mo Sphero e pra ljali preko dr gega enca je bila premika i e po na odilih. Ma ej je programskih blokov [16]. Pri tem so glavne lastnosti Spherota, ki med em en e e ka e pi al na ablo. Dr gi enci o morali jih lahko manipuliramo: slediti izvajanj obeh ence er jih ob morebi ni napaki na o 1. vr enje/premikanje ra li ne meri, di opo ori i. I o a no o morali premlja i di pra ilno 2. preminjanje bar , e ilno i, p anje oko , api a na ablo. S o nalogo o enci ojili pr i, dr gi in e r i cilj. Za do ego pe ega in e ega cilja mo encem pred a ili 3. premljanje in pra ljanje en orje (po pe kome er, ukaz ponovi n-krat, ki so ga lahko, ko je bilo le to smiselno, tudi giroskop), uporabili. Na pole ni oli mo Sphero a porabili pri d eh k pin kih Druga naloga Abeceda je potekala po trojicah. Vsaka skupina je ak i no ih. Pr a ( e omenjena) je bila poraba Spherota na Karo morala dolo i i ime oji rake i in ga na o api a i na ablo papirj . Dr ga ak i no pa je bila o nja Sphero a ko i labirin . ukazi. Naloga skupine je bila preveriti ustreznost zapisa svoje Slednja aktivnost je potekala v treh korakih. kode, ter kode drugih skupin. V primeru napake so skupine morale kodo tudi ustrezno popraviti oziroma drugo skupino na napako opozoriti. Na zadnje pa so morali odkriti ime raket vseh skupin. Tako so usvojili in utrdili vse prej omenjene cilje. VIVID 2018 139 naslednji aktivnosti ugotovili, da je potreben voden ogled pomena program kih bloko . Z enci mo a o po opno pregledali e ka ne bloke in prei k ili njiho pli na obna anje liko . Na o je sledila indi id alna ak i no , kjer o morali enci naredi i ri ra li ne projek e. Pri pr em projek o morali e a i i program, kjer rake a pole i na L no in e rne na aj. U enci o e ekom re e anja naloge na ili i bra i re ne like in o adja, sestavljanja ka o pra ilno aporedje er re e anja problemo v primeru, ko program ni deloval tako, kot so si zamislili. Pri drugem projektu so morali sestaviti program, kjer raketa dvakrat obkro i L no. Tekom re e anja naloge o enci nadgradili oje znanje z porabo kon ne anke. Sledil je e re ji projek , pri ka erem je bila naloga ence e a i i program, kjer e Zemlja r i okrog Sonca. Uporabi i o morali ne kon no anko in razumeti njen pomen. Za utrjevanje vseh novo usvojenih ra nalni kih koncep o je bila kon na naloga ence , da Slika 4: U enci med ojim pripra ljanjem na r a labirin a ustvarijo svoj lasten projekt v obliki interaktivne zgodbe ali igrice, V pr em korak mo encem dali na oljo omejeno koli ino kjer so predstavili svoje znanje o vesolju (slika 6). a a, ka erem o morali kicira i na r labirin a in i meri i e potrebne razdalje, da se izognejo oviram in pripeljejo Spherote skozi labirint (slika 4). Pri tem jim nismo dali nobenih navodil kako naj arijo oj na r , ako da o na ale elo ra li ne in izvirne ponazoritve labirintov. Ko je imela vsaka skupina svoj na r , je ledilo programiranje Sphero o . Pri em o imeli na voljo tri poskuse, da kodo pred tekmovanjem preverijo na pravem labirin in jo po mo no i popra ijo o iroma dodelajo. V tretji fa i je ledilo ekmo anje ( lika 5). V ako o njo ko i labirin mo enci pokomen irali in ob morebi nem ne pelem po k di po k ali naj i napako, ki je bila kri a a ne pe no o njo. Slika 6: Delo enca na aklj nem projek 4. DELAVNICA Cilj dela nice FRI 2018 je bil na i i in na d i i mlade generacije, da se iz uporabnikov novih tehnologij spremenijo v arjalce. Dela nice o e i edle med pole nimi po i nicami reh ra li nih erminih. Na a 25-urna delavnica, V vesolje s ScratchJr, se je odvijala v tretjem tednu poletne ole, med 9. in 13. j lijem. Organi irali mo jo den je Pedago ke fak l e e, Maja Ropre , Anja Koron, Ma ej Mencin in Ka ja Lipo ek. Slika 5: Robot Sphero in labirint Dela nice e je dele ilo 18 ence arih med 7 in 11 le , i med ka erih mo pridobili 17 elja nih re l a o . U enci so prihajali 3.3 Tablice s ScratchJr i okolja, kjer o ik ehnologijo in e imajo dolo eno pred nanje podro ja ra nalni kega mi ljenja. V i enci imajo Scra chJr je pro o do opni, grafi ni program ki je ik, ki je doma in oli do op do ra nalnika, 15 ence pa ima do op namenjen godnjem enj programiranja a o roke are med di do abli nih ra nalniko . 12 ence je di po edalo, da e pet in sedem let. Glavni elementi v programskem jeziku ScratchJr imajo i k nje programiranjem aj enem i med program kih o program ki bloki, ki jih enci e a ljajo k paj in njimi jezikov ScratchJr, Scratch in Logo ali pa s programiranjem oblikujejo kodo [13]. Aplikacija deluje na iPad in Android robo o Ard ino ali LEGO Mind orm. S pomo jo pred-testa smo abli nih ra nalnikih, kar omogo a premikanje program kih go o ili, da i enci najo prebra i in i e i aporedje ukazov bloko konicami pr o do ikom in le enjem, bre porabe er najo odkri i napako aporedj ka o . 53% ence je mi ke. S e a ljanjem kode enci pripra ijo like do premikanja, nalo di porabi i kon no anko, 59% ence pa je pra ilno skakanja, ple a in podobno, imer arja in erak i no godbo interpretiralo programsko kodo iz programskega jezika ScratchJr. [6]. Gla ni namen dela nice je bil pre eri i ali enci opi animi U encem mo a od omogo ili amo ojno ra i ko anje ak i no mi ojijo a a ljene ne cilje in nadgradijo oje aplikacije, njenega delo anja in na ina e a ljanja program kih nanje i ra nalni kega mi ljenja, kar mo pre erjali po e om. bloko , pomena program kih bloko in po ledi no arjanja Pri e a ljanj ak i no i mo eleli, da bi bile le e med eboj kode. U enci o e ra i ko anja lo ili ne i ema i no, a o mo po e ane. Za o mo e odlo ili, da bomo e gla ne aktivnosti VIVID 2018 140 (karo papir, Sphero, ScratchJr) izvajali v povezavi na temo Pe i dan o enci nadalje ali na ojih aklj nih projek ih. e e olje. Tako mo pri i edbi dela nice eliko a a namenili di e je pri em ka erem enc a aknilo, mo m pomagali po na anj plane o , dela a rona o , Sonca, L ne, rnih ra mi lja i ampak le oliko, da je lahko ra re il problem. Sledila je l kenj, i d. Med i edbo dela nice mo na a e k akega dne kon na pred a i e projek o ( lika 8). T je ak enec i ajali kra ke ak i no i ko i ka ere o enci rdili ra ne predstavil glavno idejo svojega programa in ra lo il, kje je imel koncep e: dogodke, anke, ek ence, o a no , pogojne a ke e a e ali dodal e kak no dr go animi o o projek . Kon ni (ra nalni ke koncep e po Brennan in Re nick) in api ka o projekti so bili: zanimive animirane in interaktivne zgodbe na ScratchJr (slika 7). emo e olja; eno a ne ra nalni ke igre, kjer i opra ljal like mernimi ipkami in di nekak en Guitar-Hero na emo e olja. Slika 8: U en e a pred a i e programa Space Hero 6. REZULTATI IN ANALIZA U pe no i edene dela nice in napredka i ra nalni kega Slika 7: Jutranje aktivnosti Ples na ukaze mi ljenja pri encih mo merili po-testom. Po-test je bil sestavljen iz sedmih nalog, kjer je imela aka naloga iri mo ne 5. OPIS POTEKA DELAVNICE odgovore, izmed katerih je bil le en pravilen. Prvi dve nalogi sta pre erjali nanje i klopa karo papir, kjer o morali enci Pr i dan dela nice mo namenili po na anj ence in pra ilno in erpre ira i aporedje ka o , ki je klj e alo di ugotavljanju njihovega programerskega znanja. V ta namen smo porabo kon ne anke. Pri obeh nalogah je 82% ence pra ilno izvedli pred-test s katerim smo dobili vpogled v njihovo interpretiralo programsko kodo. Tretja naloga je bila namenjena predznanje iz programiranja. Temu je sledila prva naloga preverjanju iskanja napake v kodi in interpretacijo kode iz aktivnosti Abeceda, ki je bila namenjena usvajanju in/ali program kega je ika Scra chJr klj eno kon no anko. U enci utrjevanju predznanja iz sestavljanja in branja zaporedja ukazov. o imeli o na eno po , po ka eri gre lik do cilja in programsko V drugi polovici prvega dneva smo izvedli tudi aktivnosti za kodo, ki narekuje to premikanje. Ugotoviti so morali, na katerem po na anje e olja aj mo morali po krbe i, da imajo enci me kodi e nahaja napaka. T di pri ej nalogi o bili enci dovolj u re nega nanja a i dela o kon nih projek o . elo pe ni, aj jih je kar 82% odgo orilo pra ilno. e r a naloga Dr gi dan mo programer ko nanje ence rdili dr go je zopet preverjala pravilnost interpretacije programske kode nalogo ak i no i Abeceda. Odlo ili mo e i e i di ak i no Scra chJr klj eno kon no anko. Tokra je bila podana Po ep po e olj aj mo pr i dan go o ili, da imajo enci a e na po icija in iri mo ne kon ne po icije lika. U enci o dovolj predznanja za samo ojno re e anje po k pinah. Tako morali ugotoviti, kam zapisana koda pripelje lik. Nalogo so mo encem najprej na kra ko pred a ili program ko okolje re e ali 71% pe no jo. Pe a naloga je pre erjala ali enci Spherotov ter jih nato pustili, da sami poskusijo z znanjem ra mejo pomen in porabo ne kon ne anke. V i enci o pridobljenim na prej nji ak i no i, re i i a a ljene probleme. prepo nali pomen in porabo ne kon ne anke. Pri e i nalogi Vedno smo jim bili seveda na voljo di a pomo . mo pre erjali po obno ence , da i be edila ra berejo Tretji dan delavnice smo po uvodnih aktivnostih nadaljevali z interpretacijo programske kode in jo pravilno predstavijo s robo i Sphero in ako encem pripra ili le en labirin . Naloga je program kimi bloki. 65% ence je pra ilno odgo orilo na bila, da programirajo Sphero e ako, da bodo le i pe no a a ljeno pra anje. Sedma naloga je bila e ana na fi i no pre o ili labirin . Da je bila naloga e nekoliko bolj zanimiva, so ra nalni o in robo a Sphero. U enci o morali pra ilno morali ari i na r labirin a, po ka erem bodo programirali in erpre ira i api ano program ko kodo in o na i i po , po ka eri Spherote, saj bodo imeli pred tekmovanjem le tri poskuse za Sphero glede na kodo, po je ko i labirin . U pe no re e anja e iranje pe no i programa. Na konc dne a je ledilo naloge je bila 53%. ekmo anje in komen iranje programo in njiho ih o enj. Celotno delavnico glede na pridobljene rezultate ocenjujemo kot e r i dan dela nice o enci po nali program Scra chJr. Na pe no, aj o enci pridobili in nadgradili nanje podro ja a e k o imeli na oljo pol re a a a amo ojno ra i ko anje ra nalni kega mi ljenja. programa. Na o pa mo i program ke bloke e k paj pogledali in podali primere, kako jih lahko porabimo. Po em o enci 7. ZAKLJU EK dobili ri naloge, ki o jih morali re i i. Ko o re ili naloge a V osno nih olah encem ni pon jenih eliko mo no i a a eli arja i oj aklj ni projek na emo e olja, a godnje enje ra nalni a in i elji di ne edo, kako bi e ka erega o morali predhodno pripra i i na r (kraj i opi tega lotili, saj zaenkrat obstaja zelo malo gradiva na to temo. V projekta, uporabljene scene in liki). lank mo pred a ili ra i ka o a godnje enje ra nalni a fi i nim ra nalni om robo i Sphero in programiranjem VIVID 2018 141 program kem je ik Scra chJr ko enega i med na ino , kako [7] Cejka, E., Rogers, C. in Portsmore, M. 2006. Kindergarten lahko i elji enci naredijo pr e korake e ra nalni a. robotics: using robotics to motivate math, science, and Z ak i no mi karo papir enci po najo na in ra mi ljanja, ki je engineering literacy in elementary school. International potreben e ra nalni a. U ijo e re e anja problemo , Journal of Engineering Education, 22(4), 711-722. algori mi nega ra mi ljanja in po na ajo programer ke Pridobljeno s koncepte, ki so potrebni za ustvarjanje programov. Pri aktivnostih https://ceeo.tufts.edu/documents/journal/2006eccrmp.pdf fi i nega ra nalni a o e enci po nali programiranjem [8] Deruy, E. In Finnland, Kids Learn Computer Science robotov Sphero kjer so se morali najprej spoznati s programskim Without Computers - The Atlantic. (2017). Pridobljeno s okoljem SpheroEd , na o pa na r o a i premike robo a, https://www.theatlantic.com/education/archive/2017/02/teac konstruirati programe in ob nepravilnem delovanju tudi najti hing-computer-science-without-computers/517548/ napake kodi. Sledile o e ak i no i grafi nem program kem [9] Farrell, K., Robertson, J., Cutts, Q. in Connor, R. 2017. je ik Scra chJr, kjer o enci vse svoje novo pridobljeno znanje Teach Computing Science A Guide for Early Years and o e olj in koncep o i ra nalni a in programiranja porabili Primar Prac i ioner . ko ka: The Sco i h informa ic & a arjanje oje in erak i ne godbe ali igre. U enci o e Computer Science Aliance. na ili na r o anja godbe ( poraba liko in o adij, e a ljanje ustreznih zaporedij uka o ), porabe kon ne in ne kon ne anke [10] K 12 Computer Science Framework. 2016. Pridobljeno iz er ra ili ob ek kdaj porabi i dolo eno r o anke, http://www.k12cs.org porabljanje dogodko in re e anja problemo er po obno [11] Kranjc R. & e al. 2013. U NI na r . Program o no na ola. realizacije in predstavitve lastne ideje. Kot so pokazali rezultati Ra nalni o: neob e ni izbirni predmet [Elektronski vir] / po- e a o enci re no zasnovanimi in vodenimi ( lani delo ne k pine Kranjc Rado an e al.]. Pridobljeno ak i no mi nadgradili oje nanje i re e anja problemo in e Http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/p na ili pomembnih koncep o i ra nalni kega mi ljenja. odrocje/os/devetletka/program_razsirjeni/Racunalnistvo_izbi rni_neobvezni.pdf 8. ZAHVALA [12] Papert, S. 1991. Situating Constructionism. Pridobljeno s Radi bi e ah alili Pedago ki fak l e i in Fak l e i a http://namodemello.com.br/pdf/tendencias/situatingconstruti ra nalni o in informa iko, ki a nam omogo ili i edbo vism.pdf poletne delavnice. [13] Resnick, M. 2011. ScratchJr: Computer programming in 9. VIRI early childhood education as a pathway to academic readiness and success. Pridobljeno s [1] Berry, M. 2015. QuickStart Primary Handbook. Swindon: http://web.media.mit.edu/~mres/proposals/ScratchJrdraft.pdf BCS. Pridobljeno iz http://primary.quickstartcomputing.org/resources/pdf/qs_han [14] Resnick, M., Maloney, J., Monroy-Hernández, A., Rusk, N., dbook.pdf Eastmond, E., Brennan, K. in Kafai, Y. 2009. Scratch: Programming for All. Communications of the ACM, 60-67. [2] Bers, M. U. 2008. Blocks, robots and computers: Learning about technology in early childhood. New York: Teacher's [15] Sarama, J., & Clements, D. H. 2003. Building blocks of early College Press. childhood mathematics. Teaching Children Mathematics, 9, 480-484. [3] Bers, M. U. 2010. The TangibleK Robotics Program: Applied Computational Thinking for Young Children. ECRP [16] Sphero Edu Educators Guide - Everything you need to know 12(2). Pridobljeno s http://ecrp.uiuc.edu/v12n2/bers.html to get ball rolling. Pridobljeno s https://s3.amazonaws.com/static.gosphero.com/downloads/ed [4] Bers, M. U., Flannery L., Kazakoff, E. R. in Sullivan, A. ucation/SpheroEdu-Educator-Guide-2017-2.0.pdf 2014. Computational thinking and tinkering: Exploration of an early childhood robotics curriculum. Computers & [17] Sullivan, A., Bers, M. U. 2015. Robotics in the early Education 72, 145-157. Pridobljeno s childhood classroom: learning outcomes from an 8-week https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S03601315 robotics curriculum in pre-kindergarten through second 13003059 grade. Pridobljeno s https://ase.tufts.edu/devtech/publications/robotics%20paper. [5] Bers, M. U., Ponte, I., Juelich, K., Viera, A. in Schenker, J. pdf 2002. Teachers as designers: Integrating robotics into early childhood education. Information Technology in Childhood [18] Sullivan, A., Kazakoff, E. R., & Bers, M. U. 2013. The Education. Pridobljeno s Wheels on the Bot go Round and Round: Robotics http://makepuppet.org/stem/research/item1_earlychildhood_ Curriculum in Pre-Kindergarten. Journal of Information designcourse_BersITCE.pdf Technology Education: Innovations in Practice, 12, 203-219. Pridobljeno s [6] Bers, M. U. in Resnick, M. 2015. An Introduction to http://www.jite.org/documents/Vol12/JITEv12IIPp203- ScratchJr. V Y. Serena (ur.), The Official ScratchJr Book 219Sullivan1257.pdf (str. 1-6). San Francisco: No Starch Press. [19] Wing, J. 2006. Computational Thinking. Communications of the ACM, 33-35. VIVID 2018 142 Prak i ne i k nje pri po e anj programiranja srednji oli z uporabo storitve Projekt Tomo Practical experiences in teaching high school programming with the Projekt Tomo platform Karmen Kotnik Nastja Lasič Matija Lokar ŠC Celje - Gimnazija Lava Gimnazija Šentvid UL FMF Pot na Lavo 22 Prušnikova 98 Jadranska ulica 19 Celje Ljubljana Ljubljana karmen.kotnik@sc-celje.si nastja.lasic@sentvid.org matija.lokar@fmf.uni-lj.si Romana Vogrinčič Matej Zdovc Gimnazija Murska Sobota I. gimnazija v Celju Šolsko naselje 12 Kajuhova 2 Murska Sobota Celje romana.vogrincic@gmail.com matej.zdovc@guest.arnes.si POVZETEK progress. In the second part, practical experiences of everyday Spletno storitev Projekt Tomo razvija Fakulteta za matematiko in work in the classroom from four grammar schools are presented. fi iko Univer e v Ljubljani kot pomo pri pou evanju in u enju A joint findings in all practical experiences were that the Projekt programiranja. Pri tem je storitev osredoto ena na to, da u enci Tomo service is helpful both, to the teachers as well to the pupils. takoj dobijo im bolj kakovostno povratno informacijo o It enables teachers to facilitate individualization of lessons, while pravilnosti svojih re itev. Zaradi tega je bila storitev zelo dobro students can progress slower or faster, following their own tempo, sprejeta tudi s strani srednje olskih u iteljev, ki imajo v svojih as it offers them an immediate response to the correctness of the skupinah dijake ra li nim pred nanjem. delivered solution. Teachers can start with already existing tasks at the beginning and only later begin to write more complex test V prvem delu lanka smo predstavili, kako si u itelji cases that are very important for successful work. programiranja lahko s spletno storitvijo Projekt Tomo pomagajo. Osredoto ili smo se na pripravo u nih gradiv in spremljanje Keywords napredka u encev. V drugem delu pa so predstavljene prakti ne Teaching, programming, web service, monitoring of progress i ku nje s tirih gimna ij pri vsakdanjem delu v razredu. 1. UVOD Skupna ugotovitev vseh prakti nih i ku enj je bila, da je storitev V zadnjih letih smo ugotovili (tudi v Sloveniji [1]), da osnovno Projekt Tomo v veliko pomo tako u iteljem kot u encem. Prvim po nanje dolo enega programskega je ika spada med osnovno tako, da la je individuali irajo pouk, drugim pa omogo a hitrej i pismenost sodobnika. In najbolj i na in a u enje programiranja napredek, saj jim nudi takoj en od iv na pravilnost oddane je veliko vaje. Pri tem ni pomembno le samo pisanje kode, ampak re itve. U itelji si lahko na a etku pomagajo e obstoje imi tudi povratna informacija glede pravilnosti napisanega. nalogami in se ele kasneje lotijo pisanja bolj apletenih testnih Pri odkrivanju sintakti nih napak ni ve jih te av, saj sodobna primerov, ki so a uspe no delo elo pomembni. orodja nudijo kar dovr eno pomo . Ve ja te ava je s semanti nimi Klj e besede napakami. U itelj obi ajno ne more biti na voljo vsem a etnikom, ki potrebujejo pomo . Ker pa je velika ve ina Pou evanje, programiranje, spletna storitev, spremljanje napredka a etni kih napak preprosto re ljivih, nam lahko prisko ijo na ABSTRACT pomo sistemi a avtomatsko preverjanje programskih re itev. Tudi pri pou evanju programiranja na Fakulteti a matematiko in Web service Projekt Tomo is being developed by the Faculty of fiziko smo ugotovili, da bi uporaba takega sistema lahko Mathematics and Physics at the University of Ljubljana as a tool i bolj ala pou evanje. al pa je imela ve ina pregledanih for teaching and learning programming. For pupils it is extremely sistemov take ali druga ne pomanjkljivosti. Predvsem nas je important to get the highest quality feedback in the shortest motilo, da so bile povratne informacije ve ali manj omejene le na possible time. Therefore, the service was very well received by to, ali se re ultat ujema s pri akovanim. Zato smo ra vili nov secondary school teachers who have students with different sistem [2], ki se imenuje Projekt Tomo (https://www.projekt- backgrounds of knowledge in programming in their groups. tomo.si/). Je popolnoma odprt in na voljo vsem [3]. Vsebuje e In the first part of the article, we presented how online service ve kot 4500 ra li nih programskih vaj, ki jih je mogo e Projekt Tomo could help teachers teaching programming. We put prilagoditi in ponovno uporabiti pri novih te ajih. Trenutno sistem focus on preparing teaching materials and monitoring students' VIVID 2018 143 uporablja ve kot 30 i obra evalnih ustanov. Med njimi je najve srednjih ol. 2. KRATKA PREDSTAVITEV SPLETNE STORITVE PROJEKT TOMO V tem razdelku si bomo na kratko ogledali, kako uporabljamo spletno storitev Projekt Tomo. Ve podrobnosti glede samega ra voja storitve in osnovnih na inov uporabe je predstavljeno npr. v [4], [5], [6] . Tu le pov emimo osnovni na in uporabe. Spletna storitev Projekt Tomo [2] je prosto dostopna na spletu [3]. Sestavljena je iz skupka predmetov te ajev, ki jih pripravijo u itelji. Ve ina predmetov je namenjena kot gradivo pri pou evanju v dolo eni oli (redni pouk, kro ek ). Obstajajo pa Slika 3: Naloga, predstavljena v storitvi dolo eni predmeti, ki so pripravljeni tako, da pokrivajo dolo eno snov in so v dolo eni meri uporabni a samou enje, predvsem pa I brano nalogo u enec s klikom na ustre no ikono prenese na svoj kot vir nalog, iz katerih si drugi pripravijo ustrezne predmete. ra unalnik v obliki tekstovne datoteke. V datoteki je zapisano vse potrebno a re evanje naloge: besedilo naloge in prostor a Uporaba storitve stalno raste, kar ka e Slika 1 re itev. Slika 1: U aba i e al a a a Slika 4: Besedilo naloge v obliki programa Ob prijavi se odpre a etna stran, na kateri so na teti vsi predmeti, Datoteko lahko odpre v poljubnem programskem okolju (npr. ki so na voljo. Predmeti so ra porejeni po olah oziroma projektih. P thon IDLE, Thonn , P Charm ). Storitev je na rtno e u itelj eli, da bi tudi sam imel na storitvi dolo en predmet, po asnovana tako, da ne ahteva u enja novega programskega e-po ti po lje ahtevo in v nekaj dneh dobi svoj predmet. okolja. Ko je naloga v obliki programa prenesena, jo u enec re i. Ob zagonu programa dobi obvestilo o uspe nosti in ustre ne povratne informacije. Slika 5: U e e e a ja al ge Slika 2: Za e a a Po na ih i ku njah Projekt Tomo svojo najve jo mo kot pomo Gradiva v predmetu so razdeljena na enote, ki jih imenujemo u iteljem poka e predvsem na treh podro jih: pri pripravi u nega sklopi. Vsak sklop je sestavljen iz nalog, vsaka naloga pa vsebuje gradiva, pri spremljanju napredka u encev in pri anali iranju eno ali ve podnalog. njihovega dela. 3. PRIPRAVA U NEGA GRADIVA Prvi korak na poti do priprave gradiva (sklopa nalog) je ta, da dobimo status u itelja. To lahko storimo z e-po to upravljavcem VIVID 2018 144 storitve Projekt Tomo (ki po potrebi tudi ustvarijo nov predmet). Videoposnetki imajo namenoma podnapise, da lahko ob uporabi v Ko postanemo u itelj, s klikom na gumb "Dodaj sklop" ustvarimo ra redu i klju imo vok. sklop, v katerega bomo dali naloge. Naloge lahko prenesemo iz drugih predmetov ali pa jih sestavimo sami. 3.1 Prenos gradiv iz drugih predmetov Kakor hitro imamo v dolo enem predmetu status u itelja, lahko naloge i poljubnega predmeta prosto prena amo v svoje predmete. Tako si lahko ob pomanjkanju asa o . idej elo preprosto in hitro pripravimo naloge na dano tematiko. e koristnej a pa se je poka ala mo nost, da lahko preneseno nalogo poljubno popravimo. Tako lahko hitro ustvarimo ve ra li ic nalog, ki utrjujejo dolo eno tematiko. I beremo si nalogo, ki jo elimo prenesti. Ob kliku na gumb kopiraj, se odpre okno, v katerem izberemo predmet med tistimi, kjer imamo status u itelja in sklop, v katerega se bo naloga prenesla, ter kliknemo na gumb "Prenesi". Naloga se prenese v Slika 8: Gradivo opremljeno z videoposnetkom celoti, z besedilom nalog in vsemi testnimi primeri. Gre za kopijo V videoposnetke so vstavljena tudi enostavna vpra anja a naloge, ki ni ve pove ana nalogo, ki smo jo kopirali. preverjanje znanja (Slika 9). V sistemu je e ve birk nalog, ki jih lahko koristno uporabimo. Tako je bila v okviru projekta NAPOJ [7] zgrajena tako zbirka nalog, ki zajema vse v e-u beniku Informatika [8] predstavljene naloge, kot tudi zbirka nalog, primernih za dodatne vaje. Slika 6: Naloge iz projekta NAPOJ Slika 9: V a a ja ide e k Prav tako so ob irne birke nalog nastale v sklopu dveh tudentskih projektov: tudentski inovativni projekti a dru beno Pri projektu ProNAL izpostavimo sklop tekmovalnih nalog. Gre korist ( IPK) [9] ProNAL in projekta PiR v sklopu programa Po za naloge, ki so jih v prej njih letih re evali tekmovalci 1. skupine kreativni poti do znanja (PKP) [10]. tekmovanj ACM i ra unalni tva in informatike ( [11]). Naloge so ra porejene v ve predmetov. V vseh predmetih so sicer Pri projektu PiR so nastale naloge, ki pokrivajo temeljno znanje iz uporabljeni isti problemi, ki pa se ra likujejo po na inu re evanja. dveh programskih jezikov Python in R (Slika 7). S tem smo poskusili u iteljem dati na voljo ra li ne mo nosti pristopa k manj evanju kognitivne obremenitve ( [12]) Slika 7: Predmeti projekta PiR Posebej omenimo predmeta Python te aj in R te aj, kjer je Slika 10: Tekmovalne naloge projekta ProNAL ve ina sklopov opremljena video posnetkom (Slika 8). V njem Osnovni predmet (Tekmovanje) pov ema nalogo v ve ali manj so tudenti predstavili svoje videnje o tem, kaj iz programskega taki obliki, kot je bila na tekmovanju. V predmetu Tekmovanje- jezika je v dolo enem sklopu (npr. o funkcijah, ankah ) tisto dopolni gre a iste naloge, le da re evalec sedaj e dobi ogrodje bistveno. re itve, ki jo je potrebno le e dopolniti. Pri Tekmovanje-popravi VIVID 2018 145 so spet zastavljeni problemi enaki, le da je tokrat na voljo koda, ki re evati, rumena, koliko nalog je bilo re enih narobe in elena pa ima dolo ene napake in pomanjkljivosti. Pri Tekmovanje- dele sprejetih re itev. Parsons pa je re evalcu ponujena sicer pravilna re itev, a s preme animi vrsticami. Gre torej za Parsonov tip problemov, za U itelj ima pregleden vpogled tako v uspeh celega ra reda pri katerega raziskave (npr. [13]) ka ejo, da ga je elo smiselno celotnem predmetu, pri posameznem sklopu in posamezni nalogi. uporabljati pri pou evanju. Podrobnosti glede na ina spremljanja si lahko ogledate v [6]. Menimo, da bodo naloge prav pri le vsem u iteljem, ki pripravljajo svoje dijake za tekmovanje iz programiranja. Prepri ani smo tudi, da bodo ta dodatna gradiva spodbudila e ve dijakov a udele bo na tekmovanju. 3.2 P a lja je b je ih al g I lanka [6] povzemimo osnove popravljanja nalog. e obstoje o nalogo u itelj ni adovoljen in bi jo rad popravil, si na ra unalnik prenese datoteko a urejanje. Odpre jo v ustreznem urejevalniku, popravi besedilo in datoteko a ene (glej Slika 11). Spremembe v besedilu naloge so takoj vidne na spletni strani. Slika 12: Us e e e a ja ame e al ge - skupno in ami Napredek v posame nem sklopu se u itelju prika e na strani sklopa. Tudi tu je na desni a vsako nalogo v sklopu i risanih ve tortnih diagramov, po eden za vsako podnalogo, barvno kodiranih na znan na in. Slika 11: Urejanje naloge Na ta na in lahko med samim i vajanjem vaj hitro popravimo morebitne napake ali slab o formulacijo naloge, ki se je avemo ele med samim i vajanjem vaj. Ko u enci osve ijo stran v svojem brskalniku, e imajo na voljo spremenjeno nalogo. Kot vidimo na Slika 11, moramo pod besedilom naloge obvezno sestaviti uradno re itev. Z zahtevo, da mora sestaviti tudi uradno Slika 13: Napredek v posameznem sklopu re itev, je u itelju na prvi pogled zastavljeno nekaj ve dela. Vendar po na ih i ku njah to prina a veliko prednosti. Velikokrat namre ele pri re evanju lastne naloge opa imo te ave s e u itelja napredek posame nega tudenta anima e podrobneje, formulacijo naloge in se domislimo dobrih testnih primerov zanjo. s klikom na njegovo ime odpre razdelek s podrobnimi Poleg tega uradno re itev poka emo tudi u encem. Zato je po informacijami (Slika 14). kopiranju naloge smiselno, da re itev, ki smo jo dobili, ustre no prilagodimo svojemu na inu programiranja in oblikovanja kode. Uradni re itvi sledijo testni primeri. To so deli kode, ki preverjajo, ali re itve (u en eva, pa tudi uradna) ustre ajo predvidenim rezultatom. V testih lahko preverimo tudi, ali u enci uporabljajo dolo ene prijeme (npr. lahko predvidimo, da mora njihova koda Slika 14: U e posameznega e ca a kl obvezno uporabljati zanko for, ne pa zanke while). Opis ra li nih na inov, kako sestavljati ustrezne teste in mo nosti, 4.1 D d e e ih e i e ki so na voljo za podajanje povratnih informacij, si lahko ogledamo v [6]. Za uspe no u iteljevo spremljanje napredka posame nega u enca je pomembno, da ima ustre en uvid v njegove re itve. V ta namen 4. SPREMLJANJE NAPREDKA U ENCEV je v Projektu Tomo na voljo ve orodij. Osnovno orodje je Za spremljanje napredka tako posame nega u enca kot celotne vpogled v trenutno u en evo re itev dolo ene naloge. e pri skupine (u enci v sklopu predmeta) poleg tevilskih podatkov (v i pisu uspe nosti (Slika 14) kliknemo na ustrezen krogec, dobimo obliki % ali absolutno) Tomo uporablja barvno kodiranje. Rde a vpogled v u en evo re itev, skupaj uradno re itvijo. barva pomeni, koliko nalog pri sklopu u enci niso niti posku ali VIVID 2018 146 Slika 15: V gled e e e i e Dobimo tudi informacijo o tem, kdaj je bila dolo ena re itev oddana. Zelo koristna je mo nost, da si lahko ogledamo vse u en eve poskuse re evanja dolo ene naloge. Trenutno Projekt Tomo e ne omogo a neposredne mo nosti vpogleda, ampak je potrebno nekaj dela. e spletnemu naslovu posame nega sklopa (npr. https://www.projekt-tomo.si/problem_set/1057/) dodamo /results (https://www.projekt- tomo.si/problem_set/1057/results) s tem prenesemo arhivsko datoteko (Slika 16), Slika 17: Del oddanih e i e Slika 16: Zbi ka eh dda ih e i e ame em kl V imeniku history so a vsakega u enca brane vse njegove Slika 18: CSV datoteka s pregledom e i e e a ja oddaje nalog v tem sklopu, skupaj s povratno informacijo, ki jo je dobil od sistema. Oddaje so tudi opremljene s asom oddaje. Tako na Slika 17 vidimo, kak ne spremembe v kodi je med eno in 5. UPORABA SISTEMA V PRAKSI drugo oddajo naredil u enec. Prav tako lahko i asovnih o nak Ena od dobrih lastnosti storitve Tomo je tudi ta, da prevzame ra beremo, da je lo ve ali manj a poskuse brez pravega vlogo sitnega prfoksa , ki v traja, da morajo biti re itve take, kot premisleka, saj sta med eno in drugo oddajo minili le dve minuti. zahteva besedilo naloge. Kot vidimo na Slika 16, dobimo e ustre no datoteko v formatu Oglejmo si primer, povzet po [6]. Uradna re itev in re itev u enca CSV, kjer so pregledno brane vse informacije o re evanju nalog se ra likujeta samo v eni rki: dijak je apisal besedo "vnesi" v tem sklopu (Slika 18). Z 1 so o na ene uspe no re ene naloge, z malo a etnico, medtem ko je naloga zahtevala uporabo velike 0 neuspe no re ene, bre vnosa pa so naloge, ki jih u enec ni a etnice (Slika 19). re eval. S pomo jo ustre nih orodij, ki so na voljo v orodjih a delo s preglednicami, tako lahko naredimo poljubno analizo re evanja nalog dolo enega sklopa. Slika 19: U e e a i ad a e i e VIVID 2018 147 preverjanje in ocenjevanje znanja pri pouku programiranja. Letos V tem primeru je bistvena vloga u itelja, ki se mora odlo iti, kaj na rtujem tudi sestavljanje novih nalog in testov. eli nalogo dose i. Projekt Tomo je golj orodje v rokah S sistemom Projekt Tomo sem zelo zadovoljna in ga bom tudi v u itelja. Ta ima v tem pedago kem polo aju na voljo tevilne prihodnje veliko uporabljala. Mislim, da je to pripomo ek, ki mo nosti. Navedimo le tiri: u itelju elo olaj a delo, dijake pa visoko motivira. 1. Nalogo pusti tako, kot je. Namen tak ne naloge je navaditi u ence natan nega branja navodil, ahtevkov in tega, da se jih 5.2 I k je a Gim a iji M ka S bota je treba dosledno dr ati. Projekt Tomo nam je tukaj v veliko S spletno storitvijo TOMO sem se prvi sre ala pred 3 leti, ko ga pomo , saj ni treba vsakemu u encu posebej ra lagati, da je mag. Matija Lokar predstavil na i obra evalnem sre anju a njegova re itev ni dobra aradi ene same velike rke. Sistem je u itelje informatike v gimna ijah. Takoj sem se odlo ila, da bom pa ne sprejme kot pravilne in naloga ni re ena pravilno. to preizkusila tudi s svojimi dijaki. 2. Spremeni test tako, da, e u enec napi e "vnesi" namesto "Vnesi", dobi povratno informacijo, da naj pazi na e nekaj asa se namre pogovarjamo o tem, da informatika v malo/veliko a etnico. To je nekoliko milej a oblika gimnazijah ne sme biti predmet, kjer dijake zgolj digitalno prej njega primera, kjer u enca opo orimo na pogosto napako. opismenjujemo, torej jih u imo uporabljati ra li na programska 3. Spremeni test tako, da je vseeno, e so uporabljene male / orodja od urejevalnika besedil do i delovanja ra unalni kih velike rke. To je smiselno v primeru, da je u iteljev poudarek prosojnic, ampak moramo pri tem narediti korak naprej in dijake pri nalogi drugje in je izpis postranskega pomena. predvsem usposabljati a to, da bodo sposobni algoritmi nega 4. Spremeni test tako, da je popolnoma vseeno, kak en mi ljenja. "po ivnik" u enec uporabi v svoji re itvi. Vsi se seveda strinjamo, da je digitalno opismenjevanje pomemben del i obra evanja in mora biti sestavni del u nega In seveda - kar je najpomembneje - u iteljeva osnovna naloga in procesa. Vendar bi zaradi dostopnosti do tehnologije, ki jo imajo sposobnost je, ustrezno se od vati na ra li ne dogodke, ki se med otroci e elo godaj in njeno golj rabo hitro usvojijo, le-to pou evanjem pripetijo. moralo najti svoj prostor in as v ni jih ra redih i obra evanja. Prepu anje digitalnega opismenjevanja lastni iniciativi bolj ali V nadaljevanju predstavljamo primere i ku enj, ki so jih manj inovativnih u encev ima lahko usodne posledice, saj otroci, uporabo sistema imeli na tirih slovenskih gimnazijah. kljub temu, da so se sposobni hitro nau iti gibanja na digitalnem parketu , preprosto niso dovolj reli, da bi se lahko avedali 5.1 I k je a Gim a iji e id posledic napa ne rabe ali celo lorabe digitalnih tehnologij. S sistemom Projekt Tomo sem se prvi sre ala v okviru projekta U enje programiranja je eden bolj ih ( e ne najbolj i) na inov, NAPOJ pred a etkom olskega leta 2016/17. Projekt se mi je kako ra vijati algoritmi no mi ljenje pri dijakih. Pisanje del elo animiv. V olskem letu 2016/17 sem a ela projekt programske kode, da dijaku mo nost, da a ne dojemati, kako uporabljati pri maturitetnem izbirnem predmetu Informatika. deluje digitalna tehnologija, kako se da to delovanje kontrolirati in Ve ina dijakov se je prvi sre ala s programiranjem, kaj je v o adju vsake igra ke, ki jih s takim zanosom uporablja. programskega jezika Python ni uporabljal e nih e. Nekaj vaj smo Sestavljanje algoritmov, pisanje programske kode in sprotno naredili skupaj z dijaki, potem pa so se vpisali v Projekt Tomo, prei ku anje pravilnosti in uspe nosti svojega dela je odli na vaja kjer sem jim pripravila naloge. Za a etek sem uporabila naloge, a trening uma, da ra mi lja . Dijak ima edinstveno prilo nost, ki so bile v Projektu Tomo e narejene. da se u i i svojih lastnih napak in s prei ku anjem. Pri tem a Dijaki so imeli nekaj te av predvsem pri prvih nalogah, kjer je bil napake ni kaznovan, ampak celo nagrajen, saj se iz njih nekaj ahtevan natan no dolo en i pis. Te naloge sem i koristila, da nau i. Zadovoljstvo pri tem je ve kratno. Delujo program, re ena sem dijake pozvala k natan nemu branju ra lage in primerjanju naloga, novo nanje in predvsem usvojena nova ve ina. dobljenih re ultatov re itvami. U ilnico sem (glede na predelano V 1. letniku gimna ije se sre ujem dijaki elo malo ali ni snov) sproti dograjevala nalogami, ki so bile e sestavljene, saj pred nanja programiranja in s takimi, ki so se e prei ku ali v je prena anje nalog i drugih u ilnic elo enostavno. Nekatere sestavljanju algoritmov. So taki, ki so zelo motivirani in naloge sem malo spremenila. Uporabila sem enostavne teste, ki napredujejo hitreje, pa taki, ki potrebujejo ve asa a re itev sem jih spoznala v okviru projekta NAPOJ. problema. Ker napredek skupine prilagajam ve ini, sem opa ila, da na ta na in i gubljam po ornost tistih, ki napredujejo hitreje, Dijaki so naloge ve inoma re evali v oli in ra li no napredovali. pa tudi tistih, ki potrebujejo a re itev problema dalj asa. Spletna Nekateri dijaki so bili pri svojem delu zelo samostojni, nekateri pa storitev TOMO mi omogo a, da tistim, ki elijo ve , dodelim so potrebovali ve moje pomo i. Dijake sem spodbujala, naj nove naloge in imam ve asa, da se posve am tistim, ki preverijo uradne re itve in si posku ajo ra lo iti, kako se njihova potrebujejo dodatno ra lago in ve vaje. Za osnovne povratne re itev ra likuje od uradne in akaj je uradna re itev mogo e informacije poskrbi kar TOMO. Sama lahko tudi na svojem bolj a od njihove. Ra li ne re itve so spodbudile burne ra prave. ra unalniku pogledam re itve posame nega dijaka in se takoj Dijakom je bil tak na in dela v e . Bili so samostojni, hkrati pa so odzovem, e vidim, da se kje posebej atika. Kar je tudi dobili s strani Projekta Tomo pomo pri odkrivanju napak v pomembno pri uporabi sistema TOMO, je velik nabor nalog, ki je njihovem programu. Meni je tak na in omogo al, da sem se na ra polago v samem sistemu. e obstoje e naloge je enostavno posve ala manj emu tevilu dijakov, ki so lahko hitreje prirediti in spremeniti za svoje lastne potrebe, ne da bi pri tem napredovali. Menim, da je tak na in dela zelo dober za motivacijo posegali v osnovno nalogo. in spodbujanje vztrajnosti. V letu 2017/18 sem delo na podoben na in a ela novo Dijaki spletno storitev TOMO zelo dobro sprejemajo in nimajo generacijo. Uporabila sem podobne naloge kot prvo leto, elela pa te av uporabo. So pa v asih nejevoljni, ko TOMO te nari in je sem si nadgraditi nanje na podro ju sestavljanja in testiranja malenkosten pri napakah, kot so uporaba velike a etnice, nalog, ato sem se spomladi udele ila seminarja Avtomatsko druga e poimenovana spremenljivka in podobno. A to je le e ena VIVID 2018 148 mo nost, da jim ra lo im, kako pomembno je, da smo pri Povratna informacija glede uporabe sistema je bila s strani ve ine programiranju eksaktni, in da so navodila v programu jasna in dijakov po itivna. Najve negodovanja je bilo glede natan nosti nedvoumna. V e jim je, da si lahko ogledajo pri akovano re itev apisa ni ov. Na vajah so radi re evali astavljene probleme. in jo primerjajo s svojimi re itvami in na ta na in vidijo, kaj bi Najve ji i iv a dijake je bilo dose i re itev, hkrati pa so hitra lahko naredili druga e, bolje. osvojitev/utrditev u ne snovi. Zaradi ra li nega pred nanja so Uporaba storitve TOMO je preprosta in v podporo u itelju pri med dijaki obstajale ra like. Pri ve ini je bil dovolj a etni namig pou evanju programiranja. Pester nabor nalog omogo a i biro a re evanje nalog, medtem ko so posame niki potrebovali ustre ne te avnosti, naloge se da tudi u inkovito spremeniti in dodatno pomo . prilagoditi. Naloge so dijaki re evali tako v oli kot tudi doma. Pri delu na Je pa malo te je sestavljati nove naloge. Potrebno je natan no domu je bilo te ko preverjati samostojnost dela. Kljub temu upo tevanje pravil za urejanje in vnos besedila naloge. menim, da so si dijaki pridobili vpogled v osnove programiranja. Sestavljanje testov za preverjanje pravilnosti re itev nalog pa je Pri delu smo naleteli na te ave aradi ra li ne strojne opreme. dokaj ahtevno in ahteva kar nekaj premisleka in asa. Predvsem dijaki, ki so uporabljali ra unalnike Apple, so imeli Na tem podro ju me aka e veliko dela in u enja. Ampak ker te ave v komunikaciji s sistemom. Opravilo se je preverjanje vemo, da vaja dela mojstra, najve pa se lahko nau imo ravno i pravilnosti re itve, ker se preveri lokalno, ne pa tudi potrditev lastnih napak, sem optimisti na tudi glede tega. pravilnosti naloge. Ta problem smo re evali tako, da je dijak prenesel re itve v olo in na olskem ra unalniku e enkrat opravil Seveda, pa bi bilo idealno imeti podporo v smislu, da ko dobi postopek preverjanja. Poleg tega smo imeli pri izpisu na zaslonu idejo, sestavi tekst naloge in predvidi re itev, test a preverjanje te ave s umniki v imenu in priimku dijakov, kar je odpravila re itve sestavi ate nekdo drug , nekdo, ki ima na tem podro ju ekipa za podporo sistema s posebno skripto za pravilen izpis na ve i ku enj in nanja. spletni strani. 5.3 I k je a I. Gim a iji Celje TOMO je zame zelo koristno okolje. Pomaga pri razumevanju in utrjevanju snovi, hkrati pa razbremenjuje u itelja. Prihajajo e Na I. gimna iji Celje pou ujem predmet Informatika. V olskem olsko leto bo tretje leto aktivne uporabe. Novosti, ki se obetajo, letu 2015/16 sem v 1. letniku v predmet vklju il tudi pa bodo naredile sistem e bolj uporaben. programiranje. 5.4 I k je a Gim a iji La a Zaradi la je i vedbe pouka se je oddelek delil na dve skupini. Pri vajah je najve sedemnajst dijakov. Dve skupini pou ujeva dva Sistem Tomo sem uporabljala v adnjih dveh olskih letih pri profesorja, dijaki pa se na a etku olskega leta odlo ijo, ali bodo pouku informatike v 4. letniku (priprava na maturo), v lanskem v skupini programirali v Pythonu ali v Scratch-u (odvisno od olskem letu pa tudi pri fakultativnem pouku programiranja na profesorja). Njihovo predznanje je zelo ra li no. Ve ina dijakov Srednji oli a kemijo, elektrotehniko in ra unalni tvo, v e ni imela i ku enj s programiranjem, tisti, ki pa so jih e imeli, programu kemijski tehnik. Vse skupine dijakov so bile zelo so najve krat uporabljali blokovno programiranje (Scratch). raznolike - nekateri so nali e kar precej programirati, drugi pa so TOMO je dobro i hodi e a u enje, e bolj e pa a utrjevanje bili popolni a etniki. In Tomo mi je bil tu v veliko pomo . Ko znanja. Ima dobre, kot tudi nekaj slabih lastnosti. Za sistem skrbi sem a etniki obravnavala osnove, so ostali dijaki lahko ekipa, ki ga nadgrajuje in i bolj uje, tudi na predloge samostojno re evali naloge i Toma. uporabnikov. Dijakom je bilo v e , ker so lahko delali samostojno, s svojo Sodelovanje v sistemu je mo no s prijavo preko stika, navedenega hitrostjo in a re ene naloge dobili povratno informacijo. Nekateri na spletni strani. so se prito evali pri tistih nalogah, kjer je bilo treba npr. narediti a pravilno re itev natan no tak i pis, kot je bil predviden v Pred a etkom dela dijaki je dobro imeti pripravljene sklope re itvi. Glede na to, da so naloge re evali predvsem v oli in sem ustrezno izbranimi nalogami. Ker so v sistemu TOMO naloge bila pri pouku prisotna, smo tak ne te ave lahko hitro odpravili. prosto dostopne, jih lahko u itelj uporabi a dopolnjevanje svojega repo itorija. V svoji u ilnici pa jih lahko tudi spreminja, Navajala sem jih na to, da je pomembno, da si, po oddani re itvi popravlja in dopolnjuje. naloge, podrobno pogledajo tudi uradno re itev in o njej ra mislijo. Nekatere naloge in njihove re itve smo seveda na U itelj lahko naloge i dela in doda v sistem tudi sam. Potrebna koncu pogledali in predebatirali tudi skupaj. Prikaz napredka je bil znanja lahko pridobi na seminarjih Osnove uporabe avtomatskega motivacija zanje, zame pa zelo hiter pregled tega, kaj je nekdo preverjanja pravilnosti programov pri pouku programiranja in naredil o . esa e ne. Avtomatsko preverjanje in ocenjevanje pri pouku programiranja (FMF). Za eleno bi bilo e ve aktivnih uporabnikov sistema, ker Kopiranje nalog i pripravljene u ilnice a informatiko, ki je bi se s tem pove al nabor nalog. nastala v okviru projekta NAPOJ, mi ni predstavljalo nobenega problema. Prav tako ne manj i popravki nalog in tudi sestavljanje e eli u itelj spremljati delo dijaka, mu mora le-ta to omogo iti. nalog s preprostej im preverjanjem re itev. Te ave sem imela z Za bolj e spremljanje i vajanja nalog, bi bila pri ve jem tevilu ahtevnej imi re itvami in testnimi primeri, aradi esar sem se uporabnikov elo dobrodo la mo nost oblikovanja skupin letos spomladi udele ila dodatnega i obra evanja o tem sistemu, uporabnikov. Ta mo nost naj bi bila izvedena v prihodnosti. ki je bilo elo koristno in mi bo v veliko pomo , da bom lahko v V okviru sistema lahko u itelj spremlja napredek pri re evanju leto njem olskem letu u ilnico v Tomu e nadgradila. nalog (obarvani krogci). Anali irati je mogo e posame nika, kot V glavnem pa se je Tomo i ka al kot odli en pripomo ek a tudi celotno skupino. Pregleda se lahko celoten potek re evanja u enje programiranja. Za etni vlo ek asa je a u itelja sicer nalog dijakov in trenutna/kon na re itev. precej en, vendar pa ima kasneje la je delo in veliko bolj i Tudi dijaki so lahko pogledali uradno re itev in jo primerjali s pregled nad delom dijakov, la je je tudi delo dijaki ra li nim svojo, ko so nalogo uspe no re ili. pred nanjem. Prav tako imajo od njega korist tudi dijaki, sploh, e VIVID 2018 149 naloge re ujejo v skladu u iteljevimi navodili in na koncu v Zbo nik V goja in i ob a e anje info macij ki d bi pogledajo tudi uradne re itve. Poleg tega pa bolj im dijakom ni VIVID 2014, Ljubljana, 2014. treba akati na a etnike, ampak lahko naloge re ujejo s svojim tempom in pri tem dobijo tudi povratno informacijo o re eni [5] M. Pretnar in M. Lokar, A Lo Overhead Automated nalogi. Service for teaching Programming, v Proceedings of the 15th Koli Calling International Conference on Computing 6. ZAKLJU EK Education Research, Koli, Finland, 2015. Kot ka e, bodo orodja, kot je Projekt Tomo, v prihodnosti iroko [6] G. Jer e in M. Lokar, Uporaba sistema a avtomatsko uporabna, saj je tudi v avest ir e javnosti pri lo spo nanje, da je preverjanje nalog Projekt Tomo pri u enju programiranja, v vsaj osnovno znanje programiranja danes izjemno koristno, V goja in i ob a e anje info macij ki d bi - VIVID 2017 predvsem v smislu na ina ra mi ljanja. In kot ka ejo i ku nje i : zbornik referatov, Ljubljana, 2018. tujine, je trenutno glavna te ava pri ir i vpeljavi u enja programiranja ta, da primanjkuje dobrih u iteljev programiranja. [7] G. An elj, A. Brodnik in M. Lokar, NAPOJ proti aktivni Noben tak sistem seveda ne more nadomestiti u itelja. Lahko pa skupnosti u iteljev ra unalni kih predmetov, v Vzgoja in mu pomaga, da se la e soo i ve jimi skupinami u encev in da i ob a e anje info macij ki d bi - VIVID 2017 : zbornik svojo po ornost usmeri k tistim u encem, ki pomo najbolj referatov, Ljubljana, 2018. potrebujejo. [8] G. An elj, J. Brank, A. Brodnik, P. Buli , M. Ciglari , M. Navedene i ku nje uporabe sistema Projekt Tomo na tirih uki , L. F rst, M. Kikelj, A. Krape , H. Medve ek, N. slovenskih gimna ijah ka ejo, da lahko ta sistem u itelju na Mori, M. Pan ur in P. Sterle, Ra unalni tvo in informatika, ra li ne na ine olaj a delo, tako da lahko ta ve po ornosti 25 9 2017. [Elektronski]. Available: http://lusy.fri.uni- nameni pripravi gradiv in pou evanju. Kot velika pomo se i ka e lj.si/ucbenik/book/index.html. pri pou evanju skupin, kjer se pred nanje u encev elo ra likuje. U itelj veliko la je i vaja individuali iran pouk, saj imajo [9] Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in a etniki pri programiranju druga ne potrebe od tistih, ki so se s tipendije, tudentski inovativni projekti a dru beno korist programiranjem e sre ali. Glede na trenutne u ne na rte v ( IPK), 2018. [Elektronski]. Available: http://www.sklad- osnovni oli bo to e nekaj asa precej nja te ava, saj se kadri.si/si/razvoj-kadrov/studentski-inovativni-projekti-za- ra unalni tvo v osnovni oli pojavlja le kot i birni predmet. druzbeno-korist-sipk/. Sistem Tomo pomaga tudi u encem, ki dobijo takoj en od iv [10] Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in glede pravilnosti oddanih re itev in jim tako omogo a hitrej i tipendije, Po kreativni poti do nanja (PKP), 2018. napredek. To pa je zelo odvisno od kakovosti povratnih [Elektronski]. Available: http://www.sklad-kadri.si/si/razvoj- informacij, ki jih u encu vrnejo testni programi. Zato je pisanje kadrov/po-kreativni-poti-do-znanja-pkp/. testnih primerov zelo zamudno opravilo, saj zahteva veliko premi ljevanja o napakah, ki jih u enci pogosto storijo, ter iskanja [11] Tekmovanje ACM i ra unalni tva in informatike, 2018. robnih primerov. ele potem lahko a nemo pisati testne primere, [Elektronski]. Available: http://rtk.ijs.si/. ki bodo vse te napake prestregli in dali u encu primeren od iv [12] G. Wilson (ed.), Teaching Tech Together - Cognitive glede na napako, ki jo je naredil. Po na ih i ku njah je to elo Load, Lulu.com, 2018. [Elektronski]. Available: te ko storiti e v prvem letu uporabe sistema Tomo, ampak http://teachtogether.tech/en/load/. zahteva uporaba od u itelja neprestano delo. Kot ka ejo i ku nje, smo li u itelji sko i ra li ne fa e uporabe sistema. Najprej smo [13] B. J. Ericson, L. E. Margulieu in J. Rick, Solving parsons uporabljali e napisane naloge obstoje imi testnimi primeri, nato problems versus fi ing and riting code, v Proceedings of smo naloge, in s tem seveda tudi testne primere, malo spreminjali. the 17th Koli Calling International Conference on Naslednja fa a pa je bilo sestavljanja novih nalog s pripadajo imi Computing Education Research (Koli Calling '17), 2017. testnimi primeri. Ta proces pa se seveda tukaj ne aklju i, saj se na e vedenje o sistemu vsakim napisanim testnim programom [14] M. Pretnar, Spletna storitev a pou evanje programiranja, ve a. Uporabi seveda sledi anali a oddanih re itev u encev in na v V goja in i ob a e anje info macij ki d bi - VIVID osnovi tega popravljanje testnih primerov a e bolj e delo v 2014 , Kranj: Fakulteta za organizacijske vede, 2014. razredu. [15] A. T. Corbett in J. R. Anderson, Locus of feedback control 7. VIRI in computer-based tutoring: impact on learning rate, achievement and attitudes, v In Proceedings of the SIGCHI [1] RINOS, Snovalci digitalne prihodnosti ali le uporabniki?, Conference on Human Factors in Computing Systems (CHI 2018. [Elektronski]. Available: https://fri.uni- '01). , New York, 2001. lj.si/sl/novice/novica/uporabniki-ali-snovalci-digitalne- prihodnosti. [16] A. Brodnik, M. Lokar in N. Mori, Activation of Computer Science Teachers in Slovenia, v World Conference on [2] UL FMF, Projekt Tomo, 2010 - 2018. [Elektronski]. Computers in Education (WCCE) 2017, Dublin, Ireland, Available: https://www.projekt-tomo.si. 2017. [3] M. Pretnar, GitHub - Projekt Tomo, 2017. [Elektronski]. Available: https://github.com/matijapretnar/projekt-tomo. [4] M. Pretnar, Spletna storitev a pou evanje programiranja, VIVID 2018 150 U enje programiranje s P honom es em ra red Learning Programming with Python in sixth class Sonja Lajovic O K le ija Cesta v Mestni log 46 1000 Ljubljana sonja.lajovic@guest.arnes.si , a . Sa a a a POVZETEK izbiri programskega jezika nisem imela dileme, izbrala sem S a . Za a a b a a a a. P a U a a a a a a a razni, tudi vizualni programski jeziki za izdelavo spletnih a a a, a a a a a a , a A . S a a povojih. To me je vzpodbudilo, da sem leta 2011 napisala knjigo a , a a . o programskem jeziku Scratch. Ta je kot vizualni jezik primeren P a a a a a a a b . Ra manj p a . Za a a a a a a a a , a a a a a programiranju, z enim od tekstovnim jezikom. Potrebno je bilo le a a a a a P . V b b a a a. Pa a , a a a a a P a 6. a a , a a . a . Za P a a a aktivnih Opazila sem, da ga je marsikje nadomestil Python. Po temeljitem a , a a a a a a a a a , , a a, a gradivo, ki sem ga zbrala v knjigi Python za otroke. a a b a. S P a a a . P a a a a a , K j e be ede se a a a a a P , , a a , a a, P . a a a P . T a a CodeCombat vizualnega k tekstovnemu programiranju. Moj cilj je bil raziskati, ali je program Python, kot tekstovni jezik, ABSTRACT a a a a a , a b dovolj motivirani za delo, kako lahko pouk naredim bolj igriv. As computer science teachers, we often have to develop our own pedagogical approach and resources since the computer science V a a a b a a a a a teaching is still in its prime. This situation has encouraged me to a (a ), a a P write a book on the program language Scratch. As a visual a a P a aktivnimi spletnimi programi. language, it is suitable only up to a certain level of knowledge and age of pupils. From different comparisons and from my own experience I have realized that for the continued learning of 2. U ENJE VIZUALNEGA ALI programming the suitable program is Python. In this contribution TEKSTOVNEGA PROGRAMIRANJA I shall present my research and experience with teaching Python V a b a a a a , in the 6th grade. For teaching Python a number of playful a a a a a . interactive programs are available, for traditional programming, however, I have prepared my own material collected in my book Otroci radi ustvarjajo v Scratchu, vseeno pa se nam postavlja Python for Children. a a , a a a a a a tekstovno programiranje. Keyword Nekateri avtorji ugotavljajo, da izbira med vizualnim in Python, learning, coding, primary school, Penjee, CodeCombat a a a b a. V a a a b b , a a a a, a lahko otroci a , a a a a . T , a 1. INTRODUCTION a a a a . Neobvezni izbirni a a a a P b , a a a a a , a . Ob a a, a [3]. , b a , a a b a Za a a a ogramiranja: a a, a. K a la , a , vsebine predmeta, lahko a b a . n b a a a a a , L a , a a , a c a a a a a a a b . a b . T a a a a a a, saj pomeni izziv, a a a a b a VIVID 2018 151 Glavne pomankljivosti: P a a : vizualno programiranje nas omejuje, h a , programi, izdelani v a , a o a , a . m a a a, a a tempom, Poudariti je potrebno tudi to, da nekateri otroci raje programirajo dodatna motiva a a a b a a , v tekstovnem jeziku [4]. p a a a a a a pisanje kode, na a , . Nekaj a a a, a a a zanke in pogojni stavki. , . S a . Ka asi seznanimo tudi s Slabosti: (P ), a , a a a a a a a ra a a a a , a jeziku [5]. a a a a a , Vsi avtorji so si enotni, da je prav, da otrokom vsaj na osnovni raz a a a , b a ravni predstavimo tudi tekstovni jezik. a , u a b a a, K a a a a A , program lahko ukinejo. a a a , a b 11. 14. a T a a programskih jezikov, od tega vsaj en tekstovni jezik [6]. a a a, a a a a a tekstovnemu programiranju. Zato je smiselno nekaj ur nameniti 3. ZAKAJ PYTHON? a a , a , a a a a a programske kode. Za , a a . I a preprosto slovnico, je pregleden, razumljiv in obenem zelo zmogljiv jezik. V Pythonu a a a a a a a 5. KLASI NO U ENJE PROGRAMIRANJA . La a a a , S PYTHONOM a a a a a a a a. Za a a a a P a Za , a a a a b , aba , a a a a a. potrebno pripraviti ustrezno a . V a sicer na voljo nekaj knjig, kot je na primer knjiga »Python for Znanje Pythona je tudi dobra podlaga za druge programske jezike. Kids: A Playful Introduction To Programming« avtorja Jasona R. Je sodoben in ga uporabljajo tudi poklicni programerji v tako Briggsa ali knjiga »Coding Club Python Basics Level 1« avtorja v ba , G , Na a a Y b . C. Roffeya. Vendar so te k a a P a a a a a 6. razredu. Pripraviti je potrebno lastno gradivo, na primer v P , b a . obliki delovnih listov. Za a a P a a a a a , a slovenskem jeziku primernega gradiva ni. Pri pripravi delovnih 4. PYTHON IN INTERAKTIVNI SPLETNI , a a a , a PROGRAMI a a a a : Na svetovnem spletu je na voljo veliko interaktivnih spletnih U a a a . T b a , a P a a aba a . smiselno v veliki skupini. Ta a a P , C C ba T . Razlaga snovi mora biti kratka. Lahko je P a a a a b a . P a a a, a a a a a. preprosto razlago v video obliki. Razlagi sledi samostojno Raz a a a b a a programiranje, kodo je potrebno napisati. Napisan program lahko je dopolnjena z miselnimi vzorci, glej sliko 2. a a . Za a Na , a b . K a a , b a a , a a a a a a. P a a a a . koncept . Zelo pomemben del vsakega poglavja so naloge, ki so a a a b . P a a a a a a , se nahajajo na koncu delovnega lista. Vsak delovni list vsebuje kratko razlago, miselne vzorce, nekaj a , namenjene samostojnemu Slika 1: V igri Penjee mora pingvin pobrati vse ribe. Da se to a . Vsebine delovnih listov so: zgodi, je potrebno napisati kodo v Pythonu. osnovni koncepti programiranja(zanke, pogojni stavki), a a a a , Tkinter in izdelava animacij, VIVID 2018 152 a a a a a . Za a a a a, a a . V a a a b , a a a a a a . B a , b a a a a, a predelali vsa gradiva. Slika 3: Grafikon prikazuje priljubljenost programov Scratch Python in Penjee ed e ci 6. a eda. Slika 2: I ek ega i a, ki b a a a e je a ke hi e j e je g afike. 6. ANKETA Slika 4: Grafikon prikazuje, katera poglavja, ki smo jih Na a a 6. a a a a . b a a a i ed k , e ce ajb j e . S a b a a 32 v dveh zaporednih letih. R a a na iz grafikonov na slikah 3 in 4 ter 7. ZAKLJU EK iz povzetka ankete, ki ga bomo opisali v nadaljevanju. E a a , a P V a a a S a , a a a a a a . Python, nekaterim celo bolj kot Scratch. U em prehod iz vizualnega v tekstovno programiranje ne U , a znanje Scratcha pomaga pri programiranju a a a , b a , a a v Pythonu. T a b a , a a , a a a a b . . P b a b a b , a , niso prezahtevne, a so vseeno zanimive in motivirajo, to je risati s U a P , a a a a a a . aba , ab a a a . P a , da a a a ov. Z b a a a a . V a Ra a a b S a , a a a a a a a , svoje ideje in da je preprost. Pisanje programske kode v Pythonu delovnih listov. , a a . M e s Pythonom a , a zelo V a a a a , a a bi . U a a a a, a a a a . veliko pa se jih tudi zaveda, da je znanje programiranja pomembno za njihovo prihodnost. G a a a evilske rezultate anketne raziskave. 8. REFERENCES [1] Jason R. Briggs. 2013. Python for Kids: A Playful Introduction to Programming., San Francisco [2] Roffey, C., 2012. Coding Club Python Basics Level 1, Cambridge, University press VIVID 2018 153 [3] Kock, E., Gardner, T., 2016, Graphical vs Text-Based Coding for Kids, DOI= https://www.techagekids.com/2016/07/graphical-vs-text- based-coding-for-kids.html [4] Gruppetta, S., 2017, Scratch or Python? When should my child switch?. DOI= https://www.codetoday.co.uk/single- post/2017/02/02/Scratch-or-Python-When-should-my-child- switch [5] Noone, M., Mooney, A. 2017, First Programming Language: Visual or Textual?. DOI= https://www.researchgate.net/publication/320754964_First_ Programming_Language_Visual_or_Textual [6] Dredge, S., 2014, Coding at school: a parent's guide to England's new computing curriculum, DOI= https://www.theguardian.com/technology/2014/sep/04/codin g-school-computing-children-programming VIVID 2018 154 Uporaba metode design thinking pri delu z nadarjenimi dijaki Design Thinking methodology for teaching talented students Alek a da La a e i Elek eh i k - a al i ka ed ja k a la i gim a ija, Lj blja a Vegova 4 1000 Ljubljana aleksandar.lazarevic@vegova.si POVZETEK creativity and goal-orientation. The use of the method in Nedavne raziskave med dijaki v evropskih dr avah ka ejo, da se v extracurricular activity at Vegova showed that method can be also okvirju rednega pouka nadarjene dijake ne spodbuja dovolj. Prav successfully used in the teaching of ordinary students. tako ugotavljajo, da nadarjeni otroci pogosto manjkajo metakognitivne ve ine, kot so usmerjanje na nalogo, dolo anje Keywords ciljev, na rtovanje, samoocenjevanje, ocenjevanje dose kov ter Design Thinking, design, talented students, on line refleksija o opravljenem delu. Z namenom, da bi se raziskale communication metode, ki bi lahko te pomanjkljivosti odpravile, je iniciran projekt Talent Education. Ena od alternativnih oblik dela z 1. UVOD nadarjenimi dijaki je bila metoda design thinking. V drugem opazovanem primeru je metoda uporabljena v okvirju izvajanja Nedavne ankete med dijaki v evropskih dr avah ka ejo, da se kro ka Izbrana poglavja iz ra unalni kih tehnologij na oli znatna skupina udele encev sekundarnega izobra evanja redno Vegova Ljubljana. V okvirju projekta Talent Education so dijaki v dolgo asi, ker je u no gradivo preve enostavno. Na skupinah re evali 8 zahtevnih in aktualnih problemov in za njih Nizozemskem je med 20 odstotki najbolj ih dijakov 56 odstotkom naredili prototipe re itev, ki so jih uspe no predstavili. V drugem dijakov pogosto dolg as. Mnogi od teh dijakov navajajo, da si primeru je nastal konkreten izdelek, ki se na oli uporablja v elijo dodatno pozornost ali dodatno u no gradivo na vi ji ravni. promocijske namene. Dijaki so z navdu enjem sprejeli uporabo To sliko potrjujejo star i u encev in dijakov v osnovnih in metode, kot posebno so ocenili spodbujanje komunikacije, srednjih olah [1]. Tretjina nadarjenih otrok dosega rezultate pod kreativnosti in ciljno usmerjenost. Uporaba metode pri izvedbi svojim nivojem. e dijaki v oli nimajo dovolj izzivov, obstaja kro ka je pokazala, da se metoda lahko uspe no uporabi tudi pri tveganje, da izgubijo motivacijo za u enje, kar pogosto vodi tudi pouku navadnih dijakov. k izklju itvi. Nezadovoljstvo pogosto ugotavljamo med nadarjenimi otroki. V ve ini evropskih dr av nadarjeni u enci dosegajo rezultate pod svojim nivojem, v primerjavi z novimi K j e be ede gospodarstvi kot so Singapur, Finska in Ju na Koreja, pa tudi v Design thinking, na rtovanje, nadarjeni dijaki, spletna Angliji in Belgiji, so zelo zaostajali. Dijaki iz partnerskih dr av komunikacija projekta Talent Education na Nizozemskem, v Sloveniji in na e kem dosegajo e slab e rezultate kot druge dr ave v mednarodnem razredu razvoja talentov. Samo 5% nizozemskih ABSTRACT dijakov v osnovno olskem izobra evanju pridobi najvi jo raven, v Recent research among students in European countries shows that Sloveniji in na e kem pa samo 4%. (TIMSS, 2011). in the framework of regular schooling, gifted students are not Ob upo tevanju mednarodnih rezultatov se evropske dr ave borijo encouraged enough. They also find that gifted children often lack z enakimi vpra anji talentov. Nadarjeni dijaki v olah niso dovolj metacognitive skills such as task guidance, goal setting, planning, spodbujeni. Redne metode pou evanja ka ejo na prizadevanja, da self-assessment, assessment of achievements and a reflection on bi vsi dijaki dosegli minimalno raven znanja. Dodatni izzivi so work done. In order to explore methods that could eliminate these ve inoma omejeni glede na velikost, as in raven znanja. deficiencies, the Talent Education project was initiated. One of Nadarjeni otroci pogosto nimajo metakognitivnih ve in, kot so the alternative forms of work with gifted students was the design usmerjanje na nalogo, dolo anje ciljev, na rtovanje, thinking method. In the second observed case, the method is used samoocenjevanje, ocenjevanje dose kov ter refleksija o in extracurricular activity at the school of Vegova Ljubljana. opravljenem delu. Trenutno se razvijanju teh ve in v Under Talent Education project, the students worked in groups izobra evanju namenja premalo pozornosti [1]. and addressed 8 challenging and made prototypes of solutions that were successfully presented. In the second case, a specific product Projekt Talent Education se je izvajal od leta 2015 do 2018 v was created, which is used at school for promotional purposes. osemnajstih izobra evalnih ustanovah v treh dr avah ( e ka, The students accepted the use of the method with enthusiasm, and Nizozemska in Slovenija). Glavni cilj projekta je bil spodbujanje they especially appreciated encuraging of communication, VIVID 2018 155 nadarjenih u encev in dijakov s pomo jo alternativnih oblik 2.1 Spoznavanje dela/pou evanja, ena od teh pa je bila metoda design thinking. Prvi korak metode design thinking je spoznavanje (ang. Emphatize). Namen spoznavanja je poglobljena seznanitev s 2. DESIGN THINKING problemskim podro jem, pri em je klju na vpletenost kon nih Design thinking (slov. di ajne ko a mi ljanje 1) je metoda, ki se uporabnikov. Oblikovalci tako opustijo svoje poglede na svet in uporablja za re evanje kompleksnih problemov ter iskanja vidijo, kako drugi ljudje dojemajo dolo ene te ave in kak ne inovativnih re itev skozi iterativni proces za (znane) kon ne ob utke do ivljajo. Prek pogovorov, opazovanja in raziskovanja uporabnike [2]. Metodo so sprva uporabljali oblikovalci izdelkov, posku ajo na rtovalci prepoznati eksplicitne in implicitne potrebe vendar se je izkazala za u inkovito in splo no uporabno tako, da naro nika. jo danes uporabljajo na tevilnih podro jih, kot so: poslovanje, informacijska tehnologija, zdravstvo, izobra evanje … 2.2 Definiranje Prvi je besedo dizajn v povezavi s procesom mi ljenja uporabil Spoznavanju sledi definiranje (ang. Define). Pri tej fazi se morajo raziskovalec, ekonomist, sociolog, psiholog in Nobelov na rtovalci osredoto iti na ustvarjanje lastnega pogleda na nagrajenec za ekonomijo Herbert Simon, in sicer e leta 1969 v problem uporabnika. Za definiranje pogleda se pogosto uporablja knjigi The Sciences of the Artificial [3]. V njegovem konceptu oblika: [uporabnik] potrebuje [potrebe] ker [tehten razlog] . je bilo dizajnersko razmi ljanje podobno sinteti nemu mi ljenju, ki v nasprotju z analiti nim mi ljenjem pomeni kombiniranje idej 2.3 Razvijanje idej v kompleksno celoto. Faza razvijanja idej (ang. Ideate) je kriti na za kon ni uspeh Metoda se osredoto a na ljudi kon ne uporabnike. Z njo na rtovanja. Pri tej fazi morajo na rtovalci podati im ve idej, ki re ujemo probleme ali na rtujemo re itve, ki re ujejo konkretne re ujejo problem uporabnika. Pri tem se uporabljajo znane metode probleme skupin ali posameznikov. Ravno osredoto enost na oz. tehnike: mo ganska nevihta (ang. brainstorming), mo gansko slednje po navadi vodi do najbolj inovativnih in uspe nih re itev. zapisovanje ali pisna nevihta (ang. brainwriting), najslab e ideje Design thinking spodbuja komunikacijo, ker zahteva nenehni stik (ang. worst possible idea) itn. Bistveno je, da se sodelujo i in komunikacijo z naro niki. lani tima design thinking morajo prepustijo ustvarjalnosti in ne utijo omejitev. Priporo ljivo je, da biti radovedni, prilagodljivi, razmi ljati neobremenjeno, se pri tej fazi razvije vsaj nekaj norih, neuresni ljivih idej. medsebojno sodelovati in si dovoliti, da bodo njihove Sodelujo i iz nabora predlaganih izberejo nekaj idej, s katerimi predpostavke na preizku nji. Metoda je zelo uporabna za slabo nadaljujejo delo. definirane probleme. 2.4 Prototipiranje V svetovnem merilu sta na podro ju design thinking-a vodilni Stanford University (Institute of Design at Stanford) in Univerza Pri fazi prototipiranja (ang. Prototype) udele enci izdelajo v Postdamu (Hasso-Plattner Institut), v Sloveniji pa je metodo prototipe za izbrane ideje. Prototipi so grobi osnutki re itev in prva pri ela uporabljati Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani predstavljajo predvsem sredstvo za komunikacijo s kon nim kot pedago ko metodo, s katero so nadgradili obstoje podjetni ki uporabnikom, pri em se uporabljajo materiali in sredstva, ki so v predmetnik in tudentom podali znanja ter razvili kompetence, ki tem trenutku na voljo. jih je kot koristne identificirala tako teorija kot praksa [2]. 2.5 Testiranje Metoda je sestavljena iz nekaj korakov in sicer: spoznavanje, Namen testiranja (ang. Testing) je predstavitev prototipov definiranje, generiranje idej, izdelovanje prototipov in testiranje uporabnikom ter pridobitev povratnih informacij o koristnosti, [4]. Posamezni koraki metode so prikazani na sliki 1 in bodo uporabnosti ter u inkovitosti na rtovane re itve. Na podlagi opisani v nadaljevanju. povratnih informacij izbolj amo prototip ali pa se vrnemo ve korakov nazaj. 2.6 Dinamika Teoreti no si koraki metode sledijo drug za drugim, v praksi pa se pogosto vra amo en ali ve korakov nazaj, kot je razvidno na sliki 2. Figure 1: koraki metode Design Thinking. 1 Slovenski prevod ne odra a u inkovito angle kega pojma, zato bo v prispevku ohranjen angle ki izraz. VIVID 2018 156 Skupina je naredila prototip re itve v obliki spletne aplikacije. Vsebino vpra anj in predlagane odgovore so zbrali v bazo podatkov, iz katere se pri vsakem vpra alniku zajame lastni nabor vpra anj. Skupina je na koncu naredila predstavitev, kjer so e ostali dijaki, ki so delali na projektu, imeli prilo nost preizkusiti spletno aplikacijo in oceniti njeno uporabnost. Re itev so ocenili kot zelo uporabno ter ugotovili, da vpra alnika ni enostavno re iti v taki meri, da bi se brez ustreznega znanja registrirali v dru abno omre je. 3.2 PiWall Vegova Ljubljana vsako olsko leto ponuja skoraj 30 kro kov na Figure 2: dinamika procesa metode Design Thinking. katerih lahko dijaki spoznajo vsebine in pridobijo ve ine, ki niso v rednem programu. 3. PRIMERA UPORABE Pri kro ku Izbrana poglavja iz ra unalni kih tehnologij lahko 3.1 Projekt Talent Education dijaki sami izberejo probleme, ki bi jih re evali oziroma izdelke, V okviru design thinking delavnic projekta Talent Education je ki bi jih izdelali. V olskem letu 2017/2018 smo jim predstavili sodelovalo 64 dijakov srednjih ol ter 12 u iteljev. Vsi sodelujo i naslednji problem: ola je elela imeti vizualno zanimiv izdelek, dijaki so bili identificirani kot nadarjeni dijaki in so bili izbrani za ki bi ga predstavila na razli nih promocijskih dogodkih, kot so sodelovanje pri projektu ne glede na dejanski u ni uspeh. sejem Informativa, informativni dnevi in podobno. Na podlagi izku enj na projektu Talent Education smo se odlo ili, da bi Dijaki so bili razdeljeni v 8 skupin po 8 dijakov po dva dijaka iz metodo design thinking uporabili pri razvoju takega izdelka. vsake od tirih partnerskih ol. Vsi dijaki so bili dele ni kratke delavnice, na kateri je bila razlo ena sama metoda. Dijaki so se pogovorili z razli nimi osebami odgovornimi za promocijo in ugotovili, da je na promocijskih dogodkih pogosta Vsaki skupini je nato dodeljen problem, ekspert na ustreznem potreba po prikazovanju razli nih video posnetkov. Za prikaz so podro ju ter u itelj - mentor. Problemi oz. teme so bili aktualni in na voljo klasi ni zasloni, ki pa ne privla ijo dovolj pozornosti multidisciplinarni, na primer: ogro ene vrste, migracija, uporaba obiskovalcev. antidepresivov, spletna komunikacija … Ekspert je na samem za etku predstavil problemsko podro je, pozneje pa je bil na voljo Dijaki so se odlo ili, da bi naredili zid , sestavljen iz ve dijakom za razli na vpra anja. Eksperti so bili strokovnjaki iz manj ih, asimetri no razporejenih zaslonov. Za razpored so gospodarstva ali z univerz. Na koncu je ekspert tudi ocenil naredili ve prototipov in na koncu izbrali najbolj ustreznega. rezultat skupine. Na sliki 3 je prikazan kon ni izdelek, imenovan PiWall. Vsak Mentorji skupin so bili u itelji, ki so prav tako pred za etkom bili zaslon krmili majhen ra unalnik Raspberry Pi, posamezne dele ni delavnice, na kateri so se seznanili z metodo design ra unalnike pa sinhronizira nadzorni ra unalnik. Video posnetek thinking. Naloga mentorjev je bila izklju no podpora in se na PiWall-u lahko predvaja na vsakem zaslonu posebej ali pa usmerjanje dijakov pri uporabi metode in ne pri sami vsebini oz. se na vsakem zaslonu predvaja samo del celotne slike. Izdelek re itvi problema. smo uporabili na sejmu Informativa 2018, na informativnih dnevih ole ter na e nekaterih drugih promocijskih dogodkih. Aktivnost je potekala v asu dveh izmenjav, skupaj 8 dni. Na koncu vsakega dneva je pod vodstvom mentorja potekala evalvacija opravljenega dela, kjer so dijaki vsak zase ocenili, koliko so se nau ili, koliko so bili produktivni, koliko so sodelovali ter koliko so bili zadovoljni z organizacijo. 3.1.1 Primer: skupina za online (spletne) komunikacije Dijaki so med seboj komunicirali v angle ini, ki jim ni predstavljala ovir. Po uvodni predstavitvi podro nega eksperta in pogovoru so pri li do sklepa, da s svojim znanjem in izku njami ter v omejenem asu ne morejo narediti bistvene tehnolo ke inovacije na tem podro ju. Zato so se usmerili na problematiko zavedanja o (ne)varnosti interneta in dru abnih omre ij. Izvedli so niz pogovorov z dijaki ole gostiteljice, poiskali relevantne vire in na podlagi tega bolj natan no opredelili problem: veliko mladostnikov se vklju uje v razli na dru abna omre ja z Figure 3: PiWall - e a e a je a i e a j ih a . nezadostnim znanjem o nevarnostih online komuniciranja. Na podlagi tega so razvili vrsto idej, med katerimi so izbrali 4. ZAKLJU EK najobetavnej o. Ta je bila, da bi se pred vsako registracijo v Uporaba metode design thinking se je na projektu Talent dru abno omre je izvedel vpra alnik o varnosti. V primeru Education izkazala za zelo uspe no. nezadostnega rezultata bi bila registracija zavrnjena. VIVID 2018 157 Dijaki so z navdu enjem sprejeli uporabo metode. Kot posebaj poklicne mature (izvedba projektnih nalog) ter pri pouku pozitivno so ocenili spodbujanje komunikacije, spodbujanje podjetni tva v strokovni gimnaziji. kreativnosti in inovativnosti ter usmerjenost k kon ni re itvi za kar pravijo, da jim manjka pri rednem pouku. 5. VIRI IN LITERATURA Vloga u iteljev se pri uporabi metode design thinking spremeni [1] Talent Education 2018. Programme Description. postanejo bolj mentorji spodbujajo in usmerjajo dijake h kon ni DOI=http://talenteducation.eu re itvi, ki pa jo le ti morajo poiskati oz. ustvariti sami. Nekateri [2] Zupan, B., Svetina Nabergoj, A. 2014. Ra oj podje ni kih u itelji so pri uporabi metode ob utili nelagodje, ker ni ve bilo kompe enc pomo jo di ajne kega p i opa. Economic and kontroliranega okolja v katerem bi to no vedeli kak en bi moral business review (Vol 16, 2014), University of Ljubljana. biti rezultat ter pot, kako do njega priti. [3] Herbert, A. S. 1969. The Sciences of the Artificial. Uporaba metode pri izvedbi kro ka je pokazala, da se metoda Massachusetts Institute of Technology, MIT Press. lahko uspe no uporabi tudi pri pouku navadnih dijakov. Tako [4] Mesari , Davorin. Oblikovanje in razvoj vertikalnega vrta. na rtujemo uporabo metode design thinking pri etrtem predmetu Magistrsko delo (2017). Univerza v Mariboru. VIVID 2018 158 Program FIRST® s poudarkom na FIRST® Tech Challenge FIRST® program with FIRST® Tech Challenge highlighted B ja Ledi e O a a Rad je b D a i K a ce a 17 2360 Radlje ob Dravi bostjan.ledinek@osradlje.si POVZETEK program participate in it until the end of primary school. The V prispevku je na kratko predstavljen program FIRST®. Posebej purpose of the article is to show the structure of the FTC je izpostavljen program FIRST® Tech Challenge (FTC), v okviru competition to enthusiasts in science, technology, engineering and katerega bomo v olskem letu 2018/19 sku ali na Osnovni oli mathematics (STEM), in order to obtain potential initiators in the Radlje ob Dravi prijaviti in voditi prvo ekipo v Sloveniji. Sode coming seasons and to inspire as many young people as possible. po Evropski raziskavi o primanjkljaju kadrov za nekatere poklice, v ve ini Evropskih dr av primanjkuje strokovnjakov za poklice Keywords STEM, informatikov in zdravstvenih delavcev. Razlog za FIRST®, FIRST® Tech Challenge, STEM, robotics primanjkljaj naj bi bilo premalo zanimanje mladih za tudij STEM predmetov, veliko jih izstopi pred zaklju kom olanja, dele ensk 1. UVOD je majhen (CEDEFOP, 2016). Do leta 2017 je samo devet ensk STEM (science, technology, engineering and mathematics) prejelo Nobelovo nagrado iz fizike, kemije ali medicine, kar je sestavljajo tiri naravoslovna podro ja. To so znanost, izjemno malo napram 572 mo kim. Na svetu je le 28% tehnologija, in enirstvo in matematika. Dobesedni prevod ne raziskovalcev ensk. (UNESCO, 2017) V letu 2018 je Nobelovo dovolj natan no opi e kratice, saj je e posebej pomembna nagrado za fiziko prejela ele etrta enska. Program FIRST® v povezava med njimi. Osnovno olce u imo komplicirane kemijske svojem bistvu pooseblja STEM. Otroke navdu uje nad znanostjo, formule, pa ne vedo, kaj bi si z njimi za eli in hitro potonejo v tehnologijo, in enirstvom in matematiko. Ker je program zelo pozabo. U imo jih Pitagorovega izreka, a se ne znajdejo, ko je iroko zastavljen, v njem sodeluje veliko deklic. Ve ina otrok, ki treba izra unati, e lestev sega do okna. Pripovedujemo jim se navdu i nad programom, sodelujejo v njem do konca osnovne zgodbe o uspehu v sodobni znanosti in tehnologiji, a vse premalo ole. Namen lanka je navdu encem nad STEM prikazati ustroj poudarjamo, kak na znanja vse so potrebna za sodobne tekmovanja FTC in tako pridobiti morebitne pobudnike v tehnolo ke podvige. Ne motiviramo jih dovolj, da bi svoj poklic prihodnjih sezonah, ter navdu iti im ve mladih. izbrali na podro ju naravoslovja. Govoriti o medpredmetnih povezavah ni dovolj, otroci jih morajo izkusiti na prakti nih Klju ne besede primerih, e najbolje ob projektnem delu. FIRST®, FIRST® Tech Challenge, STEM, robotika 2. FIRST® FIRST® (For Inspiration and Recognition of Science and ABSTRACT Technology) je mednarodna neprofitna organizacija, ki navdu uje The article describes the FIRST® program briefly. The FIRST® mlade nad znanostjo in tehnologijo. eprav v kratici FIRST® Tech Challenge program is highlighted more in detail as we will manjkata matematika in in enirstvo, sta e kako prisotna. try to create and lead the first FTC team in Slovenia in the school year 2018/19. There are a few examples of the use of Lego WeDo 2.1 FIRST® Lego League Jr. (6 - 10 let) and Lego Mindstorms EV3 robots in class. Across the EU, a FIRST® LEGO® League Jr. (FLL Jr.) je netekmovalen, major reason for the shortage of both ICT and STEM interdisciplinaren in zabaven program izkustvenega u enja in professionals is insufficient supply of graduates from upper- dela. Cilj je, da otroci v povezavi z v naprej dolo eno temo sezone secondary and higher education to meet increasing demand. Too najdejo problem, ga razi ejo in najdejo re itev, ki jo tudi few young people are enrolling to study STEM subjects at higher ustrezno predstavijo. Ideje rpajo iz posebej za sezono education: entry requirements and dropout rates are both high and pripravljenega LEGO® modela in pou ne zgodbe sezone. Za delo participation by women is low. In some EU countries supply is je priporo ljiva uporaba LEGO® WeDo robota. Ta omogo a reduced by ‘brain drain as well-qualified STEM professionals priklop enega motorja in enega senzorja hkrati. U enci prve tirade emigrate for opportunities elsewhere (CEDEFOP, 2016). Only 17 lahko izdelajo preproste modele iz vsakdanjega ivljenja. Mo na women have won a Nobel Prize in physics, chemistry or medicine je kombinacija z LEGO® Technic kockami, ki omogo ajo since Marie Curie in 1903, compared to 572 men. Today, only zahtevnej e mehanske konstrukcije [4]. 28% of all of the world s researchers are women (UNESCO, 2017). In 2018 we got the fourth woman who received the Nobel Prize in Physicshas. The FIRST® program essentially embodies STEM. Children are inspired about science, technology, engineering and mathematics. Since the program is set very broad, many girls are involved. Most children who are excited about the VIVID 2018 159 Slika 2: Primer osnovnega programa v okolju LEGO® Mindstorms EV3, ki zavrti robota v desno glede na podani kot Priporo ljiva je uporaba LEGO® Mindstorms EV3 robota. Primer dobre prakse pretekle sezone, ki je uporaben pri pouku in se navezuje na ve naravoslovnih predmetov je obra anje robota, ki je mo no na ve na inov. Seveda otroci robota najprej obra ajo s poizku anjem, a kar hitro se izka e, da brez uporabe matemati nih Slika 1: Primer programa v okolju WeDo 2.0 izra unov in senzorike ni mo dose i zadostne natan nosti, ki je Eden izmed primerov dobre prakse v lanski sezoni, je bila nujna za uspe ne nastope na tekmi robotov. Z merjenjem premera izdelava enostavnega mehanizma za odpiranje strehe na koles, ra unanjem obsega na zelo eleganten in igriv na in rastlinjaku. Ker sam motor ni imel dovolj mo i, da bi odprl te ko esto olcu pribli amo tevilo Pi in obseg kroga, kar je po u nih streho, smo uporabili prenos iz zobnika z 8 zobci, na zobnik s 40 na rtih kar dve leti pred asom. Za bolj natan no obra anje je zobci. Z mentorjevo pomo jo so otroci izra unali, da s tak nim seveda treba uporabiti senzor za merjenje kota in pospe ka. Tukaj prenosom dobimo razmerje 1:5, torej pet krat ve jo mo in to hitro naletimo na merjenje kotov, pozitivno in negativno takoj preizkusili, videli in ob utili tudi v praksi. Tako so u enci na orientacijo. Ko je treba upo tevati e kotno hitrost in zakasnitve igriv na in re ili nastali problem, spoznali kako delujejo zobni ki na kocki, lahko iz tega nastane prava znanost. Omenjena prenosi, sli ali so za pojem sorazmerja, mno ili so in delili. problematika mi kot u itelju matematike predstavlja odli no Programsko smo re ili odpiranje strehe z zanko in vejitvami in s izhodi e za motivacijo u encev za u enje in podporo pri senzorjem za razdaljo izdelali preprosto krmiljenje, ki je pou evanje snovi o kotih in krogu. S prakti nim prikazom razumljivo drugo olcu (Slika 1). To je odli na podlaga za problematike pri pouku matematike ali fizike ob navezavi na nadaljnje u enje programiranja v Scratchu in podobnih sodobne robote, ki jih e uporabljamo v vsakdanjem ivljenju, je programskih okoljih. to odli no izhodi e za motivacijo in podkrepitev u nega procesa. 2.2 FIRST® LEGO® League (9 16 let) 2.3 FIRST® Tech Chalange (12 18 let) FIRST® LEGO® League (FLL) je mednarodni multidisciplinarni Ekipa GoLegoGo iz osnovne ole Radlje ob Dravi (Slika 3), je kot raziskovalni program, ki mladim pribli uje znanost, jih navdu uje perspektivna mlada ekipa dobila povabilo na svetovno prvenstvo za raziskovanje in jih u i re evanja problemov. Spodbuja v robotiki, ki je potekalo od 26. do 29. 4. 2017 v mestu St. Louis radovednost, ustvarjalnost, inovativnost, u i podjetnosti, v Zdru enih dr avah Amerike. Vseh ekip na svetu je okoli sodelovanja, deljenja in poudarja skupinsko delo [4]. 32.000, v njih sodeluje okoli 255.000 otrok. Na svetovnem prvenstvu v kategoriji FLL v St. Louisu je sodelovalo 108 ekip, Ekipe se predstavijo v tirih kategorijah. Najbolj » portna« je razdelili so 21 pokalov in enega izmed njih je osvojila ekipa Tekma robotov, kjer je na podlagi tevila dose enih to k zelo GoLegoGo. S sodelovanjem na svetovnem prvenstvu smo dobili jasno kdo je bolj i. Enakovredni deli programa, kjer ekipe vpogled v dogajanje na vseh stopnjah FIRST® programa. Tako predstavijo svoje opravljeno delo, uporabljene in pridobljene razse nosti, kot sama dinamika programa so neverjetne. ve ine in znanje so Vrednote, Projekt in Tehni ni intervju. Ekipe samostojno skupini ocenjevalcev predstavijo svoje delo, ocenjevalci jih obi ejo tudi na stojnici, ki je nekak drugi dom in izlo ba ekipe na prireditvi. Predstavitev polletnega dela pri projektu traja dobrih 5 minut (ve ine osredoto enega predstavljanja), preostali as je namenjen vpra anjem ocenjevalcev [4]. VIVID 2018 160 Programira se lahko v Android studiu s programskim jezikom Java, z OnBot Java programskim orodjem v brskalniku, ali z Googlovim paketom Blockly (Slika 6). V repozitoriju Github je na voljo veliko knji nic, ki bodo zagotovo olaj ale delo za etnikom. Slika 3: Ekipa GoLegoGo po podelitvi Zaradi velikega navdu enja in dela sredstev, ki so ostala, nameravamo v olskem letu 2018/19 v Slovenijo pripeljati Slika 6: Google Blockly program FIRST® Tech Chalange (FTC), ki je sicer namenjen Posamezna tekma robotov traja dve minuti in pol (Slika 7). V u encem starosti od 12 do 18 let. Torej bolj srednje olskim prvih 30 sekund robot avtonomno opravi dolo ene naloge, programom, a menim, da se tudi med osnovno olci najdejo kasneje pa ga vodita pilota z prej omenjenima krmilnikoma. Kot nadarjeni u enci, ki bodo imeli dovolj sposobnosti in volje pri vseh stopnjah programa FIRST®, je tudi pri FTC velik sestaviti in programirati robota. poudarek na sodelovanju. Zato se morata ekipi e pred tekmo FTC robota je najla e sestaviti iz posebej za to namenjenih kitov dogovoriti o strategiji, kar e dodatno popestri sam potek igre in razli nih proizvajalcev (Slika 4). spodbuja medsebojno sodelovanje. Tekmuje se na poligonu, ki je tematsko opisan glede na temo, ki je v sezoni 2018/19 vesolje, z naslovom »Rover Ruckus«. Obi ajno je naloga robota, da pobira dolo ene objekte in jih zlaga v za to namenjen prostor, tik pred koncem tekme se mora zapeljati na za to dolo eno mesto ali pa se mora celo dvigniti od tal [2]. Slika 4: REV FIRST® Tech Challenge Competition Set [2] Dovoljena je uporaba raznoraznih materialov in doma izdelanih delov. Prakti no edina omejitev je, da deli niso nevarni za udele ence, druge robote in elemente tekmovalnega poligona. Tako pride v po tev izdelava delov iz raznih materialov, od lesa, Slika 7: Tekma robotov FTC v sezoni 2017/18 [2] do kovine in 3d tiskanih modelov. Stro ki: Na robotu je na poseben vmesnik povezan ustrezen mobilni telefon, ki prek brez i nega omre ja komunicira z drugim Letna pristojbina cca. 250 , telefonom. Na slednjega sta prek zdru ljivostnega vmesnika Sestavni deli robota, ki omogo ajo vnovi no uporabo v priklopljena dva igralna krmilnika (Slika 5). naslednjih sezonah, vklju no z uvoznimi dajatvami, po tnino in davkom cca. 1200 . Igralna podloga in okvirji, ki pa si jih lahko izdelamo tudi sami oz. niso nujno potrebni za vaje cca. 900 . Poligon sezone, ki ga tudi lahko izdelamo sami (na spletu obstajajo celo uradna navodila) cca. 390 Slika 5: Control & Communication Set [2] VIVID 2018 161 2.4 FIRST® Robotics Competition (14 - 18 projekt, se najde za vsakogar nekaj, tudi za deklice. Otrokom in let) mladostnikom znanje pribli ajo na zabaven in igriv na in, kar daje u itelju velik vzvod za motivacijo in navdu evanje nad Ekipe FIRST® Robotics Competition (FRC) operirajo z veliko naravoslovjem. Vsem ki ste brali tale lanek in ste navdu enci nad vi jimi sredstvi. Povpre na sezona stane okoli 30.000 in ve . tehnologijo elim uspe no navdu evanje otrok in upam, da im Tekmovalni poligon in roboti so ve ji, bolj kompleksni. Sodeluje prej dobimo konkurente, oz. e bolje, zaveznike v tekmovanju ve ekip kot pri FTC. Ekipe imajo temu primerno zelo markantne FTC v Sloveniji. sponzorje, kot so Nasa, Microsoft, Google,… Na finalih se razdeli tudi za ve milijonov dolarjev tipendij, prisotni so predstavniki presti nih ameri kih fakultet, katerih cilje je nova enje nadarjenih 4. VIRI IN LITERATURA bodo ih tudentov. Ekipe sestavlja 30 in ve lanov in do deset [1] European Centre for the Development of Vocational mentorjev. Spremljanje dogajanja v ivo, bi skoraj lahko primerjal Training, Skill shortage and surplus occupations in Europe, z dogajanjem na tekmi Formule 1. Ekipe drvijo z roboti na DOI=http://www.cedefop.europa.eu/files/9115_en.pdf [3. 10. vozi kih v vse smeri, hitijo na popravilo in fine nastavitve v pite 2018] (prostore namenjene ekipam), na tekmo, na tehni ni pregled. Piti [2] FIRST ROVER RUCKUS Presented by Qualcomm Game & so polni dragega orodja presti nih znamk. Ne manjka varilnih Season Materials. aparatov, brusilnikov, vrtalnikov in najrazli nej ega drobnega DOI=https://www.firstinspires.org/resource-library/ftc/game- orodja, zlo enega v vrhunske omare za orodje. Tehniki vrtajo, and-season-info [27. 8. 2018]. brusijo, varijo in spajkajo (seveda so za vse prisotne obvezna za itna o ala). Programerji programirajo in debatirajo s piloti o [3] United Nations Educational, Scientifi c and Cultural izbolj avah. lani ekip zadol eni za PR te dobesedno povle ejo v Organization 7, place de Fontenoy, 75352 Paris 07 SP, svoj pit, ti razlagajo kako zadeve delujejo, zakaj so posebni, France. Cracking the code: Girls and omen s education in druga ni, uspe ni. Na vsakem koraku delijo promocijski material science, technology, engineering and mathematics (STEM). s prepoznavnimi simboli ekip. DOI=http://unesdoc.unesco.org/images/0025/002534/25347 9e.pdf [27. 8. 2018]. Predvsem zaradi visokih finan nih vlo kov predvidevam, da v Sloveniji al ni realno kmalu pri akovati FRC ekipe [2]. [4] Zavod Super Glavce. Kunaverjeva ulica 9,1000 Ljubljana. FLL 2018 INTO ORBIT - V VESOLJE. DOI= 3. ZAKLJU EK http://www.fll.si/izziv-2017/fll-2018-v-vesolje Zakaj tak na navdu enost na programom FIRST®? Menim, da [5] U.S. Department of Commerce Economics and Statistics FIRST® odli na oz. ena izmed bolj ih prilo nosti za Administration, 2011. STEM: Good Jobs Now and for the navdu evanje otrok nad podro ji STEM. Pri delu z roboti se Future. prepletajo tehnika, matematika, fizika, ra unalni tvo in drugi DOI=http://www.esa.doc.gov/sites/default/files/stemfinalyjul naravoslovni predmeti. Kot ugotavljajo v Ameriki, so STEM y14_1.pdf [27. 8. 2018] poklici dobri danes in bodo tudi v prihodnosti [5]. A to e ni vse. e upo tevamo e vrednote, sodelovalno delo in raziskovalni VIVID 2018 162 – Primer Cooperation between academia and industry – Case of Information system development Course Robert Leskovar Alenka Baggia Andrej Grlica (Educators) (Industry experts) (Students) University of Maribor Abakus Plus d.o.o. University of Maribor Faculty of Organizational Sciences Ljubljanska cesta 24a Faculty of Organizational Sciences SI-4000 Kranj, Slovenia SI-4000 Kranj, Slovenia aljaz.mali@abakus.si SI-4000 Kranj, Slovenia robert.leskovar@fov.uni-mb.si andrej.grlica@abakus.si katja.mihelic2@student.um.si alenka.baggia@um.si peter.kavcic@student.um.si POVZETEK Sodelov 1. INTRODUCTION [4] - - ABSTRACT - d VIVID 2018 163 and – 2. 3.1 - an - - - [3] – 3. r d – 3.2 - S VIVID 2018 164 4. RESOURCES o 5. RESULTS 2. - 6. DISCUSSION - - real- nd - VIVID 2018 165 [3] Oracle Application Express: Build Powerful Data-Centric Web Apps with APEX 5 - 7. CONCLUSION [4] - Advances in Aerospace Science and Technology – Aptitude, Learning and Instruction III: Conative and Affective Process Analyses Journal of Information Technology Education: Innovations in Practice – Ideas in Teaching, Learning and Assessment of Databases: A Communication of the 7thInternational Workshop on Teaching, Learning and Assessment of Databases (TLAD 2009) r https://www.openproject.org/collaboration-software- features/ 8. REFERENCES https://apex.oracle.com/en/ - - Proceedings of the 37th International Conference on Organizational http://www.oracle.com/technetwork/testcontent/what-is- Sciences Development – apex-099128.html - - Journal of Computer Research Assisted Learning – in Higher Education Journal – VIVID 2018 166 Obogatimo dan dejavnosti z IKT in preiskovanjem Let us enrich the day with ICT activities and investigation Stanislava Letonja O Du ana Flisa Ho e, Ho e Slovenia stanislava.letonja@os-hoce.si POVZETEK a e a i ih b e , k i i a i ja i eb ih i I e a e g a ja , da je eb e ce seznaniti s zadostnih podatkih, interpretirati, utemeljevati, argumentirati ce i i a ji i jih edi i jih di a ija i. P i e i e, e a i i ab ahi a i. V k i ed ed e ega k i d e e deja i k j je a i k a je, pove a ja aj e ci ab jaj informacijsko- a a je e k e a je. U i e ji e ce a aja a komunikacijsko tehnologijo. [1] a a je, a a je, bi a je, a a ja je e ed a ja je U e ci bi aj e je g j -i b a e a e bd bj i ed i poda k . P daja d a e a ge ak , da a a e k vsaj eno preiskavo. Pridobljene podatke in informacije morajo i i , ki i ga e ci a i i be ej e ga a i k jej . P je i a i k i i e di i, ej b a i, edi i, a a i i a i e ji ed gi, ki a e jih i eb e d a i. U e ci predstaviti. pridobljenim gradivom opravili preiskavo v skupini, kjer so uporab ja i a i e a i e bi a ja da k , jih k i i Na e i a jih i k ih e a jih i e ji id bi i analizirali, predstavili, uporabili IKT ter interpretirali. Z znanja, le-ta pa lahko z izzivi in idejami koristno uporabimo v d ga i a i de a ed ed e ega e a ja bi i praksi. ad j i i. Z a ja je ek ik d ga ega ega k ja lahko vzpodbudi e j i i a i e de 2. PRIMER DOBRE PRAKSE d je. V e i ki i je e g e i e i ei ka , a e a i Klj ne be ede d i i, da b k i i a a je e ci je e i i i k i Ra i k a je, d a a a ga, k i a, ed ed e a a ega d e a deja i. P ed i a a a e izveden naravoslovni dan je bi a a je a d a a a ga. E ABSTRACT ede e ci i e i a , da i ka i, i a i i i a da deja i i e i b a g adi . Neka e i e ci e b We are aware of the fact that pupils need to be acquainted with daja j a di a d a a g a i i a a je, a i ahk process knowledge and teachers need to develop process k j ij id b je g adi i d gih ed e ( i i a knowledge in them. In the classroom and on special activity days vzgoja promet, geografija, ). P a e e i bi i jih ega we include in the lessons research, observation and reasoning. a i ja ja, aj aj a je ed eb j e a i. Nekaj Teachers teach pupils planning, observing, collecting, illustrating a k , e i e i ed g ji ed a i i i e ji and presenting data. Homework assignments are designed as a i, a i a a d a ei k a i ( aj j b a adica, e i challenge that learners themselves choose and explore. They are ter vrsta prodanih pic, ...). offered suggestions, but they do not need to follow them completely. The pupils carried out a group work, a investigation, where they used different methods of data collection; critically analyzed, presented, used ICT activities and interpreted. Teachers and pupils were satisfied with the different way of cross-curricular integration. By creating a somehow different learning environment, we can encourage greater motivation and a relaxed working atmosphere in pupils. Key words Research, homework, group, interdisciplinary 1. UVOD Za e e e a je a e a i ih b e i ea ega e a je eb e ce aj ej e a i i ei k a je k i k . Tak e ci id bij e i e a e je b e kih in procesnih znanj. P i a i k a j i e e a j b e e e ci ij povezovati a je aj a e a ike i di i e S ika 1. Na di a a d a a g . (i e di ci i a ) a ja i k j a a i k a a a a ja, ki i hajaj i i je j kih i acij i a e a a a a i k a je VIVID 2018 167 Sa a i edba ak ega d e a ah e a e ik ebi ke i ga i acij ke i a e. P eb je bi a i ja i e a izvedbe: kak b ik a i k i e, kak e i e di i i akda jega i je ja, ki bi ga ahk ei k a i, kje i kak e bodo skupine lotile dela, kaj vse bodo potrebovali za nemoteno delo, kaj a edi i i e , da e ec i e a e i e e d d a P i a je i e i di g adi i. Na a je i k i a k ji i a ka a i i i i da ki e a i e berejo fantje ali dekleta. V raziskovanje smo se poglobile tudi i e jice e b a e da ke e ke e k a ki. V e ih kih ah, k ik jih i a a a ag , e ce a de i i de e k i e i. U i e jice a e a ike jih e a i e fa a i ei k a ja: a ja je a a j, Slika 2. Primer izdelka. a a je preiskave, zbiranje podatkov, analiziranje podatkov, interpretacija rezultatov in predstavitev. Sledila je izdelava 3. ZAKLJU EK e i i e ei ka e k i ah a e , ki i j je k i a i b a a U e ce b k i i a i i a i e i i i, b e i i jih a i d g i a a i d bi a. Naj ej e i i ei ka i de a i e a i i i e e a ja ab i f acij k - na li j i ika, a i a i e i a, a a de komunikacijske tehnologije. Prav tako pa spoznavajo, da ada je a i a a i ki i ici. Tak e ci ahk a i, digi a a eh gija ahk di i e k hi ej e e j i kak a a a ik ahk aga i akda jih e a ah. usvajanju zastavljenih ciljev. V naslednjih letih bomo poskusili Ra a i a ka, ki je ice di i e jica a e a ike, a je bi a i de a ed k i a di i di e e a a ike, e ik , aj je e ce e a i a e di a i de ak e bi bi i e a i a a a i k i ic i bi i de ki ahk i ici a a iki. U abi i a a i ke g a e a a aja i a ed ega ka, kje bi e de ahk a i de a a a ika, zbrane ter obdelane podatke ponazorili v nadgrajevalo. Z izpeljanim dnevom dejavnosti smo bili zadovoljni diagramih, grafih ter pripravili predstavitev. Ob koncu ure, v i. Ug i i , da bi ahk i de ki a aja i i. U e ci bi koliko ji je a d a , e i i e k a k a ke e dda i jih ahk d je a i, k e ed a i e bi dda i e a ge e i ic . i ic i ak g i i, da bi i e i g ed e i de ke i e ci. S edi je a je k i ed a i i e ci k i ah k i d e a deja i i ici, kje e ci ed a ja i Na a i adevanja bodo obrodila rezultate, v kolikor bomo pri svoje ugotovitve. a i ih ed e ih k a i a a i d ga e b ike e e de dela. P i a j k i je bi g e a edi i ek ik e e i e cih e a cih, aj i a aje i ja ega a a ja ed 4. VIRI: e ji e i de e e ce . S a e ji bi i a e e ci osmih razredov iz treh oddelkov in ne le razred, katerega je [1] http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/p e ec bi k a in ga bil navajen. Na dnevu dejavnosti smo odrocje/os/prenovljeni_UN/UN_matematika.pdf a edi i e ik i i ih, d i e ih a g, ki jih e ci (pridobljeno 5. 7. 2018, stran 77) a i k a i i jih a i di bde a i e ed a i i. [2] http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_pr edsolsko_vzgojo_in_osnovno_solstvo/osnovno_solstvo/ucni _nacrti/ [3] Gradivo s seminarja: Druge oblike vrednotenja znanja pri a e a iki, ZRS , Ma ib , 2015 [4] Slike: lasten arhiv VIVID 2018 168 Ve ela la i Kah Funky school and Kahoot Vesna Luke i Osnovna ola Polje Ljubljana, Slovenija vesna.lukezic@ospolje.si POVZETEK mislimo na postavljanje u nih ciljev, izbor in organizacijo vsebine V prispevku bomo predstavili vklju evanje informacijske in pripravo virov znanja. [4] Prav zato smo se odlo ili u encem komunikacijske tehnologije (IKT) v izvajanje interesne dejavnosti ponuditi interesno dejavnost Vesela ola, kjer smo u ence Vesele ole. Tehnologija odpira vrata v svet, ki nam ponuja hitre spodbujali k prebiranju zanimivih lankov ter iskanju informacij informacije, dostop do informacij je la ji in tudi stro kovno na spletu. Iz zavedanja, da je bralna pismenost izrednega pomena u inkovitej i kot kadarkoli. Odrasli se zavedamo, da je bralna in da dana nji otroci ivijo v svetu tehnologije, smo oboje sposobnost klju uspeha v ivljenju, otroci pa se branju in povezali v isti dejavnosti. razvijanju bralne zmo nosti v ve ji meri izogibajo. Predstavili Razlike med u nimi potmi so lahko ugodne za u ence, ki se bomo pomembnost razvijanja bralne pismenosti, ki je bil klju ni medsebojno razlikujejo. Razli ni u ni stili, osebnostni tipi in cilj dejavnosti. Opozoriti elimo tudi, da je potrebno otroke e ob razlike v sposobnostih in predznanju zahtevajo individualizacijo prvih stikih vzgajati in pou evati v smeri spoznavanja in vsakega izobra evanja. Dobro gradivo na spletu naj bi bilo kot pribli evanja novim tehnologijam in medijem, kot sta ra unalnik pogrnjena miza, s katere lahko vsakdo izbira, kar mu prija. [4] in internet. IKT predstavlja za u ence veliko motivacijsko sredstvo, saj z njo rastejo. Z vklju evanjem IKT v interesno Tehnologija odpira vrata v svet, ki nam ponuja hitre informacije, dejavnost smo tako spodbudili u ence k prebiranju tudi tiskanih, dostop do informacij je la ji in tudi stro kovno u inkovitej i kot pou nih in zanimivih lankov vsakdanjih vsebin. U enci so kadarkoli. Kljub velikim prednostim pa tehnologija prina a nove spoznavali nove vsebine in samostojno utrjevali predelano snov s pasti, na katere je otroke potrebno pripraviti in opozoriti. pomo jo kvizov Kahoot in prosto dostopnih u nih poti. Potrebno jih je e ob prvih stikih vzgajati in pou evati v smeri spoznavanja in pribli evanja novim tehnologijam in medijem, kot Klj ne be ede sta ra unalnik in internet. Zagotovo pa predstavlja IKT za u ence Vesela ola, Kahoot, branje, IKT veliko motivacijsko sredstvo, saj z njo rastejo. Z vklju evanjem IKT v interesno dejavnost smo tako spodbudili u ence k prebiranju tudi tiskanih, pou nih in zanimivih lankov vsakdanjih ABSTRACT vsebin. U enci so spoznavali nove vsebine in samostojno utrjevali The presentation will focus on ways of including information and predelano snov s pomo jo kvizov Kahoot in prosto dostopnih communication technology (ICT) in the extra-curricular activity u nih poti. Funky School. Technology opens doors into the world that offers us quick information. The access to information is easier and Robinson [5] je v knjigi Kreativne ole zapisal, da dobri u itelji financially more accessible than ever. However, although we as razumejo, da poznavanje lastne stroke ne zado a. Njihova naloga adults are aware that well-developed reading skills are key to ni pou evati predmete, temve pou evati u ence. Vklju evati, success in life, children often avoid reading and developing navdihovati in navdu evati jih morajo z ustvarjanjem okoli in, v reading skills. The importance of developing reading skills will katerih se bodo radi u ili. Ko jim to uspe, u enci skoraj zagotovo therefore also be presented as it was the key element of all the prese ejo lastna in tudi pri akovanja vseh drugih. activities. It has to be stressed that children have to be educated and led to become acquainted and learn about new technologies 2. BRALNA ZMO NOST and media, such as the computer and the internet, from the first Neko je bila pismenost dejavnost (in privilegij) dolo enih contacts onwards. ICT can be a great motivational tool for dru benih slojev in se je nana ala izklju no na obvladanje branja students, since they are growing up with it. By including ICT into in pisanja. V sodobnem razvitem svetu pa je postala eno temeljnih the extra-curricular activity, we have stimulated students to read orodij za delovanje slehernega posameznika. [1] educational and interesting articles on everyday topics in paper as well. Students have learnt about new topics and autonomously Bralna sposobnost je ena izmed sposobnosti, ki so bistvene za na revised what they have learnt with the help of Kahoot quizzes and uspeh v ivljenju. Celo tako zelo je pomembna, da je brez nje freely accessible learning pathways. na e ivljenje precej te je. Pisana beseda nas namre spremlja na vsakem koraku. [3] Keywords Benjamin Franklin je e davno rekel, da si lovek zaslu i najve je Funky school, Kahoot, reading, ICT usmiljenje, e je osamljen na de even dan in ne zna brati.« 1. UVOD V Angliji za dobro prakso razvijanja pismenosti tejejo ure, ki na Vanda Rebolj je zapisala: Veliko veljajo tisti, ki veliko znajo. e prijetne na ine uvajajo u ence v razli ne rabe jezika in jim ve pa veljajo tisti, ki znajo znanje najti.« Za vsak u ni proces, zagotavljajo obilo neposrednih izku enj z branjem in s pisanjem, klasi en ali spletni, je pomembno na rtovanje pouka, pri emer jim torej omogo ajo, da v oli in doma veliko berejo in pi ejo ter VIVID 2018 169 tako pridobivajo pozitivne izku nje z branjem in z dejavno rabo razlikovali glede na to, ali beremo iz tiskanega ali digitalnega jezika z branjem in s pisanjem namre u enci najuspe nej e nosilca. [2] razvijajo zmo nost rabe. [8] Anne Mangen [2] pravi, da naj bi preskok s tiskane knjige na Medtem ko je pozitivna ( olska) izku nja z branjem najbolj tabli ne ra unalnike mo no vplival na kognitivne in zaznavne zanesljiv vir motivacije za nadaljnje branje, negativna izku nja sposobnosti olarjev. Kognitivna in eksperimentalna psihologija najve krat pomeni za etek za aranega kroga, ki na koncu pripelje ter nevrologija e imajo dovolj podatkov, ki nedvoumno ka ejo na do nezadostne pismenosti in u en evega olskega neuspeha e na to, da ima tak preskok negativne u inke na proces u enja. samem za etku olanja. [8] Rezultati raziskav ka ejo, da sprejemamo, procesiramo in razumemo tekst druga e (pogosto bolj plitko in povr no), e ga Prav zato je potrebno u encem omogo ati im ve pozitivnih beremo na ekranu. e posebej to velja za branje kompleksnih izku enj z branjem. Ob branju se morajo po utiti prijetno, tekstov, ki zahtevajo dolgo in intenzivno zbranost. Seveda pa spro eno, radovedno, vedo eljno ... obstajajo tudi prednosti branja z ekranov. Klju no je, da se zavedamo, kje v u nem procesu so bolj koristni digitalni mediji in 3. TEHNOLOGIJA kje tiskane knjige. Osrednje spoznanje je, da se digitalne in V zadnjem asu so mediji do iveli velik razmah. Postajajo tiskane knjige v olah lahko dopolnjujejo, ni pa pametno enih pomemben del oblikovanja na e dru be in velik del na ega nadome ati z drugimi. vsakdana. Otroci danes vedo ve o tehnologiji kot odrasli, saj z Ne moremo pa govoriti le o slabostih elektronskih medijev. njo rastejo. Kot se s svetlobno hitrostjo razvija tehnologija, se Veliko je tudi prednosti, ki jih s seboj prina ajo. Informacije razvijajo z njo tudi na i otroci. Danes je dan brez tehnologije predstavijo na zanimiv in atraktiven na in, uporabnika hitreje skoraj nemogo . Ali se ji upirati z vsemi tirimi ali pa jo spustiti v pritegnejo, saj imajo na voljo zvok, premikajo e podobe, svoje ivljenje in jo s pravo mero kriti nosti sprejeti, je vpra anje interaktivnost, grafiko, animacijo itd. Prednost digitalnih besedil za vsakega posameznika. Tehnologija zagotovo odpira vrata v je tudi v preprostem na in njihovega posodabljanja. Omogo en je svet, ki nam ponuja hitre informacije, dostop do informacij je la ji dostop do nepregledne in neomejene koli ine informacij. in tudi stro kovno u inkovitej i kot kadarkoli. Tehnologija je orodje ali pripomo ek, ki nam lahko pomaga ali kodi, odvisno od Prav zaradi vseh mo nosti, ki jih IKT omogo a, smo to s pridom tega, kaj z njo delamo in kako ravnamo. e odrasli nau imo uporabljali tudi pri urah interesne dejavnosti Vesela ola. otroke pravilno uporabljati televizijo, lahko postane njihova zaveznica pri irjenju znanja, oblikovanju razli nih ve in in Precej pozorni pa smo morali biti na nove izzive digitalnega pomembnih vrednot in s tem celovito vpliva na njihov razvoj in u enja. dojemanje sveta. Ponuja jim edinstveno mo nost, da z njeno Med u enci se lahko pove a nagnjenje k sleparjenju, saj je copy- pomo jo do ivijo stvari, ki jih v resnici nikoli ne bi mogli, za paste (kopiraj-prilepi) zelo preprosto uporabiti, pojavi pa se tudi nekatere otroke pa je edini ob utek, da je iskanje informacij in njihovo procesiranje cilj sam po sebi, ne pa da je cilj iskanje znanja. [2] 3.1 Internet: prednosti in slabosti Internet je tehnologija sedanjosti in e toliko bolj prihodnosti. 4. VESELA OLA Potrebujemo in uporabljamo ga vse pogosteje v slu bi in Vesela ola je izobra evalni projekt, namenjen osnovno olcem od zasebno. Mnogi si e danes te ko predstavljajo ivljenje brez 4. do 9. razreda in njihovim mentorjem. Vesela ola mlade interneta, zato se pojavlja vedno ve vpra anj, kako ta medij spodbuja k celovitemu pridobivanju znanja, ve in in spretnosti. pravilno in varno pribli ati tudi otrokom. Internet je poleg svojih Namen Vesele ole je irjenje splo nega znanja na hudomu en in neomejenih mo nosti prinesel mnogo pasti, ki se nana ajo igriv na in. Vsebine so raznovrstne in so vezane na aktualne teme predvsem na prikrite vsebine in mno ico informacij, iz katere je dana njega asa. Vesela ola zaokro uje tematske niti z treba izlu iti bistvo. To pa ni vedno lahko. Zato je treba otroke zaklju nim dr avnim tekmovanjem. [9] e ob prvih stikih vzgajati in pou evati v smeri spoznavanja in pribli evanja novim tehnologijam in medijem, kot sta ra unalnik V leto njem letu smo na Osnovni oli Polje poleg organizacije in internet. Internetna tehnologija bo verjetno krojila prihodnost tekmovanja ponudili u encem tudi interesno dejavnost, kamor se na ih otrok, zato pa moramo star i, skrbniki, vzgojitelji in u itelji je presenetljivo vpisalo ve je tevilo u encev. Na samem za etku krojiti otrokove prve korake v obse ni in zapleteni svet interneta. se je prijavilo 15 u encev, po uvodnih urah, ko se videli, kaj [1] bomo delali, pa se je tevilo skoraj podvojilo. Najbolj so jih pritegnile dejavnosti, kjer smo predelovali prebrane lanke in Otroke moramo nau iti uporabljati ra unalnik in internet, kot jih utrjevali znanje s pomo jo ra unalni kih u nih poti in kvizov (v nau imo brati in pisati. Kaj je pravzaprav prinesel internet? aplikaciji Kahoot). Virtualno (navidezno) kopijo zunanjega sveta v na e sobe tudi v otro ke sobe. Pa vendar, internet je neomejen vir pou nih, uporabnih informacij in je lahko nenadomestljiv u ni pripomo ek. Prav ta lastnost internetnega medija pa zahteva veliko izku enj, dobro razvite iskalne in izbirne strategije ter veliko pozornosti, asa in napora, predvsem ko gre za otroke. [1] Obstaja nezahtevno branje, kot sta denimo vizualna percepcija in dekodiranje rk in besed, ali pa zahtevnej e branje, kot so denimo razumevanje, povezovanje informacij, ocenjevanje, kriti na refleksija itd. Zahtevnej i procesi branja se bodo bolj verjetno VIVID 2018 170 Tabela 1. Teme Ve ele ole 2017/2018 [9] Kviz Kahoot se je izkazal za uporabnega iz ve razlogov: 1. Uporaben v namen motiviranja, ponavljanja (skupinskega ali samostojnega), preverjanja in utrjevanja znanja. 2. Motiviranje u encev: u enci so nad tem na inom navdu eni, saj preko aktivnosti preverijo znanje, ob ponovnem igranju in elji pa izbolj ajo rezultat in posledi no odpravijo tudi napake. 3. U enec in u itelj dobita takoj no povratno informacijo. 4. Zagotovljena je anonimnost, saj ima vsak svoje uporabni ko ime, ki ni nujno ime in priimek. 5.1 Kreiranje kviza Kahoot Leto nje teme so bile izredno zanimive. Govorili smo o ponarejanju denarja, o upodabljanju sveta z razli nimi izraznimi Za za etek moramo na spletni strani kahoot.com ustvariti svoj sredstvi, o zgodovini Slovenije in o okusih sveta. U enci so bili ra un. Nato izberemo opcijo »create« in stran nas povsem li no pri dejavnostih lahko samostojni ter hkrati vedo eljni, saj so z vodi skozi proces ustvarjanja kviza. Za nemo s poimenovanjem branjem lankov ter iskanjem informacij na spletu razvijali mnogo kviza in nastavitvami asovnih omejitev ter to kovanja, nato pa ve in. U ili smo se kriti no presojati spletne novice in za nemo z oblikovanjem vpra anj, ki morajo imeti vsaj dva in informacije. O prebranem so morali razmi ljati, predvsem pa so najve tiri mo ne odgovore. Ko imamo kviz pripravljen, lahko morali prebrano razumeti. Teme so dobro izbrane in se pogosto za nemo z igro. In tukaj pride na vrsto najbolj i del, ki ta kviz lo i navezujejo na olsko snov, ki jo e poglabljajo, hkrati pa jo od ostalih. Kot vemo, je danes pametni mobilni telefon sveti gral nadgrajujejo, irijo in bogatijo. U ne poti, ki so dostopne na ve ine mladostnikov in zakaj ne bi tega izkoristili. Vsak spletu, s pomo jo nalog, ugank, preizkusov znanja, kvizov in tekmovalec mora za sodelovanje v kvizu na svojem telefonu, video vlo kov u enca spodbudijo k razmi ljanju in elji po ve . ra unalniku, tablici ali prenosniku dostopati do spleta in odpreti Na e ure so za le tudi z za rtane poti, vendar so bila njihova aplikacijo Kahoot. Ta zavzame zanemarljivo koli ino prostora. vpra anja vedno na mestu in vpra anja so vedno potrebovala Tekmovalcem omogo a anonimno podajanje odgovorov tekom odgovore. U enci so ve krat poudarili, da so jim kvizi v aplikaciji kviza. Kahoot zelo v e . Ve krat so prosili za ponovitev istega kviza, saj Ko pri nemo s kvizom, se na glavnem zaslonu ra unalnika izpi e so po ve kratnem re evanju naredili manj napak in so bili lahko koda kviza (game pin), ki jo vsak od tekmovalcev vnese v bolj uspe ni. Izkazalo se je tudi, da so informacije ohranili v aplikacijo. S tem se prijavi v igro, hkrati pa mora izbrati tudi ime, spominu za dalj asa. Zanimiva, vendar zahtevna dejstva (letnice, po katerem ga bo program zaznal in to koval glede na uspe nost. imena, priimki ) so si bolje zapomnili. Za delo so bili izredno Tekmuje lahko vsak zase na svojem mediju, mo no pa je tvoriti motivirani in so ure redno obiskovali. tudi skupine v tistih redkih primerih, ko nimamo dovolj telefonov. 5. KAHOOT To je ena izmed mo nosti uporabe Kahoota. Obstajajo na ini Pri dejavnosti smo uporabljali kvize, izdelane v aplikaciji Kahoot. Quiz, Jamble, Discussion in Survey. Pri nas je kviz povzro il Kahoot je interaktivno digitalno orodje, namenjeno izdelavi pravo mini evforijo, kar ka e predvsem na neverjetno mo kvizov, razprav in vpra alnikov. Je preprosto in zanimivo ra unalnika in ostalih medijev. motivacijsko orodje za mlade. Uporabljali smo ga kot popestritev prosto asnih dejavnosti in kot sredstvo za utrjevanje olske snovi. 6. ZAKLJU EK Izkazal se je kot ena bolj uporabnih aplikacij, saj ga lahko Osnovni namen vklju evanja kviza Kahoot in u nih poti na uporabimo kot popestritev pouka, preverjanje znanje u encev ob spletni strani Vesele ole je bil pove ati motivacijo in s sprotnim zaklju eni temi, uporabimo ga pri uvodni motivaciji, pri preverjanjem tudi izbolj ati razumevanje in znanje predelanih samostojnem delu in utrjevanju snovi Pri tem so se u enci tem. Te ava se je pokazala pri pripravi u itelja, saj zahteva tak na zabavali, nau ili so se veliko novega, sami pa smo dobili hitro priprava veliko ve dela kot sicer, a vseeno je zaradi rezultata in povratno informacijo. motivacije vredno vlo iti ve . Vsekakor je potrebno pri delu z Uporaba je za u itelje prosta, vendar je potrebna registracija. IKT pripraviti tudi plan B in plan C, e slu ajno tehnologija U enci lahko dostopajo do kviza brez registracije s kodo kviza. odpove. Pripomo ki za uporabo tako za u itelje kot za u ence so enaki Igra, kviz ali dejavnost se je izkazala za izobra evalno, ko smo ra unalnik ali pametni telefon oz. tabli ni ra unalnik. Kviz ima vanjo skrili u ne cilje tako, da je bila aktivnost e vedno zabavna. omejitev odgovorov na tiri. U itelj dobi povratno informacijo o u en evih odgovorih, u enec pa informacijo o pravilnost Redno obiskovanje interesne dejavnosti, pro nje po dodatnih urah odgovora, tevilu to k, hitrosti odgovarjanja. Zagotovljena je in ponovitvah re evanja kvizov so zadosten razlog, da bomo s anonimnost. Mo nost ima asovne omejitve. To kovanje tak no aktivnostjo nadaljevali. Opazili pa smo, da je bil kviz odgovorov je mo no glede pravilnosti odgovorov ali pa tudi glede Kahoot nekoliko bolj priljubljen od u nih poti Vesele ole. Morda hitrosti odgovarjanja. Vsako vpra anje se izpi e na ra unalni kem zaradi enostavnosti, grafike, tekmovanja med igralci? vmesniku posebej, spodaj pa so zapisani mo ni odgovori. Odgovor se izbira s pomo jo pametne naprave. Vpra anja lahko 7. LITERATURA imajo ve odgovorov ali pa pravilno/narobe. [1] KNAFLI , L., BUCIK, N. BRANJE za znanje in branje za zabavo: priro nik za spodbujanje dru inske pismenosti. Andrago ki center. Ljubljana. 2009. [Online]. VIVID 2018 171 http://arhiv.acs.si/publikacije/Branje_za_znaje_in_branje_za [5] ROBINSON, K. Kreativne ole, 1. natis, Nova Gorica: Eno, _zabavo-prirocnik.pdf. 2015. [2] MANGEN, A. BRANJE Z EKRANA JE PLITKEJ E KOT [6] SPITZER, M. Digitalna demenca: kako spravljamo sebe in BRANJE S PAPIRJA!, Pogledi, t. 18, 14. november 2011, svoje otroke ob pamet, 1. izdaja, Celovec: Mohorjeva, 2016. [Online]. http://pogledi.delo.si/druzba/branje-z-ekrana-je- plitkejse-kot-branje-s-papirja. [7] TAYLOR, J. Vzgajanje tehnolo ke generacije: kako pripraviti otroke na svet, ki ga poganja medij, Maribor: Hi a [3] MATJA I , V. Vzgoja bralca. Otrok in dru ina, november knjig, Zalo ba KM , 2015. 2008, [Online]. http://www.ringaraja.net/otrok/vzgoja- bralca_1159.html). [8] VINTAR, J. KAKO naj ola razvija branje in ir o pismenost: zbornik Bralnega dru tva Slovenije, 1. natis, [4] REBOLJ, V. E-izobra evanje skozi o ala pedagogike in Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za olstvo, 2005. didaktike, Radovljica: Didakta, 2008. [9] http://www.veselasola.net/. VIVID 2018 172 Digitalno opismenjevanje v osnovni šoli Frana Albrehta Kamnik Digital literacy in Fran Albreht Kamnik primary school Danica Mati Djuraki Lidija Vidmar O F ana Alb eh a Kamnik O F ana Alb eh a Kamnik l ka lica 1 l ka lica 1 1241 Kamnik 1241 Kamnik danica.mati@guest.arnes.si lidija.vidmar2@guest.arnes.si POVZETEK 2. PROGRAM P digitalnemu opismenjevanju je kontinuiran , 4. P . P . U 4. znanje se iz l . P , , 5. se osvojeno znanje utrjujejo in uporabljajo. vire, 6. razred spozna urejevalnik besedil, 7. razred predstavitev, 8. razred program za delo s preglednicami in grafi 2.1 Vsebina ter 9. razred uporabne programe, aplikacije in Cobiss. K b d O , digitalno opismenjevanje, kontinuiran program ABSTRACT The contribution of our school to digital literacy is a continuous programme that enables the students from the 4th grade on the basic insight into the computer knowledge. 4th graders begin with digital literacy, 5th graders learn how to quote. 6th graders learn how to use word editor, 7th graders presentations and 8th graders Slika 1. Program spreadsheets. 9th graders research for school useful online U eno uro tedensko . programs, applications and Cobiss. D , . Delajo Keywords interaktivne vaje za uporabo . V procesu sami natipkajo besedilo za Primary school, digital literacy, continuous programme . 1. UVOD P i se K S , (KIZ) citiranja in navajanja virov. Na novo pridobljeno , , znanje uporabijo in utrdijo pri izdelavi plakata pri predmetu . D , imamo navodila za 1 . V osnovni citiranje na voljo v spletni zbornici. T , neobveznih in obveznih izbirnih predmetih v drugi in tretji triadi. znanje uporabljajo v naslednjih leti I . Znanja, ki so ostalih izdelkih, ki zahtevajo citiranje. dandanes nujno potrebna in ki dokazano razvijajo tudi kognitivne procese [2], smo potisnili zelo v ozadje. N V se seznanijo z osnovami urejevalnika besedil sistemsk , . postavitev strani, izbira pisave, vstavljanje slik in drugih objektov O ter oblikovanje teksta. Pridobljeno znanje p ini in opismenjevanja, zato . v tujem jeziku. N O F A K smo se ob koncu 2015/16 , v U spoznajo in ne . K , . . Znanje uporabijo pri izdelavi predstavitve pri . V spletni anketi, s katero smo raziskovali digitalno , 118 anketirancev O predstavimo program za delo s preglednicami in odgova nju in rabi tehnologije. Ob grafi. Pri naravoslovnih predmetih obdelajo podatke meritev; preprost program (slika 1), ki . digitalnih znanj in Osvojeno znanje . spretnosti. VIVID 2018 173 V devetem razredu pri pouku 3. ZAKLJU EK uporabne programe in aplikacije: Prezzi, Nearpod, Kahoot, 1ka ... Program se ob vsakoletni evalvaciji poljubno prilagaja/spreminja. Pri izvajanju vsebin KIZa spoznajo in uporabijo storitve Cobiss. N IKT. S V jemo v spletno skupnost Moodle. ( leto). Z (25 P , ), 50 3 . i to, kar bodo morali v I 4 , . prihodnosti znati uporabljati. P , pri tem podpira in tudi samo sodeluje. 2.2 M c V spletni 86 - in osmo- 4. VIRI IN LITERATURA . U [1] P , SAZU, ocenili svoje znanje uporabe urejevalnikov besedil in programov 1.12.2017 za predstavitve (povp 4 5). V , [2] K , R., K , K., K , S. 2017. R z , - kaj je to in zakaj bi ga sploh potrebovali? . Vzgoja tudi sami; , . V in i ob a e anje 48, 4 (2017), 9-19 [3] VUORIKARI R., idr. 2016 DigComp 2.0: The Digital , Competence Framework for Citizens. Update Phase 1: the manj kot 1 uro na teden. Skoraj 60% pravi, da imajo pri pouku Conceptual Reference Model Publications Office of the 10% , European Union. zanima za prihodnost, je programiranje. http://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/bitstream/JRC E (slika 2) , , 101254/jrc101254_digcomp%202.0%20the%20digital%20c predstavljen program. Po ompetence%20framework%20for%20citizens.%20update%2 . Skoraj vsi anketiranci (87 od 118) 0phase%201.pdf (pridobljeno 28.8.2018) , vertikali smiselno. S a 2. M c VIVID 2018 174 Kritično vrednotenje in uporaba spletnih člankov Critical evaluation and use of online research Lidija Mazgan Osnovna šola Dušana Flisa Hoče Hoče, Slovenia lidija.mazgan@os-hoce.si POVZETEK 1. Uvod Sodobna tehnologija je v naš vsakdan prinesla vrsto sprememb. Človeku je olajšala dostop do informacij, a hkrati povzročila Sodobna tehnologija človeku omogoča hitrejši dostop do druge skrbi. Potrebno se je bilo prilagoditi novim medijem in informacij, kar je zanj velika prednost in ugodnost. Informacije so hkrati zaradi množičnosti informacij pridobiti nova znanja o mu zaradi novih medijev in nove tehnologije dostopne na vsakem načinu izbora ustreznih informacij. Začetki učenja segajo vse do koraku in kar »iz naslonjača«. Hkrati pa ta množica informacij stopnje, ko otrok prične uporabljati različne medije za dostopanje zahteva nova znanja o izboru in kritičnem presojanju informacij. do elektronskih virov. Ker v prvi in drugi triadi otrok načeloma v »Kritično mišljenje je ena temeljnih kompetenc, kot branje in učne namene še ne uporablja samostojno elektronskih virov, sem pisanje, ki jo je treba poučevati.« [4] Menim, da gre za veščino, izvedla učno uro v tretji triadi, in sicer v 9. razredu. Gre za učno ki jo mora človek pridobiti že kot otrok, po mojem takoj, ko se uro, pri kateri učenci spoznajo besedilno vrsto poljudnoznanstveni č samostojno srečuje z uporabo določenih informacij. V ranem lanek, vrednotijo spletne članke ter po določenih kriterijih otroštvu mu pri tem pomagajo starši, ki izbirajo po svoji presoji in izbirajo ustrezne za tvorjenje lastnega članka na temo Evolucija. nudijo otroku že izbrano informacijo. Ura je bila izvedena v sodelovanju z učiteljico biologije in učiteljico računalništva. V medpredmetnem povezovanju in v V osnovni šoli je otrok oz. učenec že v prvi triadi, torej na samem projektnem delu so učenci spoznali še delo v Publisherju, v začetku šolanja, vržen v svet informacij, kjer se mora znajti in katerem so članek zapisali, in elektronsko oddajo svojega članka v izbrati ustrezno glede na temo, ki jo predstavlja bodisi v spletno učilnico. Uporabljali so različne informacijske vire, govornem nastopu, na plakatu ali na elektronskih prosojnicah. Pri klasične in elektronske in pri izboru ustreznih informacij razvijali tem mu pomaga učitelj/-ica, starši in drugi. Enako še v drugi kritično mišljenje. triadi. Ključne besede V tretji triadi postaja učenec samostojnejši pri iskanju informacij Uporaba elektronskih virov, kritično mišljenje, vrednotenje in v tvorjenju novih besedil. Poleg navajanj virov, citiranja in spletnih člankov, poljudnoznanstveni članek, medpredmetna ura parafraziranja se uči tudi izbiranja in vrednotenja informacij, ki jih uporabi pri samostojnih avtorskih delih kot so govorni nastopi, ABSTRACT plakati, elektronske prosojnice, članki, referati in seminarske Modern technology has brought a number of changes into our naloge. everyday life. It has made it easier for a person to gain access to information while at the same time it caused other concerns. It Že v 6. razredu spozna UDK v prostem pristopu šolske knjižnice was necessary to adapt to the new media. Due to the massiveness ter išče primarne vire. Kasneje pa se uči uporabljati sisteme za of the information people need to acquire new knowledge on how iskanje informacij. Podatke o posameznih dokumentih najde v to be selective enough to get to the appropriate information različnih sekundarnih virih, najpogosteje v računalniških online. The beginnings of learning go back to the times when a katalogih [1]. Tako v 8. razredu spozna in se navaja na uporabo child began to use various media to access electronic resources. In COBISS-a in išče vire po vzajemnem računalniškem the first and second school educational period children do not yet bibliografskem katalogu (COBIB) ter na uporabo internega use autonomous electronic resources for the purpose of learning. kataloga OŠ Dušana Flisa Hoče v WinKnj OPAC. Uporablja So we carried out a lesson with 9th graders. It is a lesson in which nahajališča dokumentov v šolski knjižnici ter bližnjih knjižnicah students get to know the text type of a popular science article, (največ v SIKMB, Enoti Hoče). Pogosto uporablja tudi članke evaluate online articles, and, according to certain criteria, choose objavljene na spletu. the appropriate ones to create their own article on the topic Pri zbiranju literature mora biti selektiven in izločiti vse tisto, kar Evolution. The lesson was carried out in cooperation with a neposredno ne zadeva teme naloge. Po izboru literature je biology teacher and a computer teacher. In cross-curricular potrebno branje virov ali njihovih delov [1]. integration and project work, students learned about the work in the Publisher. They wrote an article in Publisher and submitted it V 9. razredu smo se tako z učenci pri Knjižnično informacijskih to the online classroom. They used various information sources, znanjih (KIZ) preizkusili v tvorjenju poljudnoznanstvenega članka both classical and electronic, and developed critical thinking in na temo Evolucija. Šlo je za medpredmetno učno uro, v kateri the selection of relevant information. smo sodelovale dve učiteljici (učiteljica matematike in učiteljica biologije) in knjižničarka. Ura je bila izvedena v računalniški Key words učilnici, bila pa je del projektnega dela. Učenci so v Publisherju Use of electronic resources, critical thinking, evaluation of online izdelali poljudnoznanstveni članek na temo človekovega razvoja. articles, scientific articles, inter-curricular lessons VIVID 2018 175 Pri svojem delu so uporabljali klasične in elektronske vire, vendar 4. Kaj želi avtor s prispevkom doseči (informirati, smo se v tej uri osredotočili predvsem na elektronske - spletne prepričati…)? članke. Moja vloga pri tem je bila, da z učenci ponovim citiranje 5. Ali je informacija dejstvo, mnenje, oglas…? in navajanje virov, kar je bilo obravnavano že v 7. razredu, da jih 6. Ali avtor svoje ugotovitve podpira z že obstoječo naučim, kako se tvori članek (oblika poljudnoznanstvenega literaturo? članka) in kako izbrati kakovostni spletni članek, ki ga bo uporabil za nadaljnje delo (kritično presojanje spletnih člankov). Glede na to, da so uvodoma morali izbrati izhodiščno sliko, jim je Slednje je bilo osrednji namen v tej uri. bila predstavljena tudi ustrezna slika (v tem primeru fotografija) in razloženo ustrezno citiranje vira. Kritično mišljenje v ožjem smislu pomeni sposobnost analize in evalvacije argumentov ter uporabe logike [4]. Je sposobnost vrednotiti trditve ter objektivno presojati na podlagi dobro podprtih argumentov [4]. M. Lipman [4] pojmuje kritično mišljenje kot odgovorno mišljenje, ki spodbuja dobro presojo, ker temelji na kriterijih. Zanj je osrednja značilnost kritičnega mišljenja presoja. Posameznik izraža mnenja, ki jih utemeljuje z razlogi. Kriteriji so vrsta razlogov in bistveni element učenja kritičnega mišljenja je učenje učencev o tem, kako naj uporabijo kriterije. Tako sem tudi sama učencem navedla nekaj kriterijev, ki so jim pomagali pri kritičnem vrednotenju in izboru ustreznih ter kakovostnih spletnih člankov. Zakaj je pravzaprav pomembno, da razvijamo kritično mišljenje? Ker posamezniku omogoča sprejemanje kakovostnejših osebnih odločitev, povečuje možnost uspešnosti pri doseganju želenih ciljev in reševanju problemov ter veča njegovo učinkovitost soočanja z različnimi okoliščinami. Povečuje njegovo avtonomnost, saj kot kritični mislec »razmišlja s svojo glavo« in Slika 1: Muzej krapinskega pračloveka. je samostojnejši v presoji. Za družbo kot celoto je pomembno, saj (Vir: http://www.tzg-krapina.hr/muzej_pracovjeka/muzej-2-opis-i- vpliva na razumno plat človekove narave in promovira splošen postava-muzeja). interes za sprejemanje stališč, ki jih je mogoče razumno utemeljiti. [3]. Ob članku in sliki smo ponovili tudi citiranje virov. Nato je vlogo prevzela učiteljica računalništva, ki je učence uvedla v spletno 2. Cilji učne ure orodje Publisher, v katerem so učenci zapisali članek ter jim ob koncu projekta razložila način oddaje članka v spletno učilnico. Namen te učne ure je bil, da (se) učenci: Učiteljica biologije je že pred to učno uro učence usmerila v samo temo in jim razložila kriterije za vrednotenje projektnega dela. – znajo uporabljati različne informacijske vire pri raziskovalnem delu za samostojno reševanje problemov, 4. Vrednotenje izdelkov – naučijo izpisovati pomembne podatke in pisati opombe, – kritično vrednotijo vire in podatke, Pri vrednotenju je bilo z moje strani upoštevano naslednje: – znajo pravilno citirati vire in razumejo pomen citiranja, - Informacijski viri (ustrezna raba), – navajajo različne vire, - Navajanje virov (najmanj 3 različni viri, tudi klasični). – navajajo na kritično mišljenje in na samostojno odločitev o Kriteriji za uporabo informacijskih virov: izbiri neodvisne informacije za potrebe raziskovalnega dela. – zna uporabljati različne informacijske vire pri raziskovalnem delu za samostojno reševanje problemov, 3. Poljudnoznanstveni članek (oblika, kritično – se samostojno odloči, katere informacijske vire bo uporabljal in kako jih bo uporabljal, vrednotenje, tvorjenje) – kritično vrednoti vire in podatke v njih, – si oblikuje stalno potrebo po novih znanjih, Pripravila sem učni list, na katerem so zbrane informacije o – razvija kritično mišljenje. zakonitostih besedilne vrste in kritičnega presojanja spletnih Kriteriji za navajanje virov: informacij. - zna pravilno citirati vire in razume pomen citiranja literature, Učenci so prebrali definicijo besedilne vrste. Ustno jim je bilo - uporablja in navaja različne vrste virov. predstavljeno, kje se pojavljajo članki, kdo jih piše, komu so Točkovanje: namenjeni. Razložen jim je bil potek in zgradba članka. 0 T – uporabi neustrezne vire, ne zapiše virov 1 T – uporabi delno ustrezne vire, zapiše le spletne vire Nato jim je bil na i-tabli predstavljen članek [2], ki so si ga dobro 2 T – uporabi ustrezne vire, zapiše različne vire pogledali ter presojali njegovo uporabnost za svoje delo. Članek Ostala z moje strani pridobljena znanja niso bila vrednotena, ker so ustno presojali s pomočjo naslednjih vprašanj: so se s tem srečali prvič in je bilo to zgolj informativne narave. S tem se bodo nekateri še ukvarjali, drugi spet ne. Vrednoten je bil 1. Ali članek ustreza temi? še vsebinski del s strani učiteljice biologije, ki je učenca nato 2. Ali je datum objave primeren? ocenila in bilo je opravljeno formativno spremljanje s strani 3. Ali je avtor primeren strokovnjak? učiteljice računalništva, ki je zajemalo znanje zapisa članka v Publisherju in načina oddaje v spletno učilnico. VIVID 2018 176 5. Sklep 7. Priloga: Delovni list za učence Učenci so aktivno sodelovali pri ustnem vrednotenju primera poljudnoznanstvenega članka. Spoznali so značilnosti kakovostne POLJUDNOZNANSTVENI ČLANEK spletne informacije in nekaj opozoril glede URL – naslovov, kar KIZ - 9. razred so z zanimanjem spremljali. Pri nastajanju lastnih člankov so v naslednjih urah samostojno uporabljali različne vrste Poljudnoznanstveni članek je predstavitev že znanega iz drugih informacijskih virov. izvirnih raziskav. Temeljni namen poljudnoznanstvenega članka je čim večjemu krogu ljudi predstaviti neko znanstveno področje, Večinoma so sicer uporabljali spletne vire, ki so hitro dostopni. odkritje ali kak pomemben dogodek. Pri tem so upoštevali navodila za izbor kakovostnih spletnih Zgradba dobrega poljudnoznanstvenega članka je: člankov, ki so jih imeli na delovnem listu. Ker so bili od njih zahtevani različni viri, poleg elektronskih tudi klasični, so prihajali tudi v knjižnico, kjer so iskali monografske in serijske 1. Slika: Napoveduje obravnavano temo. (citiranje vira publikacije. V njih so iskali ustrezne informacije glede na naslov pod sliko; manjša pisava) članka, ki so si ga izbrali. Sama sem jih pri tem z veseljem 2. Naslov: Pri poljudnem članku je zelo pomemben spremljala in vodila, v kolikor je bilo potrebno. naslov, ki mora bralca pritegniti in motivirati za branje. Naj bo kratek, privlačen in aktualen. Največ težav je bilo pri povzemanju informacij, posledično s 3. Uvod: Ključen je tudi prvi odstavek, ki mora tematiko, parafraziranjem in citiranjem, tako da bo potrebno v prihodnje ki jo obravnava članek, uvesti recimo z zanimivim posvetiti kakšno uro tudi temu. Sicer pa so v večini upoštevali citatom, s kratko zgodbico, anekdoto ipd. V njem moja navodila. Uporabili so kakovostne informacijske vire, napovemo temo in vire podatkov. izdelali oblikovno ustrezne in oddali vsebinsko zanimive članke. 4. Vsebina: Predstavlja dejstva z določenega področja. 5. Zaključek: Kratek povzetek osrednje teme in zaključna Sodelovanje učiteljic in knjižničarke pri projektnem delu je bil misel ali napoved. pomemben del uspešnih rezultatov. Vsaka je izpeljala svoj del in 6. Viri in literatura: citiranje oz. navedba uporabljenih pripomogla k razvoju otrokovih kompetenc. virov Ne trdim, da sem z eno učno uro razvila kritično mislečega učenca, ki zna presoditi, kaj je dobra informacija in kaj ne, vendar Pisava: Times New Roman, Arial ali Courier; velikost pisave 12, si želim, da bi ga k temu spodbujali tudi ostali učitelji pri drugih naslova do 18 predmetih in učitelji v njihovem nadaljnjem izobraževanju. KRITIČNO PRESOJANJE INFORMACIJ NA SPLETU 6. Viri in literatura Ustreznost glede na: - avtorja/ustanovo (je ugledni avtor ali institucija, ki se [1] Ambrožič, Melita (2004): Informacijski viri pri projektnem ukvarja s tem področjem), in raziskovalnem delu. V: Informacijsko opismenjevanje: - čas izdaje (so novejše ali zastarele informacije), priročnik za delo z informacijskimi viri. Ljubljana: Zavod - vsebino (vsebuje temo, ki jo obravnavaš), Republike Slovenije za šolstvo, str. 13-68. - jezik (slovenščina ali drugi znani jezik), [2] Bajd, Barbara (2013): Darwin in evolucija človeka. - zgradbo (vsebuje tudi povzetek in bibliografijo), Naravoslovna solnica. Letnik 17, št. 3, str. 14-19. Dostopno - vrsto objave (blog, znanstveni članek, PWP …), na spletu: http://pefprints.pef.uni-lj.si/1540/1/Bajd_14- - pravopisno in oblikoslovno pravilnost (je lektorirano ali 19_2013_17-3-3.pdf. pa ima veliko napak), - namen (namenjeno je osnovnemu informiranju ali [3] Kompare, Alenka (2016): Kako spodbujati razvoj mišljenja: znanstvenemu raziskovanju). od temeljnih miselnih procesov do argumentiranja. Dodatni kriteriji: Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, str. 13-30. URL naslov - pomaga oceniti kakovost prispevka. .si – značilna končnica slovenskih naslovov; dvočrkovna koda za [4] Rupnik Vec, Tanja (2006): Kritično mišljenje v šoli: Slovenijo strategije poučevanja kritičnega mišljenja. Ljubljana: Zavod .gov.si – pomeni vladne organizacije (zanesljivost) Republike Slovenije za šolstvo, str. 11-28. .com, .net – pomeni komercialno predstavitev (biti previden) .org – nekomercialni ponudnik informacij, odgovoren administrator (organizacije, društva) .edus.si – izobraževalne organizacije uni-lj, uni-mb – navadno zelo zanesljive informacije Med najmanj zanesljive sodijo osebne strani (v naslovu imajo osebno ime ali˜). VIVID 2018 177 D a e al ge di d ga e Homework as assessment Da ije a Me i a V a i Nejc D b i O a a D a a F i a H e O a a D a a F i a H e H e, S e ija H e, S e ija danijela.metlicar@os-hoce.si ethoarx@gmail.com POVZETEK Sporazumevanje z njimi je lahko ote eno, imajo te ave na U enci s posebnimi potrebami zahtevajo od u itelja poseben socialnem podro ju. Zna ilno za take osebe je, da ka ejo pristop v pou evanju. Delo, predstavljeno v lanku, je nastalo v obsesivno zanimanje za neko stvar. Zna ilno za takega otroka je sodelovanju z osmo olcem, ki ima Aspergerjev sindrom. Ti u enci tudi vztrajanje v dolo enih rutinah, da govori o temi, ki mu pade zavra ajo opravljanje vseh nalog, ki niso v neposredno povezane na um in je povezana z njegovimi interesi. (Kesi Dimic, 2010). z njihovimi interesi. In tudi v na em primeru se je pri pouku Vse na teto opazimo tudi pri na em fantu, pri katerem se med sloven ine pojavljala te ava, da u enec ni opravljal doma ih poukom vidijo e motnje pozornosti. U enci z Aspergerjevim nalog in ni delal med poukom od 6. razreda dalje, ko sem ga sindromom tudi zavra ajo delanje vseh nalog, ki niso v pou evala. V razmi ljanju, kako ga pripraviti do ve jega tevila neposredno povezane z njihovimi interesi. In tudi v na em opravljenih doma ih nalog, sem se odlo ila, da izkoristim njegovo primeru se je pojavljala te ava, da u enec ni opravljal doma ih mo no podro je – zanimanje za ra unalnik. Skozi celotno olsko nalog, ni delal med poukom od 6. razreda dalje, ko sem u enca leto 2017/2018 je u enec bele il svoje doma e naloge v zvezku pou evala. Imenovan u enec ni opravljal doma ih nalog, saj je le OneNote, ki jih je shranjeval v oblaku, kar je omogo alo visel na ra unalniku, star i so ga k delu doma te ko prisilili. neprestan dostop do njegovega dela. Na vsaka dva meseca je Razmi ljala sem, kako ga kot u iteljica pripraviti, da bo doma vsaj naredil analizo svojega dela v obliki razli nih grafov. Rezultat je malo razmi ljal o sloven ini. Vendar pa je fant kazal in e ka e bil ve kot zadovoljiv. Zaradi takega na ina dela z ra unalnikom izredno zanimanje za delo z ra unalnikom. Za otroke z u enec sicer e vedno ne vidi ve jega smisla v doma ih nalogah Aspergerjevim sindromom je zna ilno, da imajo dolo en hobi in pri sloven ini kot prej, je pa zato tevilo opravljenih doma ih posebno zanimanje za neko stvar. Ta zanimanja so samotarska, nalog vi je. lahko nenavadna in oseba se z njimi ukvarja ve ino svojega asa. (Atwood, 2007). Star i na ega u enca poro ajo, da fant K b ra unalnik vsakodnevno uporablja, komunicira preko Skype-a z Posebne potrebe, Aspergerjev sindrom, OneNote, doma a naloga, angle ko govore imi, brska, tipka, oblikuje dokumente in grafe. oblak Interes za ra unalnike je pokazal tudi v oli. Ko so njegovi vrstniki govorili o vsakdanjih stvareh, bi on govoril o ABSTRACT ra unalnikih. Prepri ana sem, da bo to njegovo zanimanje neko postalo njegov vir zaslu ka in stalna zaposlitev. Students with special needs require a teacher's special approach in teaching. The work, presented in this article, was developed in Na podlagi zapisanega sem se odlo ila, da izkoristim njegovo collaboration with an eighth-grade student with an Asperger's navdu enje in ga pove em z doma im delom. elela sem tudi, da syndrome. These students reject tasks that are not directly related se dejavnost povezuje s formativnim spremljanjem, ki je danes v to their interests. Our case was the same: the student did not do oli vedno bolj aktualno oziroma se o njem veliko govori, da homework at lessons of Slovene language and did not follow the u enec sam nadzoruje svoje delo, ga vodi in samovrednoti. Tako lessons. Therefore, I decided to take advantage of his interest in sva se dogovorila, da bo v tem olskem letu 2017/2018 the computer science. Throughout the school year 2017/2018, the ra unalni ko vodil svoje doma e naloge; elja je bila, da si bele i student followed and supervised his homework in the OneNote, opravljene in neopravljene naloge, da naredi vidni prikaz teh which he stored in the cloud. The teacher had instant access to his doma ih nalog ter da dela v oblaku, saj sem vedela, da bom tako work. Every two months, he analyzed his work in the form of la je dostopala do njegovega dela ter mu podajala povratno different graphs. The result of it all was more than satisfactory. informacijo. Po premisleku se je odlo il, da bo sodeloval, naloge Because of this type of work, the pupil still does not see a greater vna al v OneNote, pripravil grafi ni prikaz teh nalog ob grafih, sense in Slovene homework, but the number of completed diagramih s krogom in vse to prenesel v oblak (google drive). homework is higher. Preden sva za ela z zastavljeno nalogo, sem se zavedala, da bo Keywords delo z u encem z Aspergerjevim sindromom velik izziv, saj pri takem u enci igrajo veliko vlogo njegovi dobri in slabi dnevi. Special needs, Asperger syndrome, OneNote, homework, cloud U itelj mora biti pri delu z njim mirne narave, predvidljiv v 1. ASPERGERJEV SINDROM MED NAMI ustvenih reakcijah, prilagodljiv z na inom dela in na inom komunikacije, predvsem pa mora v otroku videti njegove Delo, predstavljeno v tem prispevku, je bilo izvedeno z u encem pozitivne lastnosti. (Atwood, 2007). Vendar ker vemo, da u itelj 8. razreda z Aspergerjevim sindromom. Gre za u enca s pri takem u encu lahko prilagodi delo tako, da upo teva in posebnimi potrebami, ki obiskuje dodatno strokovno pomo . spodbuja njegova mo na podro ja in dobre dneve, uporablja Aspergerjev sindrom opisuje osebe z avtizmom, ki so povpre no tabele za pomo pri delu, nudi mo nost u enja po razli nih ali – kot v na em primeru – nadpovpre no inteligentne. metodah, omogo a napredovanje po malih korakih ter dopu a VIVID 2018 178 dovolj asa (Kesi Dimic, 2010), sem bila prepri ana, da nama bo uspelo. Ker pa nismo bili ve v Googlovem oblaku, je to pomenilo, da U enec sam pove: »Moje delovanje v oli je sestavljeno iz ve ino nismo mogli ve uporabljati njihovega internetnega urejevalnika. osredoto enosti oziroma koncentracije na stvari, katere so meni Zato smo morali preiti na shranjevanje samih datotek v oblaku. v e . Kar posledi no pomeni, da je moja koncentracija za Imeli smo olski dostop do OneDrive-a in smo se dolo ili, da bi to predmete, ki mi niso toliko pri srcu, ni ja in tudi njihova splo no poskusili oziroma uporabljali. Ker pa smo do iveli te ave z tevilo dokon anih nalog je ni je. Na primer, zanima me govorna njihovim sistemom dodajanja dovoljenja drug drugemu do plat jezikov, ne pa teorija za njimi. V ospredje dajem prakti ni dostopanja do teh datotek, smo pre li na Google Drive, ki pa ma vidik jezikov, teorija me dolgo asi. Tako je tudi pri sloven ini. opcijo, da za dodajanje dovoljenja oziroma urejanja podatkov Doma ih nalog nisem nikoli jemal resno. V za etku olskega leta lahko uporabimo samo povezavo. sva se z u iteljico odlo ila za bele enje doma ih nalog skozi celo Da pa bi lahko pri tej strukturi obdr ali enako itljivost Excelove olsko leto z namenom, da bi se videl moj splo ni interes do razpredelnice, smo postavili bloke biv ih celic zaporedoma v sloven ine in tudi naredil pregled opravljanja nalog.« OneNote-u, da bi lahko imel bralec bolj i pogled na podatke in pri tem samo sledil prvi vrstici, e bi elel videti vse podatke tiste 2. DRUGA NO VODENJE DOMA E naloge. NALOGE eleli smo vpogled v opravljanje nalog po dvomese nih 2.1 Potek dela intervalih, zato smo se odlo ili, da bomo naredili grafe (stolpi ne, Glede na cilj dela: voditi opravljanje doma ih nalog skozi celotno diagrame s krogom, ve nivojske). Ker pa smo videli, da ima olsko leto, bele iti neopravljene doma e naloge in narediti OneNote mo nost za direkten uvoz grafov iz Excela, smo se analizo svojega doma ega dela, smo se odlo ili, da bomo naredili odlo ili, da bi uporabili tisto. Ampak zaradi strukture Excel preglednico v dokumentu Google Sheet, kar se nam je zdelo tudi formata, ki smo ga uporabljali, je pri lo do te av. Zato smo se najbolj prikladno glede na naravo dela. Potek dela u enca samega odlo ili, da bomo naredili vse grafe in razpredelnice za grafe v je predstavljen v nadaljevanju prispevka. Excelu, nato pa to prekopirali v OneNote. In tako je delo v vseh Delo se je za elo okoli 18. 9. 2017 s tem, da smo naredili mesecih pouka tudi teklo. dokument Google Sheet, v katerega smo vna ali naloge preteklega 2.2 Oblika dokumenta meseca ter vse do zadnjega olskega dne. Na za etku je bil osnovne oblike, z lo ili iz samo ene barve, brez rt, z enostavnimi Narejen zvezek je sestavljen iz 12 listov, vsak od teh je datumi, ampak pozneje, nekje okoli decembra, smo zaradi posamezna datoteka z razlogom, da bi lahko bil ta list la je neprijazne oblike pre li na sistem brez lo il in brez rt in pa tudi sinhroniziran preko oblaka in posebej predstavljen. brez enobarvnih lo il ter smo dodali besedne slike, ki so predstavljale, kaj stolpec pod njimi pomeni. elja je bila, da imata dostop do dokumenta tako u enec kot u iteljica, zato je delo potekalo v Googlovem internetnem urejevalniku. En teden za tem smo pre li v sistem OneNote, ker se nam je zdel sistem Google Sheet oziroma Excel prestar za novej o predstavo podatkov. Slika 2: Uvod v zvezek. (Vir: https://drive.google.com/drive/folders/19WLWi8iPEjVFo2ZUbt6Z M4cO8nj3oK53?usp=sharing). Prvi list v zvezku (slika 2) je uvod, ki ima miniaturno legendo, kaj kratica in barva pri vsaki doma i nalogi pomenita (zgoraj - levi spodnji kot). Izbrali smo N z zeleno barvo za »opravljene doma e naloge«, NŠ z oran no barvo za » e ne narejene doma e naloge«, ND z rde o barvo na nikoli dokon ane doma e naloge, PD z vijoli no barvo za »pozabljene doma e naloge doma« ter NaPP z Slika 1: Slika predstavlja nov sistem oznak stolpcev. roza barvo za »narejene, a par krat pozabljene« doma e naloge. (Vir: Drugi list v zvezku je stran analiz vseh doma ih nalog, ki vsebuje https://drive.google.com/drive/folders/19WLWi8iPEjVFo2ZUbt6Z 6 posebnih grafov, vsak izmed teh ima dodan po dvomese ni M4cO8nj3oK53?usp=sharing). interval doma ih nalog. Za tem imamo en graf, ki predstavlja VIVID 2018 179 tevilo doma ih nalog po mesecih, skupno tevilo doma ih nalog ter povpre je dodeljenih nalog po mesecih. Zadnji graf pa je sestavljen iz vseh se tetih vrednosti dopolnjenih nalog, opravljenih, ampak vmes pozabljenih, ter nikoli dokon anih nalog. Ob teh grafih je dana preglednica z golimi tevili teh vrednosti. Izbor oblike grafov je bil naklju en, ampak je upo teval njihov prikaz danih podatkov. Izbrane so bile vrste diagramov s Slika 5: Mese no bele enje opravljenih/neopravljenih doma ih krogom in stolpi nih diagramov (slika 4). Grafi so nastajali nalog. potem, ko smo bele ili doma e naloge dva meseca. (Vir: https://drive.google.com/drive/folders/19WLWi8iPEjVFo2ZUbt6Z M4cO8nj3oK53?usp=sharing). 3. ZAKLJU EK Ugotovljeno je bilo, da v ve ini tevilo podanih nalog ni bilo odvisno od asa, kdaj so bile podane; tevilo nalog po mesecih je variiralo. Skupno je bilo podanih 39 nalog v celem olskem letu, kar je malo. Gre za povpre no 3,9 naloge na mesec. Najve je bilo narejenih nalog, nato narejenih in parkrat pozabljenih, najmanj pa nikoli dokon anih, to je do 5%. Najve doma ih nalog je bilo v Slika 3: Analiza doma ih nalog na dva meseca. mesecih: september, oktober, november in marec, najmanj pa (Vir: proti koncu olskega leta (maj, junij). https://drive.google.com/drive/folders/19WLWi8iPEjVFo2ZUbt6Z Motivacija za delo je u encu padla v februarju in marcu, tu je bilo M4cO8nj3oK53?usp=sharing). najve takoj neopravljenih nalog, so se pa nato kasneje, po komentarju u iteljice, vseeno opravile. V teh dveh mesecih je tudi delo doma ih nalog potekalo ve inoma v oli in manj doma. Ker gre za obliko formativnega spremljanja u en evega dela, ki podpira individualni pristop, je tak na in dela prijazen do u enca. S tem ga vzpodbuja k delu doma ih nalog, saj se u enec zaveda, da so neopravljene naloge sicer vidne z vsemi komentarji. Od u enca tak pristop terja, da tudi neopravljene naloge enkrat vseeno dokon a. Kon ni rezultat celoletnega dela na tak na in je ve kot zadovoljiv – narejen dokument govori sam zase, u enec je prav tako izbolj al svoje doma e delo in te il k temu, da je v preglednicah lahko zapisal, da je doma o nalogo opravil. Glede na prej nja leta je u enec to olsko leto v delanju doma ih nalog napredoval. Nismo sicer mogli prispevati k porastu notranje motivacije za samo delanje doma ih nalog, smo pa pripomogli k temu, da je u enec doma e naloge dejansko opravil, saj kot u enec z Aspergejevim sindromom ni zmogel videti rde e barve v Slika 4: Analiza doma ih nalog v olskem letu. preglednicah, kar ga je jezilo ter ga posredno spodbujalo k delanju (Vir: doma ih nalog. Vse to pa je potrditev za to, da so ustva povezana https://drive.google.com/drive/folders/19WLWi8iPEjVFo2ZUbt6ZM4cO8 z motivacijo u enca, kar pa izjemno vpliva na proces u enja. nj3oK53?usp=sharing). Klju no pri vsem prikazanem delu je ustvariti okolje, v katerem se Vsi preostali listi (strani) predstavljajo preglednice sprotnih tudi u enec s posebnimi potrebami po uti sprejetega in doma ih nalog za vsak mesec posebej, razvr ene po datumih, vklju enega ter lahko razvija svoje potenciale tako pri doma em komentarje u iteljice ter u enca in kon no stanje delu, znanju, kot tudi pri rabi ra unalnika in s tem digitalnih opravljenih/neopravljenih/pozabljenih nalog (slika 5). Strani je kompetencah. Tak na in dela je omogo al spremljavo in 10, za mesece od septembra do junija. Vsaka stran je svoja vrednotenje (samovrednotenje) u en evega napredka ter datoteka v zvezku. Vsaki , ko je u iteljica pri pouku dala doma o individualen pristop, ki je nekaterim otrokom tako potreben. nalogo, smo jo vpisali v stolpi Naslov in dodali datum dodeljene U enec je s takim na inom dela dobil nadzor nad svojo u no naloge. U iteljica, ki je vso delo in bele enje nalog spremljala v uspe nostjo, kar mu je omogo alo, da je namene svojega dela GoogleDrive-u, je lahko sama dopisala komentar na opravljeno do ivljal kot izziv in ne kot vir stresa. Dobil je vpogled v to, kaj oziroma neopravljeno doma o nalogo, dopisal ga je u enec tudi mu gre in v em je dober ter kaj mora storiti, da se premakne sam. Kon no stanje, ki je bilo mo no kar v treh poskusih, je naprej. Povratna informacija u iteljice v obliki komentarja je nakazano z dodeljenimi barvami; legendo smo razlo ili zgoraj. u encu ponudila mo nost in pot za odpravljanje pomanjkljivosti. U enec se, kadar dela na na in, ki ga veseli, tudi veseli svojih uspehov ter dobi prilo nost, da izkazuje znanje na sebi najbolj ustrezen na in. Prav tako pa dobi ob utek, da je sli an, viden ter upo tevan v u nem procesu (Grah, 2017). VIVID 2018 180 Kot zaklju ek bi rekli, da tudi strokovno podkovan u itelj [2] Drobni , N. (2018). Doma e naloge i lo en ini. potrebuje potrditev, da njegovo delo in trud nista zaman ter da se Pridobljeno s tudi u itelji v procesu pou evanja pogosto znajdemo kot u enci, https://drive.google.com/drive/folders/19WLWi8iPEjVFo2Z od katerih se lahko veliko nau imo. Ubt6ZM4cO8nj3oK53?usp=sharing 4. VIRI IN LITERATURA [3] Grah J. idr. (2017). Vklj jo a ola. ZRSŠ, Ljubljana 2017. [1] Atwood, T. (2007). Aspergerjev sindrom. Megaton, 2007. [4] Kesi Dimic, K. (2010). V i enci o lahko e ni. Rokus Klett, 2010. VIVID 2018 181 Kak e ci i ej ebi e ka a g COBISS? How do pupils search desired materials in the COBISS catalogue? Miro la a Mini O Dobje O Dobje, Dobje pri Planini 20a, 3224 Dobje mira.minic@osdobje.si POVZETEK Solutions were shared with cloud 365 or in writing. In presenting Preiskovalna naloga je vklju evala iskanje podatkov v knji nem the work, the pupils also participated in the examination of the katalogu (KIZ) in medpredmetno povezavo s poukom assigned tasks, which were also regularly evaluated. Responding to tasks, pupils showed creativity, while evaluating, their critical ra unalni tva in matematiko. Glede na dolo eno snov, ki so se jo thinking was revealed. v tem olskem letu u ili pri pouku matematike, npr. Pitagorov izrek, koordinatni sistem so u enci morali poiskati Keywords znanstvenika, ki je povezan s to tematiko in oblikovati projektno Interdisciplinary connection, search for data, working with nalogo. Izvedba je potekala v ra unalni ki u ilnici, u ilnici resources, library catalog, critical thinking, mathematics, matematike in knji nici. Izdelava projektne naloge je imela ve exploring practice. faz poteka dela: zbiranje in izbiranje virov, iskanje v knji ni nem katalogu, zapisovanje klju nih besed, oblikovanje vsebine, 1. UVOD izdelovanje naloge, navajanje virov, oblikovanje in zapis olska knji nica skrbi tudi za izvajanje informacijske pismenosti. matemati nega dokaza glede na dolo eno snov, ki jo je omenjeni Usvojitev tega znanja je za u ence izredno pomembna. matematik, oz. u enec raziskoval, oddaja dokumenta ter Namen knji ni ne dejavnosti v osnovno olski knji nici je sistemati no in postopno usposabljanje u encev za samostojne predstavitev. U enci so poleg predstavitve re ili e dolo eno uporabnike knji nic. Naloga knji ni arja je, da na pristen na in tevilo nalog povezanih z raziskovanim matemati nim podro jem. ponazori postopke pri izposoji, poka e police s knjigami Naloge, ki so jih re evali, so bile diferencirane po te avnosti in po postavitve knjig, opozarja na zanimive knjige, na aktivno tematskih sklopih. Re itve so delili s pomo jo orodja Oblak 365 sodelovanje u encev pri rabi knji ni nega kataloga COBISS, na ali v pisni obliki (po sklopih). Pri predstavitvi dela so u enci razumevanje konstrukcije bibliografskega zapisa, uporabo gesel sodelovali tudi pri pregledovanju oddanih nalog, ki so jih sproti pri izboru ustreznih informacijskih virov in da predstavi postopek tudi vrednotili. Z re evanjem nalog so u enci pokazali kreativnost, re evanja informacijskega problema ... Vse to u enci postopoma pri vrednotenju izdelkov pa se je izrazilo njihovo kriti no usvajajo pri urah knji ni no informacijskih znanj. mi ljenje. K b 2. MEDPREDMETNE POVEZAVE Medpredmetna povezava, iskanje podatkov, delo z viri, knji ni ni Osnovno olsko izobra evanje je danes usmerjeno k ustvarjalnemu pristopu dela knji ni arja. Pri KIZ-u uporablja metode dela, ki katalog, kriti no mi ljenje, preiskovanje. motivacijsko vplivajo na medsebojno povezavo z drugimi u itelji ABSTRACT oz. predmeti. Izbirni predmet ra unalni ka omre ja sodi v skupino treh izbirnih The investigative task included the search of data in the library predmetov ra unalni tva. Zaradi majhnosti na e ole in catalog and the interdisciplinary connection with the teaching of kombinacije oddelkov si ga lahko izbere in ga obiskujejo me ana computer science and mathematics. Regarding the particular topic skupina u encev 7., 8. in 9. razreda. Cilji u nega na rta they learned in this school year in mathematics classes, for ra unalni kih omre ij predvidevajo tudi spoznavanje in zgradbo example, Pythagoras' theorem, the coordinate system ... the pupils svetovnega spleta, uporabo le-tega ter na ine iskanja gradiv za had to find a scientist who is related to this topic and design a izdelavo pisnih ali seminarskih nalog. Iz tega razloga sem project task. The implementation took place in a computer medpredmetno povezala svoje pou evanje omenjenega izbirnega classroom, a mathematics classroom and a library. The predmeta, knji ni na informacijska znanja in matematiko. Sku am preparation of a project assignment had several phases of the izhajati iz prakse, ko u enci spra ujejo knji ni arja, kje najti workflow: collecting and selecting sources, searching in a library dolo eno gradivo in kako ga poiskati. Moja elja je, da postanejo catalog, writing key words, creating content, creating a task, im bolj samostojni uporabniki olske knji nice, saj jim sodobna naming resources, designing and writing mathematical proof tehnologija ni neznanka. based on a particular topic mentioned by the mathematician, or Za usvajanje informacijskega procesa in procesov kompleksnega pupil studied, give off the documents and presentation. Apart razmi ljanja sem upo tevala tudi starost in zmo nost u encev from the presentation, pupils also solved a number of tasks related omenjenih razredov. to the mathematical field they ve studied. The tasks that were Pouk medpredmetne povezave u itelji zastavimo problemsko, solved were differentiated by difficulty and by thematic blocks. u enci pa z razli nimi spoznavnimi strategijami in ustreznimi VIVID 2018 182 informacijami razre ujejo informacijski problem (Sirnik, 2017). Na b : medpredmetna povezava med predmetom U itelji in knji ni ar si prizadevamo, da se u enci nau ijo iskati, matematika, ra unalni tvo in knji ni no informacijska znanja. izbirati in ocenjevati razli ne vrste knji ni nega gradiva. Pri tem sem u ence seznanila s pomenom iskanja informacij in zdravo Preglednica 1. U a a a 1. ura - uvod razumsko presojo pri iskanju le- teh. Poskusila sem poudariti pomen primernosti informacijskih virov, razumevanje teme, ki jo a O a a D b u enci obdelujejo, pomen selektivnosti in tudi pravilen odnos do U ITELJICI: PREDMET: RAZRED: DATUM: varovanja avtorskih pravic. Miroslava RA UNALNI KA 7., 8. in 9. december 3. IR A PREDSTAVITEV POTEKA DELA Mini OMRE JA IN KIZ 2018 Stanislava 3.1 Na a a a Hrovati Ure iskanja po knji nem katalogu sem izvajala v medpredmetni U ni sklop ROM ra unalni ka omre ja povezavi s poukom ROM in matematiko, ki ju tudi sama pou ujem. U enci so oblikovali projektno nalogo. Glede na Vsebina - Bibliografske zbirke podatkov dolo eno snov, ki so se jo v tem olskem letu u enci u ili pri - COBISS pouku matematike, npr. Pitagorov izrek, koordinatni sistem so - Lokalne baze podatkov u enci morali poiskati znanstvenika, ki je povezan s to tematiko. U ne oblike - Frontalna Izvedba je potekala v ra unalni ki u ilnici in knji nici. Izdelava - Individualna projektne naloge je imela dolo ene faze poteka dela, kot so zbiranje in izbiranje virov, iskanje v knji ni nem katalogu, - Sodelovalno u enje U ne metode zapisovanje klju nih besed, oblikovanje vsebine, izdelovanje - Razlaga, prikazovanje, razgovor, naloge, navajanje virov, oblikovanje in oddaja dokumenta ter razprava predstavitev. Literatura - COBISS; priro nik za uporabnike Z knji ni arko sva se pogovorili in naredili plan dela za potek U ni Ra unalniki, projektor, interaktivna u nih ur, kako bova predstavili knji ni ni katalog in kako bodo pripomo ki tabla ure izvedene. Sama sem omislila na in preverjanja znanja in ob koncu e pregled (evalvacijo) izvedenih ur. Pri pouku Didakti ne - Uvajanje ra unalni tva smo imeli 12 ur pouka namenjenih omenjeni nalogi. komponente - Obravnava nove snovi Kon ne predstavitve so u enci izvajali tudi pri urah pouka u nega - Utrjevanje matematike. procesa - Preverjanje doseganja u nih ciljev - Navezava na naslednjo u no uro 3.2 K a a Splo ni cilji - Razvijanje sposobnosti u enje u enja U ence sva s knji ni arko seznanili s pojmom knji ni ni katalog. - Razvijanje informacijske pismenosti Katalog knji nice je podatkovna zbirka, ki jo uporabniki knji nice - Povezovanje teoreti nega in najpogosteje uporabljajo. Programska oprema, s katero se prakti nega znanja uporabniki sre ajo, je on-line javno dostopni katalog, ki ga Informativni - U enec pozna in uporablja knji ni najpogosteje poznamo po angle ki kratici OPAC (Online Public cilji katalog COBISS Access Cataiogu) Z iskanjem po katalogu uporabniki ugotavljajo, Formativni ali je med gradivom knji nice tudi tako, ki bi re ilo njihove - U enec uporablja COBISS kot informacijske zahteve, oz. vpra anja. e katalog izpolnjuje vse cilji informacijski vir funkcionalne zahteve, mora omogo ati poizvedovanje po razli nih kriterijih. Seveda pa moramo, e ho emo vse mo nosti izkoristiti, Preglednica 2. U a a a 1. a: dobro poznati strukturo bibliografskega zapisa in pravila, po katerih so posamezni podatki v njem oblikovani ( umer, 2004). P Uvajanje: 5 minut U U c U encem predstaviva potek u ne ure in Prisluhnejo uvodni objasniva bistvo sodelovalnega besedi. pou evanja. Z u enci obnovimo dosedanjo snov Odgovarjajo na zastavljena vpra anja. Slika 1: V a a V a c S COBISS.SI 3.3 P b a a ( . ) Na primeru u nih priprav dveh ur pouka bom predstavila, kako je potekalo izvajanje u nega sklopa. VIVID 2018 183 Povedali sva, da COBISS predstavlja U enci se med seboj povezavo knji nic v knji ni no posvetujejo in Preglednica 3. Potek dela. Obravnava nove snovi: 35 minut informacijski sistem. odgovarjajo na Spletna verzija COBISS je dosegljiva na zastavljeno vpra anje. U U c internetnem naslovu www.cobiss.si, ki je U encem predstaviva U enci prisluhnejo izhodi e za dostop do baz podatkov. spletni vmesnik COBISS. predstavitvi. U encem poka eva vstopno stran v U encem predstavimo COBISS in jih povpra ava, e poznajo tehnike iskanja in mo nosti spletno aplikacijo in jo znajo rezervacije gradiva. uporabljati? Del COBISS sistema je tudi Klik na Vstopite v COBISS nas prestavi Poslu ajo. na a ola, tako da so se v novo okno, ki nam ponuja izbor med u enci iskanja lotili najprej naslednjimi bazami podatkov: po lokalnem katalogu na e vzajemna baza podatkov (COBIB; knji nice. Podatke so skupni katalog vseh slovenskih knji nic, primerjali tudi z vzajemnim ki so vklju ene v COBISS), knji ni nim katalogom Slovenije, kjer je na voljo lokalne baze podatkov (katalogi) ve gradiva, kot ga je na knji nic. razpolago v olskih U encem poveva, da bomo v knji nicah. nadaljevanju spoznali na ine iskanja v vzajemnem katalogu COBISS s pomo jo razli nih tehnik iskanja. Pri uri so torej spoznali vzajemni katalog v Sloveniji, razlo ili sva jim kratico za COBISS. Tisti, ki so e spoznali COBISS, so bili presene eni nad novo razli ico, ker so bili vajeni iskanja v starej i razli ici. Pogovorili smo se, da COBISS predstavlja povezavo knji nic v knji ni no informacijski sistem. Poiskali so spletno verzijo COBISS+ na internetni strani IZUM-a. Pregledali so naslovno stran, kjer so predstavljene razli ne podatkovne zbirke. Izbrali smo Virtualno knji nico Slovenije. Opozorila sem jih, da se znotraj nje nahajajo tudi lokalne baze podatkov knji nic. Del COBISS+ sistema je tudi Osnovna ola Dobje, tako da so se Slika 3: Cilji iskanje v sistemu COBISS u enci iskanja lotili najprej po lokalnem katalogu na e knji nice. Podatke so primerjali tudi z vzajemnim knji ni nim katalogom Slovenije, kjer je na voljo ve gradiva, kot ga je na razpolago v 3.3.1 Primer vaj – iskanje gradiva: olskih knji nicah. Tako so literaturo poiskali e v katalogih 1. V iskalniku vpi emo: www.COBISS.SI. entjurske knji nice in Osrednje knji nice Celje. 2. Vstopimo v virtualno knji nico Slovenije COBISS+. 3. Poi imo, e imamo v knji nici O Dobje knjigo Matematika skozi stoletja. 4. Kliknimo POI I. 5. Dobili smo en zadetek. Ugotovili avtorja in da je gradivo rezervirano. 6. Poglejmo podatke o knjigi. Kliknemo na naslov. 7. Dobili smo osnovne podatke o knjigi. Najdemo: -avtorja, zalo bo, kraj izida, jezik, ISBN, COBISS.SI-ID- signaturo, lokacijo, inventarno tevilko. 8. Gradivo je rezervirano, lahko ga rezerviramo tudi mi, e kliknemo na razdelek rezerviraj. Slika 2: Izbirno iskanje v lokalni bazi podatkov OSDOB 9. Pogledamo lahko tudi, kje e imajo to gradivo, ki ga nujno potrebujemo. Klini na zaloga v drugih knji nicah. 10. Dobimo 155 zadetkov. 11. Pogledamo, e je gradivo na voljo v celjski knji nici. Kliknemo Osrednjo knji nico Celje: Ugotovimo, da se postavitev malo razlikuje od OSDOB. Podatki o knjigi so enaki. 12. Sedaj si knjigo rezerviramo tako, da kliknemo rezerviraj in dobili bomo novo masko. 13. Vstopimo v MOJO KNJI NICO in vpi emo: akronim ali naslov knji nice, tevilko izkaznice in geslo, ki smo ga dobili ob vpisu. 14. Dobili smo sporo ilo, da je rezervacija uspela. VIVID 2018 184 15. In e zadnji korak. Po gradivo je treba v Osrednjo knji nico poznamo. V iskalno okence izberemo jezik: Celje s svojo lansko izkaznico. vpi emo besede, ki jih slovenski). Klik POIŠ I U enci spoznavajo okolje COBISS in re ujejo preproste naloge. lo imo s presledkom ali nam vrne rezultate U enci: vejico. iskanja, s klikom na Primer: posamezno delo preverimo knji nice v Za doma o nalogo iz katerih si literaturo lahko matematike potrebuje izposodi . literaturo o pra tevilih. U U c I a b . U enci aktivno sodelujejo Ta na in najpogosteje in vodeno re ijo primer. uporabljamo za iskanje po Re itev: V COBIB.SI v obmo ju letnic izdaje neke privzetem iskanju publikacije. Glede na hiter (Izbirno) vpi emo razvoj tehnologije je tak Klju ne besede: ukaz dobrodo el. Microsoft OneNote Pri predmetu ra unalni tvo (lahko izberemo jezik: slovenski) in definiramo mora pripraviti seminarsko nalogo o ra unalni kem e Leto izida: 2016:2018 Slika 4: Primeri uvodnih nalog za iskanje v sistemu COBISS (kar pomeni literatura programu OneNote. iz la od leta 2016 do Zaklju ek ure: 5 minut evalvacije dela Literatura je novej a. danes). Klik POI I nam vrne rezultate iskanja, s Preglednica 4. U a a a 2. a klikom na posamezno delo, preverimo knji nice v katerih si literaturo Naslednja ura: 5 minut: lahko izposodi . U enci dokon ajo predhodna iskanja. Pogovorimo se o nastalih te avah ali pomislekih. I a U enci aktivno sodelujejo Nadaljevanje(35 minut): a . in vodeno re ijo primer. Besedno iskanje; U enci aktivno sodelujejo Iskalne pogoje, ki jih Z u enci vodeno re imo in vodeno re ijo primer. vnesemo v posamezna primer: Re itev: V COBISS.SI v iskalna okenca, lahko med seboj zdru ujemo z B a zavihku Moje knji nice logi nimi operaterji IN, besedah, ki so v naslovu, v (baze podatkov -OSDOB) ALI in IN NE. a a, a a poi emo knji nico v itd. katero smo v lanjeni. V V privzetem iskanju privzetem iskanju (Izbirno) vpi emo Naslov: Poi i dela avtorja in (Izbirno) vpi emo Avtor: matema* ALI Naslov: matematika Ivan Vidav. Vidav Ivan, Naslov: zgod* IN NE Klju ne Poi i gradivo z naslovom: Nemogo problem, iz besede: geometrija. spustnega menija Nemogo problem izberemo jezik: slovenski Preveri, e izvod dela v in Izbor zapisov: lanek. Klik POIŠ I nam vrne knji nici, ki jo obiskuje , Klik POIŠ I nam vrne rezultate iskanja, s klikom lahko rezervira ? rezultate iskanja, s na posamezno delo, klikom na posamezno preverimo knji nice v delo preverimo mo nost katerih si literaturo lahko rezervacije. izposodi . Iskanje po vsebini; U enci aktivno sodelujejo Evalvacija dela: 5 minut Iskanje po vsebini s in vodeno re ijo primer. pomo jo klju nih besed Preglednica 5. Naslednja ura a omogo a kompleksno Re itev: V COBIB.SI v iskanje. Zanj se odlo imo, ciljev, nadaljevanje privzetem iskanju e i emo dela z (Izbirno) vpi emo Uvodni del (25 min) dolo enega podro ja, Klju ne besede: iskalnih indeksov pa ne pra tevila (lahko VIVID 2018 185 - U enci samostojno ali ob posvetovanju s so olci vaje, sva ugotovili, da je ve ina u encev usvojila nekaj oziroma u iteljicama re ujejo posamezne primere na zastavljenih ciljev, kot na primer: razvijanje informacijske listkih (na listkih imajo avtorje in gradivo v povezavi z pismenosti, povezovanje teoreti nega in prakti nega znanja, seminarskimi nalogami, ki so si jih izbrali pri predmetu uporabo COBISS-a kot informacijski vir matematika) Nekateri so bili zelo ve i iskanja, drugi pa so potrebovali pomo . P a a a c : 20 minut Bolj podrobno in dosledno so podatke zapisovala predvsem dekleta. U enci, ki so bolj ve i iskanja, so pomagali tistim, ki niso bili tako iznajdljivi. Pri katalo kem iskanju gradiv so pogosto U U c za pomo prosili tudi knji ni arko ( umer, 2017). U iteljici s podobnimi Sodelujejo. edalje bolj e storitve na spletu in vse ir a uporaba spleta vpliva problemskimi nalogami na pri akovanja u encev pri njihovi interakciji z online katalogi. kot pri ponavljanju, Opazila sem, da ve ina u encev svoje poizvedovanje na dolo eno preveriva usvojeno znanje. tematiko za ne najprej prek spletnih iskalnikov (v ve ini primerov je to Google) kljub navodilom, ki so jih dobili na u nih listih. Torej, eprav so u enci seznanjeni s problemi povezanimi z Preglednica 6. Na a a a a : 5 minut iskanjem po spletu in dejstvom, da je knji ni ni katalog precej U U c bolj organiziran, kljub vsemu raj i izberejo iskanje po spletu. Ker imamo v skupini u ence razli nih sposobnosti, sva pri - U iteljica Poslu ajo. nekaterih zaznali te ave pri doseganju zastavljenih ciljev. Med matematike in ponovitvijo snovi sva tem u encem dodatno pomagali. Pri ra unalni tva preverjanju znanja sva s pomo jo dodatnih primerov, tudi pri njih napove, da bodo dosegli ta cilj. u enci prihodnjo Pri kon nem preverjanju in ocenjevanju znanja so u enci dobili uro v dve oceni, in sicer za izdelavo seminarske naloge o dolo enem ra unalni kem znanstveniku pri uri ROM in za re ene naloge in predstavitev o programu One matematiku in matemati nem problemu pri uri matematike. Note vpisovali Preverjanje in ocenjevanje znanja je torej potekalo v obliki podatke o re evanja problemskih nalog s pomo jo ra unalni kega programa matematikih, ki One Note in informacijskega sistema COBISS. Pri sprotnem so jih poiskali. Ugasnejo ra unalnike in preverjanju znanja sta u iteljici z u enci e utrdili dolo ena - Predstavila bom uredijo sede e. znanja. Sledilo je ocenjevanje znanja. Ker je izdelava naloge tudi navodila za zahtevala ve asa so vsi u enci dosegli za rtane minimalne navajanje virov standarde znanja. ob koncu projektne naloge. 5. EVALVACIJA POTEKA U NE URE - Knji ni arka M a c: Medpredmetna povezava je bila dobro napove, da jih bo pripravljena. Po izvedeni uri sva se z knji ni arko pogovorili o naslednje ure rezultatih najinega dela. U enci so aktivno sodelovali pri u nih akalo tudi delo v knji nici. urah. Postavljali so e dodatna vpra anja, iskali gradivo, Re evali in sodelovali ... dopolnjevali M c : U na ura jim je bila zanimiva, nekoliko bodo u ne liste, s druga na. Ker sva bili pri uri dve u iteljici so hitreje dobili eljeno pomo jo katerih pomo in dodatne nasvete. so na li ustrezno Za : Medpredmetno povezavo in izvedeno u no uro literaturo in ocenjujem pozitivno. Ker je O Dobje majhna ola, pogosto poiskali dolo eno gradivo med u itelji izvajamo medpredmetno povezavo pri razli nih u nih policami v sklopih. Pri na rtovanju ur se pomagamo tudi z medsebojnimi knji nici. hospitacijami, ki nam pomagajo oblikovati dogovor glede na rtovanja skupnih ali povezanih ur. Medpredmetne povezave 4. NA IN PREVERJANJA DOSEGANJA vklju ujemo tudi pri izvedbi razli nih dnevih dejavnosti na oli. U NIH CILJEV 6. LITERATURA S knji ni arko sva torej u ence najprej seznanili o na inu iskanja [1] avli, D. (2010). Poizvedovanje otrok devetletne osnovne po knji ni nem katalogu. Povedala sem, kaj bomo iskali glede na ole po knji ni nem katalogu olska knji nica, olska izbrano temo. U enci so imeli na voljo ra unalnik in navodila. knji nica, 20 (1), str. 18 27. Vire in literaturo so iskali na svetovnem spletu in tudi s pomo jo [2] Medpredmetne in kurikularne povezave: priro nik za COBISS-a, kjer so iskali s pomo jo klju nih besed in avtorjev, ki u itelje. Ljubljana, ZRS , 2010. jih poznajo. Na u ni list so morali zapisati pomembne podatke o knjigah in virih, ki jih bodo v prihodnje poiskali v olski knji nici. [3] Steinbuch, M. (2003). Iskanje po vsebini v COBISS/OPAC- U ne cilje, ki sva si jih s sodelavko zastavili pred za etkom u. olska knji nica, 13 (2), 58-66. izvajanja ur, sva ve inoma preverjali e med samim izvajanjem. V [4] Ambro i , M. (2004). Podatkovne zbirke. Informacijsko asu preverjanja, ko so u enci samostojno re evali zastavljene opismenjevanje: Priro nik za delo z informacijskimi viri (str. VIVID 2018 186 105 127). Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za [7] akelj, A. (2011). U ni na rt za osnovno olo, Matematika. olstvo. Ljubljana: MIZ in ZRS . [5] umer, M. (2017). IFLA Library Reference Model (IFLA [8] Batagelj, V. (2002). U ni na rt za izbirni predmet LRM), pomemben korak k sodobnim bibliografskim ra unalni tvo, Ljubljana: MIZ in ZRS . informacijskim sistemom. Knji nica, 61 (1/2), str. 9-22. [9] Urbanija, J. (2005). Knji ni na informacijska znanja. [6] Sirnik, M., Suban, M. (2017): Pomen formativnega Ljubljana: MIZ in ZRS . spremljanja pri u enju in pou evanju matematike, [10] Knji ni no informacijsko znanje: osnovna ola: kurikul Matematika v oli, 23(1), str. 2-10. Ljubljana: Zavod RS za (2008). Ljubljana: Zavod RS za olstvo. olstvo. VIVID 2018 187 Against All Odds poraba spletne igre pri po e anj sociologije srednji oli Against All Odds the use of an online game for the teaching of sociology in secondary school Rok Mi e i Biotehni ki center Naklo Strahinj 99, Slovenija rok.miscevic@bc-naklo.si POVZETEK 1. UVOD Prispevek obravnava inovativen pristop k poučevanju vsebin Problem begunstva in migracij se pojavlja v skoraj vseh državah učnih sklopov »Kultura« in »Spreminjajoči se svet« pri predmetu po svetu. Še posebej je od začetka t.i. ' begunske/migrantske krize' sociologija v srednjem strokovnem izobraževanju. Učenci so se jeseni 2016 ta problematika prišla v ospredje tudi v vsakodnevni ukvarjali z raziskovanjem problematike multikulturnosti, migracij, obravnavi slovenskih množičnih medijev. Zaradi razširjenosti begunstva in globalizacije. Pri učni uri smo uporabili novo, problema v okviru Organizacije združenih narodov (OZN) deluje učencem ne-poznano, spletno igro Against All Odds. V igri se posebna agencija, ki skrbi za varnost in blaginjo beguncev po učenci postavijo v vlogo migranta, ki pred zatiranjem in nasiljem vsem svetu. To je Urad Visokega komisariata Združenih narodov beži iz svoje domovine. Igra učenca pelje skozi celotno izkušnjo za begunce (UNHCR). Glavna naloga UNHCR-ja je zagotoviti, da begunstva, od bega iz matične države, do težav na poti in izzivov se države zavedajo odgovornosti za zaščito beguncev še posebej s katerimi se begunci in migranti soočajo v novi domovini. Hkrati da nobena oseba ni proti svoji volji vrnjena v državo, v kateri ji učenci znotraj igre sami iščejo informacije in podatke o lahko grozi preganjanje. UNHCR begunce pomaga vrniti v obravnavani temi. Lahko raziskujejo o temi človekovih pravic, njihove prvotne domove ali pa jim pomaga pri obnovi njihovega mednarodnega prava ter berejo o konkretnih zgodbah beguncev. življenja drugje - v državi, kjer so zaprosili za azil ali v katerikoli Igra tako spodbuja empatijo, strpnost in spoštovanje drugačnosti državi, ki jih je pripravljena sprejeti za naselitev. Agencija ter ponuja inovativen pristop k obravnavanju pereče in občutljive UNHCR je tudi avtorica spletne igre Against All Odds, ki je teme migracij in begunstva pri pouku sociologije. predmet tega prispevka 7 . Klj ne be ede Spletna igra Against All Odds 8 je izobraževalna in interaktivna Migracije, begunstvo, multikulturnost, srednješolsko spletna igra, katere namen je širiti znanje in razumevanje o izobraževanje, sociologija, IKT migracijah ter beguncih - od kod prihajajo, s kakšnimi težavami se soočajo in kako se prilagajajo življenju v novem okolju. V igri se igralci postavijo v vlogo osebe/migranta, ki pred zatiranjem in ABSTRACT nasiljem beži iz svoje domovine. Ob igri so ves čas na voljo This paper deals with an innovative approach to teaching culture, izobraževalne vsebine, v katerih igralci lahko berejo o človekovih migrations and globalization at the subject of sociology in pravicah, mednarodnem pravu ter o konkretnih zgodbah professional technical education. At first, students will learn about beguncev. Lahko si ogledajo kratke filme in poslušajo zgodbe multiculturality, migrations and globalization, then broaden their beguncev, ki govorijo o svojih osebnih izkušnjah, kot o tem kako knowledge about these topics with research using a web game so pobegnili, kako so prišli v novo državo, kako so začeli hoditi v Against All Odds. In the game, students place themselves in the novo šolo ali službo… Igra tako spodbuja empatijo, strpnost in role of a migrant who flees from his homeland because of spoštovanje drugačnosti in ponuja inovativen pristop k oppression and violence. The game leads them through the entire obravnavanju teme migracij in begunstva. Prisilne migracije so v experience of being a refugee, from escaping the home country, to zadnjih dveh letih postale zelo aktualna in pomembna tema, ki si troubles on the journey itself and the challenges refugees and pri družboslovnih predmetih, še posebej sociologiji, zasluži migrants face in their new homeland. Within the game students posebno pozornost obravnave. Igra je na spletu dostopna vsem. themselves look for information on the subject. They can explore the subject of human rights, international law, and read about Pri pouku smo omenjeno igro uporabili za spoznavanje in specific stories of refugees. The game thus promotes empathy, uresničevanje ciljev kataloga znanj za sociologijo na srednjem tolerance and respect for diversity and offers an innovative strokovnem izobraževanju (SSI). approach to addressing the pressing and sensitive topic of migrations and refugees in sociology classes. 2. TEORETI NA IZHODI A Učitelj učencem znanje podaja po določenih poteh, ki jih Keywords imenujemo učne metode, ki so »znanstveno in praktično Migrations, refugees, multiculturality, secondary school preverjeni načini učinkovite komunikacije med učiteljem in education, sociology, ICT učenci na vseh stopnjah učnega procesa« 10 . Ne nanašajo se samo na učiteljevo poučevanje, ampak tudi na delo učencev. VIVID 2018 188 Blažič je še bolj konkreten, ko pravi, da so učne metode je dostopno vsakomur, poleg tega pa je enostavno za uporabo. teoretično kot izkustveno preverjeni načini delovanja, s katerimi Kot meni Stradling, internet tako učitelju kot učencu ponuja učitelji in učenci dosegajo cilje izobraževanja in uresničujejo pomembne spretnosti 9 . Učenec razvija samostojnost, pri svoje namene 3 . uporabi interneta pa uporablja vse tiste metode »kot pri raziskovanju dokumentov v arhivu, branju poročil, analiziranju Pri izbiri učnih metod je zelo pomembno kako in kdaj jih učitelj zapisa ali preučevanju spominov ljudi...«. Internet učitelju pri pouku uporabi 2 . Predvsem pa je pomembno, da je učnih pomaga, da ustvari privlačno učno uro, učencu pa daje možnost za metod, oblik in motivacijskih tehnik čim več. Na ta način učitelj samostojno in zabavnejše učenje 11 . Z uporabo IKT se poveča doseže večjo zanimivost, atraktivnost, aktualnost učne ure in tudi dostopnost znanja za učence, ob tem pa učitelji skrbijo za pripomore k sodelovanju in aktivnosti učencev. Učitelj je pri lastno izobrazbo. Poznavanje sodobnih didaktičnih tehnologij izbiri metod avtonomen. Sam odloča, kako bo izvedel učno uro in omogoča učitelju izdelavo kakovostnih gradiv za obravnavo nove katere metode bo uporabil. Tako bi lahko teoretično vseskozi snovi 5 . uporabljal le eno metodo, a zavedati se mora, da »je učni proces uspešen le, če se uresničuje z različnimi metodami« 10 . Učitelj Ravno to so argumenti, ki rušijo bojazen, da sodobne tehnologije mora tako poznati temeljne teoretične metodične zakonitosti in jih in njihovo širjenje zmanjšujejo področje delovanja učitelja, saj je tudi znati uspešno prenesti v prakso. IKT vedno samo inštrument učitelja, ki mora odgovorno sprejemati odločitve o tem, na kakšen način predstaviti vsebino in Izbira učnih metod je odvisna od številnih dejavnikov, ki jih je izbrati njeno optimalno primernost. Namen članka je pokazati, potrebno upoštevati. Blažič jih deli na objektivne (učni cilji, učna kako alternativen način poučevanja z aktivno frontalno in vsebina, didaktično okolje – objekti, prostor, didaktična sredstva, individualno uporabo metode uporabe IKT pri učencih lahko čas) in subjektivne (učenci – število in razvojna stopnja ter poučujemo bolj učinkovito in tako pripomoremo, da pouk postane učiteljeva osebnost in usposobljenost) 3 . Didaktiki različne vrste zanimivejši za učence, pridobljeno znanje pa trajnejše ter bolj metod razvrščajo glede na različne vidike. Najpogosteje je poglobljeno. uporabljena klasifikacija glede na vrsto didaktične komunikacije oziroma natančneje glede »na vir, od katerega prihajajo sporočila do učenca« 10 . Tako ločimo »verbalno tekstualne (razlaga, 3. NAVEZAVA NA KATALOG ZNANJ razgovor, metoda dela s tekstom …), ilustrativno-demonstracijske PREDMETA SOCIOLOGIJA ZA SREDNJE (demonstracije) in laboratorijsko-eksperimentalne« 3 , Tomič pa STROKOVNO IZOBRA EVANJE 4 jim dodaja še metodo izkustvenega učenja 10 . Na Biotehniškem centru Naklo so v omenjenih aktivnostih Pri pouku je pogosto, kot prevladujoča učna metoda, uporabljena sodelovali učenci četrtega letnika srednjega strokovnega metoda razlage 11 . Vprašanje je, ali je le-ta tudi najbolj izobraževanja. Na podlagi 3. (kultura) in 6. sklopa (spreminjajoči ustrezna, če upoštevamo sodobne didaktične težnje k čim večji se svet) predmetnega kataloga znanj za sociologijo učenec: vpletenosti in aktivnosti učenca v učnem procesu. V tem članku se razume, analizira in pojasni kulturno pluralnost sodobnih bom osredotočil predvsem na uporabo metode dela z družb (še posebej mladinske subkulture in kontrakulture) in informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, saj je zaradi svoje odnose med kulturami: kulturno strpnost, etnocentrizem in drugačnosti in aktualnosti zelo privlačna, s tem pa spodbuja kulturni relativizem; aktivnost in zanimanje pri učencih. razume, da globalizacija zajema poleg ekonomskega tudi Razvoj in dostopnost novih tehnologij in pripomočkov s področja druge vidike družbenega in individualnega življenja in zna multimedije postavlja učitelja pred izziv, na kakšen način uvesti ovrednoti ta vpliv: nove možnosti v učni proces. Zahteva tudi popolnoma nov način razmišljanja o tem in spodbuja eksperimentiranje z novimi v svojem okolju poišče primere, ki kažejo na to, da izhajajo metodami 1 . Vse to pa ne pomeni, da mora učitelj ob tem iz drugih držav, kultur … (glasba, predmeti široke potrošnje zanemariti klasične metode pouka, kot npr. metodo razlage ali …, navade, vrednote, prazniki …); razgovora. razume in analizira različne dejavnike, ki vplivajo na Razpotnik izraz informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) globalizacijo (razvoj tehnologije, ekonomski, politični uporablja za različne aktivnosti in vsebine, ki se odvijajo in se jih dejavniki in drugi družbeni dejavniki): prikazuje s pomočjo računalnika – video, zvok, besedilo, animacije 6 . Trškan metodo dela z IKT deli na več vej in sicer poišče različne mednarodne organizacije (vladne in govori o metodi dela z računalniškimi programi, metodi dela z nevladne: npr.: OZN, Greenpeace, …), analizira njihovo internetom in CD ROM-i, metodi dela z zvočnimi posnetki ter delovanje in ovrednoti njihov vpliv na npr. delovanje metodi dela z gibljivimi slikami, torej gre za uporabo različnih ekonomskih organizacij, zakonodajo, zavedanje ljudi …; multimedijskih orodij v učnem procesu 11 . razume in ovrednoti vpliv sprememb na življenje Uporabi računalnika pri pouku se je vedno težje izogniti posameznic in posameznikov v zvezi z oblikovanjem predvsem zaradi dveh razlogov. Prvi je, da je vedno več identitete, vrednot, odnosa do dela, sprememb v navdušencev, ki raziskujejo, brskajo in ustvarjajo s pomočjo zaposlovanju, preživljanju prostega časa, družin …; računalnika (oz. drugih informacijsko-komunikacijskih orodij), razume in ovrednoti posledice povečevanja globalne drugi pa je dejstvo, da moramo tudi v poučevanju stopiti v korak s neenakosti in globalna tveganja. časom in se prilagoditi sodobnim trendom. Učenci dandanes gledajo več filmov, internet, televizija, računalnik in mobilni telefoni pa med drugim nadomeščajo tudi knjige 12 . Medmrežje VIVID 2018 189 4. APLIKACIJA PREDSTAVLJENE IGRE PRI POUKU Pri urah sociologije so se učenci ukvarjali z raziskovanjem oziroma iskanjem podatkov o pomenu medkulturnosti med mladimi, na primeru begunstva in migracij. Skozi kritično medijsko analizo smo želeli prispevati k preprečevanju diskriminacije in spodbujati medkulturni dialog z razbijanjem stereotipov o beguncih in migrantih. Pri uri smo najprej uresničevali cilje kataloga znanj za sociologijo v srednjem strokovnem izobraževanju (SSI). Učenci so se učili o kulturni pluralnosti, odnosih med kulturami, kulturni strpnosti, migracijah, globalizaciji in delovanju različnih mednarodnih organizacij. Prepoznali so naloge, ki jih opravlja OZN in se natančneje seznanili z njeno sestavo in delovanjem. Na koncu so spoznali še posebno agencijo OZN, ki se ukvarja s problematiko Slika 2. Izbira igralnih scenarijev 8 begunstva, UNHCR. Te vsebine smo pri pouku sprva obdelali frontalno, učenci so ključne poudarke tudi zapisali v zvezke. Nato so učenci individualno vsak za svojim računalnikom izvajali zadane naloge. Na tem mestu smo uporabili novo učencem ne- poznano spletno igro Against All Odds. Učenci so v igri sami iskali informacije, razlage določenih pojmov so lahko našli tudi v že zapisani snovi v zvezku, zraven pa so si pomagali na različnih spletnih straneh in nove podatke o snovi dodatno zapisovali v zvezke. Nekaj konkretnih primerov dela s spletno igro Against All Odds. 1.korak (slika 1): Učenci se v igro prijavijo z imenom, ki si ga Slika 3. Za li anje 8 sami izberejo. Tekom zaslišanja igra igralcu predstavi pomen različnih demokratičnih pravic ter pojasni posledice, če se kateri izmed njih odpovemo. Za nadaljevanje igre, mora igralec zaslišanje opraviti uspešno. Uspešen je lahko samo v primeru, da se odpove vsem navedenim pravicam. Po uspešno prestanem zaslišanju igralca čaka beg iz domačega mesta in države. Najprej mora ustrezno pripraviti prtljago, ki jo bo vzel s seboj, najti pravo pot za pobeg in izbrati najboljši način potovanja (letalo, ladja, tovornjak, peš). Slika 1. Prijava v igro Against All Odds 8 Po prijavi igra igralcu ponudi tri možne scenarije za igranje: war and conflict, border country in a new life. Vsak scenarij je razdeljen na 4 dogodke, ki jih igralec odigra. Igralec lahko poljubno izbira med tremi scenariji, lahko pa začne pri prvem in igra ga nato usmerja skozi celotno izkušnjo begunstva. Učencem je bilo naročeno, da igranje igre začnejo na začetku s scenarijem Slika 4. Pobeg 8 war and conflict. Med igranjem so igralcu predstavljeni številni moralni izzivi in težave. Vse mora rešiti pravilno, sicer se igra konča, igralec pa se vrne na začetek igre. 2. korak (slika 3): Izbira scenarija in začetek igranja. Igra se začne z zaslišanjem. Igralcu je zastavljenih deset vprašanj, na katera mora odgovoriti pravilno (v skladu s pričakovanjem avtoritarne države), če se želi varno rešiti. V primeru neprimernih odgovorov nadaljevanje igre ni mogoče. VIVID 2018 190 Slika 8. Spletna dejstva 8 Slika 5. Ig alec mo a i b a i ka e ih e o eb ne mo ejo e i seboj na pot, saj na tovornjaku ni dovolj prostora. 8 V zadnjem scenariju se igralec sooči s težavami beguncev pri navajanju na življenje v novi domovini npr. iskanje zaposlitve, Po uspešnem pobegu iz matične države so igralcu predstavljene šolanja ali stanovanja. nove težave, s katerimi se begunci soočijo po prihodu v novo domovino. Slika 9. Iskanje zaposlitve 8 Slika 6. I kanje olma a 8 Tekom opravljanja nalog se igralcu prikazujejo izobraževalne vsebine. Pri spodnjem primeru mora igralec prebrati osem osebnih zgodb in razločiti ali zgodbe opisujejo migrante ali begunce. Slika 10. olanje no i d a i 8 5. ZAKLJU EK Slika 7. Begunec ali migrant? 8 Učenci so dve uri aktivno raziskovali in reševali naložene naloge, potek dela pa smo ves čas sproti spremljali. Ko so naleteli na Če želi uspešno nadaljevati igro, mora na vsa vprašanja odgovoriti težave ali pa so napačno reševali naloge, sem jih sproti opozarjal pravilno. V kolikor igralec ne pozna pravilnih odgovorov, si v t.i. na napake in jih popravljal ter spodbujal k pravočasni rešitvi spletnih dejstvih (web facts) lahko prebere opredelitev pojma nalog. Ob koncu ure smo se z metodo razgovora pogovorili o begunec. Dodatna pojasnila, primeri in opredelitve pojmov so aktivnostih in pridobljenih znanjih., učenci pa so tudi v, obliki igralcu na voljo v vseh scenarijih in ves čas igranja. kratkih govornih nastopov, predstavili vsebine, ki so jih med igranjem igre sami zapisali. Sproti smo opazovali in spremljali potek dela vsakega učenca. Ugotovili smo, da smo dosegli zastavljene cilje in usvojili predvidene standarde znanja. Učenci so znali pojasniti kulturno pluralnost, različne vrste odnosov med kulturami (etnocentrizem in kulturni relativizem) in ovrednotiti VIVID 2018 191 pomen kulturne strpnosti. Znali so opisati migracije, globalizacijo http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2016/programi/S in delovanje različnih mednarodnih organizacij. Prepoznali so si/KZ-IK/katalog.htm. naloge, ki jih opravlja OZN in znali natančneje opisati njeno [5] Rebernak, B. 2008 Pomen IKT in e-gradiv pri pouku v sestavo in delovanje. Predstavili so tudi agencijo UNHCR. Ob d b i i (avgust 2018). DOI= koncu ure so učenci zadovoljno zapustili učilnico in izrazili želje www2.arnes.si/~breber1/zg/clanki/viz_clanek.pdf. po ponovitvi takšnih učnih ur. Prišli smo do spoznanja, da so današnji učenci željni novosti in sprememb v učnem procesu, saj [6] Razpotnik J. 2001. Informacijska tehnologija pri pouku bodo le tako z veseljem sledili zastavljenim ciljem in jih zgodovine. Pedagoška obzorja, letnik 16, št. 2, 104-111. motivirano uresničevali. IKT, v našem primeru spletna igra [7] Spletna stran UNHCR (avgust 2018). DOI= Against All Odds, nam je omogočila ustvariti privlačni učni uri, http://www.unhcr.org/si/. učencem pa dala možnost za samostojno, zabavnejše in [8] Spletna igra Against All Odds (avgust 2018). DOI= učinkovitejše učenje, zato uporabo spletne igre priporočam. http://www.playagainstallodds.ca/. 6. REFERENCE [9] Stradling, R. 2004. P e a je e e g d i e 20. stoletja. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 173. [1] Alessandrini, G. 1996. O ga i acija i b a e a ja. Educa, Nova Gorica, 104. [10] Tomič, A. 1997. I b a a g a ja i dida i e: dij g adi a edag a d ag i b a e a je. Center FF [2] Andoljšek, I. 1976. Osnove didaktike. Dopisna delavska za pedagoško izobraževanje, Ljubljana, 87-89. univerza Univerzum, Ljubljana, 67. [11] Trškan, D. 2008. Didaktika Zgodovine: prenovljeno gradivo [3] Blažič, M., Ivanuš Grmek, M., Kramar, M., Strmčnik, F. za predavanja in vaje. Oddelek za zgodovino Filozofske 2003. Didaktika. Inštitut za raziskovalno in razvojno delo. fakultete v Ljubljani, 25-27 in 173-177. Novo mesto, 331-344. [12] Zuljan, A. 2003. CD-ROM s sliko v zgodovino: slikovna [4] Katalog znanj za sociologijo v srednjem strokovnem i g d i e. Zgodovina v šoli, letnik 12., št. izobraževanju (avgust 2018). DOI= 3-4, 66-68. VIVID 2018 192 U e je Pitagorovega izreka j i- be ika Teaching the pythagorean theorem with the help of i-textbook Polona Mlina Bi ek O I ana Ta a ja Go enja a Gorenja vas, Slovenija polona.mlinar@gmail.com POVZETEK U enje z odkrivanjem je dobrodošla sprememba pri pouku, saj 1. UVOD u enec z lastno aktivnostjo pridobi novo znanje, ki je trajnejše. V Pri obravnavi nove u ne snovi je u encem potrebno omogo iti prispevku pikazujem primer u enja z odkrivanjem Pitagorovega lastno aktivnost ter samostojno raziskovanje z ustreznimi izreka s pomo jo i-u benika. Ker gre za geometrijsko vsebino, so pripomo ki [3]. I-u benik se mi zdi zelo ustrezen pripomo ek za lahko u enci v celoti izkoristili prikaze in vizualizacijo problema. usvajanje novega znanja. Ker sem i-u benik v preteklosti že V primerjavi s klasi nim na inom pouka pa se je izkazalo, da so uporabljala kot pripomo ek pri frontalni razlagi u ne snovi in kot u enci kasneje še vedno podoživeli dokaz Pitagorovega izreka, saj pripomo ek za preverjanje znanja, je bil naslednji korak, da so ga »odkrili« sami. uporabim i-u benik pri samostojnem odkrivanju nove u ne snovi. Ugotovila sem, da so bili u enci, ki so usvajali u no snov s Odlo ila sem se, da bodo u enci sami preiskovali in dokazovali pomo jo i-u benika, uspešnejši pri reševanju nalog v primerjavi z Pitagorov izrek. Tema se mi je zdela zanimiva tudi s stališ a, da u enci, ki so u no snov pridobivali na klasi en na in. Ob koncu gre za vizualni dokaz, saj animacije in simulacije, ki so na voljo v raziskave so u enci podali svoje mnenje, ki je bilo ve inoma i-u beniku lahko privedejo do trajnejšega znanja. I-u benik pozitivno. Kot pomanjkljivost pri takem na inu dela so navajali omogo a vodeno in zaporedno odkrivanje ter je primeren tudi za nezaupanje v pravilnost reševanja nalog. Navedli so tudi, da so u no šibkejše u ence. Zasnovan je tako, da u encem omogo a vse morali naloge reševati samostojno in ni bilo vodenega faze u enja od ugotavljanja predznanja, odkrivanja nove u ne pou evanja, tako kot je to obi ajno pri pouku. Menim, da bi snovi do utrjevanja. Ob koncu obravnave in utrjevanja u ne snovi pomanjkljivost lahko odpravili z ve kratno ponovitvijo takega so u enci podali mnenje o na inu obravnave u ne snovi. Preverila na ina dela. sem tudi, ali znajo bolje razložiti dokaz Pitagorovega izreka in njegovo uporabo v primerjavi z u enci, ki so spoznavali uporabo Pitagorovega izreka na klasi en na in. Klj ne besede I-u benik, Pitagorov izrek, u enje z odkrivanjem 2. PITAGOROV IZREK Pitagoro izrek velja za pomemben izrek elementarne matematike. Uporaben je na razli nih podro jih. O pravilnosti izreka se lahko ABSTARCT u enci in u enke prepri ajo z raziskovalnim delom (Strnad, Discovery learning is a welcome change in class, because students 2004). Strnadova sicer navaja, da le-to naredijo z risanjem, can gain new knowledge which lasts longer by their own activity. rezanjem, s prepogibanjem in sestavljanjem modelov, ob In this article I show an example of learning the Pythagorean opazovanju zaporednih slik ali u encem in u enkam zastavimo theorem through discovery with the help of i-textbooks. Due to raziskovalno nalogo, ki vodi k odkritju Pitagorovega izreka. geometrical contents, the students were able to entirely use the Ker gre za geometrijski problem, sem se odlo ila, da bom z u enci demonstration and the visualization of the problem. Compared to pri odkrivanju Pitagorovega izreka poizkusila z uporabo i- usual classes, the result was that the students were able to relive u benika ter izkoristila prednosti vizualizacije, ki nam jih the proof of the Pythagorean theorem even after some time, aplikacije ponujajo. Ker je šlo za novo metodo pou evanja, sem because they had »discovered« it themselves. se odlo ila, da uporabim metodo strukturiranega/vodenega I have found out that the students discovering the subject matter odkrivanja. e bi to metodo dela uporabljala ve krat, bi u encem were more successful solving the tasks compared to those who zagotovila notranjo diferenciacijo in vklju ila tudi vodeno were explained the subject matter the usual way. At the end of the odkrivanje. research, the students gave their opinion and it was mostly positive. As a disadvantage of this kind of learning, they stated 3. STRUKTURIRANO/VODENO their distrust in solving the tasks correctly. They also said that ODKRIVANJE IN VODENO they had to solve the tasks independently, with no teaching as it is usual. I believe that this disadvantage could be eliminated by ODKRIVANJE repeating this type of work. 3.1 Strukturirano/vodeno odkrivanje Strukturirano/vodeno odkrivanje je namenjeno u encem, ki Key words rešujejo probleme na podlagi celostnega vtisa in težje lo ijo del I-textbook, Pythagorean theorem, discovery learning od celote. Vklju uje jasno organizacijo informacij in jasno zaporedje korakov. Namenjeno je u encem, ki imajo v razredu VIVID 2018 193 pasiven pristop k u enju, si snovi ve inoma ne zapisujejo, ne pa si je zapisoval tudi svoje razmišljanje in rešitve, ki jih je delajo si izpiskov, ne pod rtavajo in imajo manjšo sposobnost kasneje preveril z vnosom v i-u beniku. organiziranja ter strukturiranja u nega gradiva. Težje izlo ajo pomembne podatke iz besedila. Potrebno pa je tudi te u ence 7. POTEK DELA spodbujati k aktivnemu pou evanju in njegovim interesom ter Že takoj na za etku obravnave u ne snovi u ence pri akajo slike sposobnostim prilagoditi tempo dela. Za u ence s slabšo notranjo (Slika 1) iz vsakdanjega življenja, ki jih dodatno motivirajo za motivacijo je tako delo še bolj pomembno. delo. 3.2 Vodeno odkrivanje Vodeno odkrivanje je primerno za u ence, ki so sposobni sami izluš iti posamezne dele od celote in jih organizirati. So aktivnejši pri pouku, veliko si zapisujejo, izpisujejo in pod rtavajo. Imajo sposobnost lo iti pomembne pojme iz besedila, probleme rešujejo sistemati no in imajo ve jo sposobnost organiziranja ter strukturiranja gradiv, kar jim omogo a, da sami na rtujejo korake v procesu reševanja. U iteljeva vloga je, kljub temu da so u enci precej samostojni, še vedno pomembna, saj u itelj vodi pogovor in razpravo, pri tem pa mora paziti, da ne zatre u en evih idej, ustvarjalnosti in motivacije za u enje [6]. 4. VIZUALNI DOKAZI Slika 1. Uvodna motivacija ˝Vizualne dokaze oblikujeta neposrednost in prepri ljivost. Ti Vir: http://eucbeniki.sio.si/mat8 dokazi temeljijo na slikovnem prikazu (sliki ali animaciji), namen slike pa ni ponazoritev trditve, temve njena utemeljitev. Vizualni Na naslednji strani pa s pomo jo nalog ugotovijo predznanje dokazi so praviloma zelo domiselni in v asih ob sliki sploh ni potrebna razlaga ali opis.˝[2] oziroma ponovijo kar že znajo o pravokotnem trikotniku (Slika 2). Zapisane imajo vsa pravila, ki veljajo v pravokotnem trikotniku. Dinami ne geometrijske konstrukcije nam omogo ajo vle enje in Zelo hitro z gumbom naprej, nazaj prehajajo med primeri, ob premikanje geometrijskih elementov, medtem ko konstrukcije na pravilni rešeni nalogi, pa u enci dobijo tudi potrditev. papirju le-tega ne omogo ajo [1]. Menim, da pride tukaj v ospredje i-u benik, ki ponuja velik nabor apletov – gradnike z visoko stopnjo interaktivnosti, saj u enec z nekaj potezami lahko preveri veliko razli nih situacij ter ima možnost u encu preveriti veljavnost dokaza. 5. I-U BENIK I-u benik mora biti izdelan tako, da ustreza danim zahtevam: strokovna ustreznost in korektnost, metodi no-didakti na ustreznost, usklajenost z u nimi cilji in standardi oz. dosežki znanja iz u nega na rta, povratna informacija z namigom za nadaljnje delo v primeru nerazumevanja snovi, upoštevanje razvojne stopnje u enca, upoštevanje sposobnosti in u nih zmožnosti u encev, upoštevanje splošnih didakti nih na el (postopnosti, nazornosti, aktivnosti u encev itd.)… E-u ne enote naj bi predstavljale im bolj spodbudno, prijazno in Slika 2. Primer ponovitve produktivno okolje za samostojno u enje. Zaželeno je, da Vir: http://eucbeniki.sio.si/mat8 vsebujejo zadostno koli ino interaktivnih, dinami nih in drugih elementov npr. slike, zvo ne sekvence, videoprojekcije, animacije. Vsebujejo tudi simulacije in aplete. V nadaljevanju z zaporednimi animacijami ugotavljajo, kaj se Sodobne interaktivne in dinami ne gradnike v u nem procesu dogaja s ploš inami kvadratov nad katetama in ploš ino lahko izkoristimo kot pripomo ke, ki zagotavljajo aktivno hipotenuze (Slika 3). Ugotavljajo povezavo vsote ploš in razmišljanje u enca ter pri boljši predstavitvi u ne snovi in kvadratov nad katetama s ploš ino kvadrata nad hipotenuzo. doseganju globljega razumevanja snovi. Seveda pa je po drugi strani potrebno paziti, da-le ti niso destruktivni [4]. 6. UPORABA I-U BENIKA PRI OBRAVNAVI PITAGOROVEGA IZREKA Z u enci sem se že v naprej dogovorila, da bomo 2 šolski uri obravnavali u no snov v ra unalniški u ilnici. Podala sem jim navodila za delo, in sicer smo se dogovorili, da vsak dela im bolj samostojno, e bi imel težave pa se obrne name. Vsak u enec je dobil sklop u nih listov, ki so ga vodili in usmerjali v delo, nanje VIVID 2018 194 Slika 6. Nepravokotni trikotnik Vir: http://eucbeniki.sio.si/mat8 Slika 3. Ugota ljanje po e a e plo in Tudi povezava med ploš ino kvadrata nad kateto in ploš ino Vir: http://eucbeniki.sio.si/mat8 hipotenuze ter ploš ina kvadrata nad drugo kateto je prikazana slikovito. Na u nem listu so u enci imeli en primer, s pomo jo I-u benik jim zagotavlja tudi pravilen matemati ni zapis izreka in aplikacije pa so jih lahko rešili ve zaporedoma. grafi ni prikaz (Slika 4). Na koncu je pripravljena ponovitev, ki z animacijo še enkrat prikaže povezavo ploš in (Slika 7 in 8). Slika 4. Pitagorov izrek Vir: http://eucbeniki.sio.si/mat8 Po dokazu Pitagorovega izrek so u encem ponujene naloge, ki jih imajo pripravljene tudi na u nih listih, kjer jih tudi najprej rešijo, Slika 7. Prikaz Pitagorovega izreka nato pa preverijo še z vnosom v i-u benik. Vir: http://eucbeniki.sio.si/mat8 Navdušil me je tudi aplet (Slika 5 in 6), s katerim u enci s premikom ogliš a trikotnika preverijo, ali je vsota ploš in kvadratov nad krajšima stranicama enaka ploš ini kvadrata nad daljšo stranico ter obenem vidijo tudi dokaz z izra unom. Slika 8. Prika sote plo in Vir: http://eucbeniki.sio.si/mat8 Sledilo je še utrjevanje z zadostnim in ustreznim naborom nalog, ki jih ponuja i-u benik. Za u no boljše in hitrejše u ence pa sem imela pripravljene še Slika 5. Pravokotni trikotnik naloge, ki so dostopne na spletu. Vir: http://eucbeniki.sio.si/mat8 Samo delo je potekalo nemoteno, kazala se je višja stopnja motiviranosti u encev za delo. Vsak u enec je lahko delal v lastnem tempu. Poskrbela sem, da je imel vsakdo dovolj asa za VIVID 2018 195 delo. Paziti sem morala na u no šibkejše u ence, ki se na za etku 9. VIRI IN LITERATURA niso znašli in so želeli od u no boljših u encev pomo oziroma [1] Jedrinovi , S. 2015. Model vodenega dokazovanja v namige. Pokazala sem jim, da ni ni narobe, e na za etku nalogo geometriji. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljana, rešijo napa no, saj se s tem u ijo. Ko so le poizkusili sami, pa so Pedagoška fakulteta. DOI = http://pefprints.pef.uni- pokazali veliko stopnjo zadovoljstva, da so do novega spoznanja lj.si/3060/1/DIPLOMSKO_DELO_SANJA_JEDRINO prišli tudi sami. U enci so imeli nekaj težav z bralnimi VIC.pdf strategijami, saj so morali navodilo za reševanje prebrati, ga razumeti in se šele nato lotiti reševanja naloge. Pri klasi nem [2] Magajna, Z. 2012. Med utemeljevanjem in pouku pa so vajeni, da u itelji ustno podamo nalogo, ki jo nato dokazovanjem. V Zbornik: 1. mednarodna Konferenca o tudi najve krat skupaj rešimo. pou evanju in u enju matematike KUPM 2012 - Po koncu obravnave u ne snovi sem preverila znanje u encev, ki (Maribor, August 23 - 24, 2012) 26-34. DOI = so delali s pomo jo i-u benika ter ga primerjala z znanjem https://www.zrss.si/pdf/zbornikprispevkovkupm2012.pd u encev, ki so Pitagorov izrek obravnavali na klasi ni na in. f Ugotovila sem, da so imeli u enci, ki so snov spoznavali s pomo jo i-u benika boljše znanje, v ve ji meri so prepoznavali, [3] Mešinovi , S. 2016. Vizualizacija geometrijskih pojmov kdaj lahko uporabijo Pitagorov izrek, ga ve krat pravilno zapisali z uporabo geoploš e v osnovni šoli. Doktorska in se bolje izražali o samem dokazu. disertacija. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. Za mnenje sem povprašala tudi u ence. Izražali so pozitiven DOI = odnos do dela in v nadaljevanju navajali, da jim je bil tak na in https://share.upr.si/PEF/EDIPLOME/DOKTORSKE_DI dela vše , ker: SERTACIJE/Mesinovic_Sanela_2016.pdf – ni bilo potrebno akati po asnejših u encev, lahko so delali sami; [4] Zmazek, B. et al. 2014. Vsebinsko-didakti na izhodiš a – se u ni snovi bolj posvetiš ter dobiš takojšno povratno in napotila pri izdelavi i-u benikov. V SLOVENSKI i- informacijo; u beniki (Ljubljana, Slovenija, 2014) DOI = – je bilo tako delo bolj zanimivo; http://www.zrss.si/pdf/slovenski-i-ucbeniki.pdf – je bilo delo druga e zasnovano; – razmišljaš s svojo glavo; [5] Žakelj, A., Prin i Rohler, A., Perat, Z., Lipovec, A., – je vse bilo bolj tiho, saj je vsak delal sam. Vrši , V., Repovž, B., Senekovi , J., Bregar Umek, Z. 2011. U ni na rt. Program osnovna šola. Matematika Vše jim ni bilo, ker: [Elektronski vir]. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in – so morali po akati u iteljico; šport : Zavod RS za šolstvo. DOI = – niso bili prepri ani, ali delajo pravilno; http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploa – so pri nalogah rešitve in so jih lahko v naprej pogledali; ds/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_matematika.pdf – se na za etku niso znašli, saj niso vajeni takega na ina dela; [6] Žakelj, A. 2003. Kako pou evati matematiko. Ljubljana: – so morali sami ugotoviti, kako reševati naloge; Zavod Republike Slovenije za šolstvo. – ni bilo razlage. [7] https://eucbeniki.sio.si/ Predlagali so da: – bi tak na in dela imeli ve krat/vedno; – ohranim na in dela in potem še skupaj ponovimo nau eno snov. Prav vsi so menili, da so jim bili u ni listi v pomo pri reševanju, ob koncu pa so, etudi so delali na ra unalnikih, dobili oprijemljivo gradivo, ki so ga lahko pogledali in uporabili tudi kasneje. 8. ZAKLJU EK S samim potekom u nih ur sem bila zelo zadovoljna, veliko stopnjo zadovoljstva pa so izkazali tudi u enci. Podali so zelo malo negativnih kritik, ki pa bi jih lahko zmanjšali, e bi tak na in dela uporabili ve krat, saj so se kritike nanašale na nov/druga en na in dela in na samostojnost pri reševanju. Zaupati pa so morali tudi svojemu na inu dela, saj pri vsakem koraku niso dobili povratne informacije. Menim, da so bile u ne ure u inkovite, e pa bi jih na tak na in izvajali ve krat, bi uspeli odpraviti tudi marsikatero pomanjkljivost, ki so jo navedli u enci. VIVID 2018 196 Kemijski programi za promocijo študija naravoslovja Chemistry programs for promotion of studies in natural sciences Urška Mrgole Špela Stres Center za prenos tehnologij in inovacij, Center za prenos tehnologij in inovacij, Institut »Jožef Stefan« Institut »Jožef Stefan« Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana urska.mrgole@ijs.si spela.stres@ijs.si ABSTRACT raziskovalno in znanstveno ozaveščeni državljani lahko Across the EU, one of the top five skill shortage occupations sprejemajo ustrezne odločitve in aktivno sodelujejo v dialogu o overlap with occupations from the STEM disciplines. One of the znanstvenih družbenih vprašanjih. reasons for this is that the supply of graduates from upper- Eden osnovnih ciljev Evropskega projekta STEM4Youth, ki je secondary and higher education is insufficient to meet demand. prejel sredstva programa Evropske unije Obzorje 2020 za Too few young people are studying STEM subjects, entry Raziskave in inovacije v okviru sporazuma št. 710577, je ne samo requirements are high, and at the same time the inclusion of spodbuditi zanimanje mladih za znanost oz. raziskovalno delo, women is too low. pač pa jim skozi serijo multidisciplinarnih programov s področij Skills in Science, Technology, Engineering and Mathematics STEM približati naravoslovno-tehnična področja in jih (STEM) are becoming an increasingly important part of basic spodbuditi, da se v fazi izbire svoje izobraževalne oz. poklicne literacy in today's knowledge economy. To keep Europe growing, poti odločajo za naravoslovno-tehnična področja. we will need one million additional researchers by 2020. Yet science education can no longer be viewed as elite training for Ključne besede future scientists or engineers; only science-aware citizens can STEM, področja, izobraževanje, spretnosti in kompetence, make informed decisions and engage in dialogue on science- delovna mesta in poklici driven societal issues. One of the objectives of the European STEM4Youth project, 1. UVOD which received funding from the European Union's Horizon 2020 Pričakuje se, da bo povpraševanje po strokovnjakih s področij Research & Innovation Program under the agreement no. 710577, STEM do leta 2025 naraslo za približno 8%, kar je precej več od is not only to stimulate young people's interest in science, research povprečne 3-odstotne napovedi rasti za vse poklice. Zaposlenost v work, but also to promote STEM disciplines through the series of sektorjih, povezanih z STEM, naj bi se do leta 2025 povečala za multidisciplinary STEM programs. At the same time the objective približno 6,5%. is also to encourage them to choose educational and / career paths from the STEM field. Kompetence s področij STEM so ključnega pomena za inovacije in ustvarjanje konkurenčne prednosti v gospodarstvih, ki temeljijo na znanju. Keywords STEM, Disciplines, Education, Skills and Competencies, V sklopu evropskega projekta STEM4Youth smo partnerji razvili Occupations, Professions serijo multidisciplinarnih programov s področij STEM* (*Science, technology, engineering and mathematics oz. Znanost, POVZETEK tehnologija, inženiring in matematika), s katerimi smo približali Širom Evrope spadajo delovna mesta s področij STEM* naravoslovno-tehnična področja učencem in dijakom in s tem (*Science, technology, engineering and mathematics oz. Znanost, krepili kompetence učencev in dijakov s teh področij. tehnologija, inženiring in matematika) med petimi najbolj Evropski projekt STEM4Youth poteka v okviru programa iskanimi oz. predstavljajo poklice, po katerih je največje Evropske unije za raziskave in inovacije Obzorje 2020 na povpraševanje. Eden glavnih razlogov za pomanjkanje ustrezne Poljskem, Češkem, v Grčiji, Italiji, Španiji in Sloveniji. V delovne sile je v tem, da število maturantov in diplomantov ne projektu, kjer skupno sodeluje 10 organizacij, je partner tudi zadošča potrebam na trgu. Premalo mladih študira na Center za prenos tehnologij in inovacij (CTT) na Institutu “Jožef naravoslovno-tehničnih področjih, pogoji za študij področij Stefan” (IJS). Na CTT IJS smo bili odgovorni za pripravo STEM so previsoki, hkrati pa je vključevanje žensk na nizki ravni. zanimivih programov s področja kemije ter za delovni sklop, v Kompetence s področij STEM postajajo sestavni del osnovne okviru katerega bomo pripravljene programe iz vseh področij pismenosti v današnjih gospodarstvih, ki temeljijo na znanju. Da testirali v šolah. bi ohranili rast in napredek Evrope, bi do leta 2020 potrebovali dodatnih milijon novih raziskovalcev. Toda poučevanja in izobraževanja s področij STEM ne smemo več obravnavati kot elitno izobraževanje za bodoče znanstvenike oz. inženirje, saj le VIVID 2018 197 2. MULTIDISCIPLINARNI PROGRAMI 9. Kemija v proizvodnji: Korozija železa v kloridnem mediju. STEM Pri vaji so se dijaki seznanili s korozijo železa v kloridnem mediju. 2.1 Ozadje V začetni fazi projekta STEM4Youth je bila narejena podrobna 2.2 Testiranje pripravljenih programov - analiza literature s področja STEM, analiza potreb trga dela in kazalniki trenutnih študijskih programov, serija več intervjujev z malimi in srednje velikimi podjetji ter delavnice z lokalnimi deležniki, z Cilji izvedbe testiranja pripravljenih programov so bili: pridobiti namenom boljšega razumevanje trenutnih in prihodnjih potreb po čim več učencev in dijakov ter njihovih učiteljev za izvedbo STEM spretnostih, kompetencah in znanjih in možnih scenarijih testiranja, razviti ankete in strategijo evalvacije, izvesti testiranje razvoja potreb po naravoslovnih znanjih v prihodnosti. programov, zbrati odzive učencev, dijakov in učiteljev glede programov in projekta ter posodobiti obstoječe programe glede na Na podlagi rezultatov so bili oblikovani multidisciplinarni prejete odzive. programi iz šestih disciplin STEM: matematike, fizike, kemije, Testiranje je potekalo v dveh fazah. Prva faza je potekala od astronomije, inženiringa in medicine. V ta namen smo za vsako oktobra 2017 do januarja 2018; druga faza pa od marca 2018 do disciplino oblikovali 7-9 praktično usmerjenih izzivov, s katerim junija 2018. smo prikazali njihov vpliv na naše vsakodnevno življenje in delo. V Sloveniji so v projektu STEM4Youth sodelovale tako osnovne Institut ' Jožef Stefan' je v okviru projekta pripravil 9 programov s kot srednje šole. V prvi fazi testiranja je sodelovalo 8 osnovnih in področja kemije, in sicer: 7 srednjih šol; v drugi fazi pa sodelovala ena osnovna šola in 7 1. Kemija v nanotehnologiji: Preizkus sončnih krem in srednjih šol. fotokatalitični test. V okviru te vaje so dijaki skupaj z učitelji Preglednica 1: Doseženi kazalniki pri izvedbi testiranja testirali sončne kreme s TiO2 mikro- in nano-delci ter (celotnega partnerstva in v Sloveniji) izvedeli, kje vse se nahajajo nanodelci. 2. Kemija v računalništvu: Piezoelektrični materiali, kjer so Doseženi Doseženi dijaki izvedeli princip delovanja piezoelektričnega materiala Kazalniki kazalniki v kazalniki v ter kje se uporablja. partnerstvu Sloveniji 3. Energija in okolje: Sončne celice ter vetrna turbina. Pri tej Število vključenih učiteljev 120 20 vaji so se dijaki seznanili z delovanjem sončnih celic in Število učencev/dijakov 2056 500 spoznali, kako lahko naredijo vetrno turbino iz recikliranih Število dijakov zadnjih letnikov 439 200 računalniških komponent. Število vključenih šol 68 19 4. Kemija v prevozništvu: Korozija aluminija in aluminijevih Število vključenih razredov 119 28 zlitin ter inhibicija korozije. Pri vaji so se dijaki seznanili z Vir: Analiza vprašalnikov, ki so jih izpolnjevali učenci, dijaki in vplivom strukture aluminija in aluminijevih zlitin, ki se učitelji. uporabljajo v transportni industriji, na odpornost proti koroziji v kloridnem mediju. V celotnem projektu je v prvi fazi testiranja sodelovalo 514 5. Kemija in medicina: Mikroorganizmi v/na vsakodnevnih učencev oz. dijakov ter 84 učiteljev iz 56 šol po Evropi; v drugi predmetih in difuzijski antibiogram. Dijaki so spoznali, da so fazi pa je sodelovalo 1089 učencev oz. dijakov ter 71 učiteljev iz mikroorganizmi povsod, saj so testirali prisotnost le-teh na 35 šol. Skupno je bilo v obeh fazah testiranja vključenih 2056 vsakdanjih predmetih (na mobilnem telefonu, na šminki, na učencev in dijakov širom Evrope in 120 njihovih učiteljev iz 68 tleh, na kljuki od vrat, na denarju). šol (preglednica 1). 6. Kemija in šport: Superhidrofobne prevleke na aluminiju za 2.3 Aktivnosti v Sloveniji aplikacije v športu. Namen vaje je bila priprava superhidrofobne površine in njena karakterizacija. V Sloveniji je Institut »Jožef Stefan« junija 2017 oddal vlogo na Superhidrofobnost vpliva tudi na druge fizikalne lastnosti Komisijo Republike Slovenije za medicinsko etiko za pridobitev površine, npr. manjšo adhezijo ledu na površino. To je zlasti mnenja o pripravljenih kemijskih programih. V začetku septembra pomembno pri zimskih športih, kjer želimo čim manjšo 2017 je bilo izdano pozitivno mnenje. oprijemljivost snega in ledu na podlago. Pred začetkom izvajanja pripravljenih kemijskih programov je 7. Kemija in kmetijstvo: Določanje količine vitamina C v hrani. bilo izvedenih še nekaj aktivnosti, in sicer: pripravljena so bila Dijaki so ugotovili, v kateri hrani je največ vitamina C, zakaj podrobna navodila za učitelje, seznam pogostih vprašanj in je pomemben in do česa lahko pride ob pomanjkanju tega odgovorov, predloga za dovoljenje staršev za sodelovanje otrok v vitamina. projektu ter za določene vaje, ki so vključevale težko dostopne 8. Recikliranje: Aluminijeve zračne baterije za enostavnejšo kemikalije, tudi komplete kemikalij in nekaterih ostalih reciklažo. Pri vaji so dijaki skupaj z učitelji izdelali galvanski pripomočkov za uspešno izvedbo programov. člen (baterijo) iz aluminijeve folije in jeklene krpice oziroma Za namenom lažje izvedbe programov smo le-te dopolnili tudi bakrove ploščice. zanimivimi video posnetki. Vsi materiali so bili dostopni tako učencem oz. dijakom kot tudi učiteljem s pomočjo posebne spletne platforme. VIVID 2018 198 Slika 1: Pripravljeni kompleti za izvedbo vaje Recikliranje: Aluminijeve zračne baterije za enostavnejšo reciklažo, ki so bili pripravljeni v sodelovanju z Odsekom za fizikalno in organsko kemijo na IJS in raziskovalcem dr. Peterom Rodičem. Slika 2: Izvajanje testiranja kemijskih programov na Šolskem Pred začetkom izvedbe prve faze testiranja, v okviru katere je bilo centru Celje, na Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja testiranih približno 70% vseh pripravljenih programov, so učenci oz. dijaki izpolnili vprašalnik, s katerim so izrazili svoj odnos do tematik STEM. Enak vprašalnik so učenci oz. dijaki izpolnili tudi po koncu testiranja. Po prvi fazi testiranja, ki se je zaključila sredi januarja 2018, so učenci, dijaki in učitelji izpolnili vprašalnik, s katerim so izrazili svoje mnenje o pripravljenih kemijskih programih in projektu STEM4Youth. Po opravljeni analizi so zbrani odzivi predstavljali osnovo za posodobitev pripravljenih kemijskih programov (slika 1 prikazuje primer pripravljenih kompletov za izvedbo programov). Institut »Jožef Stefan« je posodobil pripravljene kemijske programe in prilagodil raven zahtevnosti znanja za nekatere vaje, pripravljenim programov so bili dodani odgovori na vprašanja, ki so bila namenjena preverjanju znanja učencev in dijakov po koncu izvedbe programov, razširjen pa je bil tudi seznam vaj, za katere so bili pripravljeni kompleti težko dostopnih kemikalij in ostalih pripomočkov za uspešno izvedbo programov. Druga faza testiranja se je začela marca 2018 in trajala do junija 2018 (slika 2 prikazuje izvedbo izbranega testiranja v drugi fazi), v okviru katere so učenci in dijaki najprej izpolnili vprašalnike. V sklopu testiranja so šole testirale vse pripravljene kemijske programe in ob koncu so s pomočjo vprašalnikov podali svoje mnenje. Institut »Jožef Stefan« je pripravil končno verzijo Slika 3: Izvajanje testiranja kemijskih programov na Šolskem kemijskih programov. centru Rogaška Slatina. 2.4 Odzivi učiteljev in dijakov Splošen odziv učiteljev, učencev in dijakov je izredno pozitiven (slika 3). Vsi udeleženci so bili izredno veseli, da so imeli priložnost sodelovati v projektu. Strinjali so se, da so takšne in podobne dejavnosti potrebne in koristne za promocijo vsebin STEM, raziskovalnega in dela in znanosti ter predstavljajo spodbudo za učence in dijake v ključnem obdobju, ko se odločajo za nadaljnjo izobraževalno ali poklicno pot. Poleg tega so bili udeleženci zelo navdušeni nad izvajanjem praktičnega dela multidisciplinarnih programov. S pripravljenimi programi so VIVID 2018 199 učitelji uspeli obogatiti učne ure v učilnicah in učencem in praktičnimi aktivnostmi in eksperimenti in znanost ter dijakom prikazali raziskovalno in eksperimentalno delo. raziskovano delo približali mladim. Vtis učencev, dijakov in učiteljev je bil, da so bile aktivnosti Institut »Jožef Stefan« se s sodelovanjem v projektih kot je dobro izvedene in da so partnerji pripravili ustvarjalne, zanimive STEM4Youth aktivno vključuje v proces vzpostavljanja učeče se in ustrezne programe. družbe in razmahu zanimanja mladih za naravoslovje. Učitelji so izpostavili, da so lahko s pomočjo programov razširili 3. ZAKLJUČEK svoje znanje, uživali v zanimivem in vsestranskem poučevanju ter Delovna mesta s področij STEM so med petimi najbolj iskanimi zaradi multidisciplinarnih programov pridobili možnost širom Evrope. Kompetence s področij STEM* (*Science, sodelovanja na projektu z učitelji drugih predmetov (npr. technology, engineering and mathematics oz. Znanost, matematike, fizike, biologije). Hkrati so učitelji izpostavili tudi tehnologija, inženiring in matematika) postajajo sestavni del prednosti, ki so jih bili po njihovem mnenju deležni učenci oz. osnovne pismenosti v današnjih gospodarstvih, ki temeljijo na dijaki, in sicer: učenci oz. dijaki so s praktičnim delom krepili znanju. Da bi ohranili rast in napredek Evrope, bi do leta 2020 kompetence s področja komuniciranja in timskega dela, seznanili potrebovali dodatnih milijon novih raziskovalcev. so se z različnimi področji kemije, pridobili znanje o laboratorijskem delu in ustreznem ravnanju s kemikalijami. Projekt STEM4Youth je evropski projekt, katerega namen je spodbuditi zanimanje učencev in dijakov za znanost in Učitelji so bili tudi zelo zadovoljni s projektom kot celoto. Taki raziskovalno delo. Hkrati pa je bil eden izmed glavnih ciljev projekti so priložnost, da se šole odprejo navzven in sodelujejo projekta tudi mladim skozi serijo multidisciplinarnih programov s tudi z zunanjimi zainteresiranimi partnerji oz. deležniki. S področij STEM, približati naravoslovno-tehnična področja in jih sodelovanjem v projektu učitelji in dijaki pridobivajo nova znanja spodbuditi, da se v fazi izbire svoje izobraževalne oz. poklicne in veščine; obenem pa mreženje omogoča izmenjavo izkušenj. poti, odločajo za študij naravoslovno-tehnične smeri. Tudi odzivi učencev oz. dijakov so bili pozitivni (slika 4). Institut »Jožef Stefan« se s sodelovanjem v projektih kot je Predvsem so bili navdušeni nad pripravljenimi kemijskimi STEM4Youth aktivno vključuje v proces vzpostavljanja učeče se programi, saj so pridobili možnost izvajanja eksperimentov z družbe in razmahu zanimanja otrok, učencev, dijakov, študentov različnimi (za njih) težje dostopnimi kemikalijami. Hkrati so ter odraslih za naravoslovje. dijaki omenili, da se zaradi eksperimentov bolj zavedajo okolice in pomembnosti kemije za naše vsakdanje življenje. 4. PRIZNANJA OZ. ZAHVALE Učenci oz. dijaki so bili veseli, da so imeli možnost skupinskega Aktivnosti, ki so predstavljene v tem prispevku, so prejele dela saj so lahko o izvedenih eksperimentih tudi razpravljali, sredstva programa Evropske unije Obzorje 2020 za Raziskave in hkrati pa so tudi dijaki izpostavil pozitivno posledico inovacije v okviru sporazuma št. 710577. multidisciplinarnih programov, saj so lahko pri pouku kemije sodelovali s profesorji drugih predmetov. 5. LITERATURA IN VIRI [1] Skill shortages in Europe: Which occupations are in demand – and why. 2016. Spletna stran Cedefop - European Centre for the Development of Vocational Training. [dostopano 2. septembra 2018] Dostopno na spletnem naslovu: https://skillspanorama.cedefop.europa.eu/en/news/skill- shortages-europe-which-occupations-are-demand- %E2%80%93-and-why-0 [2] STEM Education. Spletna stran European Schoolnet, Transforming education in Europe. [dostopano 2. septembra 2018] Dostopno na spletnem naslovu: http://www.eun.org/focus-areas/stem [3] Rising STEMs. 2014. Spletna stran Cedefop. [dostopano 2. septembra 2018] Dostopno na spletnem naslovu: Slika 4: Odzivi dijakov Gimnazije Ledina o sodelovanju v http://www.cedefop.europa.eu/sl/publications-and- projektu STEM4Youth in testiranju pripravljenih kemijskih resources/statistics-and-indicators/statistics-and- programov graphs/rising-stems [4] Science, technology, engineering and mathematics (STEM) 2.5 skills. 2015. EU SKILLS PANORAMA 2014, EC Vloga Instituta »Jožef Stefan« v STEM [dostopano 2. septembra 2018] Dostopno na spletnem Cilj projekta STEM4Youth in sodelavcev Centra za prenos naslovu: tehnologij in inovacij, ki je koordiniral aktivnosti na Institutu https://skillspanorama.cedefop.europa.eu/sites/default/files/E »Jožef Stefan«, je priprava zanimivih multidisciplinarnih USP_AH_STEM_0.pdf programov, ki bi poleg klasičnega poučevanja, pouk obogatili s VIVID 2018 200 Ko GeoGebra ni dovolj When GeoGebra is not enough Vesna Mrkela Osnovna šola Draga Kobala Maribor Tolstojeva 3 2000 Maribor vesna.mrkela@osdk.si POVZETEK , N , . V ja kot digitalnem opismenjevanju svoji . O ( . dvema podobnima programoma: GeoGebro in Desmos. To sta , ). U , , . G G , , IKT. O , , 3D tabel, ne opismenila. , vodil, jih spremljal pri njihovem delu in jih usmerjal. 2. ISKANJE USTREZNIH ORODIJ P D , V ([2 , [5 ) , lno , 3D . Z , uporabljala oba programa ter odkrila prednostni in orodij ni. Iskala sem primerno programsko orodje, s katerim bi pomanjkljivosti tako prvega kot drugega. Za svoje delo pri pouku . U , GeoGebra ([3]), saj smo ga velikokrat uporabljali, ampak kot delo in tako popestrim ure matematike. , , . N Klj e be ede , Desmos ([4]). Raziskovanje, matematika, digitalne kompetence, linearna P , funkcija, odprtokodnost . I (Slika 1). Tako sem v devetem razredu za raziskovanje lastnosti ABSTRACT linearne funkcije uporabila program Desmos, ki je spletni There are many programs on the market that make teachers easier odprtokodni program, kjer ni potrebna predhodna registracija to work in the digital literacy of their students. I will describe the . U , work with two similar programs: GeoGebra and Desmos. These . Pri are digital literacy programs, especially in the field of . K mathematics. GeoGebra is a program that provides, beside the , , calculator, a graphic presentation, 3D presentation and the use of . tables, but it does not allow the creation of tasks in a way that the teacher could guide the students, monitor them in their work. This is what the Desmos program does, which, unfortunately, does not allow the use of tables and simple 3D design. I used both programs with pupils and discovered the priorities and disadvantages of both, the first and the second. For my work in the classroom, I take advantage of both of them, so I incorporate both programs into my work and therefore make lessons of mathematics more interesting. Keywords Research, maths, digital competence, linear function, opensource Slika 1: V le il ic De m , gled i elja 1. UVOD P , 3. POTEK U NE URE U , . P D , . K , , , , (D , . V ovezava 1899). T , vodila do programa Desmos. To je odprtokodni program za VIVID 2018 201 . Na prvi strani . O , . S . P G G , predstavljala prevelikih preglavic. Hitro so se premikali iz ene 3D , . T D . tempu. V D interaktivnih , , . U , . Skozi celo u kompetence, kot so ustvarjanje novih vsebin, iskanje informacij, ([1 ). U na internetu, kako oblikovati varno geslo in kaj narediti v primeru suma na vdor v zasebnost. 5. ZAKLJU EK U , , . S , lastnosti funkcij in , Slika 2: U e e gled a i li narisane in so lahko samo preiskovali njihove lastnosti. Z , ri pouku smiselno uporabljati oba M (Slika 2), sem jih lahko , G G D , D . D , (Slika G G . U 3). , , vloga u , samostojni in raziskovalno naravnani. 6. VIRI [1] Mapping Digital Competence: Towards a Conceptual Understanding, oktober 2011, DOI= http://ftp.jrc.es/EURdoc/JRC73694.pdf [2] U , DOI= http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuplo ads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_matematika.pdf [3] Program GeoGebra, DOI= https://www.geogebra.org/ [4] Program Desmos, DOI= https://www.desmos.com/ [5] P M T M TIK , Slika 3: P gled i elja, del e ce : Z S , 2 13, DOI= K http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/Posodobitve%20pouka ugotovitve, so svoje rezultate lahko med seboj primerjali. Lahko %20v%20osnovno%C5%A1olski%20praksi%20MATEMA so rezultate komentirali, kakor tudi zagovarjali pred sovrstniki, TIKA/ zakaj tako mislijo. [6] Dewey J. 1899. The School and Society. University Press, O USA. Googlovih dokumentov in GeoGebre, saj so svoje ugotovitve morali zapisati tudi v Googlove dokumente, slike pa so pripravili G G . 4. PRIMERJAVA PROGRAMOV P G G D , . O upnih lastnosti: osnovni vmesnik , VIVID 2018 202 Animirani film pomo jo IKT Animation film using ICT Metka Nun i Osnovna ola Solkan Solkan, Slovenija metkan@sola-solkan.si POVZETEK a, a a a . Za Animirani film je poiskal nove poti do gledalcev, v vzgojno- a a , a a . U a a a a orablja kot a . , a a . 3. USTVARJALNA DELAVNICA so sodelovali v Nacionalnem filmsko vzgojnem programu v A S . U se najprej seznanili z ANIMIRANEGA FILMA V TEHNIKI osnovami animiranega filma, temu a , jer so KOLAŽA a a a a a a a . I a a a Cilj: a a a a a - a a a a programa animirali. Posneli so kratek, a zanimiv animirani film. a a , a a a Klju ne besede sami ustvarjalni, - razvijati odnos do filmske kulture, Animacija, animirani film, tehnika ko a a, zgodba. - a a a a a a , ABSTRACT - a a a a , - ustvariti lastno zgodbo. Animation film has found new ways to reach the public; in the educational process it is more and more often used as a work of Na a a o a a art, as well as a didactic aid. Fourth-graders at our school animiranega filma (Slika 1), temu je sledil razgovor in odgovori participated in the national film educational programme under the a a a a a. Slovenian Art Cinema Association. In the first part of the process, learners were acquainted with the basics of animation film. This was followed by a more practical part, in which learners created film characters by themselves using collage paper, and then animated them. This was done by cutting out various figures from collage paper and then animating them using a computer program. Last but not least, the learners filmed their own short, but sweet animation film. Keywords Animation, animation film, collage, story. 1. OPREDELITEV POJMOV Animacija Beseda animacija izvira iz latinske animatio (anima), a, a , a , a , a [5] Animacija Na a , a a Slika 1. Predstavitev osnov animiranega filma figur s premikanjem, gibanjem le-teh [6] Animirani film Film, ki temelji na animaciji, deli se na risani in 3. 1. Izdelava likov iz kolaž papirja lutkovni film [7] Ma a : a a a , a , , barvice, barvni papir za podlago. 2. UVOD Izdelava: na a a a ( ) naredil svojo lutko Za a a a , a a a . ( ) a apirja (Slika 2), s katero bo igral. Nato so se [1] A a a , a . A a razdelili v dve skupini. tist , a . E a a a , a a a . A a a , a a a a a a a a a . V a a ustvarimo premike, da dobimo nerealno, umetno gibanje. Pri an a a a a gibanje le- . Ka a a a a , VIVID 2018 203 so jih hitro zavrteli in nastala je zgodba. Napisali so animatorje ter a a a a animirani film. Slika 2. Izdelava likov iz kolaž papirja Prva skupina je naredila a a a arobni svet. V a a . G a like so si a , a a a . Z a a Slika 3. Postavitev likov a , a a , a a oporo pri samem snemanju. Med samim snemanjem posameznih a a a . AROBNI SVET V starem gozdu, , so a a a a: triglavi a , a , , a a in Zombi. Zmaj in a sta hotela zavladati gozdu, zato a a a a a . V a a . Plamenko, zmaj, duh in Zombi so se pogovarjali, kako presvetlo je sonce in da je dan za strahopetce. Ko sta priletela dva netopirja, ki sta nagajala zmaju, je enemu netopirju bruhnil ogenj. Ampak zmaj Z a a a . Na ile in a a a a . P je v park . Ta je Slika 4. Lepljenje likov eden rolkal, dve punci a a a , a a. Igrali so a a a a . Vile so a a a konec. Takrat sta mimo prileteli vili, ki sta a a a a . Na a a a. Druga skupina si je prav tako zamislila a ustvarjati animirani film. Film je govoril o mesojedi rastlini, ki je ljudi. Naslov tega filma - Malica in umor pri zeleni gori. MALICA IN UMOR PRI ZELENI GORI Planinca sta plezala po gori. Iz druge strani je prihajala vesoljska gorila. Mesojeda rastlina je gorilo opazila in jo hotela pojesti. V a a , a a a , a a planinca z gore. Planinca sta padla in se pogreznila v zemljo. Gorila pa je ostala brez roke, ker ji jo je odgriznila mesojeda a a. P a a a a . Slika 5. Fotografiranje likov P a a a a. P a a a a . P a a Z ro 3. 4. Predvajanje s pomo jo ra unalnika »V« a a . M a U a , a a a a a a a a a a a a a a a a. a a, a a a . Za filma je potrebno 25 fotografij, tako da je za 15 minutni film 3. 2. Snemanje sli ice za sli ico potrebno kar 21.600 fotografij. G , a a , a a Priprava prostora za snemanje: a a a a , a a . V a a a a a a dimo. premik fotografiramo. Fotografije a a programu za zajem slike Kool Capture in jih v pravilnem Ko so naredili svoje like, so jih smiselno ( , zaporedju pohitreno predvajamo. Tako dobimo gibanje. U jo napisali) postavili in prilepili na podlago papir (Slika 3 in izdela a a a a. Vse Slika 4)) ter jih fotografirali (Slika 5), nato spet premaknili figure a a . in jih spet fotografirali, tako so v zaporedju nizali fotografije z a a a . Lutke s a a . Na koncu VIVID 2018 204 4. OGLED FILMA V KINODVORANI 6. VIRI IN LITERATURA [1] Animirajmo! P a a a a , U so vajeni gledati animirane filme na televiziji in L a a, Za RS a , 2016: Dostopno na naslovu: a a . P , a www.zrss.si/digitalnaknjiznica/animirajmo/ (pridobljeno 24. animiranih filmov tudi v kinodvorani na velikem platnu. Seveda 8. 2018) a a a a . Ta , a , [2] U a , S a. L a a: M a glasba in ritem dobijo poseben pomen, v temni in skrivnostni , Za R S a : D a dvorani se zdijo liki in zgo a . naslovu:http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageu Z po izvedeni delavnici K N ploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_slovenscina_OS.pdf G , a a a a D (pridobljeno 24. 8. 2018) ( 2011) svet. P voden razgovor o vsebini filma. [3] U a , Likovna vzgoja. L a a: M a F a vzamejo za svojega, sploh ko ga podkrepimo , Za R S a : D a s pogovorom. naslovu: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/p Pokazali so veliko zanimanja in se a a . odrocje/os/prenovljeni_UN/UN_likovna_vzgoja.pdf (pridobljeno 24. 8. 2018) ( 2011) 5. ZAKLJU EK [4] Filmska vzgoja v AKMS. Dostopno na naslovu: http://artkinomreza.si/filmska-vzgoja-v-akms/ (pridobljeno Medijska pismenost a a , a -vizualnimi vsebinami 24. 8. 2018) , a a a a. Potreba je po razvijanju celovite medijske pismenosti a a a [5] M TAVEZ, V ar tujk, Ljubljana 2002, str.49 odnosa do filmske kulture. [6] S a a a a: Dostopno na naslovu: M , a , a seznanjamo z animiranim filmom. https://sskj.si/ (pridobljeno 24. 8. 2018) To a , a a , a [7] B a KAV I , Z VRDLOVEC, F ikon, , . Ljubljana 19999, str. 31. U stvarjanjem lastnega animiranega filma ob podpori IKT a so si ga ogledali takoj, ko je bil a . Izdelovanje filma jim je ponudilo veliko novih znanj s a a a a. Za a a aktivni. Ob animiranju svojih likov so se tudi zelo zabavali. VIVID 2018 205 Zgodovina šolstva v videoposnetku The history of education in Solkan in a video clip Metka Nunčič Osnovna šola Solkan Solkan, Slovenija 1. UČNI PRIPOMOČEK POGANJKI POVZETEK PROJEKTOV V današnjem času vse več aktivnosti izvajamo projektno tudi v Projekt, kot ga razumeta avtorja učnega pripomočka, je šolah. Za doseganje želenih rezultatov zahteva priprava in izvedba »edinstveno prizadevanje z omejenim trajanjem, ki je usmerjeno k projektov učinkovito načrtovanje in dosledno izvajanje. Pri tem so skupnim in jasnim ciljem, da dosežemo določen rezultat, z znanje in izkušnje projektnega vodenja nepogrešljive tako za uporabo različnih virov«. učitelje kot učence. Učenci 4. a razreda so se vključili v projekt Poganjki projektov, ki sta ga na našem področju organizirala Cilj učnega pripomočka je posredovati globalno preizkušene združenje PMI in Mestna občina Nova Gorica. Ker je glavna prakse s področja projektnega vodenja, ki jih učenci in učitelji na vrednota združenja PMI posredovanje znanja s področja enostaven način lahko uporabijo pri izvajanju projektov. Učni projektnega vodenja, projekt Poganjki projektov prispeva k pripomoček je celovit skupek metod in orodje pri poučevanju v razvoju projektne kulture med učenci osnovnih šol. V Solkanu osnovnih šolah; še posebej pri projektih, ki jih med šolskim letom smo obeleževali 160-letnico šolstva, zato so se četrtošolci pripravljamo skupaj z učenci. V prihodnosti tako imenovane odločili, da projektne korake uporabijo pri raziskovanju digitalne dobe se bodo morale nove generacije soočiti z izzivi, pri zgodovine šolanja in nastal je kronološki videoposnetek. katerih bo timsko delo bistveno. Metoda v učnem pripomočku je lahko odlična vaja za oblikovanje in krepitev medosebnih Ključne besede odnosov [2]. Učni pripomoček - Poganjki projektov, zgodovina šolstva, sodelovalno učenje, film. 2. PROJEKTNO DELO Preden se podrobno lotimo poteka projekta po fazah, poskusimo ABSTRACT razložiti projekt kot prispodobo o potovanju po morju. Obstajajo štiri faze, ki nas pripeljejo od sanj k resničnosti: oblikovanje ideje, In this day and age, more and more activities in general have a planiranje, izvajanje in kontroliranje, končanje. project-like nature, and this is true for educational activities in schools as well. To achieve the desired results, the preparation Četrtošolci so se odločili, da projektne korake uporabijo pri and performance of projects demand an efficient planning and a raziskovanju zgodovine šolanja, saj smo v Solkanu obeleževali consistent work process. This is why knowledge and experience in 160-letnico šolstva. Končni izdelek je bil časovni trak, ki pa so ga relation to project management are of vital importance for učenci nadgradili s kratkim filmom. teachers as well as learners. Pupils in class 4 A of OŠ Solkan Primary School were included in the project titled Poganjki 2.1 Faza oblikovanja ideje projektov ( Project Sprouts ), organised in our area by the PMI association and by the City Municipality of Nova Gorica. Since Učitelj in učenci se odločijo in medsebojno dogovorijo o projektu, the main value of the PMI Association is disseminating ga na kratko opišejo v neke vrste »osebni izkaznici«, v kateri naj knowledge related to project management, the Poganjki project bo ime in logotip projekta ter ostale informacije, cilji in contributes to the development of project culture among learners pričakovani rezultati, člani projektnega tima, omejitve (čas) in of primary schools. As Solkan celebrated the 160th anniversary of pravila, po katerih se bodo ravnali člani tima (Slika 1). organized education, our fourth-graders decided to apply this knowledge to their research of the history of education in Solkan. Ko se skupaj odločimo, katere cilje je treba doseči, spodbudim For this occasion, a chronological video clip was created. učence, da brez zadržkov izrazijo svoje ideje o možni izvedbi projekta. Ker je to običajno ustvarjalna faza, je najučinkoviteje Keywords uporabiti orodje soočanje idej (Slika 2). Poganjki projektov learning aid, history of education, cooperative learning, film. Izražene ideje uredijo z miselnim vzorcem (Slika 3), v katerem so značilna vprašanja v zvezi s projektom (Zakaj?, Kdo?, Kje?, Kaj potrebujemo?, Kaj je treba izdelati? …). Ideje iz soočanja idej prepišemo in uvrstimo v miselni vzorec skupaj z novimi idejami, ki se pojavijo z odgovori na omenjena vprašanja. VIVID 2018 206 Slika 1. Osebna izkaznica Slika 4. Drevo aktivnosti Slika 5. Časovnica Slika 2. Soočanje idej 2.3 Faza izvajanja in kontroliranja Dosledno je treba uveljavljati idejo, da se je dobro prepričati, če vse poteka po planu. Zato priporočamo uporabo plakata s seznamom vseh izdelkov. Ob izdelkih so žepi s karticami v treh barvah (Slika 6). Uporaba semaforja projekta je koristen način, ki spodbuja projektni tim k odgovornosti do spoštovanja rokov. Slika 3. Miselni vzorec 2.2 Faza planiranja V veji »Kaj?« miselnega vzorca so našteti izdelki, ki jih moramo v projektu narediti. Za vsak izdelek definiramo potrebne aktivnosti, ki jih moramo opraviti, da izdelek nastane. Rezultat tega razčlenjevanja je drevo aktivnosti, kjer je najpodrobnejši element na najnižji ravni (recimo mu list drevesa) aktivnost, ki jo moramo opraviti (Slika 4). Osredotočimo se na liste drevesa na najnižji ravni drevesnega diagrama. Vsaki elementarni aktivnosti oziroma listu dodamo dve informaciji. To sta ime (ali začetnici) osebe, ki bo odgovorna za izvedbo aktivnosti, in ocena potrebnega časa za uresničitev Slika 6. Semafor omenjenega rezultata (časovne enote so ure, dnevi ali tedni). Med izvajanjem projekta se lahko pojavijo dogodki in situacije, Fazo planiranja lahko končamo tako, da glede na pravilen/logičen zaradi katerih je treba prilagoditi planirano pot. Različni dogodki potek izvajanja zložimo zaporedno ali vzporedno zgoraj navedene (vključno z novo idejo) lahko vodijo v spremembo drevesa aktivnosti. Najbolje je, da vsako elementarno aktivnost iz drevesa aktivnosti (vnos nove aktivnosti ali brisanje obstoječe) in tudi aktivnosti skopiramo in jo prenesemo v časovnico (Slika 5). časovnice (nove aktivnosti, zaustavljene aktivnosti, premaknjene Časovnica je razdeljena na navpične dele, imenovane časovne aktivnosti) [2]. enote, ki predstavljajo mesec, teden ali samo dan. VIVID 2018 207 2.4 Snemanje kratkega filma z naslovom šolanje v preteklosti 3. ZAKLJUČEK Učencem sem pojasnila, da bomo kronološki video posnetek ustvarili na tablici s programom iMovie, ki smo ga že imeli Projekt smo zaključili s prireditvijo na OŠ Milojke Štrukelj, kjer naloženega na tablici. Učenci so ustvarili mapo s fotografijami, ki so učenci posamezne korake v projektu predstavili s kratkimi so se navezovale na predhodno sestavljeno besedilo. Sledilo je točkami (Slika 10). Naša naloga je bila, da predstavimo časovnico branje besedila in snemanje (Slika 7). Temu zvočnemu posnetku in semafor, kar nam je skozi pesem, igro vlog in plesom tudi so učenci dodali fotografije, ki so jih shranili v mapi fotografij. uspelo. Vse to so ustrezno sestavili glede na besedilo in fotografije ter shranili. Video posnetku so v najavni špici dodali naslov in ime mentorice, na koncu, v odjavni špici, pa zapisali avtorje. Slika 10. Zaključna prireditev Učenci so: - razvijali medsebojno sodelovanje skozi učenje drug od drugega, - se dopolnjevali, Slika 7. Branje besedila in snemanje - izmenjevali izkušnje in znanje, - učinkovito reševali probleme, ki so nastali pri izvajanju projekta, 2.5 Faza končanja - povečevali inovativnost in kreativnost ter sledili zastavljenim Faza končanja zagotovo ni nič manj pomembna kot ostale. Za ciljem, ki so si jih vsi postavili na začetku izvajanja projekta. njeno vodenje je odgovoren učitelj, ki uporablja miselni vzorec. S tem orodjem in s preprostimi vprašanji spodbudi učence, da Vsi učenci so pridobili pozitivne izkušnje za delo v projektu in so nadgradijo obstoječe znanje s pridobljenimi izkušnjami, bili za delo zelo navdušeni. S svojim končnim izdelkom so bili predvsem v zvezi s prihodnjimi projekti (Slika 8, 9). zadovoljni in so v fazi končanja že imeli ideje, kako bi lahko naslednjič svoj izdelek nadgradili. 4. VIRI IN LITERATURA [1] Učni načrt, Družba. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo: Dostopno na naslovu http:// www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocj e/os/prenovljeni_UN/UN_druzba_OS.pdf (pridobljeno 28. 8. 2018) ( 2011) [2] https://www.poganjkiprojektov.com/ (pridobljeno 28. 8. 2018) [3] Marušič B. 2001:Jako stara vas na Goriškem je Solkan. Zbornik ob tisočletnici prve omembe kraja. Solkan, Krajevna skupnost, 2001, str. 224 - 233 [4] Kronika Osnovne šole Solkan Slika 8., 9. Projekt je končan VIVID 2018 208 IKT, motivacija in u enci u nimi te avami ICT, motivation and students with learning disabilities Jure O vati O Draga Kobala Tolstojeva 3 2000 Maribor jure@osdk.si POVZETEK 1 UVOD Pri pouku v olah je lahko uporaba IKT pri ra li nih u nih U enci, ki imajo u ne te ave, spadajo v skupino otrok s korakih kvalitetno motivacijsko orodje lasti a u ence u nimi posebnimi potrebami, ki imajo raznovrstne primanjkljaje. Tovrstni te avami. Slednji se velikokrat sre ujejo s slab imi re ultati na u enci imajo zaradi tega med vrstniki te avo s stigmati iranostjo u nem podro ju, saj jih so njihove te ave in primanjkljaji ovirajo in marginalizacijo, vendar je ve ji del skupine aktiven del dru be, pri doseganju bolj ega uspeha. Pri u enju in usvajanju u nih saj imajo mo nost a dru beno, socialno vklju enost. vsebin se pojavi odpor ter nemotiviranost a nadaljnje u enje. V I obra evanje teh otrok je v adnjih letih preko integracije ter oli se uporablja IKT tehnologija interaktivnimi vsebinami. inklu ije notraj i obra evanja v institucijah omogo ila ra voj U enci u nimi te avami se te je u ijo, saj potrebujejo ve asa ve je podpore, strpnej ega in prija nej ega okolja, ki po itivno a predelavo in memoriranje informacij, ve kratne ponovitve in vpliva na njihovo samopodobo ter doseganje bolj ih re ultatov. S prilagojeno podajanje u nih vsebin. Spodbujati in motivirati jih je pomo jo IKT tehnologije je ve ja in kakovostnej a mo nost potrebno pri njihovem delu. Z interaktivnimi u nimi vsebinami ter motiviranja otrok u nimi te avami a olsko delo, u enje, multisen ornim podajanjem informacij je u na motivacija a usvajanje ter memoriranje znanja. Spletne interkativne vsebine, u ence privla nej a ob uporabi IKT. Pri aktivnem sodelovanju orodja in multimedijski pripomo ki omogo ajo dinami no, u encev uporabo interaktivnih nalog so u enci motivirani in s na orno, dostopnej e, ve utno podajanje informacij, ki so za tem je pomnjenje informacij uspe nej e in trajnej e. U enci se u ence animive, atraktivne ter jih motivirajo za procesiranje bodo ob tem opolnomo ili, dvignili samo aupanje, samopodobo vsebin in njihovo pomnjenje. S tem pa posledi no ra vija in krepi in bodo motivirani usvajali nadaljnje u ne vsebine. njihova samopodoba, aupanje v lastne mo nosti, manj anje stresa in pritiskov aradi u enja, hkrati pa informacije bolje K e be ede memorirajo. IKT, u ne te ave, u enci u nimi te avami, motivacija 2 U NE TE AVE ABSTRACT V olah so med u enci tudi vrstniki, ki aradi svojih During classes in school, the use of ICT in different learning steps primanjkljajev po asneje usvajajo nanja in spretnosti pri u nih can be a quality motivation tool especially for students with predmetih. Posledi no tega so manj uspe ni, dosegajo slab e learning disabilities. The latter often face poorer results in the rezultate pri preverjanju in ocenjevanju svojega pridobljenega learning field, as their problems and shortcomings hinder them nanja, ato potrebujejo dodatno obliko pomo i pedago kih from achieving better success. Resistance and non-motivation for delavcev. U ne te ave se lahko pri u encih ka ejo kot posledica further learning appear in the learning and assimilation of learning prepleta dejavnikov, ki vplivajo na u en evo olsko delo content. The school uses ICT technology with interactive podpovpre ne in mejne intelektualne sposobnosti, slab e ra vite contents. Students with learning disabilities find it harder to learn samoregulacijske sposobnosti, te ave v socialno-emocionalni because they need more time to process and memorize akomodaciji, primarna socialno-kulturno-je ikovna druga nost, information, multiple repetitions, and adjusted teaching of socialna in kulturna deprivacija oz. izoliranost, pomanjkanje learning contents. They need to be encouraged and motivated in motiviranosti a delo U enci i ra itimi u nimi te avami their work. With interactive learning contents and multisensory potrebujejo dodatno specialno strokovno pomo , ki jo i vajajo information provision, learning motivation for students is more pedago ki strokovni delavci a delo u enci s posebnimi attractive with the use of ICT. With the active participation of potrebami [12]. students through the use of interactive tasks, students are U ne te ave vplivajo na mnoge vidike posame nikovega ivljenja motivated and thus the memorization of information is more (i obra evanje, delo, interakcije v dru ini, socialnem okolju). successful and lasting. Pupils will be empowered, their self- Primanjkljaji se med seboj prepletajo ali so lo eni ter vplivajo na confidence and self-image will be raised and they will be u no delo in na samo ivljenje. Dra ljajev in informacij iz okolice motivated to adopt further learning contents. ne sprejemajo, analizirajo in nanje ne reagirajo enako kot sovrstniki, ato so nekatere poti u enja ovirane. U inkovitost Keywords sprejemanja in i ra anje informacij so aradi kognitivnih ICT, learning difficulties, pupils with learning disabilities, primanjkljajev na nekaterih podro jih manj ane. Na teh motivation podro jih se ato te ko u ijo na tradicionalen na in in s hitrostjo, ki je sprejemljiva za njihove vrstnike [8; 12]. VIVID 2018 209 2.1 S e ec f e e e a e ugodno, prijetno ter samo nudi zadovoljstvo, brez zunanjih in U ne te ave so klasificirane na splo ne in specifi ne u ne te ave. notranjih pritiskov ter bre pri akovanja nagrade. Teorija Pri splo nih so te ave, kjer ima otrok te ave pri usvajanju znanj in samodolo anja [5] omenja e amotivacijo, kjer posame nik sploh ve in pri vseh predmetih; a specifi ne pa je na ilno, da so ne reagira ali reagira pasivno, saj ima ob utek, da mu a uspe no prisotne pri usvajanju nanj in ve in samo na enem podro ju ali ukvarjanje z aktivnostjo primanjkujejo sposobnosti, aktivnost je posame nih podro jih u enja. U ne te ave se i ra ajo v la jih ali anj pre ahtevna in mu kljub vlo enim naporom ne bo uspelo. te jih oblikah, od enostavnih do kompleksno povezanih ter so Motivirani u enci u enje a ra liko od vrstnikov hitreje a nejo, lahko nave ane na celoten as olanja o . vse ivljenje. Od ivi so aktivni med poukom (spra ujejo, poslu ajo, sodelujejo, otrok na u ne te ave so ra li ni ter jih tudi ra li no uspe no prei ku ajo, berejo, ra mi ljajo, primerjajo, do ivljajo, vrednotijo, premagujejo [6; 11]. ustvarjajo ) in pri u enju v trajajo do konca naloge ali ne U encem u nimi te avami se lahko kljub intelektualnim dose ejo astavljenih u nih ciljev. Glede na motivacijske sposobnostim pojavljajo izra ite te ave pri branju, pisanju, na ilnosti u encev a u inkovitej e pou evanje bo njihovo pravopisu in/ali ra unanju. Pojavljajo se tudi aostanki v ra voju u enje in nanje kakovostno ter trajnej e. Motivacijski u ni in/ali motnje po ornosti, pomnjenja, mi ljenja, koordinacije, dejavniki so se spreminjali ter dopolnjevali. U ence pri vstopu v komunikacije, socialnih sposobnosti in/ali emocionalnega olski u ni proces e spremlja dru insko, o je socialno ter do orevanja. Splo ne u ne te ave so na ilne a elo heterogeno institucionalno olsko okolje. Vsak i med njih sovpliva na skupino u encev, ki imajo pomembno ve je te ave pri usvajanju posame nikov ra voj in motiviranost a u enje. V kasnej ih nanj in spretnosti pri enem ali ve predmetih kot njihovi vrstniki ra iskavah so preu evali akterje v olskih interakcijah u iteljeve [10]. osebnostne lastnosti, strategije ter stil vodenja, vrstni ke odnose, Pri specifi nih u nih te avah so vklju ene pravopisne te ave olsko klimo [4]. (disortografija), motnje pisanja (npr. disgrafija), specifi ne motnje Po utje v ra redu je odvisno od u iteljevega animanja a branja (disleksija), specifi ne motnje ra unanja (specifi ne medvrstni ke odnose, ivljenje otrok i ven ole, njihove aritmeti ne u ne te ave in diskalkulija), in primanjkljaji na prosto asne aktivnosti ter u ne navade. U itelj u encem u nimi podro ju prakti nih ter socialnih ve in (neverbalne motnje te avami nudi oporo pri vklju evanju v ra redno okolje, u enja in dispraksija). Te ave na podro jih u enja opredeljujejo aktivnosti, pouk ter upo teva njihove primanjkljaje. Med olami u en eva mo na in ibka podro ja. U enec ima na nekaterih prihaja do ra li nih spodbujanj motiviranosti u iteljev a podro jih u enja (pisanje, branje, pravopis, ra unanje) i ra ito pou evanje in motiviranost otrok a u enje [7]. U enec, ki pridobi ni je i obra evalne dose ke glede na biolo ko starost, ob utek varnosti in aupanja v olsko okolje, bo la je premostil sociokulturno okolje in intelektualne sposobnosti. Pri nemotiviranost in ohranil aupanje v lastne mo nosti. olsko agotavljanju iskanja re itev ter pomo i se agotavlja prilagoditve okolje naj bi bilo spro eno, varno ter privla no da bi bil vstop metod in oblik dela (notranja diferenciacija in individualizacija), u encev vanjo manj stresen. Proces v njem naj ne bi bil prekinjen vklju evanje v dopolnilne dejavnosti pouka, v druge oblike [14]. individualne in skupinske pomo i pred postopkom pridobivanja U enec ima motivacijo e v sebi; potrebno ga je o ave ati a odlo be a otroke s posebnimi potrebami [10]. uporabo in v dr evanje le-tega [4]. U itelji in drugi strokovni delavci naj bi pri odra ajo ih mladostnikih prepo navali ter Kriteriji a prepo navanje ni je in vi je stopnje te avnosti upo tevali u en eve sposobnosti, samou inkovitost in sposobnost specifi nih u nih te av ali a prepo navanje u encev s PPPU a ra vijati notranjo motiviranost a u enje [17]. namen usmerjanja se delijo na dve stopnji oz. skupini: olsko okolje vpliva na motiviranost u encev a doseganje u nih dose kov. V njem se ob sprejetih in upo tevajo ih pravilih vsak ni jo stopnjo te avnosti, ki vklju uje la je specifi ne bolje po uti, spro eno ter odgovorno kljub napakam opravlja u ne te ave in del mernih u nih te av, svoje dol nosti [17]. Ob utek varnosti in aupanja v strokovne delavce ter samo olsko okolje po itivno deluje na notranjo vi jo stopnjo te avnosti, ki vklju uje del mernih, motivacijo, saj je ob bre bri nem, hladnem in odtujenem okolju predvsem pa huj e in najhuj e specifi ne u ne te ave u en eva motiviranost elo majhna [14]. (PPPU). 4 UPORABA INFORMACIJSKE U enci s specifi nimi u nimi te avami o . primanjkljaji ne TEHNOLOGIJE PRI U ENJU predelujejo dra ljajev tako kot vrstniki, ato so nekatere poti U enje s sodobno informacijsko tehnologijo se nana a na u enja ovirane. U inkovitost sprejemanja in i ra anja informacij situacije, v katerih u enec uporablja tehnologijo s ciljem je aradi kognitivnih primanjkljajev na nekaterih podro jih spodbujanja u enja. Dana nji interes a u enje s tehnologijo si manj ana. Na teh podro jih se ato te ko u ijo na tradicionalen prizadeva uporabiti ra polo ljivo tehnologijo a namene olanja na in in s hitrostjo, ki je sprejemljiva za njihove vrstnike [10]. [9]. Za mlade je pogosto prvi vir informacij ter najpogosteje uporabljen vir v u ne namene ra unalni ka in informacijska tehnologija. Svetovni splet ima pomembno mesto za formalno in 3 MOTIVACIJA ZA U ENJE neformalno u enje preko e-u enja [9]. Eden bistvenih dejavnikov Motivacija je pri posame niku mo na s samo aktivnostjo ali pa je vse ivljenjskega u enja je uporaba IKT v i obra evanju, in sicer lahko prisotna tudi zunanja prisila. Avtorja Ryan in Deci [5] lo ita i ve vidikov. Z vsebinsko ra nolikostjo in pro nostjo i peljave ekstrin i no motivacijo, ki se nana a na posameznikovo u enja lahko dose emo, da je u enje dostopnej e vsem. K temu ukvarjanje z dejavnostjo, ki zaradi zunanjih ali notranjih pritiskov lahko pomembno pripomore razvijanje in uporaba u ne vodi k ciljem, ki i hajajo i okolja. Intrin i na motivacija se tehnologije ter druga sredstva a pospe evanje u enja. Tak ne nana a na ukvarjanje posame nika ne im, kar je animivo, mo nosti ponuja na primer ' e-u enje'' (Strategija vse ivljenjskosti u enja v Sloveniji 2007). VIVID 2018 210 Uporaba IKT v olskem okolju spodbuja u itelje k i bolj anju 4.1 U e e e ce e na ina u enja v ra redu interaktivnimi in dinami nimi viri. U enci s tehnologijo in tehni nimi napravami preko Zagotavlja ve motivacije in bogatej o i ku njo u enja a u ence. multisenzornega prejemanja podajanja informacij pridobivajo Internet, interaktivni viri in simulacije ter dostopno i obra evalno nanje na dinami en in interkativen na in. U na okolja, ki so gradivo so le nekateri od virov motivacije, ki omogo ajo u iteljem podprta s tehnologijo omogo ajo u encem, da se usposabljajo s ponuditi mo nosti a u inkovito u enje in ve je vklju evanje pomo jo ra unalnika. Tovrstna prednost je predvsem a slepe in samih u encev v i obra evalni proces. V dravem i obra evalnem slabovidne otroke ter otroke s disleksijo. Urejanje zapiskov, okolju lahko u itelji spodbujajo rabo tehnologije pri u encih ter pisanje prei kusov nanja s pomo jo ra unalnika bo omogo al, da jih tako motivirajo pri iskanju informacij, analizi, oblikovanju bo pri tem manj stresa in ovir aradi primanjkljajev. U enci imajo re itev problemov ter u inkoviti komunikaciji. Prednosti in ra li ne tipe u enja, tako da bodo preko multimedijskega in prilo nosti pri motiviranju otrok u nimi te avami omogo ajo interaktivni simulacijami prejemali informacije preko vseh utnih u enje a otroke druga nimi na ini u enja in sposobnostmi, poti. Hkrati bodo u itelji in u enci sprotno prilagajali u no snov vklju evanje ve utnih na inov u enja v kontekstu multimedijev, glede na u en eve sposobnosti in tempo u enja. Virtualna u na prilagajajo se individualnim potrebam u encev, predstavljajo u no okolja omogo ajo simuliranje naravnega u nega okolja, snov (vi ualno in verbalno) ter se jih u i on-line dela na njihovih simulacije i ra li nih podro ij, pribli ajo abstraktne pojme, ra unalnikih. slikovito pribli ajo apletene sisteme in organi acijo. S pomo jo V ra iskavi Bre kove in Vehovarja [1] so rezultati raziskav didakti nih iger u enci pridobljeno nanje utrdijo in ga utrjujejo, poka ali, da je uporaba IKT v podporo u nemu okolju po itivno hkrati pa preko ra unalni ke mre e medsebojno komunicirajo ter vpliva na u enje. Uporaba e-gradiv je pri motiviranju a u enje sodelujejo [3]. smiselna, ko njeno uporabo dose emo asovno racionali acijo, Pri i obra evanju in uporabi IKT v u ne namene je potrebno, kot bolj e re ultate pri u enju ter ocenjevanju nanja. Pri tem je je e pred asom opo arjal Cuban [2], upop tevati ra liko med v potrebno dolo iti cilje in na ine podajanja u ne snovi, na rtovati tehnologijo usmerjenim in v u enca usmerjenim pristopom k izvedbo, pripraviti ustrezna e-orodja v u nem okolju ter u enju s tehnologijo. Pri prvem pristopu je v sredi u uporaba samovrednotiti dose ke in pridobljeno nanje [15]. U enci tehnologije v izobra evanju, ki omogo a dostop do najsodobnej e u nimi te avami so ob rabi spletnih in interaktivnih vsebin bolj tehnologije. Osrednji problem tega pristopa je, da se tehnologija motivirani, e so le-te pravilno in smiselno sestavljene, ni prilagodila potrebam u encev in u iteljev, ampak so mislili, da prilagojene te avnostnim stopnjam, vsebujejo dovolj slikovnega se bodo u enci in u itelji prilagodili njej [2]. Pri pristopu, ki je gradiva ter animacij ( e posebej so pou ne pri mo nostih usmerjen v u ence, se osredoto i na na in u enja in ra umevanja ponovitve in korigiranja hitrosti). U ne vsebine na spletnih tehnologije, da je tehnologija le kot pomo pri njihovem u enju. straneh omogo ajo spletne pove ave na sorodne vsebine, u encem Posledi no je sledilo, da je treba tehnologijo prilagoditi potrebam spodbudijo eljo po spo navanju novih informacij, hkrati pa jih u encev in u iteljev. u ijo pravilne uporabe IKT tehnologije [15]. Pri svojem delu pogosto uporabljamo sodobne tehnolo ke naprave V praksi opa amo, da pri uporabi posame nih spletnih orodij, kjer in programe a prilagoditev u nih vsebin u encem u nimi so vklju ene animacije u no vsebino, videoposnetki, navidezni te avami. Slednji tudi v prostem asu uporabljajo omenjeno osebni liki (virtualne osebe na ra li nih spletnih straneh) so tehnologijo a ra vedrilo, ob dru enju s prijatelji in pre ivljanje u enci ainteresirani slediti pove avam, gradivo jih bolj pritegne prostega asa. Brskalniki (chrome, explorer, firefox, opera ) in in sprejemanje informacij preko utnih, vidnih in slu nih util je iskalniki (google, yahoo, najdi, bing ) na svetovnem spletu kakovostnej e. U enje uporabo tovrstne tehnologije lahko pomagajo u encem pri iskanju in izmenjavi informacij, kopiranje simulira ra li na navide na u na okolja ter virtualne interakcije in shranjevanje re ultatov poi vedb, uporabe elektronske po te, med ljudmi, kjer se u enci u ijo socialnih ve in ter u no snov. ogledovanju videoposnetkov Didakti ne spletne igre omogo ajo pou evanje, utrjevanje in Na spletnih straneh je tudi v slovenskem je iku veliko didakti nih ponavljanje snovi u no ibkej im u encem, da bodo snov bolje iger, u nih vsebin, ki video vsebinami, animacijami, primeri, memorirali ter usvojili. Na spletu obstajajo ra li na spletna orodja ra li nimi tipi nalogami omogo ajo u itelju, da sko i fa e pouka a utrjevanje, ponavljanje, podajanje u nih vsebin. uporablja kot motivacijo omenjene dejavnosti. e posebno je a Z inovativnimi na ini uporabe spletnih orodij pri urah dodatne u ence ra li nimi primanjkljaji precej nalog, da jih motivira in strokovne pomo i in obi ajnem pouku smo pri u encih ugotavljali spodbudi a re evanje pri njihovih ibkih podro jih (vaje a pred nanje ali e utrjene snovi, preverjanja in tudi ocenjevanja koncentracijo, po ornost, slu no, vidno ra likovanje, bralne vaje, nanja. U enci medsebojno sodelujejo, konstruktivno delujejo v vidno a navanje, govorno je ikovno podro je, pravopis in skupinah ter re ujejo probleme. S temi orodji pridobijo nanje na pisanje, socialne ve ine, treningi spro anja in umirjanja ). animiv in ra giban na in, ki omogo ajo samostojno pridobivanje iskanja informacij ter nadgraditve obstoje ega nanja. Z uporabo mobilnih telefonov in ra unalnikov pri pouku 5 ZAKLJU EK re ujejo ra li ne kvi e, spletne naloge, ogledujejo si Otroci u nimi te avami se sku ajo ve krat u enju i ogibati, saj videoposnetke u no vsebino Z uporabo slovenskih in tujih so nemotivirani, kar se posledi no ka e v slab em pomnjenju spletnih orodij so bolje motivirani, aktivni, dinami no in av eto informacij ter manj kakovostnem vlaganju truda in mo i a re ujejo naloge, abstraktne vsebine bolje konkreti irajo ter si jih u enje. Doma e socialno okolje vedno ne omogo a podpore in apomnijo. S tem je proces memoriranja podatkov, ki u encem motiviranosti otrok a olsko delo. Sami so nesamo avestni, pov ro a te ave in nemotiviranost, u inkovitej i in trajnej i. Z dvomijo o svojih sposobnostih in posledi no ra vijajo ni ko nara anjem uspe nosti bodo tako bolje zaupali v lastne samopodobo ali celo za dosego notranjega zadovoljstva uberejo mo nosti in poka ali v dalj em asovnem obdobju manj dru beno nesprejemljiva dejanja in vedenja. Strokovni delavci avra anja aktivnosti, ki vodijo k olskem in u nemu procesu. imajo z uporabo interaktivnih vsebin, spletnih orodij, animacij ter multimedijskim prejemanjem informacij mo nost motivirati VIVID 2018 211 u ence a u enje in jih usmerjati v u ni proces. Ve kanalno [9] Lowyck, J. (2008). Foreword. V J. M. Spector idr. (ur). podajanje u nih vsebin omogo a otrokom bolj e pomnjenje in Handbook of Research on Educational Communications and pripravljenost za prejemanje informacij ter pomnjenje le-teh. Technology (3. izdaja). New York. v Mayer, R. (b l.). U enje Aktivni u enci bodo do neke mere sooblikovali u ni proces s s tehnologijo. Santa Barbara v Dumont, H., Istance, D., svojimi idejami in i delki, u itelji pa pridobili povratne Benavides, F. (2013). O nara i enja: poraba raziskav za informacije o podanem znanju ter jih tako zmotivirali za uspe no navdih prakse. Ljubljana: Zavod a RS a olstvo. i obra evanje ter jih s tem dolgoro no pridobili a vse ivljenjsko (Elektronski vir) Pridobljeno 18. 7. 2017, iz i obra evanje. http://www.zrss.si/pdf/o-naravi-ucenja.pdf [10] Magajna, L., Kavkler, M., a inovi Vogrin i , G., Pe jak, 6 VIRI S. in Bregar Golobi , K. (2008). Koncep dela: U NE TE AVE V OSNOVNI OLI. Ljubljana: Zavod republike [1] Bre ko, B. N.,Vehovar, V. (2008). Informacijsko- Slovenije a olstvo. komunikacijska tehnologija pri pou evanju in u enju v [11] Magajna, L. (2009). Prepo navanje in diagnosti no slovenskih olah. Ljubljana: Pedago ki in titut. ocenjevanje u nih te av problemi, modeli in nove [2] Cuban, L. (1986). Teachers and Machines: The Classroom usmeritve. Sodobna pedagogika, 1/2009, 376 391. Use of Technology Since 1920, Teachers College Press, New [12] Nagode, A. (ur.) (2008). Navodila za prilagojeno izvajanje York. programa osnovne ole dodatno strokovno pomo jo: [3] Graesser, A. C. in B. King (2008). Technology-Based primanjkljaji na posame nih podro jih u enja. Ljubljana: Training . V J. J. Blascovich and C. R. Hartel (ur.), Human Zavod Republike Slovenije a olstvo. Behavior in Military Contexts (str. 127 149), National [13] O Neil, H. F. (ur.) (2005). What Works in Distance Academies Press, Washington, DC. Education: Guidelines, Information Age Publishing. [4] Juri evi , M. (2012). Motiviranje u encev v oli: anali a Greenwich: CT. v Mayer, R. (b l.). U enje ehnologijo. klju nih dejavnikov agotavljanja kakovosti znanja v Santa Barbara v Dumont, H., Istance, D., Benavides, F. vzgojno-i obra evalnem sistemu. Ljubljana: Pedago ka (2013). O nara i enja: poraba ra i ka a na dih prak e. fakulteta. Ljubljana: Zavod a RS a olstvo. (Elektronski vir) [5] Kerne a, M. (2016). Strip kot literarnodidakti na metoda Pridobljeno 18. 7. 2017, iz http://www.zrss.si/pdf/o-naravi- dela za premostitev razlik med spoloma v bralni pismenosti ucenja.pdf na ra redni stopnji olanja: dokt. disertacija. Maribor: [14] Puklek Levpu ek, M., Zupan i , M. (2009). Osebnostni, Univer a v Mariboru; Pedago ka fakulteta. motivacijski in socialni deja niki ne pe no i. Ljubljana: [6] Ko nik Gor i , N. (2002). Uvod. U ne te ave mit ali Znanstvena alo ba Filo ofske fakultete. resnica. V N. Ko nik Gor i in M. Kavkler (ur.), Specifi ne [15] Rugelj, J., (2007): Nove strategije pri uvajanju IKT v ne e a e o rok in mlado niko (str. 11 13). Ljubljana: i obra e anje. Pridobljeno 19. 7. 2017, iz Svetovalni center a otroke, mladostnike in star e Ljubljana. https://skupnost.sio.si/sio_arhiv/sirikt/www.sirikt.si/fileadmi n/sirikt/predstavitve/2007/SIRIKT_2007_JRugelj.pdf [7] Ko ir, K. (2013). Socialni odno i oli. Maribor: [16] Ryan, R. M. in Deci, E. L. (2004). Handbook of self- Subkulturni azil, zavod za umetni ko produkcijo in determination research. V E. L. D. Deci in R. M. Ryan (Ur.), alo ni tvo. An overview of self-determination theory: an organismic- [8] Ko ir, S. idr. (2008). Navodila za prilagojeno izvajanje dialectical perspective (str. 3 36). Rochester (NY): The programa o no ne ole doda no roko no pomo jo. University of Rochester Press. Primanjkljaji na posame nih podro jih u enja. Ljubljana: [17] Woolfolk, A. (2002). Pedago ka p ihologija. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije a olstvo. Educy.. VIVID 2018 212 Razvijanje a etnega opismenjevanja pri godnjem u enju tujih jezikov z uporabo spletnih slovarjev Developing initial literacy in early foreign language teaching by using online dictionaries Tina Pajnik O V de P e a c, Ljubljana tina.pajnik@gmail.com POVZETEK a ac e a a a , da e de e e e e V prispevku je predstavljen primer medpredmetnega povezovanja ce ad , e da e e a UNICEF-a e ed e -informacijskih znanj in d e a e a an e e. velika, okoli milijon mladih med 15. in 24. letom je po statistikah U e c drugega razreda so uporabljali spletne slikovne slovarje, nepismenih [10]. e e a e e a e de a var a e e Za eda e mpleksnosti informacijske pismenosti, ki je jeziku na temo M e e . V e a a a e e ce , se v slovenskem prostoru zavedamo pomen f e a e a e e a e ed informacijskih virov, opismenjevanja, informacijske tehnologije, a . U e c b e a a a a de . Ob kodiranja in dekodiranja informacij, nujnosti prilagajanja hitrim a e e e a a a d e e a e a d spremembam v digitalnem okolju, so se informacijski standardi a e e a e e a a. a de a e d e e: a e, a e, e a e, a da de, a d d da e a a. Klju ne besede Spletni slikovni slovar, a e e e a e, informacijska 2. TEORETI NA IZHODIŠ A pismenost, informacijska vrzel 2.1 Knji ni no-informacijska znanja Na a c e d a zgojno- b a e a e ABSTRACT delu, razvijanje bralne kulture in informacijsko opismenjevanje. D e e e a c a a a e bralne In this paper, we describe an example of cross-curricular kulture in f ac e e a e. e ce integration of library-information knowledge and early English ade a a d f ac in razvijajo svoje learning. Pupils of the second grade used online picture a e b a e a , e a e e f ac e a dictionaries, they solved Web tasks and created their own English e e a a a d a a a b e a picture dictionary about body parts. In five school hours, students ed e [8]. learned phonological characteristics of the language and the connection between the letter and the phoneme. Pupils were V a ed e e e f ac e e a e v active during the workshops and motivated to work. At the end of a e oma povezuje z raziskovalnim delom, razvijanjem the examination they showed excellent results in the field of initial a e a a f ac e d b jenih literacy. informacijah. V prvem vzgojno- b a e a e bd b e f ac e e a e e e edb a e a a e e e a em v maternem ali tujem jeziku. Keywords U e c ab ce e , a b e Online picture dictionary, initial literacy, information literacy, f ac eb , da b de a ec, e , information gap e a a a e . K a e a informacijsko potrebo mladega uporabnika na osnovi pravilno 1. UVOD oblikovane informacijske potrebe. Da bi uporabnik zadovoljil O e e a e e d a e ce , e a a a e a eb d e f ac , a e a b e a d b e a e a. P e e e a e a da e d efe e e ad , e de b e. Refe e a b a e e e b a e a e , e da a e e e a e a efe e e a ad a (slovarji, leksikoni, veliko e e e en. Opismenjevanje e da e c ed e, e a , , b b af e) a d b a e e a ce , e d a z namenom doseganja cilja, f ac . a a e e a e f ac e ebe, a e mnogi strokovnjaki ga razumejo kot ideal, h kateremu stremi ab a a c . d b a d ba, a d a de e e e a e a. Danes Loewenstein [6] ugotavlja, da se pojavi informacijska vrzel govorimo o osno , f c a , a a , a e a , ( information gap), kadar posameznik naleti na novo znanje, ki ga a a , f a , f ac pismenosti. Ra e b e a e e e a . Ra e pismenosti, vse pa se stekajo v informacijsko opismenjevanje, ki informacijske vrzeli so pobuda za pridobivanje novih znanj. V kot krovni pojem zajema celo paleto pismenosti. Pismenost v -informacijski stroki bi lahko rekli, da je informacijska e d be n ekonomski pojav. Mednarodne VIVID 2018 213 vrzel nuja za ada e e e ada e a e ce a e , 3. PRAKTI NI DEL zato je osnova za informacijsko opismenjevanje. 3.1 Priprava P e ed e b e e a e , V - f ac a a e e e da je iz a efe e ad a. Po pogovorih z vzgojno-izob a e a e bd b ed 5 v ab e ce , da e c a e d e a ed , d e a ede , a a e e. Za uporabljajo spletne slovarje kot tiskane slovarje. Uporaba edb a efe e gradivo: slovarjev kot informacijskih virov je ena od stopnic v razvoju a e e e , a a d e ab de - a a e -slovenski slovar, s slovarji v tiskani in v elektronski obliki v prvem vzgojno- - a a e -a e a , b a e a e bd b . - e a e -slovenski slovar, 2.2 Informacijska vrzel in didaktika - e a e -a e a . zgodnjega pou evanja tujega jezika Strojno in programsko opremo in podporo: D da a d e a e a a e a e a e a a a a - ac a a a , teoriji jezikovne kopeli kot posledice zapolnitve informacijske vrzeli. Krashen [4] e a e e em okolju pojavi kot - dva pren a a a a, prvi , a a, da e e e a e a e e e e - projektor, interaktivna tabla, dostop do interneta, na poznavanju slovnice in pravil, ampak na zapolnjevanju informacijske vrzeli ali information gap. B e a - dostop do portala ucimse.com, ki je namenjena jezikov je komunikacija, govorci pa komunicirajo za zapolnitev e e e ce , ab a ad a a be f ac e ebe, ede d ce a d e Mladinska knjiga. informacijo in jo posreduje drugemu govorcu, ki ima f ac e . K a e a a e e e Zastavljeni cilji v medpredmetnih urah: na zapolnjevanje informacijske vrzeli, ki poteka v spodbudnem - U e c a a a e e e e e . U ce a a e e a e e, a e ( . efe e ad ). a e ed e d a a a, e e d e, e e c b e f ac eb , e a a a a - U e c e ab a a e. f ac e , a a e a elikim vnosom - U e c e e a preproste besede v tujem e a e a. I a a e a a e a a e a e a a f e e eb e a e a. a . I a e d e d da a e d a b : e a e e d e b e - U e c a a be ed e a e M b d a le, kadar je otrok izpostavljen jezikovni kopeli (jezikovni vnos ali Moje telo ter poimenujejo dele telesa. input) ter informacijski vrzeli (information gap), ki jo bo moral a b a a , da e b d a de a 3.2 Izvedba a a a f ac eb . P e c d e a a eda a a a e S db d e, a e e no kopel, a e e a e -informacijskih e d , e a a e a e ce je znanj. Prelistali so razstavljene slovarje, jih primerjali med seboj, podprto z igrami in gibalnimi nalogami. Okolje je zasnovano na ugotavljali podobnosti in razlike. Ugotovili so, da so poleg slik e a e a a, e c a napisane besede, nekatere so celo prepoznali in jih poimenovali. problemske naloge in izzive, saj ga ti motivirajo za nadaljnje K e a e b e a a ed , da e a e e e a a e. a a a e d e e . S navanje s P eb d e a e a a e a e a e, da pouk vsebuje tiskanim gradivom je smiselno zaradi uporabe drugih slovarjev, ki veliko dejavnosti, ki se nenehno menjujejo in ne morejo sloneti na b d e b a e a a e c e a a . c a , a e c e a ce a e e a A e de e e e ed a e M e e a My body. opismenjevanja. Temu primerno se razvijejo predbralne U e c a a a ac e e e o s e , a f e e a a e, a e ed a f e e e e a a a e. P e e pisanje in branje. S a a a e e e e a a , e a be ed e e a a ab a e a a e ad e e a c : f e a slovarjev. a, e , be ed e, e a a a pripovedovanje zgodb ali storytelling. Naslednji dve uri e c a a e K e a [3]. V skupinah po a a . P frontalni I d e a a a e a de a e e e a ed a K e e a a a e e c a delili v pet f ac e ab e e a efe e e a ad a s e e a a e a a . Ne a e a a d a a da a be ed , s katerim bodo e c lahko zapolnili e e a e a b a e ede a e , a e c informacijsko vrzel. zmogli sami prebrati. Posebnih navodil ni bilo, tako da so sami a , a e e e a e. Ra a a e b a eb a a a de a e a . U a a e ce e a a a e a e a a a a, a e e e c a e f ac e. VIVID 2018 214 Delo je potekalo po postajah: - na prvi a e c e e a e e a e a , da a e a a a c ; - a d a e c e e a e e a e a , da so poiskali nove besede v slikovne slovarju in jih e a e e a e a, c a a , a e de e e a e b a ; - a e a e c d b e a ce, a a e a a a a pripenjali zapise delov telesa; - a e a e c e e a e e aloge tako, Slika 3: Primer izdelave slikovnega slovarja da so e ed e a a a de e e e a a e e U e c e e e ed e e a e e . nal a , e a d be ed a a b d . Be ed a a o je bilo deset. Druga naloga e b a de a a a , da e c e a a e be ede a a d e e de e e a. Re a e e a a b d . Ke enci imeli velik vnos ali input v in d b , a e a besede, ki so se ponavljale. Od d a e e d a e b ce a e e , e a ed eno ali dve napaki. Slika 1: Primer nalog v Kukujevem slikovnem slovarju [3] Za a e a belo tablo projicirali fotografijo otroka, nato , da dde a e e e da Za d d K e e a a a e e ab a ab e a e a e e a . Na a de e e e a e e e c. Ke a e c d stop do slovarja, so e , a e , a , a ed , e , lahko doma sami dostopali do interaktivnih vsebin in spoznavali alba . U e c a d b ed a e e e tudi druge tematske sklope. a e a a-glas. V spletnem Kukujevem slovarju [3] e a e a a a e a b e a a e e a a, eda e f a c a , e e e e e e c ab a e /a e e e a e e a. slovarje. Dejavnosti: P e urah so se dejavnosti v sklopu Moje telo - a a a e a ad e a ed a zaklju e. U e c a e a e a ce , e e b e e ab a a e e , - d d a e , a da a e ed e a e de e, b a a , rjevanju, e Ha ee e a a a preverjanju. S a e e a ab a a b a e a e, metodah de a e e e a a e a ce a. 4. ZAKLJU EK Medpredmetno povezovanje e a e a a, e e c ce d a ce e a, e da b a de eb ah in ed e , a e b e. U e c a a a e kot spletne sl a e, e a e a de a a a f ac . Ve a b a , ac a a de e b a visoka. Rezultati sprotnega preverjanja so pokazali, da je slikovno- e efe e a d a e e a opismenjevanja. Za zgodnje e e e a e a e d e d b d e, a a e a e ce b ac d e a e a e a a. Slika 2: Primer slikovnega slovarja Happy Street [1] V prvem vzgojno- b a e a e bd b e e c e prvih korakov samostojnega iskanja informacij in se spoznavajo s - izdelali so svoj slikovni slovar na temo My body, pri te . e d b d b , a tem so vedno imeli na razpolago slikovne slovarje v e a f ac e e a e, a a ad tiskani in elektronski obliki. e ce , da e da a e e b e e a, a b d d a a d b , e e f ac a e e a e e e e e a. VIVID 2018 215 5. VIRI IN LITERATURA [6] Loewenstein, G. 1994. The Pschology of Curiosity: A [1] Happy Street, online picture dictionary. 2018. Oxford Review and Reinterpretation. URL = University Press. URL= https://www.cmu.edu/dietrich/sds/docs/loewenstein/Psychof https://elt.oup.com/student/happystreet/?cc=si&selLanguage Curiosity.pdf =en [7] Loschky, L. 1994. Comprehensible input and second [2] Horton, F. W. 2007. Understanding Information Literacy: A language acquisition. What is the relationship? Studies in Primer. Paris: UNESCO. CI-2007/WS/18-CLD3008.7 (pp. Second Language Acquisitions, 16 (3), 303-323. URL= 1-8; Annex A key definitions). URL= https://doi.org/10.1017/S0272263100013103 http://unesdoc.unesco.org/images/0015/001570/157020e.pdf [8] Novljan, S. 2002. Informacijska pismenost. K i ica, 46 [3] Kukujev slovar, spletni online slovar. 2018. Ljubljana: (4), 7-24. URL= https://knjiznica.zbds- Mladinska knjiga. URL= http://kuku.ucimse.com/sl/poglavja zveza.si/knjiznica/article/view/5626/5280 [4] Krashen, S. D. 1982. Principles and Practice in Second [9] Shenton, A. K., Fitzgibbons, M. 2009. Making information Language Acquisition. URL= literacy relevant. Library review. 50 (3), 165-174. URL= http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download;jsessionid=BD www.emeraldinsight.com/0024-2535.ht C772ABCFCF0353E869BA0EC3A12DD2?doi=10.1.1.463. [10] United Nations Children's Fund. URL= 8762&rep=rep1&type=pdf https://data.unicef.org/topic/education/literacy/ [5] Lankshear, C., Knobel. 2003. New technologies in early childhood literacy research: A review of research. Journal of Early Childhood Literacy. 3(1), 59-82. URL= https://doi.org/10.1177/14687984030031003 VIVID 2018 216 iPad in matematika v prvem razredu iPad and First Grade Maths Katja Petauer Vizjak II. a la Celje Ljubljanska cesta 46 Celje, Slovenija Katja.pvizjak@slander.si POVZETEK Ra a e a e , da se ob uporabi iPadov b ajo znanje, Dandanes je sodobna tehnologija prisotna povsod okoli nas in motivacija, a a a . I e napredek pri branju, zato je prav, da e a d e ce a e , a , a , a e a , a e a predstavah in kako jo lahko varno in smiselno uporabljajo. U e c e e a . Ve b a e d d a e ab a a aba a hkrati, saj imajo na njih a e a a, a e e c e a c , e ac . K e a jih moramo opozoriti na ampak de a, a e e c e e pravilno in varno uporabo ter predvideti, kdaj je uporaba sodelujejo. [1] tehnologije zanje primerna in smotrna. 2. iPAD PRI POUKU MATEMATIKE Klj ne be ede Na a a d Pad a e e ce e e a a eda. Aplikacije, iPad, matematika Ve , da a e a a , a a d a e ab a vedno e ae a . U aba e a d a de a , e e c e e ed a de a , ABSTRACT pripravljenimi po postajah, in takrat so za delo dovolj tudi samo e Pad . Nowadays, modern technology surrounds us everywhere, therefore it is only right we acquaint students with it and show Pri pouku ma e a e e e abe Pad them how to use it safely and sensibly. With the help of tablets aplikacij, ki so ponujene na App Storu. Nekatere izmed njih so students learn and have fun at the same time, which motivates a e d e b e a e. Spodaj lahko zasledite nabor them greatly. As teachers we must warn them to use it correctly najpogosteje uporabljenih in najpriljubljene aplikacij med and safely and predict appropriate and reasonable use. mojimi e c . Keywords 2.1 Complete the Series Apps, iPad, math 1. UVOD Z ab Pad a e c e e e d d ac . U e e jih bolj e e, a a e a e b zapomnijo. K e , dobijo pogosto a a informacijo o pravilnosti odgovora, kar pripomore k hitremu Slika 1: Logo aplikacij odpravljanju napak, zaznavanju neznanja in potrditvi pravilnosti oz. znanja. [2] A ac e C e e e Se e 1, 2 3 b e a e, vendar je treba a e e a ac e a a 3,49 . Z ab Pad a ed e ad e abe be a, zvezka, pisanja in branja, ampak samo popestrimo pouk, Z aplikacijo lahko utrjujemo naslednje a e a e cilje iz sklopa b a a a e e e a e a ade logika in jezik: previdnosti pri uporabi interneta in zaznavanju kredibilnosti p a ab a a e e , a , da , a , podatkov. [2] prej, potem ipd., U e a de a c d b e liti, kako in u ed e e e e a e ( . d da b d co prinesli novo tehnologijo, hkrati pa se a da e a d a a e a, od naj e e a d morajo o njej dovolj dobro d . U e a b e e naj a e a d .), uporabi ab a a , e e a a a ac . V c a be a d b e e d d e e a odkrivajo in ubesedijo kriterij, po katerem so bili e a e e ce e a e e ede abe. U e elementi razporejeni. [4] e a e c d ab ab a a in kako bodo za njih skrbeli ter del odgovornosti zanje prenesti A ac ab a e c a , a da eb e tudi nanje. [3] toliko iPadov, a e ce . U ab a a a e a e e a e de e. K e e c navadijo nanjo, a de a a , a da e a e VIVID 2018 217 ed c , katero lastnost s e a a ed e e 2.3 Matrix Game razporedili. U e c a e e a , da , kateri predmet morajo a a e a a e . P e e alogi dobijo novo. V e da e d a a e , a a d a e e e e ec a a a a e e . Slika 7: Logo aplikacije Aplikacije Matrix Game 1, 2 3 b e a e, vendar je eb a e e a ac e a a 3,49 . Z aplikacijo lahko utrjujemo naslednji a e a i cilj iz sklopa logika in jezik: ponazorijo razporeditev predmetov z razli a (Euler-Vennov, Carollov in drevesni prikaz). [4] Slika 2: Naloga v aplikaciji Slika 3: Naloga v aplikaciji A ac ab a e c a , a da eb e 2.2 Sorting Game toliko iPadov, a e ce . U ab a a a e a e e a e de e. K e e c a ad a aplikacijo, morajo delati v paru, tako da a be ed , a a d e e ce a a d e e . U e c a e e a , da , kam sodi predmet glede na obliko oziroma barvo v preglednici. P e e a d b . V e da e d a a e , se predmet vrne Slika 4: Logo aplikacije a e e ec a a e e . A ac a S Ga e e b e a a, vendar je potrebno za vse e a ac e a a 3,49 . Z a ac a e a ed e a e a e c e a logika in jezik: razporejaj ed e e, e e a, e, e a lede na eno izbrano a e b e ce d ce ( ca e e a ce a a e a a), odkrijejo in ubesedijo lastnost, po kateri so bili predmet, Slika 8: Naloga v aplikaciji Slika 9: Naloga v aplikaciji e e a, , e a a e e . [4] 2.4 Math 4-5 Aplikac ab a e c a , a da eb e toliko iPadov, a e ce . U ab a a a e a e e a e de e. K e e c a ad a aplikacijo, a de a a , a da e a e c e e ce, e e e a e c pojasnijo, po katerem kriteriju so predmete razporedili. U e c a e e a , da , kam morajo prestaviti Slika 10: Logo aplikacije ed e , da b d a e ce. P e e a d b novo. V primeru da je d a a e , se predmet vrne na Aplikacija Math 4-5 e b e a a, vendar je treba za vse nivoje e e ec a a e e . a ac e a a 1,09 . Z a ac a e a ed e a e a e c e iz sklopa a a a e a e 0: e e , a e be e e a do 20, e 0, oce e a ed e c , prepoznajo, nadaljujejo in oblikujejo a ed e e . [4] Slika 5: Naloga v aplikaciji Slika 6: Naloga v aplikaciji Z aplikacijo lahko utrjujemo naslednji a e a i cilj iz sklopa a e e ac e njihove lastnosti: se e a d e a c a a e d 20, e 0. [4] VIVID 2018 218 A ac ab a e c a , a da eb e U e c a e e a , da a e ec ed a e a toliko iPadov, a e ce . U ab a a a Pada e ec, a a a e a a utrjevanje e a e delu ure. rezultat, d b . U e ec, de e , zmaga. V a ac a e a e. P a e c a a ed e a , da a ce a e e e e e e a a a e . Slika 11: Naloga v aplikaciji Slika 12: Naloga v aplikaciji P d a e c a a a ed e e e , manjka, prestavijo v prazen vagon. Slika 18: Naloga e e anja Slika 19: Naloga od e anja 2.6 Matematika Slika 13: Naloga v aplikaciji Slika 14: Nere ena naloga Slika 20: Logo aplikacije P e a a e c e a a d e ga Aplikacija Matematika e b e a a. a a . P a e e a e e a a e . U e c Z a ac a e a ed e a e a e c e z sklopa a a d a e e e . a e e ac e e a : se e a d e a c a a e d 20, e 0, s a , da e e 0 a a d e e a e . [4] A ac ab a e c a , a da eb e toliko iPadov, a e ce . U ab a a a e a e e a e de e. Aplikacija je primerna d a e a ede, a a d e e de e e. Slika 15: Naloga v aplikaciji Slika 16: Nere ena naloga U e c b a ed e a e e e a a d e a a 2.5 Math Fight a e e a , da a a a e a a rezultat. Slika 17: Logo aplikacije Aplikacija Math Fight e b e a a. Z a ac a e a ed e a e a e c e a a e e ac e e a : se e a d e a c a a e d 20, e 0, s a , da e e 0 a a d e e a e . [4] A ac ab a e c a , a da eb e Slika 21: Za e na ran Slika 22: Naloga v iPadov, kolikor imamo v razredu dvojic. Uporabljamo jo lahko za aplikacije aplikaciji e a e e a e de e. VIVID 2018 219 3. ZAKLJU EK 4. VIRI IN LITERATURA P e c a d , da e e e e a ed ed [1] Apple Inc. (2018). iPad in Education; Worldwide Results. a e e , ada d de a Pad . U e c Pridobljeno s: https://www.apple.com/education/docs/ipad- a , ad de e , a e e a e in-education-results.pdf aplikacije in naloge. K e a a e d , katere aplikacije so primerne za starostno stopnjo otrok in kolikokrat jim ab e a a e d . Ker je motivacija pri uporabi [2] BBC Active. (2011). iPads in the Classroom. Pridobljeno s: velika, a a , da e a e e a a a da http://www.bbcactive.com/BBCActiveIdeasandResources/iP si ga e c a ad a e e d a e a a na dela adsintheClassroom.aspx bolj zapomnijo. Kljub temu da smo v razredu uporabljali iPade, [3] Ingle, J.C., Moorehead (2016). What does research really so e c e ed pisali in risali v zvezke tako kot prej in se say about iPads in the classroom? Pridobljeno s: a a a e e a. Vse to je dober protiargument https://www.eschoolnews.com/2016/02/15/what-does- abe d b e e e a . research-really-say-about-ipads-in-the-classroom/ U e c Pad e a a . S b , a a [4] a e , A. [e . a ] (2011). P a a a; po a a . Ve a e ce ab e a a e e a Ma e a a; U a . P d b e : navajanje na delo b e . U e c , i so se z njimi http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/p e a , e abe a . odrocje/os/prenovljeni_UN/UN_matematika.pdf P de e c v razredu a a , da a e a e a e, drugi projekcije, tretji frontalni pouk, vsekakor pa imajo vsi radi de ab a a ba e, a , da a b a . VIVID 2018 220 IKT kot podpora in nadomestilo komunikacije ICT as a support and augmentative communication Ma a Pikl II. Osnovna ola alec alec, Slovenija masapikl@gmail.com POVZETEK sposobnosti, kar lahko povzro i frustracije, negativne ob utke in V prispevku elimo predstaviti mo nost uporabe IKT pri osebah, neustrezno, celo agresivno vedenje. Da bi to prepre ili, moramo ki ne zmorejo ustrezne komunikacije z okoljem. Posebej smo ponuditi mo nost izra anja glede na sposobnosti posameznika. Pri izpostavili osebe, ki imajo poleg omenjenega, še motnjo v svojem delu se sre ujemo z u enci z motnjami v duševnem duševnem razvoju. Opisali smo pomen spodbujanja in iskanja razvoju (MDR). Pri tej populaciji, je kakršen koli na in mo nosti komunikacije ter pomembnost le-te za vsakdanje komunikacije poseben izziv. Z iskanjem ustreznih na inov funkcioniranje, prepre evanje negativnih vedenjskih vzorcev in komunikacije, lahko izboljšamo kvaliteto ivljenja posameznikov. izboljšanje kvalitete ivljenja vsakega posameznika. Glede na V veliko pomo nam je razvoj IKT tehnologije. Poleg razli nih sposobnosti in zmo nosti, morajo biti pripomo ki za nadomestno elektronskih komunikatorjev, stikal, ra unalniških programov in komunikacijo individualno pripravljeni. Obstaja nekaj drugih tehni nih pripomo kov, je izbira ustreznega, zagotovo ra unalniških pripomo kov in programov, ki nam pomagajo najve ji izziv. pripraviti ustrezen pripomo ek, prilagojen vsakemu posamezniku posebej. Poleg navedenih pripomo kov, bomo izpostavili in 2. KOMUNIKACIJA podrobneje opisali komunikacijski sistem Boardmaker in aplikacijo Moj komunikator, ki ju najve uporabljamo pri delu v Jelenc [5] navaja, da izraz komunikacija izvira iz latinskega posebnem programu vzgoje in izobra evanja na naši šoli. glagola comminicare, ki pomeni skupno napraviti, sporo iti, deliti kaj s kom, posvetovati se, pogovorite se o em, priob iti, biti v Klj ne besede medsebojni zvezi. Je prenos informacije od posameznika do Komunikacija, motnja v duševnem razvoju, nadomestna posameznika; loveška zmo nost za vzpostavljanje neposrednega komunikacija stika s so lovekom in vplivanja nanj. Mehanizem komunikacije vklju uje prevajanje informacij v razumljive simbole; vedenje, ki pomeni prenos informacije, zaznavni sprejem simbolov in njihovo ABSTRACT poznavanje [5]. In the paper, we want to present the possibility of using ICT with Komunikacija ni le besedni jezik, ampak je celotna interakcija people who cannot communicate properly with the environment. med posamezniki, z obrazno mimiko, dr o telesa, s kretnjami, z Special attention was given to persons who also have mental vedenjem. disorder. We have described the importance of searching for the possibilities of communication and stimulating it. That is 2.1 Komunikacijska zmo nos oseb mo njo important for everyday functioning, the prevention of negative d e nem ra oj behavioral patterns and the improvement of the quality of life of each individual. Depending on the capabilities the devices for Izmenjava sporo il poteka po razli nih komunikacijskih kanalih. augmentative communication must be individually prepared. Le-ti so pri osebah z MDR manj ali druga e razviti. V Kriterijih There are some computer props and programs that help us prepare za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma the right one suitable to each individual person. Beside motenj otrok s posebnimi potrebami [1] so MDR nevrološko aforementioned props and programs, we will describe the pogojene in se pojavijo pred 18-im letom. Za njih so zna ilne Boardmaker communication system and the Moj komunikator zni ane intelektualne sposobnosti in odstopanja na podro jih application in more detail, which we use most in the special prilagoditvenega vedenja, imajo tudi zni ane sposobnosti u enja, education program at our school. slabši je lahko motori ni in jezikovni razvoj, te ave se pojavljajo na socialnem podro ju in na podro ju komunikacije. Celoten Keywords razvoj je po asnejši. Lahko se pojavljajo z drugimi razvojnimi motnjami, kot so na primer avtisti ne motnje, gibalna oviranost, Communication, Mental disorder, Augmentative communication slabovidnost itd. (Zveza So itje, b. d.). Glede na stopnjo MDR lo imo la jo, zmerno, te jo in te ko MDR. Otroci z la jo MDR se 1. UVOD ve inoma šolajo v osnovni z ni jim izobrazbenim standardom, ostali so vklju eni v posebni program vzgoje in izobra evanja Ljudje smo socialna bitja, ki v svojem vsakodnevnem delovanju (PP) [1]. Tu jim elimo omogo iti celosten razvoj in optimalno in funkcioniranju potrebujemo interakcijo z drugimi. Ve ina te razviti njihovo samostojnost. Zaradi razli nosti izra anja motnje interakcije poteka s komunikacijo. V SSKJ je komunikacija in so asnosti pridru enih, je na in dela z vsakim posameznikom opredeljena kot sredstvo, ki omogo a izmenjavo in posredovanje druga en. Uporaba sodobne tehnologije je eno od zelo u inkovitih informacij. Brez te izmenjave je mo no okrnjena socialna sredstev, s katerim lahko izboljšamo sodelovanje in napredek oseb interakcija z drugimi, z okoljem. Onemogo enje komunikacije z MDR ter omilimo razvoj agresivnega vedenja. Z iskanjem povzro a, da lovek ne zmore izraziti svojih elja, ob utkov, VIVID 2018 221 mo nosti, da oseba izrazi svoje mnenje, pa eprav samo z da ali ne, mo no izboljšamo njihovo kvaliteto bivanja. Govor oseb z MDR, ki razvijejo verbalni govor, sledi zakonitostim govornega razvoja, se pa razvija po asneje in ostaja preprostejši, neposreden, brez abstrakcij. 2.2 Nadomestna komunikacija Osebe s posebnimi potrebami potrebujejo podporo staršev, u iteljev in širše javnosti. Glede na izra enost posebnih potreb, se podpora pove uje. Osebe z zmerno, te jo in te ko MDR bodo potrebovale to podporo celotno ivljenje. Po asnejši kognitivni in motori ni razvoj, neustrezen razvoj govornih organov, hipotonija, zmanjšujejo komunikacijske zmo nosti, ne pomenijo pa, da oseba ni zmo na razumevanja preprostih navodil. Ravno zaradi diskrepance med govorom in Slika 1: Podporna tehnologija kom nikacijski pripomo ki razumevanjem, je pomembno uvajanje nadomestne komunikacije. [9] Nadomestna komunikacija pomeni vse tiste komunikacijske sisteme, ro no znakovne, slikovne in simbolne, s katerimi Namenjen je otrokom in mladostnikom, ki iz razli nih vzrokov ne osebam, ki ne morejo govoriti, omogo amo im bolj kvalitetno morejo razviti govora. Najpogosteje ga uporabljajo otroci s sporazumevanje z okoljem [5]. Cerebralno paralizo brez oralnega govora. Program dela v okviru Uporablja se kot stalen pripomo ek za komuniciranje, kadar programa Boardmaker with Speaking Dynamically za Windows jezikovne komunikacije ni mogo e (ponovno) vzpostaviti. okolje. Izdelek je plod timskega sodelovanja in izhaja iz prakse. Osnovni cilj uporabe nadomestne komunikacije je z izbiro Uporabnik lahko program upravlja z razli nimi miškami, ustreznega sistema nadomestne komunikacije in sledilnimi kroglami (track baal) ali z razli nim izborom i nim ali komunikacijskega pripomo ka razviti in izboljšati sposobnost brez i nih stikal. Mo en je tudi priklop razli nih vmesnikov, ki razumevanja z okoljem in s tem dvigniti kvaliteto ivljenja [5]. slu ijo kot smerne tipke ali kot simulacija miške. Sistem mora biti individualno prilagojen, vklju uje Program omogo a, da sistem prilagajamo razli ni starostni komunikacijske geste, kretnje in razli ne simbole. Uporaben je skupini otrok. Slu i za osnovno sporazumevanje z okoljem in za vsak dan, v razli nih okoliš inah, takrat ko govor ni razumljiv u enje simbolov na ni ji stopnji osnovne šole (Sika 2). okolici ali sploh ni razvit [4]. Z nadomestno komunikacijo lahko popolnoma nadomestimo jezikovno, lahko nam slu i kot dopolnilo k drugim oblikam komunikacije in s tem spodbujanje besednega govora. 2.2.1 Kom nikacij ki i omo ki Pripomo ki so vedno izdelani individualno. Delimo jih na: grafi ne, elektronske in ra unalniške. Grafi ni komunikacijski pripomo ki so razli ne slike, fotografije in simbolni sistemi. V elektronskih je dodan posnet glasovni govor, v ra unalniških je vse e vgrajeno v ra unalnik. Slednji sistemi so zahtevnejši za uporabo, hkrati omogo ajo ve prilagoditev. Naprave, ki jih najprej uvajamo v proces komunikacije, vklju ujemo v vzor no-posledi ne igre. Igro prilagodimo tako, da otrok z motnjo na podro ju gibanja, napravo aktivira sam, s pomo jo individualno prilagojenega stikala ali s pogledom. Stikala so lahko razli nih oblik in velikosti, izbiramo jih glede na otrokove potrebe in zmo nosti [9]. Nekateri pripomo ki oz podporna tehnologija je prikazana na Sliki 1. Slika 2: Ra nalni ki program Go orim eko e [8] Na spletni strani Društva logopedov Slovenije [8] je predstavljenih ve ra unalniških programov, ki jih lahko uporabljamo: - Boardmaker & Speaking Dynamically - Speech Viewer 2 Boardmaker with Speaking Dynamically Pro je podporen in nadomestno komunikacijski ra unalniški program. Je kombinacija Ra unalniški program Speech Viewer 2 logopedi in simbolov (Slika 3) s posnetimi loveškimi glasovi, besednimi surdopedagogi uporabljajo pri obravnavi oseb z razli nimi napovedmi, okrajšavami, razširitvami in s tem, postane ra unalnik govorno-jezikovnimi motnjami (pri obravnavi otrok z govorna naprava in mo no orodje za u enje. artikulacijskimi motnjami, oseb z jecljanjem, pri individualni obravnavi gluhih in naglušnih oseb …). - Ra unalniški program »govorim teko e« VIVID 2018 222 Slika 3: Komunikacijski slikovni simboli stavek [9] - Aplikacija MOJ KOMUNIKATOR Cilj razvite aplikacije je omogo iti govorno sporazumevanje Slika 5: Komunikacijski slikovni simboli besede [10] osebam s posebnimi potrebami ali osebam, ki zaradi razli nih dejavnikov (operacije, poškodbe) ne morejo govoriti. Uporaba je V našem primeru, kjer elimo vzpodbujati komunikacijo z poenostavljena za im bolj hitro in optimalno uporabo, razdeljena osebami z MDR, smo material zelo poenostavili (Slika 6). na podro ja (Slika4) Slika 6: Kom nikacijski sis em: odgo ori in pra anja [10] Pri osebah s te jo in te ko MDR moramo material še bolj minimalizirati in prilagoditi sposobnostim. Naša elja je, da bi otrok razumel kaj je na sliki, si simbol zapomnil, ga izbral oz. nakazal odgovor (Slika 7). Slika 4: Za e na s ran: Moj kom nika or [6] V nadaljevanju vam elimo predstaviti dva programa, ki ju najve uporabljamo pri delu z osebami z MDR. To sta Boardamker in Moj komunikator. 2.2.1.1 Boardmaker To je baza Mayer – Johnsonovih komunikacijskih simbolov, ki vsebuje preko 200.000 slik, s katerimi lahko oblikujemo razli ne aktivnosti in natisnjene materiale. Ponuja obilico mo nosti za pripravo materiala [6]. Slika 7: Komunikacijski sistem mo nos i bire odgo ora [10] Celovit sistem, namenjen terapiji in predstavitvi personaliziranih navodil ter hkratnim spremljanjem napredka u enca. V spletni razli ici je mo nost vokalizacije izbranega besediš a v ameriški in britanski angleš ini, španš ini in francoš ini, za zapis, lahko uporabimo tudi slovenš ino (Slika 5). VIVID 2018 223 - Omogo iti govorno sporazumevanje ljudem, ki te mo nosti zaradi razli nih dejavnikov nimajo. - Popestriti socialno ivljenje teh ljudi. - Omogo iti u enje slovenskih besed in sestavljanje le- teh, v pravilne povedi, širši javnosti. - Pove ati uporabo IKT pri osebah s posebnimi potrebami. - Pove ati uporabo IKT v širši javnosti. [6] Slika 9: Moj komunikator - pogovor [6] Slika 8: Prilagojen komunikacijski sistem Aplikacijo lahko nalo imo na mobilne telefone preko spletne Osebe, ki imajo, poleg MDR, pridru en avtizem, uporabljamo strani https://www.mojkomunikator.si, kjer si izberemo tudi dogovorjene simbole za vsakdanje funkcioniranje v razredu. Ker ustrezen operacijski sistem za naš telefon. Ko program namestimo je obi ajno pozornost zelo kratkotrajna, v fazi u enja uporabljamo na telefon, si prenesemo podatke, slovar, ki smo jih dodali na ves as iste znake, pridobljene iz sistema Boardmaker, ki jih nato ra unalniku, saj je ob registraciji z lastnim elektronskim postopno dopolnjujemo (Slika 8, Slika 9). naslovom, uporaba personalizirana. Ob izbiri slik se nam v zgornji vrstici izpisujejo slike, ki jih lahko poljubno menjujemo, dopolnjujmo ali ponovimo (Slika 10). Mo na je tudi uporaba tipkovnice in ustvarjanja lastne knji nice. 3. ZAKLJU EK Nadomestna komunikacija omogo a osebam, ki ne zmorejo ustrezne verbalne komunikacije, vklju evanje v širše okolje, saj mu omogo a komuniciranje na druga en na in. S tem se zmanjšajo frustracije, oseba dobi mo nost za izra anje elja, potreb, ustev, strinjanja ali nestrinjanja, idr. Kar izboljša samopodobo, mo nost samoaktualizacije in s tem kakovost ivljenja. Zaradi navedenega se opazno zmanjšuje neustrezno vedenje, hkrati je podpora razvijanju besednega govora. Pri tem se moramo zavedati, da mora biti uporabljeni sistem prilagojen potrebam vsakega posameznika. Upoštevati moramo kognitivne in perceptivne sposobnosti, elje, potrebe in mo nosti v okolju, trenutno stanje in prihodnost [4]. Slepo gluha Helen Keller je na vprašanje, kaj bi elela imeti – vid ali sluh – e bi lahko izbirala, brez razmišljanja odgovorila – sluh. Na vprašanje 'zakaj', je pojasnila – izguba vida loveka oddalji od stvari, izguba sluha, pa te oddalji od ljudi. Slika 9: Uporaba enega znaka Zmo nost sporo ati svoje elje, misli in ustva drugim in izvedeti, kaj drugi elijo, mislijo in utijo, je bistvo komunikacije [4]. Z razvojem IKT se izboljšuje mo nost komunikacije tudi tistim, ki 2.2.1.2 Moj komunikator verbalnega govora ne zmorejo. Aplikacija Moj komunikator je bila razvita v sklopu projekta, je 4. LITERATURA enostavna za uporabo, uporabna na pametnih telefonih in tabli nih [1] Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir ra unalnikih, je brezpla na. Cilj razvite aplikacije je omogo iti oziroma. motenj otrok s posebnimi potrebami. 2015. Zavod govorno sporazumevanje osebam s posebnimi potrebami ali republike Slovenije za šolstvo. Pridobljeno s osebam, ki zaradi razli nih dejavnikov (operacije, poškodbe) ne https://www.zrss.si/pdf/Kriteriji-motenj-otrok-s-posebnimi- morejo govoriti. potrebami.pdf 28.8.2018 Aplikacija omogo a mo nost sporazumevanja ljudem, ki ne [2] Novljan, E. 1997. S ecialna edagogika o eb la jo mo njo morejo govoriti zaradi razli nih ovir (deformacije ali poškodb d e nem a oj . Ljubljana: Pedagoška fakulteta. govornega aparata, motenj v gibalnem razvoju, motnje v [3] Zveza So itje b. d. Motnje v duševnem razvoju. Pridobljeno duševnem razvoju, avtizma, gluhote), prav tako bo predstavljala s http://www.zveza-sozitje.si/motnje-v-dusevnem- dober pripomo ek širši javnosti za u enje novih besed in razvoju.3.html 28.8.2018 sestavljanje le-teh v povedi (npr. tujcem, ki se u ijo slovenskega [4] Juriši , B. D. 2012. Podporna in nadomestna komunikacija jezika, otrokom, ki se u ijo govoriti …). Z razvito aplikacijo je a neka e e med nami edina mo no . V Naš zbornik, 45 elimo: VIVID 2018 224 http://www.downov-sindrom.si/prenosi/jurisic-clanek-PINK- [9] Ogrin, M., Korošec, B. (2013). Podporna tehnologija: zbornik.pdf nadomestna in dopolnilna komunikacija, Rehabilitacija. [5] Jelenc, D. 1998. Osnovna vedenja o komunikaciji. Ljubljana. [10] Gr a-Planinšek, S., Kosmatin, M. 2014. Nadomestna Pef. komunikacija 1, delovni zvezek. Ljubljana. Zavod RS za [6] Moj komunikator https://www.mojkomunikator.si 28.8.2018 šolstvo. [7] Boardmaker online https://www.boardmakeronline.com/ 28.8.2018 [8] Društvo logopedov Slovenije http://www.dlogs.si/racunalniski-programi/ 28.8.2018 VIVID 2018 225 Priprave na poklicno maturo z uporabo IKT Preparations for vocational matura exam using ICT Ale ka P ik Zad gal S ed ja eh i ka la, CKranj Kranj, Slovenija alenka.potocnik.zadrgal@sckr.si POVZETEK D a a e , da e ad e . A e a Za d a e a h e ed klicno maturo potekajo profesorji zahtevamo, da e d e a , e h priprave tako na pisni kot tudi na ustni del mature. Snov je spodbujamo z ocenjevanjem, pa se a e e b e a, a , odmerjen za priprave, pa je prekratek, da bi lahko a h , da e a e a e ab . P d b g eda a ce . Za a e a a e a priprave na poklicno maturo. Le zakaj bi se pripravljali sproti, ko a, a g d a e , da e a enje maturitetne a ah d a a e e a e ece . P eg ega e a e a snovi e e g da a a a ega a. a ah e ce e e db de e manj. Poklicna matura pa Namen prispevka je prikazati primer dobre prakse, kako dijake e a b a h a d b e a e e e a pripraviti na ustni del poklicne a e e d ga e. Z potrebno. Na e e e ebe a e, a e b a uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) dijake koristna je uporaba IKT pri pouku. Dijaki radi delajo s spletom, a d imo, da se lotijo e a in h a o vso e d e e e e a. P leg tega spletna orodja snov. dijakom g a povratno informacijo o njihovem znanju, a a a a ega d a a posebej. U e i v tako kratkem a e b mogli podati a a e povratne informacije vsakomur, Klj ne besede e e e , da e a a f ac a emben element Forms, IKT, MS Office 365, poklicna matura, kviz, formativno f a ega e a a, e da e e ebe a a . spremljanje. Spremljanje je formativno, ko je povratna informacija podana v obliki nasveta za b a e a a e kot analiza napak za nazaj ali celo sodba v obliki ocene. Ustrezna povratna informacija ABSTRACT d h e a a a a e a e e. In year 4, students have to pass the vocational matura exam after Na a abe b a a MS Off ce 365, a finishing the school. In order to pass the exam, they are offered ce a e d , a e ah a a d a e e preparations and help from the teacher. Since the subject is very e a e e, ed d g d izdelavo kviza. Oblak comprehensive, we have to start with preparations already during 365 ni ed , a e e, tudi ni kviz edini the school year, which seems to be too soon and unnecessary for izmed njih. Uporaba oblaka 365 e e a strani vodstva, the students. They do not make a lot of effort so the result of the i e a d a in prav tako rezultati raziskav, opisanih preparations is not as expected. The purpose of this article is to na spletu, pa a e , da e ede a b b e h show an example of good practice, namely how to persuade prip a e e. K a e a e v dolgoro nem students to start the preparations motivated, with using ICT. ohranjanju pridobljenega znanja in v zapolnitvi lukenj v znanju, a a f ac a a d a pove, a e a e a e Keywords ne. Forms, ICT, MS Office 365, vocational matura examination, Quizz, formative assessment. D a a h e e e a a e a a e . Na a a e a a e pred napovedanimi testi. Zaradi a e d a e d , da b a 1. UVOD izpeljali tudi priprave na ustni del mature. D a e a h e a ed h h ah a a ed d b f a e b a be a a e Delo na spletu pa ni edina prednost uporabe kviza. Dobro e a e a a ga. O a morajo poklicno maturo. Eden izmed pripravljen kviz preverja tudi odg e a a a a, a da maturitetnih predmetov, ki ga morajo opraviti, je temeljni d a b c e e a a d b a f ac o tem, kaj je strokovno- e e ed e , e e ga d d g ed e . e a a kako bi v nasprotnem primeru moral V a e e g e a b d e eh e a a a in za drugi odgovoriti. ed e a a . I d gega ed e a e e a en iz V nadaljevanju je predstavljen primer dobre prakse, kjer s ega ega de a. V e de d a e e ab e a d a e a d ako za uporabo orodja kot tudi b e e d a a a a, e e e a a a e e ed ustno maturo. a a a e e a a h d . Ra a h d e ece e g e e, da b e d a vse ah a ed da c . e a minimalno ponovitev snovi b c a a e a a. VIVID 2018 226 2. PRIPRAVA NA IZVEDBO h db d . P d d b h ce , a e za to d e e d . 2.1 Obliko anje pra anj in odgo oro Ob a e a a a e d a e e. Zaradi V a a a a de d gega ed e a c e a e e ega e a a a jih tudi mi ne moremo pripraviti d a a a e b a e ega e a. Ob a b a e a naenkrat, ampak jih pripravljamo skozi e h e . K a e h cah a e h a a h d , b a a a a a enkrat na spletu, jih lahko ponovno uporabimo kadar a d e c a d g ed e a a . D a , koli. b e e , b e ah eb a a dg m nanje K a a a e b a a, jih je potrebno vnesti v e e ed ce pouka. Ker pa je velika verjetnost, da a a . tega ne bo storil a , e aga e . Na e d a ebe e a a a, ki jih projeciramo na platno, da jih vidijo vsi v razredu. Eden od dijakov glasno ebe e a a e, drugi dijaki 2.2 Priprava kviza z uporabo IKT ga a . V a h a da , da a a a Z orodjem Forms iz nabora storitev oblaka MS Office 365 e ci preberejo sami. pripravimo kviz. To storimo tako, da v oblaku izberemo orodje F be e N e a a. P e a e ega a a a a c a e a a a sliki 1. Slika 3: Izbira orodja Forms v oblaku MS 365 Slika 1: Primer pra anja na poklicni mat ri S ed a e de . D a a a a a e e e ce a e ga aviti v obliki, ki je primerna za kviz. Vrste a a , e h a , b a a ed e: e dg , e dg ( e e e , odgovorov je pravilnih), Slika 4: Izbira kviza a a e, Sedaj lahko kviz poimenujemo in d da a a a, h dopolnjevanje, preoblikovali zanj. d a a a a. Za vsako a a e e eb a d e dg e, da b d a b c e e a a a rejel informacijo o pravilnih oz. nepravilnih odgovorih. Ma e a a e, a a a 1, bi v kvizu lahko podali, kot je prikazano na sliki 2. Slika 5: Poimeno anje k i a in dodajanje pra anj Ob c a e ad a a a a e, d a menijo, da bi pisali glede na kriterij ocenjevanja. S tem pri dijakih db a a ed e . P e e a a e, da d a a a e ce e, kot bi jih v resnici dobili, a a pa dijaki pri samovrednotenju postajajo vedno bolj sa in realni. Slika 2: Primer pra anja spletnem k i 3. IZVEDBA PRIPRAV NA MATURO Ta de a e a e a a, e e , ga a a Ta b e ega a e a d eh. Za , a ga a e a e d a a a e a . e a e a a e ec a , e bde a Za eda e, da b b e b e, e b a a a doma ce e d a e d b e ed e ce e. pripravili dijaki sami, vendar nimamo pravega mehanizma, kako Za izvedbo potrebujemo a a c a a a vse dijake. S tem a e a , a e a a e VIVID 2018 227 module in imamo tako c e . V b ce Tabela 1: Re ltati pra alnika o porabnosti IKT e e , b a e a a ab b e e ef e. e Vpra anje Da Delno Ne e , a edb av izberemo termine, ko imamo po dve a . V e d a a e a e , A e e aba a? 10 2 3 a e e, da b a a e e e e. Ali se mi zdi uporaba kvi a e a? 0 2 13 D a d e e dobijo povezavo, na kateri se nahaja spletni kviz, in a e e e a e a. Za e e a e itelji Se e e e a e a a a ? 10 4 1 d e e . e a a , a e e h e e a , d mo e i g ede a d e e a . V e a imajo dijaki na voljo vse g ad : e e, e e ce, Re a abe e a e , da e e d a e in nimajo b a e a ab . Uporabe a e d b d e. D g d a e e a t svojih odgovorov. a a f ac e, d a , a K a e d a g a a f ac pravilnosti drugega ed e a, e a e e ab a a a . Dijakov, odgovorov na testu. Vsak dijak zase preveri, kateri odgovori so d g ed e a , b a e d e . pravilni oziroma kateri niso. Za nepravilne morajo ugotoviti, zakaj so e a e a b b pravilni. V a a a, a e h 5. ZAKLJU EK dg b e a , a a a e skupaj e . e e Uporaba IKT pri pripravah na maturo se je izkazala za zelo eb , e . Sledi refleksija, pohvale in koristno. Dijaki radi sodelujejo in e g a . ed g a b a e. M e e d a e a e e zelo pomembno, saj jim to predstavlja povratno inf ac . I e Dela za take priprave e g , e da a a a e a a e , da e d a e e a e a e in koristno, tako da izdelana, jih lah e d a ab o kadarkoli. zaenkrat nameravamo s tem nadaljevati. Uporaba spletnega kviza ima nekaj pomanjkljivosti, zato bomo V a e e a a a d ca e, d a priprave dopolnjevali a b e a a dialogom in e , b a e e e . uporabo table. Ena najve h a e, da dijaki ne morejo narisati slike. 4. EVALVACIJA IZVEDBE e a e e d a e, da a e a de e e Na prvi uri priprav je bilo prisotnih petnajst dijakov. a e , a a e e , da e e d g h, e b h a , s katerimi bi dijakom e e popestrili, poenostavili in ga naredili Ker u e eb e a f ac ab a e e ega. kot orodja za preverjanje znanja, d a a dg a a a a ed a a : 6. VIRI Ali e e aba a? [1] Kaj je Microsoft Forms? 2018. https://support.office.com/sl- Ali e d aba a e a? si/forms, pridobljeno s spleta 27. 8. 2018. [2] Microsoft. Microsoft Forms basics. 2018. Se e e e a e a a a ? https://support.office.com/en-us/forms, pridobljeno s spleta Rezultati so bili naslednji: 30. 9. 2018. Dvema tretjinama dijakov e aba a e . [3] Microsoft. Ustvarjanje obrazca s storitvijo Microsoft Forms. 2018. https://support.office.com/sl-si/article/ustvarjanje- Skoraj vsem dijakom se zdi uporaba kviza enostavna. obrazca-s-storitvijo-microsoft-forms-4ffb64cc-7d5d-402f- b82e-b1d49418fd9d, pridobljeno s spleta 30. 9. 2018. Skoraj vsi dijaki menijo, da so se z uporabo kviza nekaj na . [4] Pe a, Mateja. Kako formativno spremljati. 2016. https://www.zrss.si/kupm2016/wp-content/uploads/persolja- Nadaljnja razprava z dijaki je pokazala, da so tisti, ki so kako-formativno-spremljatippt.pdf, pridobljeno s spleta 30. odgovarjali nikalno, to storili zato, ker jih je uporaba kviza 9. 2018. a, da de a , e a , e e b b e . V naslednjih nekaj tednih, ko je bila poklicna matura pred vrati, so [5] Kleeman, John. Ten benefits of quizzes and tests in se z uporabo kviza strinjali prav vsi. educational practice. 2012. https://blog.questionmark.com/ten-benefits-of-quizzes-and- Na a e e a azani v tabeli 1. tests-in-educational-practice, pridobljeno s spleta 2. 10. 2018. VIVID 2018 228 Vzpo a i e b e i nega lokalnega om e ja Setting up a wireless local area network Ale ka P ik Zad gal S ed ja eh i ka la, C Kranj Kranj, Slovenija alenka.potocnik.zadrgal@sckr.si POVZETEK i e e m e je m j ej i dela ega kabla UTP in Prispevek predstavi projektno delo dijakov drugega letnika spremenili vse potrebne nastavitve, da je usmerjevalnik deloval ter klic ega g ama, me a al ika , a S ed ji eh i ki li da je bil e a i e . Del a je b e i ega m e ja i Kranju. Projektna naloga je bila sestavljena iz dveh delov. V ustrezno a i e dijaki e e ili ka jimi m bil imi prvem so dijaki morali izdelati svoj kabel UTP, s katerim so v telefoni. drugem delu e ali b e i i me je al ik i e e im P k a em jek je ledila njegova predstavitev. Vsaka m e jem. Cilj projektne naloge je bil vzpostaviti varno in skupina je pripravila svoj dokument, v katerega je zapisala del j e b e i lokalno m e je, ki ga dijaki e i ali a dila a a i e b e i ega m e ja, in ga predstavila svojimi mobilnimi telefoni. Ob aklj k jek ega dela drugim dijakom ter i eljem. U e i ede a aja in e a dijaki je del ed a ili lcem, kasneje a di a em in predstavitev sta bili pogoj, da so dijaki za projekt dobili pozitivno drugim obiskovalcem. oceno. K j e be ede V nadaljevanju je opisano izvajanje projektnega dela za oddelek, kjer sem bila odgovorna za izvedbo projekta, pomagala pa sta mi B e i m e je, Linksys, usmerjevalnik, UTP e d a fe ja. ABSTRACT The article is about a project that 2nd year students of Computer 2. NAVODILA ZA PROJEKTNO DELO Science had to make.The project consisted of two parts. First part was intended for Building an UTP cable. In the second part 2.1 Izdelava kabla UTP students used this cable to connect a wireless router with the Vsak dijak mora: internet. The goal of the project was to set up a working and safe Izdelati kabel UTP. Poiskati shemo EIA/TIA-568A ali wireless local area e k, hich a he e ified b de EIA/TIA-568B in izdelati konektorje. mobile phones. At the end the project was firstly introduced to the other students and later to the parents and other interested. S testerjem preveriti, ali kabel deluje. S telefonom fotografirati potek svojega dela za ka ej Keywords izdelavo predstavitve PowerPoint. Wireless network, Linksys, router, UTP 2.2 V a i e b e i ega e ja 1. UVOD Vsaka skupina treh dijakov mora: Dijaki a a i li m aj a i i jek del , ki ed a lja a) Vzpostaviti e je: enega od pogojev za pridobitev formalne izobrazbe. V ta namen Priklj iti usmerjevalnik na napajanje, priklopiti in so organizirani projektni dnevi, v katerih dijaki lahko opravijo resetirati usmerjevalnik. nalogo, ki jim jo pripravijo i elji k ih m d l . Pouka v em a imaj , e a je ame je jek em del . Preveriti na a i e m e e ka ice in jih zapisati, saj bodo potrebne za nastavitev usmerjevalnika. Dijaki a al i kega ddelka klic e me i imeli nalogo a i i b e i lokalno m e je m j b e i ega Nastaviti pridobivanje di ami ih IP-naslovov (DHCP) usmerjevalnika. Navodila in em dijaki d bili il ici. in preveriti lokalni IP-naslov. Projekt je bil sestavljen iz dveh delov. Pri prvem delu so dijaki Povezati se z usmerjevalnikom z vpisom privzetega morali izdelati svoj kabel UTP, s katerim so povezali svoj prehoda v usmerjevalnik. b e i i me je al ik i e e im m e jem. Dijaki d bili b) Za i iti e je: ves potrebni material - kabel, konektorje in orodje - i elji pa m jim a a a l ili, kak naj kabel izdelajo. Vse potrebne Spremeniti geslo admin na usmerjevalniku (uporabnik: heme bile e a aje ika a e a jek j . Vsak dijak je admin, geslo: admin). Shraniti nastavitve. izdelal svoj kabel UTP in preveril, ali deluje. Preko usmerjevalnika nastaviti povezavo z internetom. V d gem del m ali dijaki a i i b e i i me je al ik Uporabiti nastavitve, prepisane m e e ka ice. in se s svojimi mobilnimi telefoni povezati z internetom. Dijake Shraniti nastavitve. m a delili e k i . V aka k i a je d bila b e i i usme je al ik. Dijaki b e i e me je al ike ikl ili VIVID 2018 229 Nastaviti IP- a l e djemalce l kal ega m e ja za Na koncu so dijaki s testerjem preverili, ali kabel res deluje. e aj e 10 odjemalcev. IP-naslovi odjemalcev naj se ne bi deloval, dijak ne bi mogel opraviti drugega dela naloge. a ej IP-naslovom 192.168.1.100. Spremeniti ime b e i ega m e ja. Ime m e ja ed a lja a ame e Wi ele SSID. Ime b e i ega m e ja aj b SK_# ( . SK_1 a k i 1). Sh a iti nastavitve. c) Povezati se e je: Nastaviti ajb lj m a i a e ablje e goste. Na usmerjevalniku nastaviti geslo, s katerim se bo lahko prijavil le tisti, ki ga pozna. Shraniti nastavitve. S pametnim telefonom poiskati je b e i m e je SK_# in se vanj prijaviti. d) Nastaviti d da a i : S m j fi i ega naslova (MAC) m g iti dostop Slika 3: Orodje za izdelavo kabla UTP samo dvema d l e ima uporabnikoma in preveriti delovanje. Del j kabel UTP me i e e e i del al ge. O em g iti dostop do spletne strani Facebook ali o em g iti dostop do katere koli vsebine z igrami, s klj be ed npr. games. Onem g iti izbrana vrata (port). Pri delu sproti shranjevati zaslonske slike, saj bodo potrebne za izdelavo predstavitve PowerPoint. 3. IZDELAVA KABLA UTP Kabel UTP je e a lje i i ih parov a li ba a ih ic, dve sta posukani med seboj, da s tem zma j am b lji a motnje. Slika 4: D a abe UTP 4. VZPOSTAVITEV BREZ I NEGA OMRE JA Dijaki so se za drugi del naloge razdelili v skupine po tri. Vsaka k i a je d bila l ki b e i i me je alnik (Linksys). Slika 1: Kabel UTP V ak dijak je d bil ibli e me e kabla. Dijaki so morali kabel na obeh koncih olupiti, pravil a i i i a a i ice, kot prikazuje shema na sliki, ter natakniti konektor RJ-45. S i a 5: B e i i e je a i Linksys Dijaki so priklopili b e i i me je al ik in ga nastavili v skladu z danimi navodili. Pri tem so uporabili nastavitve om e e kartice, ki so jih prej shranili. Na sliki je prikazana shranjena zaslonska slika, m j ka e e dijaki ali a il k fig i a i b e i i me je al ik. Slika 2: Shema za razvrstitev barv ter konektor RJ-45 VIVID 2018 230 tako, da so morali nastop opraviti ponovno, ed , da b d a ali lik a a, d kle a e b ad lji . Drugi a je ad al. 6. EVALVACIJA IZVEDBE Za projektno delo so dijaki lahko dobili oceni opravljeno ali neopravljeno. Oceno opravljeno je ejel dijak, ki je e a il i a i il m e je e ad lji ed a il ame i ek jega dela. Ocena neopravljeno je bila podeljena za neopravljeno nalogo ali pa neprimerno predstavitev. Projektno nalogo je opravljalo i ii d aj e dijakov, razdeljenih v skupine po tri. Vsi so projektno nalogo opravili e , nekateri elik db d i elje . Dijaki ajb lj imi ed a i ami se predstavili tudi obiskovalcem a P dje i kem d e dnevu odprtih vrat Slika 6: Nastavitve e e a ice S ed je eh i ke le K a j namenjenem povezovanju dijak , i elje , a e , del dajalce e l kal e k i. 7. ZAKLJU EK Projektno delo V a i e b e i ega l kal ega m e ja je bilo e i i dijak e . e a je al ga e a a, je za dijake drugega letnika poklicnih programov primerna. Pravila so napisana tako, da jih razumejo prav vsi dijaki, znanje, ki ga dobijo, pa jim bo koristilo na nadaljnji poklicni poti. Da sta se dijakom za izvedbo projektnega dela odmerila dva cela dneva, se je izkazalo za zelo dobro. Tako so imeli dijaki dovolj S i a 7: P i e fig acij ega a b e i e a a a i edb al ge i di e se jim je izvajanje ustavilo, so usmerjevalniku imeli a lj i elje, ki smo jim pomagali. Pomembno je, da m i elji ajali lik a a, da je ak Na koncu so dijaki b e a j a dil poskrbeli za pravilno dijak nalogo opravil. Tega ne bi mogli, v kolikor ne bi imeli a i b e i ega m e ja i me je al ika. d lj a a. Najhi ej i dijaki po opravljeni nalogi skupaj z Dijake smo e a me jali ije i elji, ki mo s svojimi i elji magali a ej im. mobilnimi telefoni za vsako skupino preverili, ali m e je e Slabost dvodnevne izvedbe je v tem, da v tak i bliki eliki deluje. meri posega k e alih dijak a li. Skoraj tretjina dijak jek ega dela a a e k i jemala Z izvajanjem projektnega dela nameravamo nadaljevati tudi v resno, zamujali so k pouku in se k ali i giba i del . prihodnje, se pa d g a jam e i ami i edbi a Ne lji i i elji mo poskrbeli, da so ti dijaki li ali dijakovega obiskovanja programa. dlje in opravili projektno nalogo. 8. VIRI 5. IZDELAVA PREDSTAVITVE [1] http://www.sattvengg.com/2013/09/an-easy-explanation-of- Navodila so zah e ala, da dijaki a i dela e kabla UTP in straighr-and.html, pridobljeno s spleta 31. 8. 2018. a lja ja b e i ega m e ja je del bele ili di fotografijami in zaslonskimi slikami. [2] https://www.aliexpress.com/item/RJ45-RJ11-RJ12-CAT5- CAT5e-Portable-LAN-Network-Tool-Kit-Utp-Cable-Tester- S m j e ih lik je aka k i a dijak i delala j AND-Plier-Crimp/32811748215.html, pridobljeno s spleta predstavitev v PowerPointu. Dve skupini sta imeli predstavitev v 31. 8. 2018. a gle kem je ik . Dijakom a magali i eljici slovenskega in a gle kega je ika. [3] https://www.netwerkkabel.eu/en/cat5e-20m-red-u-utp- cable.html, pridobljeno s spleta 31. 8. 2018. Tisti s slabo predstavitvijo so morali le to pod vodstvom vseh i ih i elje a lja i lik a a, d kle vsi i elji i [4] https://www.linksys.com/us/p/P-WRT54GL/, pridobljeno s bili zadovoljni. spleta 31. 8. 2018. K dijaki i delali ed a i e, jimi a ili ed i elji [5] http://www.serv-u.com/kb/1289/Opening-Ports-on-a- ter drugimi lci. Tudi pri tem so se nekateri izkazali za LinkSys-Router, pridobljeno s spleta 31. 8. 2018. neresne. P ed abl k ali aba a i lce. K al e je VIVID 2018 231 U enje o globalnem segre anju Zemlje s pomo jo programa HP Reveal Learning obout the global warming of planet Earth with the use of the HP Reveal program Miha P i Srednja ekonomska, strokovna in g adbe a a ki ce e K a j Ce a S a e a aga ja 33, 4000 Kranj miha.povsic@gmail.com POVZETEK there is often a question if the use of such devices makes sense, as U the pupils get all of the information through the screen instead of . P written on the sheet of paper. Newer smartphones and tablets make it possible to use the so-called augmented reality. The image , written on the sheet of paper is transformed into an attractive . S video or animation. In this way, we can concretize some (IKT) information that are purely theoretical and imaginative with the ali jo help of animation or video using the augmented reality. One of ej . a IKT, the topics in which it is crucial concretization of the problem is informacij, , razgibamo in jih na bolj certainly global warming of the Earth. Pupils get a lot of , information about this topic, which are purely theoretical, with , which many of them do not identify themselves with and, informaciej na listu papirja vse prejemajo preko ekr . N consequently, they do not have the interest to provide for themselves a better environment in which they live. Consequently, ( ), lessons were learned in which pupils with the help of smart informacijo oz. sliko zapisano na listu papirja spremenijo v mobile phones and HP Reveal, using real-life technology, learned . N , lahko neko about the problem of the global warming of the Earth and the , consequences it has on their lives. . E , Keywords . U nci Global warming, real-life reality, ICT, HP Reveal, smart mobile dobijo o tej temi zelo veliko informacij, ki so zgolj teoretske devices narave, s katerimi so mnogi izmed njih ne poistovetijo in , v 1. UVOD . P , pri katerih G , . N HP Reveal, ki uporablja tehnologijo prilagojene realnosti, , h primanjkuje spoznavali problematiko globalnega segrevanja Zemlje in , , , . d , za lj . T K e be ede . V , Globalno segrevanje Zemlje, prilagojena realnost, IKT, HP katerimi Reveal, pametne mobilne naprave njegovega zaved , ABSTRACT , , jih 1 . Da bi se Learning through the use of a computer today is not something posledice globalnega segrev , unusual. Also, the use of smartphones and tablets in educational . U institutions is increasing from year to year, as they always allow , new ways of using it to improve the learning process. Through the , . T use of information and communication technology (ICT), learners , can get closer to a particular learning subject at regular school , hours or help them to be strengthened the gained knowdlage with , . their help. By using ICT, static information that is written in the , textbook is now handed to students in a more attractive way, but po novem pridobivanju znanja o tej temi. Porodila se je ideja, da VIVID 2018 232 , moremo trditi, da le to ni razlog za globalno segrevanje Zemlje, . vendar bi le ti Zemljo s , , 2. Globalno segrevanje 4,6 7 . V S , dogaja. Razlog z njeno spreminjanje prav tak . . V sprememba, kot je npr. padec meteorita, lahko zaradi dviga prahu , , , menijo, da je planet prevelik, da bi ga lahko ljudje bistveno , spremenili in da se . S prerazporedijo po celotnem planetu in , . , delujejo kot ogromni zalogovniki hladne sladke vode, talijo in . , kar na dolgi rok pomeni prenehanje vode 11 . Razlog za nastanek pojava tople grede je v , na planetu pustile znatne spremebe. Z globalnim segrevanjem . Zemlje se ukvarja veda ekologija, katero je leta 1866 Ernest koncentracije ogljikovega dioksida samo H . Ekologija je alarmantno, saj ga lahko zelene rastline uporabijo pri procesu , , , , , kolikor vlagamo v naravo, nam le ta vrne. V primeru, jikovega dioksida reabsorbirale , . 10 . E zme, kateri v njem . 3. PRILAGOJENA REALNOST , Prilagojena realnost (AR) je del IKT tehnologije, katere naloga je, zavedati pomena varstva okolja, vendar se odgovornost, kdo da preko pametni , . , zelo dobro vidno pri podpisovanju Kjotskega sporazuma. generirane podatke v neposrednem ali posrednem Poglavitni cilji varovanja okolja in s tem zagotavljanja ohranjanja kot virtualne posnetke 2 15 . AR se bistveno : razlikuje od navidezn (VR), saj glavna naloga VR, da - , uporabnikom , - odpravljanje posledic obremenjevanja okolja, je pri AR , informacijami in posnetki. Medtem, ko je VR svet iluzij in utopij, - po . je AR vrzel med realnim in virtualnim svetom 3 . Zgodovina AR , - em z mehanski sledilnikom , sledilnikom. v - , , hko zgolj prikazale zelo 14 . I "P " naj bi leta , 1990 skoval Tom Caudell. - Sistemi delovanja AR lahko temeljijo na markerjih ali vzpostavljanje njegovih regeneracijskih sposobnosti, temeljijo na znamkah. Aplikacije, ki uporabljajo AR in temeljijo na markerjih, so vedno sestavljene iz treh osnovnih komponent in 1972 S , sicer , »prijemalo« za veljala za zgodovinski mejnik o varovanju okolja, saj so z njo pridob - , pretvorbo v drugo vrsto podatkov s se od takrat ni kaj bistveno spremenilo. Razlogov zakaj je temu v 3D-prikazane informacije na zaslonu. AR aplikacije, temeljijo tako, je mnogo, vendar je eden izmed bistvenih nepripravljenost na znamkah, potrebujejo sistem na . L kompasom in napravo za prepoznavanje slike. Aplikacije, ki AR . K uporabno vrednost, saj nimajo potrebe , okolja in s tem . dvigovanje temperature , . O 2000 3.1 De a e AR b a e a 0,6 °C, od leta 2000 pa do leta Po mnenju Chang, Morreale in Medicherla (2010) bi bilo 2018 pa se je temperatura dvignila za dodatnih 0.5 °C, kar smotrno, da svojo mo pomeni, da smo zg tualno in za toliko kot smo jo prej v 100 letih. Kljub neizpodbitnim . , pametnih naprav pri pouku je kljub vel , , AR segrevanje ni odgovo . . U , AR integracijo s temperature zaradi izbruhov lave. Z neizpodbitno zagotovostjo ne , ravnatelji oz. direktorji VIVID 2018 233 , , morebitnih novih za razvoj in vz . . L N , 9 . , AR P , , , spo , , uporablja tehnologijo AR, . P . P AR , da uporabljamo za: je zaradi cenovne dostopnosti vedno bolj zmogljivih pametnih - , AR, za - uporabo programske opreme, vsakodnevno uporabo. Poudarjajo, zaradi uporabe - , AR , - fotografiranje, izdelava avdio in video posnetkov, , - ogled videoposnetkov, 8 . Prav tako - . , AR N v , tudi v , , . 6 . 4 . V , em 3.2 Razv AR g b a e a h procesu in bi ga uporabljali , ustanovah njegova atraktivnost izzvenela, prav tako pa bi lahko postal edovoljene uporabe iz S . ustanovah prizadevali, da bi AR tehnologijo upor , , , 4. RAZISKAVA AR , U , ijo in predlagali . V njegovo uporabo v akademskih okoljih. Vendar se do leta 2004 , AR . , P , AR, 12 . , , V zadnjem dobrem desetletj , . D AR izdelkov in da bi se tema kot je globalno segrevanje Zemlje bolj , , , , HP primerno padejo in le te postanejo Reveal, s kate . P AR . S , , . AR , HP , Reveal, ki s . N o. HP S , R , , . U 13 . cah najprej zbrali informacije o globalnem segrevanju planeta, ter jih izpisali na plakate. Nato so poiskali 3.3 Uporaba IKT g b a e a h , ustanovah informacije, ki so jih zapisali na plakate. Nato so izvozili I , animacije in videoposnetke v aplikacijo HP Reveal in v aplikaciji . I , videoposnetkom oz. animacijo. Pri tem so bili pozorni na to, da so znanje, sposobnosti in navade 5 . N , , videoposnetki in animacijami, saj se ob podobnih markerjih lahko , , AR . (IKT) U spreminja. IKT je vedno bolj sodobna in izp , , pa zaradi masovne proizvodnje njena cena pada ter tako postaja . Ker so bili dijaki nad vedno bolj dosegljiva vsakomur. Uporaba pametnih telefonov je , , . S , HP R , . P , nci obravnavali globalno , , . P strojne opreme, ki jo imajo pametni telefoni, se prav tako izredno . P VIVID 2018 234 ustno preverjanje znanja in utrjevanje znanja, ki je pokazalo naslovu: http://portal.sio.si/uploads/media/Mobilni_telefoni_ , v_soli.pdf. v preteklosti. Z zagotovostjo se ne da trditi, da je uporaba HP R [5] Jereb, J. Teo e i ne o no e i ob a e anja. K : , avljenega ne Moderna organizacija, 1998. (skripta). predtesta, niti ni bilo kontrolne skupine, s katero bi lahko [6] Johnson, L., Levine, A., Smith, R., & Stone, S. (2010). . V Simple augmented reality. The 2010 Horizon Report, 21 24. Austin, TX: The New Media Consortium. anji in je [7] K , L. (2006). . Delo, , 11.5., 23. glavni namen te raziskave . [8] Kerawalla, L., Luckin, R., Seljeflot, S., & Woolard, A. (2006). Making it real: Exploring the potential of augmented 5. ZAKLJU EK reality for teaching primary school science. Virtual Reality, Metode, kako lahko podajamo znanje je dan danes ogromno. Te 10(3 4), 163 174. London, United Kingdom: Springer- , , Verlag London Ltd. mobilne naprave in druge elektronske naprave. Izbira [9] Lobe, B. in Muha, S. In e ne akdanjem i ljenj odvisna od slovenskih otrok in mladostnikov (online). 2012. (citirano 30. tehno . IKT, e ta 08. 2018). Dostopno na , naslovu: http://www.safe.si/uploadi/editor/1297947005MLA bolj preprosto. V hitro spremin , DINANETU_porocilo.pdf. [10] Plut, D. (2004). Zeleni planet? Prebivalstvo, energija in katerim je informacij podana. Ena izmed tehnologij, okolje v 21. stoletju. Radovljica: Didakta. spreminja lokacijo in je zagotovo prilagojena realnost. Prednost s katero AR izstopa od ostalih metod je v tem, [11] Rakovec, J. (2002). Podn dobah. Proteus 6 (4), 1 6 164. , emo [12] Shelton, B. E., & Hedley, N. R. (2002). Using augmented povezavo do novih videoposnetkov ali animacij, ki jih nato reality for teaching Earth-Sun relationships to undergraduate . geography students. The First IEEE International AR , Augmented Reality Toolkit Workshop. Darmstadt, Germany. , izkori . S AR [13] Shelton, B. E., & Hedley, N. R. (2004). Exploring a tehnologije bi bila smiselna tudi pri drugih predmetih, kjer je cognitive basis for learning spatial relationships with . augmented reality. Technology, Instruction, Cognition and Learning, 1(4), 323 357. Philadelphia, PA: Old City Publishing, Inc. 6. VIRI [14] Sutherland, I. (1968). A head-mounted three-dimensional [1] A , E. (200 ). Kazalci okolja 2005. Ministrstvo za okolje display. Proceedings of Fall Joint Computer Conference, in prostor. Agencija republike Slovenije za okolje. 1968, 757 764. [2] Azuma, R. T. (1997). A survey of augmented [15] Zhou, F., Duh, H. B. L., & Billinghurst, M. (2008). Trends reality. Presence: Teleoperators and Virtual Environments in augmented reality tracking, interaction and display: A 6, 4 (August 1997), 355 385. Cambridge, MA: The MIT review of ten years of ISMAR. IEEE International Press. Symposium on Mixed and Augmented Reality, 15 18. Cambridge, UK. [3] Chang, G., Morreale, P., & Medicherla, P. (2010). Applications of augmented reality systems in education. In D. Gibson & B. Dodge (Eds.), Proceedings of Society for Information Technology & Teacher Education International Conference 2010, 1380 1385. Chesapeake, VA: AACE. [4] , D. . Mobilni elefoni oli (online). 2013. (citirano 30. 08. 2018). Dostopno na VIVID 2018 235 Uporaba pametnega telefona kot mikroskopa The use of smart phone as a microscope Miha P i Srednja ekonomska, strokovna in g adbe a a ki ce e K a j Ce a S a e a aga ja K a j miha.povsic@gmail.com POVZETEK projector so that students see what the teacher is microscoping. In Dolo ene naravoslovne zakonitosti, ki jih morajo u enci tekom this way, students learn only frontally, which does not allow svojega izobra evanja osvojiti je mo pridobiti zgolj z uporabo sustainable knowledge. In order to achieve long-term knowledge mikroskopa, katerega naloga je omogo iti podrobnej i vpogled v of students, we must use experiential learning, where students mikroskopski svet. Le na ta na in lahko u enci pri dolo enih learn for themselves, and through their own work they learn, u nih snoveh spoznajo zakonitosti, ki jim omogo ijo poglobljeno which helps them to better integrate theory with practical work. In razumevanje u ne snovi. Zaradi finan ne omejenosti vzgojno view of the ever-increasing capabilities of smartphones, in the izobra evalnih ustanov je dandanes nekaterim te ko zagotoviti first year of natural science in high schools, polymers and zadostno koli ino mikroskopov, katere bi u enci uporabljali chemistry in nutrition are discussed. The pupils were divided into tekom pouka. Ve ina u iteljev zaradi te av z zagotovitvijo two groups, with the experimental group observing different zadostne koli ine mikroskopov, uporablja mikroskop samostojno substances using a mobile phone, while the control group used the in sliko projecira na projektor, da u enci vidijo kaj u itelj microscope. In the science class, pupils observed several different mikroskopira. Na tak en na in pa se u enci u ijo zgolj frontalno, polymers and compared them with each other and determined kar pa ne omogo a trajnostnega znanja. Da dose emo dolgoro no their properties according to their structure. In addition to znanje pri u encih, se moramo poslu evati izkustvenega u enja, polymers, pupils studied starch in various foods using kjer u enci sami pridobivajo izku nje in se s pomo jo microscopes and mobile phones. At the end of the study, the samostojnega dela u ijo, kar jim pomaga la je povezati teorijo s students wrote a check of knowledge, the results of which showed prakti nim delom. Glede na vedno bolj o zmogljivost pametnih that there were no statistically significant differences between the telefonov, smo jih uporabili pri pouku naravoslovja v prvem groups, which points to the potential possibilities of using mobile letniku za obravnavo u nih snovi polimeri in kemija v prehrani. phones in classes even in other learning subjects. U enci so bili razdeljeni v dve skupini, in sicer eksperimentalna skupina je opazovala razli ne snovi s pomo jo mobilnega Keywords telefona, medtem ko je kontrolna skupina uporabljala mikroskop. Smart phone, polymer, starch, microscope, experiential lesson Pri pouku naravoslovja so u enci opazovali ve razli nih polimerov in jih med seboj primerjali ter dolo ali njihove lastnosti 1. UVOD glede na njihovo zgradbo. Poleg polimerov so u enci preu evali Naravoslovne predmete ve ine izobra evalnih programov je te ko krob v razli nih ivilih s pomo jo mikroskopov in mobilnih u iti brez uporabe eksperimentalnega dela za u ence, saj s telefonov. Po koncu obravnavane u ne snovi so u enci pisali pomo jo le tega dobijo neprecenljive izku nje, katere jim preverjanje znanja, katerega rezultati so pokazali, da med pomagajo osmisliti pridobljeno teoretsko znanje. Znanje, skupinama ni bilo statisti no bistvenih razlik, kar ka e na pridobljeno na tak en na in, je dokazano trajnostno, zato je te nja potencialne mo nosti uporabe mobilnih telefonov pri pouku tudi u iteljev po vklju evanju eksperimentalnega dela v vsakodnevno pri drugih u nih temah. pou evanje velika. Dolo eno eksperimentalno delo, poleg vsakodnevnih pripomo kov, zahteva tudi dra je aparature, kot je Klju ne besede npr. mikroskop, ki omogo a podrobnej i pogled v svet snovi. Za Pametni telefon, polimer, krob, mikroskop, izkustven pouk nekatere ole pa je nakup zadostne koli ine zmogljivih mikroskopov te je izvedljivo, saj se sre ujejo s finan nimi ABSTRACT omejitvami, zaradi katerih lahko trpi delo u iteljev in izobra evanje u encev 2 . Zaradi vedno bolj zmogljivih Certain natural science principles that pupils have to conquer pametnih telefonov, ki jih imajo u enci, je smotrna uporaba during their education can only be obtained by using a microscope pametnih telefonov tudi za pove avo dolo enih objektov, ki jih whose task is to provide a more detailed insight into the u enci opazujejo tekom u ne ure. U enci so veliko bolj ve i microscopic world. Only in this way can learners acquire uporabe mobilnih telefonov v primerjavi z uporabo mikroskopa, knowledge for certain learning materials, which enable them to have an in-depth understanding of the learning material. Due to saj so dnevno veliko bolj izpostavljeni njihovi uporabi 6 . Z the financial constraints of educational institutions, it is namenom ugotovitve smotrnosti uporabe mobilnih telefonov sometimes difficult to provide a sufficient amount of microscopes, namesto uporabe mikroskopa, je bilo izvedenih ve u nih ur, kjer which pupils would use during the lesson. Most teachers, due to so u enci v dveh skupinah obravnavali enako u no snov. the problem of providing sufficient amount of microscopes, use the microscope independently and project the image onto the VIVID 2018 236 2. Polimeri uporabno znanje, jih u itelj posku a postavljati v razli ne u ne Beseda polimer prihaja iz gr kih besed –polis in –mer, ki situacije, ki s pomo jo novih prijemov in tehnologije omogo ajo pomenita mnogo in del ki. Polimeri so kompleksnej e molekule, bolj o udele bo med u nim procesom 5 . Izkustveno u enje sestavljeni iz ponavljajo ih molekularnih enot imenovanih uporablja konstruktivisti ni pristop, ki omogo a razvoj novih monomeri, ki so obi ajno povezani s kovalentnimi vezmi. vidikov in povezavo prakti nih osnov s teorijo, ki so jo u enci Poznamo tako naravne polimere kot tudi sinteti ne. Zmotno je pridobili tekom u nega postopa 10 . Pri tak nem na inu dela se mi ljenje, da je beseda polimer enaka kot beseda plastika, saj so u en ev neuspeh pri prakti nem delu obravnava kot prilo nost za polimeri nadpomenka plastiki. Polimeri poleg plastike vklju ujejo globji razmislek o te avi, na katero je u enec naletel in mo nost tudi tevilne druge materiale, kot so naravna guma, celuloza, ponovnega poizkusa z novim znanjem, priboljenem na volna, … Polimeri se poimenujejo glede na tevilo monomerskih predhodnem neuspehu 7 . Na tak en na in se neuspeh ne smatra enot, ki jih vsebujejo, zato poznamo dimerje, trimerje, tetramerje, za osebni neuspeh u enca, temve zgolj del u nega procesa, saj je pentamerje, heksamerje in tako naprej. Polimeri nastanejo skozi znanje, pridobljeno s poizku anjem najti re tive, bolj pomemben proces imenovan polimerizacija, kjer se manj i monomeri kot priti do rezultata pri prakti nem delu 3 . U itelj pa mora med pove ejo v veliko ve je enote polimere s pomo jo kovalentnih tak nim na inom pou evanja delovati kot mentor in spodbujati vezi. Kljub temu, da imajo lahko monomeri razli ne kemi ne u ence z vpra anji. skupine, se le te pri procesu polimerizacije izgubijo, saj se mora 3.1 Razlogi za uporabo izkustvenega pouka ustvariti novo vezno mesto, potrebno, da se lahko monomeri med seboj pove ejo. Ob razli ni vezavi monomerskih enot s Razlog za uporabo izkustvenega pouka je ustvariti pogoje, kjer se kovalentnimi vezmi, lahko polimerom spreminjamo lastnosti in u enci sre ajo z dolo enih pojavom in jih pozovemo k ukrepanju sposobnosti. v resni ni dani situaciji. Na ta na in jih spodbudimo, da ne zgolj razmi ljajo o pojavu, temve jim damo mo nost, da nekaj Proizvodnja in uporaba polimerov nenehno nara ata, saj se dejansko naredijo. Obstaja ve na inov u enja pri izkustvenem dnevno ustvarjajo vedno nove in nove anorganske in organske u enju. Nekateri se najuspe neje u ijo tako, da se soo ijo s polimerske makromulekule. Proizvodnja tako naravnih kot tudi situacijo in pridobijo konkretno izku njo z nekim pojavom, ki ga sinteti nih polimerov se je zgolj iz leta 2009 do leta 2010 preu ujemo, nato pa razmi ljajo o pridobljeni prakti ni izku nji in pove ala za 15 %, kar predstavlja na tiso e in tiso e novih pose ejo po u enju na abstraktni ravni. Drugi u enci pa se najprej polimerskih produktov. Razlogi za tak no skokovito rast abstraktno pou ijo o nekem pojavu in nato svoje znanje proizvodnje vedno novih polimerov se skriva v njihovi preizkusijo in utrdijo z osebno izku njo pri prakti nem delu. vsestranski uporabni vrednosti. Uporabljajo se namre v Bistvo vseh na inov pa je zagotovo pridobitev konkretnih osebnih transportu, kozmeti ni industriji, elektroniki, prehrambeni izku enj, ki jih predhodno ali po izku nji pove ejo s svojimi industriji, tekstilni industriji, proizvodnji pohi tva in teoretskim znanjem 1 . avtomobilskih delov, gradbeni tvu, v proizvodnji specialne opreme za potrebe medicine in e za vrsto drugih podro ij. V letu 3.2 Zgodovinski razvoj izkustvenega pouka 2006 se je za celotna podro ja uporabilo nekaj ve kot 240 milijonov ton polimerov, tako naravnih kot tudi sinteti nih, v letu Teoretiki izkustvenega u enja, kot so John Dewey, Kurt Lewin in 2016 pa je poraba posko ila na ve 400 milijonov ton. Ve ina teh David Kolb so si enotni, da je tak en na in pou evanja v vzgojno polimerov ni biorazgradljivih, kar pomeni, da se v okolju izobra evalnih ustanovah klju en, saj pripomore k trajnostnem razkrajajo ve deset let, po nekaterih podatkih tudi ve kot sto let. znanju in vklju evanju teoretskih osnov v praksi. Da bi bilo Zaradi nepravilnega skladi enja polimerskih odpadkov in slabega izkustveno u enje uspe no izvedeno, morajo biti izpolnjeni reciklirnega postopka, ki ga e vedno uporablja ve ina dr av naslednji osnovni pogoji: tretjega sveta, ve ina teh odpadkov pristane v naravi, kjer - posameznikove lastnosti (radovednost, samostojnost in predstavlja vedno ve ji ekolo ki problem. Sinteti ni polimeri so aktivnost, samozavest, samospo tovanje, odprtost in sposobnost izredno kodljivi tudi za morske ivali, ki glede na tevilne sodelovanja ter razmi ljujo e razmerje do sveta); raziskave vsebujejo vedno ve mikroplastike, ki jo z u ivanjem - posameznikove spretnosti (logi no razmi ljanje, zavzetost in morskih ivali vna amo v svoje telo. predanost za izbrani cilj, spretnost opazovanja, vztrajanja v situaciji in re evanje problemov); 3. IZKUSTVENI POUK - okolje, v katerem se nahaja (spreminjanje dolo enih situacij in Delo u iteljev se skozi zgodovino mo no spreminja. Frontalnega posledi no aktivacija posameznika, da spreminja okolje) 8 . na ina pou evanja, ki je bil dolgo asa eden izmed edinih na inov podajanja u ne snovi, e dolgo ne uporablja ve ina u iteljev kot David Kolb je postavil enega najbolj znanih modelov edini na in razlage. Razlogov, zakaj se je pou evanje tako izkustvenega u enja in ga opisal kot proces, ki se zna ne z neko drasti no spremenilo, je mnogo, eden izmed klju nih pa je izku njo, nato sledi razmi ljanje o izku nji, nato abstraktna zagotovo dejstvo, da u itelj ni ve edini vir informacij. konceptualizacija ter na koncu e aktivno eksperimentiranje in Informacije u enci dobivajo na tevilne na ine, ki so bolj ali manj preverjanje koncepta v novi izku nji. atraktivni za njih. Posledi no jim je na in podajanja snovi, katerega prina a frontalen na in pou evanja neatraktiven in dolgo asen 4 . U itelji se z namenom doseganja spodbudnega okolja za u ence in zagotovitvijo njihovega trajnostnega znanja vedno bolj poslu ujejo alternativnih na inov pou evanja 2 . Vloga u iteljev se je zaradi novih pogojev dela iz frontalnega na ina podajanja informacij prelevila v vlogo mentorja in usmerjevalca. Z eljo, da pri u encih ustvari trajnostno in Slika 1. Kolbov model izkustvenega u enja 7 . VIVID 2018 237 U enec v ve ini primerov brez ustrezne spodbude, motivacije in laborantka, ki je pomagala pri izvedbi vaje. Eksperimentalna usmerjanja mentorja, ne dosega dobrih rezultatov pri izkustvenem skupina je svoje delo opravljala s pomo jo pametnega telefona, na u enju, saj jih mnogo nima dovolj velike notranje motivacije za katerega so si predhodno nalo ili razli ne aplikacije, katerih aktivno samostojno delo 9 . naloga je bila omogo iti im bolj o opti no in digitalno pove avo opazovanega predmeta. U enci eksperimentalne skupine so si 3.3 Uporaba pametnih telefonov pri pomagali pri risanju skic za poro ilo vaj s tem, da so s pomo jo izkustvenem pouku pametnega telefona naredili sliko pove anega predmeta in nato prerisali sliko. Poleg risanja skic pove enih predmetov, so morali Izkustveni pouk lahko poteka na ve na inov z uporabo razli nih vsi dijaki sklepati kak ne lastnosti imajo predmeti iz prvih petih u nih pripomo kov. Ne glede na izbiro pripomo kov, pa moramo kadi k glede na svojo sestavo. Morali so predvidevati ali je vedno upo tevati, da je bistvo izkustvenega pouka, da u enec sam predmet pro en, trden, porozen, mo an, ibek, ali ima hidrofilne uporablja dolo en u ni pripomo ek in sam pride do nekih ali hidrofobne lastnosti, … zaklju kov, kar mu pomaga osvojiti dolo eno znanje. Uporaba pametnih telefonov se v zadnjih letih v vzgojno izobra evalnih U enci obeh skupin so svoje delo kon ali pravo asno in sicer v ustanovah pove uje, saj so le ti vedno bolj zmogljivi in vedno bolj dveh olskih urah. U enci kontrolne skupine so pri svojem delu dostopni ir i mno ici ljudi zaradi njihove cenovne dostopnosti. potrebovali dodatnih 15 minut, saj so morali preurediti mize za Vedno ve u iteljev jih uporablja bodisi za utrjevanje znanje ali delo v dvojicah, si na mize prinesti mikroskope, priskrbeti pribor pri razlagi nove u ne snovi. Pri uporabi pa mora u itelj upo tevati za mikroskopiranje in nato ob koncu vaj vse skupaj pospraviti. Pri smotrnost uporabe za dolo eno u no uro in pretehtati ali z svojem delu so u enci kontrolne skupine potrebovali ve pomo i uporabo pametnih telefonov resni no izbolj a u ni proces. pri mikroskopiranju in pripravi preparatov. U enci kontrolne skupine za svoje delo niso potrebovali dodatnih predpriprav, zato so lahko s svojim delom pri eli nemudoma. 4. RAZISKAVA Pri pouku naravoslovja morajo u enci v prvem letniku osvojiti Po kon ani izvedbi vaje so u enci tako eksperimentalne kot ve u nih ciljev. Tak na cilja sta tudi obravnava polimerov in kontrolne skupine morali zapisati poro ilo o izvedeni vaji. Pred kemije v prehrani. Polimeri ve krat predstavljajo u encem te ave samim zapisom poro ila, so se u enci skupaj z u iteljem zaradi abstraktnosti njihove sestave iz monomerov. Prav tako je pogovorili o svojih opa anjih in ugotovitvah, kako so sestavljeni njihovo razumevanje kroba kot polimera in glukoze kot gradbeni polimeri in kako njihova zgradba vpliva na njihove lastnosti. Po element kroba ote ano. Eden izmed na inov la je predstave kaj vodenem razgovoru in pregledu oddanih poro il vaj je bilo to no je polimer in na kak en na in je sestavljen je pogled le tega ugotovljeno, da so dijaki eksperimentalne skupine risali bolj e pod mikroskopom. Na ta na in lahko u enci pogledajo njihovo skice v primerjavi z u enci kontrolne skupine, vendar so u enci sestavo in lahko nato iz njihove zgradbe sklepajo kak ne ima kontrolne skupine pri dolo enih opazovanih predmetih risali skice dolo en polimer lastnosti. U enci so bili z namenom ugotovitve z bolje poudarjenimi podrobnostimi. Razlog, da so u enci smotrnosti uporabe pametnih telefonov razporejeni v dve skupini. kontrolne skupine risali skice s poudarjenimi podrobnostimi se U enci obeh skupin so najprej re ili vpra alnik sestavljen iz 14 skriva v mo nej i pove avi mikroskopa, saj so mikroskopirali s vpra anj, ki je preverjal znanje polimerov. Rezultati vpra alnika pove avo do 400x, medtem ko so u enci eksperimentalne skupine so pokazali, da med u enci kontrolne in eksperimentalne skupine lahko uporabili do 40x pove avo, pri kateri se dolo ene ni pri lo do statisti no pomembnih razlik. U enci kontrolne podrobnosti e ne vidijo. U enci tako kontrolne kot skupine so polimere preu evali s pomo jo uporabe mikroskopa, eksperimentalne skupine so bili pri dolo anju lastnosti dolo enih medtem ko so u enci eksperimentalne skupine preu evali polimerov enako uspe ni. polimere s pomo jo uporabe pametnih telefonov. U enci Po 14 dnevih so u enci obeh skupin pisali zapozneli test, katerega eksperimentalne skupine so predhodno na svoje pametne telefone namen je bil ugotoviti trajnost znanja pridobljenega s pomo jo nalo ili razli ne aplikacije, ki omogo ajo razli no digitalno predhodno izvedenih vaj. Pri u encih kontrolne in obdelavo fotografij z namenom pribli anja objekta. U enci so po eksperimentalne skupine pri 12 vpra anjih ni prihajalo do kon ani vaji napisali poro ilo s svojimi ugotovitvami in skicami statisti no pomembnih razlik pri preverjanju pridobljenega objektov, ki so jih preu evali s pomo jo mikroskopa oz. znanja, zgolj pri dveh vpra anjih je pri lo do statisti no pametnega telefona. pomembnih razlik in sicer pri nalogi t. 4 Nari i gradnike pri U enci vseh skupin so dobilli v preu evanje ve razli nih pluti in pri volni. U enci eksperimentalne skupine so v polimerov. V prvi kadi ki je bil bomba v razli nih oblikah, v primerjavi z u enci kontrolne skupine odgovarjali bolj pravilno. drugi kadi ki je bila volna v razli nih oblikah, v tretji kadi ki je U enci kontrolne skupine so pri tem vpra anju odgovorili bil najlon v razli nih oblikah, v etrti kadi ki je bila pluta v pravilno v 48%, medtem, ko so dijaki eksperimentalne skupine na razli nih oblikah ter plastika v razli nih oblikah v peti kadi ki. V to vpra anje odgovorili 59% pravilno; prav tako je bil dele delno esti kadi ki so imeli u enci razli no hrano in raztopino jodovice, pravilnih odgovorov ni ji pri dijakih eksperimentalne skupine. katero so s pomo jo kapalke kapali na razli no hrano. U enci Prav tako je pri lo do statisti no pomembnih razlik pri nalogi t. kontrolne skupine so razli ne predmete iz kadi k preu evali s 11 Glede na zgradbo najlona dolo i njegove lastnosti. U enci pomo jo mikroskopov. Svoje delo so opravljali v dvojicah, saj je kontrolne skupine so v primerjavi z u enci eksperimentalne bilo tevilo mikroskopov omejeno. Zaradi uporabe svetlobnih skupine odgovarjali bolj pravilno. Dijaki kontrolne skupine so mikroskopov so morali u enci dolo ene predmete zaradi njihove pravilno odgovarjali v 72%, medtem, ko so dijaki eksperimentalne debeline s pomo jo karij oz. skalpela razrezati in nato v dvojicah skupine pravilno odgovorili v zgolj 61%. Dele delno pravilnih objekt dali na objektno steklo in pokrili s krovnim steklom. Pri odgovorov pa se med dijaki razli nih skupin ni razlikoval. Razlog, delu so si svoje ugotovitve zapisovali in na koncu ure oddali zakaj so u enci kontrolne skupine bolj pravilno odgovarjali, se poro ilo vaje. Ker so del vaje izvajali s pomo jo skalpelov, kateri najverjetneje skriva zaradi mo nosti opazovanja predmetov pod so potencialno nevarni ob nepravilni rabi, je bila pri vaji prisotna VIVID 2018 238 ve jo pove avo kot so imeli mo nost u enci eksperimentalne specifi ni pri njihovih zmogljivostih. Dolo eni pripomo ki, ki se skupine. uporabljajo v vzgojno izobra evalnih zavodih imajo to no dolo ene funkcije zaradi svojih specifikacij, zaradi katerih jih Graf 1. Pravilnost odgovorov 4. naloge pametni telefoni ne morejo nadomestiti v vseh pogledih. Raziskava je pokazala, da je uporaba pametnih telefonov pri u nih urah ob omejitvah smiselna, vendar bolj kot dopolnilo klasi nim pripomo kom in ne kot njihovo nadomestilo. 6. VIRI [1] Garvas, M. (2010). Izkustveno u enje kot praksa in teorija izobra evanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vrtcu Trnovo. A d ag a a ja, 16(1), 35-46. [2] Gerli , I. Sodobna informacijska tehnologija v i b a e a j . Ljubljana: DZS, 2000. ISBN 863412584X 9788634125849. [3] Greene, B. e a adig e a a a je a i e i a. Zagreb: Alinea, 1996. ISBN 953-180-039-1. Graf 2. Pravilnost odgovorov 11. naloge [4] Helmenstine, Anne Marie, Ph.D. "Monomers and Polymers in Chemistry." ThoughtCo, Jun. 24, 2018, thoughtco.com/monomers-and-polymers-intro-608928. [5] Jereb, J. Te e i e e i b a e a ja. Kranj: Zalo ba Moderna organizacija, 1998. (skripta). [6] Lobe, B. in Muha, S. I e e a da je i je j slovenskih otrok in mladostnikov (online). 2012. (citirano 15. 03. 2018). Dostopno na naslovu: http://www.safe.si/uploadi/editor/1297947005MLADINANE TU_porocilo.pdf. [7] Marenti , Po arnik, B. P i gija e ja i a. Ljubljana: Dr avna zalo ba Slovenije, 2003. ISBN 8634126242 9788634126242. [8] Mijo , L. (1996). Izkustveno u enje in lokalni razvoj. 5. ZAKLJU EK A d ag a a ja, 17(3), 33-35. Modernizacija pouka z uvedno novih u nih pripomo kov kot je [9] Smith, H. et al Classroom e-Science: Exposing the Work to npr. uporaba pametnega telefona med u nim procesom je koristna, Make it Work. Educational Technology Society, 2009, let. vendar seveda z dolo enimi omejitvami in ob nadzorom pri 12, t. 3, str. 289–308. uporabi, bodisi e se uporabljajo z namenom pridobitve novega [10] Tatli, Z. in Ayas, A. Effect of a Virtual Chemistry Laboratory znanja ali utrjevanja le tega. Z zapoznelim testom na koncu on Students Achievement. Educational Technology Society, raziskave je bilo ugotovljeno, da se uporaba pametnega telefona 2013, let. 16., t. 1, str. 159–170. namesto uporabe mikroskopa ni izkazala kot bolj a ali enakovredna. Posledi no bi lahko sklepali, da so trenutno pametni telefoni kljub njihovi vsestranski uporabnosti e vedno premalo VIVID 2018 239 Uporaba mobilnih aplikacij za klepet med starejšimi v Sloveniji The use of mobile chat applications among the elderly in Slovenia Pia P ebe ek ela Ma Vili Podgorelec University of Maribor, FERI University of Maribor, FERI University of Maribor, Faculty of Ko o ka ce a 46 Ko o ka ce a 46 Electrical Engineering and Computer 2000 Maribor 2000 Maribor science +386 41 245 122 +386 41 269 044 Ko o ka ce a 46 pia.prebevsek@um.si spela.mar@student.um.si 2000 Maribor vili.podgorelec@um.si Ine Ko h University of Maribor, Faculty of Electrical Engineering and Computer science Ko o ka ce a 46 2000 Maribor ines.kozuh@um.si POVEZTEK opportunities for communication, which the elderly still don t use V lanku predstavljamo rezultate tudije, v kateri smo raziskovali as much as they could. We were interested in why this is the case uporabo mobilnih aplikacij za klepet med starej imi od petdeset and what disturbs or hampers them when using applications. We let v Sloveniji. Internet oz. splet ponuja veliko prilo nosti glede were also interested in who motivates them most for using the komuniciranja, kar pa starej i e vedno izkori ajo v manj ini. mobile chat applications and how they evaluate their information Zanimalo nas je, zakaj je temu tako in kaj jih pri morebitni communication skills. We collected the data via the online uporabi aplikacij moti ali ovira. Prav tako nas je zanimalo, kdo jih questionnaire, which we spread using the snowball method. We za uporabo najbolj motivira in kako ocenjujejo svoje found that participants know and use Viber the most and that the informacijsko-komunikacijske spretnosti. Podatke smo zbirali least used application is Snapchat. We also found that the biggest prek spletne ankete, ki smo jo raz irili po metodi sne ne krogle. disadvantage of these applications for them is the lack of Ugotovili smo, da udele enci najbolj e poznajo aplikacijo Viber, knowledge how to use the application. The most important najslab e pa aplikacijo Snapchat. Ugotovili smo tudi, da se advantage older people see in chat applications compared to najpogosteje soo ajo z neznanjem uporabe aplikacije. regular text messages is free communication and the thing they Najpomembnej a prednost, ki jo starej i opazijo pri aplikacijah za find the least important is their speed. The results also showed klepet v primerjavi s SMS sporo ili, je brezpla na komunikacija, that those who evaluated their ICT skills higher are better najmanj pa se jim zdi pomembna njena hitrost. Rezultati so acquainted with mobile chat applications. Surprisingly, the pokazali tudi, da so tisti, ki svoje IKT spretnosti ocenjujejo bolje, younger group of participants has more problems with the use of bolj i poznavalci mobilnih aplikacij za klepet. Presenetljivo ima applications than older participants. Children, as expected, were tudi mlaj a skupina udele encev ve te av pri uporabi aplikacij the most important and statistically significant motivators for use kot starej i udele enci. Kot najpomembnej i in statisti no among women. Our findings can serve to prepare a promotional zna ilen motivator za uporabo pri enskah so se, pri akovano, campaign to use applications among the elderly. pokazali otroci. Na e ugotovitve lahko slu ijo pri pripravi promocijske kampanje za uporabo aplikacij med starej imi. Keywords Mobile chat applications, ICT skills, communication, media Klju ne besede diversity of applications, elderly, mobile phones, real-time Mobilne aplikacije za klepet, IKT spretnosti, komuniciranje, communication medijska raznovrstnost aplikacij, starostniki, mobilni telefoni, 1. UVOD komunikacija v realnem asu Starej i so v ve ini e vedno podporniki tradicionalnih na inov komunikacije (iz o i v o i) in mnenja, da tehnologija krha medosebne odnose. Dejstvo je, da se je na a komunikacija zaradi ABSTRACT vseh mo nosti, ki so nam na voljo, spremenila in postala veliko In the article we present the results of a study in which we bolj neosebna, a obenem se je pojavilo veliko novih mo nosti, ki researched the use of mobile chat applications among the citizens komunikacijo olaj ajo, pospe ijo, na nek na in tudi izbolj ajo. of Slovenia that are 50 years old or older. Internet offers many Mobilne aplikacije za klepet, kot so Viber, WhatsApp, Skype, VIVID 2018 240 Facebook oz. Messenger ipd., predstavljajo tudi eno izmed oblik Mobilni telefoni so nam odprli popolnoma nov svet socialne interakcije, ki pa je starej i morda v vsakdanjem ivljenju komuniciranja in prena anja sporo il ter drasti no spremenili na a niso dele ni v tako veliki meri, kot bi si eleli. Razlogi za ivljenja. Predstavili so nam SMS sporo ila, a njihova nadgradnja pomanjkanje socialne interakcije so lahko razli ni, eden od aplikacije za klepet poleg osnovnih tekstovnih sporo il ponujajo na inov kako bi to lahko spremenili pa je izkori anje aplikacij za e mnogo drugih multimedijskih funkcionalnosti po iljanje klepet. A al veliko starej ih te prilo nosti e ne izkori a, ne fotografij, video posnetkov, emotikonov, zvo nih sporo il ipd. pozna oz. ne uporablja, posledi no pa prihaja do e ve jega in ki lahko izbolj ajo na ine sporo anja in komunikacijo bolj o itnega medgeneracijskega razkoraka. personalizirajo. Njihova priljubljenost hitro nara a - leta 2014 je denimo kar 600 milijonov ljudi uporabljalo aplikacije za klepet, Nekateri starej i tak no obliko komunikacije v celoti zavra ajo, kar je 20% ve kot leta 2012. Kot njihova najve ja prednost se nekateri pa se zavedajo pozitivnih lastnosti, ampak aplikacij ne izpostavlja ravno to, da lahko ponudijo ve funkcionalnosti uporabljajo (ali jih ne uporabljajo redno oz. jih uporabljajo naenkrat, da gre za prenos sporo il, ki so bogata z informacijami minimalno), ker z ne im v povezavi z njimi niso zadovoljni. in predvsem raznovrstna. (Tseng idr. 2017) V povezavi s temi Seveda obstaja tudi manj ina, ki aplikacije uspe no uporablja. funkcionalnostmi lahko pri aplikacijah za klepet govorimo o Obstoje e raziskave na prou evanem podro ju se ve inoma teoriji medijske raznovrstnosti (Media Richness Theory). ukvarjajo z medijsko raznovrstnostjo aplikacij (Tseng idr. 2017). Ena izmed pozitivnih lastnosti aplikacij je tudi, da gre za Veliko avtorjev se je posvetilo tudi vplivom aplikacij na komunikacijo v realnem asu (Real Time Communication). Tudi izbolj anje po utja oz. ivljenja starej ih, saj lahko zmanj ujejo zahtevnej a in dalj a sporo ila so ob dobri povezavi namre takoj socialno izolacijo (Chen idr. 2016) ter zaradi novih mo nosti prene ena. komunikacije laj ajo stik s sorodniki, znanci, vrstniki (Bla un 2012). Chaisakdiyoud idr. (2016) se je posvetil modelu sprejetja Pri odlo itvi so pomembni tudi motivatorji in zaviralci iz okolja. tehnologije. Kot mo en faktor motivacije velja t.i. ocenjena mno ica uporabnikov (Perceived User Base), ki se nana a na stopnjo do Avtorji, ki so se ukvarjali s to tematiko, so se posvetili razli nim katere posameznik predvideva, da e obstaja dolo eno tevilo podro jem in podali raznolike primere ter mi ljenja. Ugotovili uporabnikov sistema. Ko uporabnik oceni, da je ta skupina smo, da se posve ajo predvsem vplivom posameznih aplikacij in (vrstnikov) e velika, se la je odlo i za uporabo, ker verjame, da njihovih lastnosti na izbolj anje ivljenja, razpolo enja starej ih. bo z uporabo okrepil svojo povezavo z njimi (uporabniki) in tako Nas je zanimala predvsem celotna izku nja uporabe mobilnih izbolj al medosebne odnose. (Gan idr. 2015) aplikacij za klepet, saj smo eleli ugotoviti njihova ob utja, Aplikacije za klepet lahko definitivno koristijo starostnikom, ki mnenja, glede aplikacij in kaj je do tak nih misli pripeljalo jih s kvalitetnim u enjem uporabe in z razumljivimi navodili (razlog). lahko redno uporabljajo. So pa tudi nekateri starostniki, ki zaradi Tak nih obstoje ih oz. predhodnih raziskav nismo zaznali, zato svojih zdravstvenih te av aplikacije dejansko te ko uporabljajo smo se odlo ili da razi emo, kaj je razlog za neuporabo med (npr. kognitivne sposobnosti spomin poteka, slab vid). Najve temi, ki sicer podpirajo te aplikacije in poznajo njihove pozitivne razlogov zato e vedno izvira iz nepoznavanja uporabe - kot aspekte oz. s katerimi te avami se pri uporabi soo ajo - kaj jih pomemben dejavnik se lahko pojavi tudi jezik, saj je ve ina odvrne, moti, da aplikacij kljub koristnosti ne uporabljajo redno. aplikacij v angle ini. (Pieri idr. 2010) Uporaba aplikacij za klepet je za starostnike koristna zaradi ve je 2. UPORABA NOVIH TEHNOLOGIJ MED mo nosti socialne interakcije, mo nost brezpla ne ali zelo poceni STAREJ IMI neomejene komunikacije. Ker jim aplikacije za klepet omogo ajo Storitve, ki jih omogo a internet, danes uporablja ve ina konstantno komunikacijo z bli njimi, se izbolj uje njihovo prebivalcev, a najni ja uporaba je med starostniki. Le 10% splo no po utje, zadovoljstvo z ivljenjem. Zadovoljstvo starej ih od 65 let denimo uporablja internet in ve ina jih tako e uporabnika je ena izmed najpomembnej ih stvari v namenu ni sposobna ter nau ena izkoristiti prednosti, ki jih ponuja ponovne uporabe in tudi pomemben determinator nadaljnje digitalno okolje. (Bla un 2012) Razlog za je t.i. digitalni razkorak motivacije za uporabo in zvestobo. med mladimi (t.i. digitalni doma ini) in starej imi (t.i. digitalni priseljenci). Pri tem so digitalni doma ini tisti, ki so bili rojeni in 3. PREGLED SORODNIH DEL vzgojeni v svetu trenutne, napredne tehnologije. (Pieri idr. 2010) V obstoje i literaturi se raziskovalci prou evanja podro ja Starostniki do ivljajo v svojem tretjem ivljenjskem obdobju lotevajo z razli nih vidikov, kot so iskanje razlogov in motivov za mnoge spremembe tudi v razmi ljanju in pogledu na staranje in uporabo mobilnih aplikacij (Tseng idr. 2017; Chaisakdiyoud in starost, zaradi esar se pogosto njihov odnos do okolja spremeni, drugi 2016) ter posledic oziroma vplivov na ivljenje starostnikov postanejo npr. nesramni, osorni. »Mnogokrat lahko starostniki, ko (Chen idr. 2016; Bla un 2012). se upokojijo in kon ajo aktivno delovno ivljenje, izgubijo stike z Tseng idr. (2017) v svoji tudiji ugotavljajo, da imajo aplikacije ljudmi ali pa se vsaj krog stikov, s katerimi se starej i dru ijo za klepet mnogo pozitivnih lastnosti, kar je tudi razlog, da so tako o i.« (Bla un 2012) Soo ijo se s socialno izolacijo, ki v literaturi mno i no uporabljene. Avtorji ugotavljajo, da je predvsem nima natan ne in konsistentne definicije. »Ve ina ga ena i z pomembna komunikacija v realnem asu, ki jo omogo ajo, ena osamljenostjo, pojasnjuje pa kot pomanjkanje kontakta ali izmed pomembnej ih zna ilnosti je tudi medijska bogatost oz. interakcije, ob utek pomanjkanja dru be.« (Chen idr. 2016) raznovrstnost (ang. Media richness), ki jo ponujajo. Po njihovih K prepre itvi le-tega lahko koristno pripomore uporaba modernih, ugotovitvah je to tudi eden izmed glavnih razlogov za za etno informacijskih tehnologij, ki lahko vpliva na zmanj anje motivacijo uporabe, predvsem pa doprinesejo k pomembnosti izoliranosti in osamljenosti. aplikacije v socialnem ivljenju posamezne osebe. VIVID 2018 241 Chaisakdiyoud idr. (2016) se v konferen nem prispevku ukvarjajo ne strinjam oz. nikoli, stopnja 4 pa je pomenila zelo dobro z vlogo informacijsko komunikacijskih tehnologij pri izbolj anju poznam oz. popolnoma se strinjam oz. zelo pogosto (1x na dan ali zdravja in kvalitete starostnikov. Raziskovanje, skozi katerega so ve ). Vsa vpra anja so bila zaradi la je obdelave zaprtega tipa. ugotavljali motive za uporabo in faktorje sprejetja mobilnih V prvem sklopu so bila tri demografska vpra anja, kjer smo aplikacij za klepet ter eleli razumeti vedenje uporabnikov, je izvedeli spol, okvirno starost ter stopnjo izobrazbe udele enca. temeljilo na modelu sprejetja tehnologije (Technology Acceptance etrto vpra anje je bilo klju no za nadaljnje re evanje ankete, saj Model). so udele enci izbrali ali uporabljajo aplikacije za klepet ali ne. V Chen idr. (2016) ugotavljajo, da s staranjem pride do socialne kolikor so izbrali odgovor ne, so zaklju ili z re evanjem ankete. izolacije, saj ljudje zaradi razli nih razlogov (upokojitev) izgubijo Drugi sklop vpra anj je bil namenjen ugotavljanju kako so stik s svojimi vrstniki, kot tudi zaradi fizi ne nezmogljivosti udele enci seznanjeni z aplikacijami za klepet. Zanimala nas je izgubijo dru bene vezi. Le-ta negativno vpliva na psiholo ko kot samoocena IKT spretnosti za prenosni telefon na dotik (po tudi fizi no zdravje starej ih ljudi, zato ugotavljajo, da se vedno Vehovar idr. (2008)), ugotavljali smo poznavanje dolo enih ve socialnih omre ij trudi le-ta narediti prijazna tudi starej im aplikacij za splet in za kak ne namene udele enci uporabljajo te prebivalcem, saj je dokazano, da lahko sodobne informacijske in aplikacije. Nadalje smo po zgledu Kiat idr. (2015) merili komunikacijske tehnologije prepre ijo ali zmanj ajo dru beno poznavanje funkcionalnosti aplikacij, prepoznavali prednosti izolacijo starej ih ljudi. uporabe aplikacij za klepet pred sms sporo ili in identificirali Bla un (2012) je v raziskavi elela preu iti vpliv in pomen probleme, s katerimi se soo ajo pri uporabi aplikacij. Na koncu medmre ja na kakovost ivljenja starostnikov in kako le-to ankete smo ugotavljali, kdo je udele ence najbolj motiviral za prepre uje oziroma zmanj uje izoliranost in osamljenost, ki se prvo uporabo aplikacij za klepet (po Bla un (2012)) in kako pojavlja pri starej ih. Glavne ugotovitve raziskave so pokazale dostopajo do spleta ter koliko mobilnih podatkov imajo navdu enje starostnikov nad spletnim komuniciranjem, saj jim to zakupljenih. omogo a la jo komunikacijo z dru ino kot tudi vzpostavljanje in 4.4 Statisti na obdelava podatkov vzdr evanje kontaktov. Analizo zbranih podatkov je vodilo est raziskovalnih vpra anj, ki so predvidevala obdelavo podatkov tako z opisno, kot tudi z 4. METODOLOGIJA inferen no statistiko. 4.1 Vzor enje in udele enci raziskave RV1: Katero mobilno aplikacijo pozna najve starej ih? Za anketo smo uporabili vzor enje po modelu sne ne krogle, saj je to eden izmed pristopov, ki se uporablja v vzor enju te ko RV2: Katera je najpogostej a te ava pri uporabi dostopnih populacij. Tako smo v prvem koraku izbrali za etne aplikacij, s katero se soo ajo starej i? udele ence, ki so ustrezali pogoju, da so starej i od 50 let, in jim RV3: Katera prednost aplikacij za klepet se jim v anketo poslali preko elektronske po te. Ti so nato anketo poslali primerjavi s SMS sporo ili zdi najpomembnej a? naslednjim udele encem, ki so ustrezali temu pogoju. V kon ni RV4: Ali je poznavanje aplikacij odvisno od samoocene vzorec je bilo zajetih 107 udele encev, starej ih od 50 let. IKT spretnosti? 4.2 Postopek raziskave RV5: Ali starost vpliva na te ave pri uporabi aplikacij? Pred izvedbo spletne ankete smo izvedli pilotno testiranje, in sicer RV6: Ali je motivacija za prvo uporabo odvisna od tako, da so anketo re ile tri osebe stare med 50 in 60 let. S tem spola? smo eleli preveriti, ali so vpra anja kot tudi odgovori razumljivi. Pri treh vpra anjih smo ugotovili manj e nejasnosti, saj Pri akovali smo, da bodo udele enci, ki imajo vi jo oceno IKT udele enci vpra anj niso razumeli, in zato smo ta vpra anja spretnosti, poznali ve aplikacij. Prav tako smo sklepali, da vi ja, spremenili oz. napisali bolj razumljivo (npr. poenostavili rabo kot je starost, ve je so te ave pri uporabi aplikacij. Nadalje smo besed). predvidevali, da motivacija za uporabo aplikacij bolj vpliva na enske kot na mo ke. 4.2.1 Eti nost raziskave Pred izvajanjem ankete so udele enci potrdili, da v raziskavi 4.5 Rezultati sodelujejo prostovoljno, kar zadostuje eti nim zahtevam za 4.5.1 Rezultati opisne statistike spletne ankete. Prav tako je bila zagotovljena zasebnost Udele enci so ocenjevali na lestvici od 0 do 4, pri emer je ni udele encev, saj je bilo izpolnjevanje ankete anonimno. pomenilo »ne poznam/zelo slabo poznam« oz. »sploh se ne Raziskava je spo tovala eti ne kodekse, saj je bilo z Eti nim strinjam«, tiri pa »zelo dobro poznam« oz. »popolnoma se kodeksom raziskovalnih agencij ESOMAR (Vogelnik, 2012) strinjam«. zagotovljeno varovanje osebnih podatkov anketirancev. Za V prvi vrsti nas je zanimalo, katero mobilno aplikacijo pozna potrebe raziskave smo zbrali le najnujnej e demografske podatke najve udele encev. Rezultati so pokazali, da udele enci najbolj e in sicer starost, spol in najvi jo dose eno formalno izobrazbo. poznajo aplikacijo Viber (povpre na vrednost = 2,88), najslab e Pred re evanjem so bili obve eni tudi o namenu raziskave. pa aplikacijo Snapchat (povpre na vrednost = 0,75) (slika 1). 4.3 Merski instrument Merski instrument, ki smo ga uporabili v raziskavi, je vpra alnik. Zajemal je 14 vpra anj z navedenimi mo nimi odgovori, na katera so anketiranci odgovarjali z obkro evanjem ali so izbrali stopnjo strinjanja, stopnjo poznavanja oziroma pogostost uporabe. Pri tem je stopnja 0 pomenila ne poznam/zelo slabo poznam oz. sploh se VIVID 2018 242 Kot najpomembnej e ugotovitve bi izpostavili, da udele enci Facebook/ najbolj e poznajo aplikacijo Viber, najslab e pa aplikacijo 3 Messenger Snapchat. Presenetilo nas je, da se udele enci pri uporabi aplikacij 2,5 Viber za klepet najredkeje soo ajo s te avo nerazlo nih ikon, saj so v raziskavi Kiat idr. (2015) nakazovali to kot enega izmed 2 Whatsapp problemov. Prav tako je bilo presenetljivo, da se jim najmanj 1,5 pomembna prednost aplikacij zdi ve ja hitrost komunikacije, saj Instagram so predhodne raziskave, denimo Tseng idr. (2017), to izpostavile 1 kot naj eno izmed pomembnej ih prednosti. Rezultati so pokazali tudi, da so udele enci, katerih samoocena IKT spretnosti je vi ja, 0,5 Snapchat bolj i poznavalci mobilnih aplikacij za klepet, kar je bilo 0 nakazano tudi e v raziskavi Vehovar idr. (2008). Presenetljivo se Skype je na na em vzorcu izkazalo, da imajo nekateri mlaj i udele enci ve te av pri uporabi aplikacij kot starej i anketiranci. Kot Slika 1: Poznavanje mobilnih aplikacij najpomembnej i in statisti no signifikanten motivator za uporabo Zanimalo nas je tudi s katero te avo pri uporabi aplikacij se pri enskah so se, pri akovano, pokazali otroci. Otroke kot enega soo ajo udele enci, ugotovili pa, da je najpogostej a neznanje bolj pomembnih motivatorjev je zaznala tudi Bla un (2012). uporabe aplikacije (povpre na vrednost = 2,37), najredkeje pa Glavna omejitev pri ujo e tudije predstavlja starost udele encev, imajo te ave z nerazlo nimi ikonami (povpre na ocena = 2,08). saj je bilo najve udele encev starih med 50 in 55 let, tako da na e Sicer nobena od te av po povpre ni vrednosti ni bistveno rezultate te ko posplo imo na vse starej e od 50 let. Kot dodatno odstopala od ostalih. omejitev vidimo tudi, da veliko potencialnih oz. zainteresiranih Nadalje smo ugotavljali, katera prednost aplikacij za klepet v udele encev ankete ni moglo izpolniti, ker ra unalnika nimajo oz. primerjavi s SMS sporo ili se udele encem zdi najpomembnej a. ga ne znajo uporabljati. Anketo bi denimo lahko izvajali v obeh Izkazalo se je, da je to brezpla na komunikacija (povpre na oblikah tiskani, za tiste, ki nimajo dostopa do ra unalnika in vrednost = 3,14), medtem ko se jim najmanj pomembna zdi elektronski za ostale. hitrej a komunikacija, ki jo omogo ajo (povpre na vrednost = Na e ugotovitve lahko slu ijo kot izhodi e za promocijo 2,53). koristnosti uporabe aplikacij med starej imi, saj imajo veliko pozitivnih lastnosti, ki lahko olaj ajo ivljenje starej ih ter 4.5.2 Rezultati interferen ne statistike zmanj ajo njihovo socialno izolacijo. Zanimalo nas je, ali je poznavanje aplikacij odvisno od samoocene IKT. To smo ugotovili s pomo jo Mann- V prihodnje predlagamo, da se razi e e povezava uporabe Whitneyjevega testa (podatki niso bili normalno porazdeljeni). mobilnih aplikacij za klepet z uporabo ra unalnika med starej imi, Rezultati so pokazali, da so udele enci, katerih samoocena IKT saj menimo, da bi se pokazalo, da tisti, ki uporabljajo tudi spretnosti je vi ja, bolj i poznavalci mobilnih aplikacij za klepet. ra unalnik, bolj e in bolj mno i no uporabljajo tudi mobilne aplikacije za klepet. Prepri ani smo, da bi ugotovitve na e Nadalje nas je zanimalo, ali starost vpliva na te ave pri uporabi. raziskave lahko tudi koristile pri oblikovanju posebne aplikacije Ponovno podatki niso bili normalno porazdeljeni, izbrana metoda za klepet, ki bi bila prilagojena popolnoma eljam in potrebam pa je bila Mann-Whitneyjev test. Rezultati so pokazali, da ima starej ih. mlaj a skupina udele encev (50 do 55 let) ve te av pri uporabi aplikacij kot udele enci, starej i od 56 let (p=0.000). 6. VIRI IN LITERATURA Ugotavljali smo tudi, kak ne so razlike v motivaciji za prvo [1] Bla un, H. 2012. Vklju evanje starostnika v ra unalni ko uporabo aplikacij glede na spol udele encev. Kot mo ne podprto mre enje (Doktorska disertacija). Ekonomsko- motivatorje smo izpostavili otroke, prijatelje/vrstnike, partnerje in poslovna fakulteta, Maribor. sodelavce. Rezultati so pokazali, da motivacija sicer bolj vpliva na enske, a le otroci so motivator, pri katerem se poka e statisti no [2] Chaisakdiyoud, A. & Hong, J. 2016. Seniors mobile instant zna ilna razlika v primerjavi z mo kimi. messenger use: motive and outcomes. V International Association for Management of Technology IAMOT 2016 5. ZAKLJU EK conference proceedings, 1402 - 1420. Pridobljeno s http://iamot2016.org/proceedings/papers/IAMOT_2016_pap Mobilne aplikacije za klepet bi lahko za starej e predstavljale er_173.pdf pomembno mo nost dodatne socialne interakcije, a al jih veliko teh aplikacij e ne uporablja in ne pozna. Z raziskavo smo eleli [3] Chen, A. & Schulz, P. 2016. The Effect of Information ugotoviti kaj je razlog, da teh mo nosti starej i ne izkori ajo v Communication Technology Interventions on Reducing ve ji meri oz. od udele encev, ki aplikacije uporabljajo eleli Social Isolation in the Elderly: A Systematic Review. pridobiti sliko njihove celostne izku nje. Zanimalo nas je JOURNAL OF MEDICAL INTERNET RESEARCH. predvsem, v kolik ni meri so udele enci seznanjeni z aplikacijami Pridobljeno s http://www.jmir.org/2016/1/e18/ za klepet, za katere namene jih uporabljajo, katere funkcionalnosti [4] Deng, Z., Lu, Y., Wei, K. W. & Zhanga, J. 2009. poznajo ter kako ocenjujejo svoje znanje IKT spretnosti. Prav Understanding customer satisfaction and loyality: An tako se nam je zdelo pomembno izvedeti, katere so po njihovi empirical study of mobile instant messages in China. oceni prednosti uporabe aplikacij za klepet pred SMS sporo ili. International Journal of Information Management 30 (2010) Zanimivo se nam je zdelo tudi, kdo je udele ence motiviral za 289 300. Pridobljeno s prvo uporabo aplikacij za klepet. http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S02684012 09001224 VIVID 2018 243 [5] Kiat, B. W. & Chen, W. 2015. Mobile Instant Messaging for skupinah. ZiSS Slovenija. Pridobljeno s: the Elderly. Procedia Computer Science 67 (2015) 28 37. http://www.ziss.si/files/2017/11/Program_ohranjanje- Pridobljeno s zdravja-starej%C5%A1ih.pdf http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S18770509 [9] Tseng, F., Cheng, T.C.E., Li, K. 2017. How does media 15030926 richness contribute to customer loyalty to mobile instant [6] Mo ina, E., Bider, K. & Leni , . 2015. Raziskava spretnosti messaging?. Internet Research, Vol. 27 (520 - 537). odraslih. Pridobljeno s Pridobljeno s https://doi.org/10.1108/IntR-06-2016-0181 http://piaac.acs.si/doc/images/publikacije/Vodnik01_final_TI [10] Vehovar, V., Bre ko, N. B. & Prevodnik, K. 2008. SK%20zadnja_za%20spletno%20stran.pdf Evalvacija staranja ter ukrepi za izobljšanje IKT pismenosti [7] Pieri, M. & Diamantinir, D. 2010. Young people, elderly and »Konkuren nost Slovenije 2006 – 2013«. Pridobljeno s ICT. Procedia Social and Behavioral Sciences 2 (2010) http://uploadi.www.ris.org/editor/12331382771231318499P 2422 2426. Pridobljeno s orocilo_IKT_v5c.pdf http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S18770428 [11] Vogelnik, M. 2012 ESOMAR – združenje in eti ni kodeks 10003885 raziskovalnih agencij. Pridobljeno s [8] Radinovi Hajdi , M. 2017. Razvoj novih programov na http://www.stat.si/StatisticniDnevi/Docs/Radenci%202012/p podro ju splo nega izobra evanja odraslih za pridobivanje rispevki/Vogelnik_ESOMAR%20.pdf temeljnih kompetenc s poudarkom na ranljivih ciljnih VIVID 2018 244 PRAVLJICA Z INTERAKTIVNIMI NALOGAMI A fairy tale with interactive tasks Eva Razinger POVZETEK Zadala sem si cilj, da bomo/bodo poskusili ni V vrtcu otrokom velikokrat beremo pravljice iz knjig. Otroci . napreduje, je prav, da otroke tudi v vrtcu seznanimo s tem. Zadala 2. PRAVLJICA Pravljice so literarna vrsta, ki je primerna Spodbujajo otrokove govorne in bralne sposobnosti, prav tako pa nasmehe. Pravljico sem našla na Facebook strani Argeta, kjer nam so pomembno sredstvo za vzpostavljanje stika s socialnim -knjige z interaktivnimi okoljem. Za vsako starost so za otroke pri nalogami za r literarna dela, ki se razlikujejo po vsebini, zahtevnosti oz. po svoji let, sem najprej sama prebrala pravljico, nato so jo poslušali ter p h straneh knjige. as . Otroci so bili pri prebiranju in poslušanju pravljice bolj mirni, poslušni, skoncentrirani … Pri nalogah pa so se pokazale še njihova sposobnost, samostojnost, razmišljanje … 3. PRAVLJICA 3.1 V vr naloge, samostojnost vrtce je nacionalni dokument, ki ima svojo osnovo v analizah, predlogih in rešitvah, ki so uokvirile koncept in sistem predšolske ABSTRACT , kot We often read fairy tale books to children in kindergarten. . V njem najdemo cilje developing quickly, it is important to also introduce it to children a za vrtce, n - otrok v vrtcu ter dejavnosti v vrtcu. Pri pripravi projekta story called on a tablet PC sem dala prednost Pri izvedbi sem si zadala naslednje cilje: page, where the company offers free children's e-books with interactive tasks for children of different ages. For children aged Ob poslušanju in pripovedovanju pravljic ter drugih listened to it while solving various tasks on specific pages of the spoznava moralno- book. Later, the children solved the tasks on the tablet PC by themselves. When reading and listening to the fairy tale, children showed to be more calm, obedient, concentrated ... The tasks also Otrok razvija sposobnost miseln demonstrated their ability, independence, thinking ... sodelovanje v literarnem svetu. Tablet PC, fairy tale, tasks, independence pozitivni odnos do literature. 1. UVOD Otrok Pri samem delu jo dnevno rešitve problema. uporabljamo, vendar pa otrokom v vrtcu tega malo ponujamo. emeniti. 3.2 Z otroki smo se pogovarjali o pripovedovanju in branju pravljic. Otroci so povedali, da jim doma berejo starši ali stari starši iz knjig ali zbirk pravljic. Pravljice otroci ponavadi VIVID 2018 245 poslušajo pred spanjem v postelji , sami ali barvanje s sorojenci. Našteli so svoj pri , pravljicah štetje do 10 (iskanje na spremenili … Otroci so se pri tej temi zelo razgovorili. Vsi so krate da imam novo zamisel, . k. Otroci so napravo prepoznali. Nekateri so povedali, da jo uporabljajo tudi doma. Pravljico sem jim najprej prebrala, nato pa , vendar so jih najbolj zanimale naloge. Za naloge smo se li, da jih bodo reševali individualno. ). Otroci so z veseljem poslušali pravljico ter reševali naloge. Nekateri so v vrsti troci so bili uvidevni, 4. . Po izvedbi projekta smo se z otroki ponovno usedli ter se pogovarjali 3.3 Pri individualnem prebiranju pravljice sva z otrokom reševala naloge. Prebrala sem zastavljene cilje. Otroci so razvijali socialne kompetence in navodila, otrok pa je rešil nalogo. medsebojno ter reševali naloge. Naloge , in sicer: nimajo nobenih , saj so znali ravnati s . iskanje predmetov ( , spomin 5. labirint , [1] v vrtcih. ter Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport , šolstvo. [2] , Gora. iskanje razlik (iskanje razlik med popravljeno in [3] https://eknjige-junior.si/ pokvarjeno uro, razlike med dvema oblakoma , iskanje enakega predmeta (poiskati enak nasmešek kot , sestavljanje , VIVID 2018 246 Pripeljimo umetno inteligenco v slovenske šole Let’s bring artificial intelligence to Slovene schools Boštjan Resinovič Šolski center Celje Pot na Lavo 22 3000 Celje bostjan.resinovic@sc-celje.si POVZETEK funkcijo ter nakazala, da bi se primerno zastavljena mreža lahko Pričujoči članek ponudi kratek pregled zgodovinskih dosežkov tudi učila. O inteligentnih strojih je razmišljal A. Turing, ki je leta umetne inteligence in stanja uporabe umetne inteligence v praksi 1950 predlagal Turingov test inteligentnega obnašanja strojev in danes. Sledi analiza, kaj s področja umetne inteligence ponujajo uvedel pojma strojnega učenja in genetskih algoritmov; istega leta slovenske šole na vseh nivojih izobraževanja, pa tudi kaj je sta M. Minsky in D. Edmonds zgradila prvo računalniško zainteresiranemu posamezniku na tem področju na voljo na nevronsko mrežo. V naslednjih dveh desetletjih so se dosežki kar spletu. Predstavljeni sta dve raziskovalni nalogi s področja vrstili: pojavili so se »pametni« programi na različnih področjih nevronskih mrež, ki so ju samostojno izdelali dijaki Srednje šole matematike, enostavnih namiznih iger in naravnega jezika za kemijo, elektrotehniko in računalništvo šolskega centra Celje, (angleščina), programi, ki so se učili, novi visokonivojski z namenom prikazati, da so dijaki željni vsebin umetne programski jeziki (predvsem Lisp in kasneje tudi Cobol), prve inteligence. Članek se konča s pozivom po uvedbi vsebin umetne uspešne nevronske mreže, sistemi, ki so uspešno reševali inteligence v vse nivoje slovenskega izobraževalnega sistema. probleme v svojih mikrosvetovih… Do precejšnjega zastoja je zaradi različnih razlogov (financiranje, ne dovolj razvita strojna Ključne besede oprema, neuspehi v projektih) prišlo dvakrat: proti koncu šestdesetih in v sedemdesetih letih ter konec osemdesetih in v Umetna inteligenca, nevronske mreže, TensorFlow, slovenski začetku devetdesetih, a si je veda obakrat opomogla z vedno šolski sistem novimi idejami, med drugimi z ekspertnimi sistemi, strojnim učenjem, novimi prijemi pri nevronskih mrežah, robotiko, podatkovnim rudarjenjem, procesiranjem govora, uspehi pri ABSTRACT strateških igrah in kvizih, inteligentnih agentih, avtonomnih The following article offers a short overview of historical vozilih … Vseskozi je voz vlekel tudi sproten napredek strojne achievements of artificial intelligence and the current state of opreme, ki je, čeravno pogosto z zaostankom, zmeraj ujela practical implementation of artificial intelligence, followed by an priključek s potrebami po procesorski moči, v novem tisočletju se analysis of areas of artificial intelligence offered in curricula at all je za izjemno pomembno in koristno izkazala ogromna količina levels of Slovene schools. Two high school research papers by podatkov, ki je postala na voljo z razvojem interneta. students of the Secondary School of Chemistry, Electrical Ne glede na vse akademske uspehe umetne inteligence, pa so Engineering and Computer Engineering of the Celje School nekako do konca tisočletja njeni dosežki ostajali precej izven Center in the field of neural networks are presented to pozornosti laične javnosti, še najbolj jo je širša publika poznala demonstrate the student’s interest in artificial intelligence. The po znanstvenofantastičnih knjigah in filmih. To se je spremenilo, article concludes with an appeal to introduce the study of artificial ko je leta 1997 super računalnik Deep Blue v drugem poskusu intelligence to all levels of the Slovene school system. uspel premagati svetovnega prvaka v šahu, Garija Kasparova. Od takrat so uspešne praktične implementacije umetne inteligence vse Keywords bolj in bolj v luči žarometov in vse bolj in bolj pomembne v Artificial intelligence, neural networks, TensorFlow, Slovene vsakdanjem življenju. school system 2. UMETNA INTELIGENCA DANES 1. UVOD Cilj umetne inteligence je inteligentno obnašanje računalnikov in Razmišljanja o umetno ustvarjenih inteligentnih bitjih ali strojih drugih strojev. Kaj točno to pomeni, je stvar definicije in definicij so znana že od antike naprej, tako v mitih in literaturi kot v tako naravne kot umetne inteligence je več. Ker pa je končni cilj znanosti. Ime umetna inteligenca smo za vedo dobili leta 1956, ko umetne inteligence ne le inteligentno obnašanje strojev na je skupina znanstvenikov predlagala raziskovanje umetne posameznih področjih, ampak kar na vseh, torej splošna inteligence na podlagi premise, da je vsak aspekt učenja in vsako inteligenca, je Alan Turing predlagal test, ki elegantno zaobide lastnost inteligentnega mogoče tako dobro opisati, da se da definicije in na empiričen način presoja inteligenco. Ne glede na ustvariti stroj, ki bo to simuliral [1]. Pomembni mejniki v to, da obstaja več variacij in tudi več razumevanj testa [4], je zgodovini vede [1, 2, 3] pa so bili doseženi tudi že pred bistvo testa v tem, da lahko rečemo, da je nek stroj inteligenten, če poimenovanjem. Leta 1943 sta W. McCulloch in W. Pitts v pogovoru z njim ne moremo ugotoviti, ali se pogovarjamo s predlagala model umetnih binarnih nevronov, povezanih v mrežo človekom ali s strojem. Test sicer predvideva omejen in pokazala, da lahko taka mreža računa vsako izračunljivo komunikacijski kanal, npr. zgolj tipkovnico in zaslon ter tako VIVID 2018 247 zanemarja nekatere pomembne aspekte umetne inteligence, kot so govornih iskanj že več kot 70 % [13]. Poleg tega zna prepoznati prepoznavanje in sintezo govora, računalniški vid ter gibanje, pa pesem, ki jo poslušamo, sam določiti našo lokacijo doma in do danes kljub temu še nobenemu stroju na testu ni uspelo. službe, ter trenutno lokacijo in glede na njo svetovati, na primer, kam se odpraviti na večerjo, prebrati vremensko napoved ali A vendar to ne pomeni neuspeha umetne inteligence. Res je novice, prevesti besedilo, na izbranih telefonih celo določiti končni cilj še daleč, a so posamezna raziskovalna področja vede: lokacijo, če slikamo okolico, in še marsikaj, seveda v integraciji s predstavitev znanja in mehanizmi sklepanja, ekspertni sistemi, paleto drugih Googlovih storitev. Socialna omrežja uporabljajo strojno učenje in sinteza znanja, nevronske mreže, računalniški umetno inteligenco za vrsto namenov. Facebook implementira vid, procesiranje naravnega jezika, prepoznavanje govora, prepoznavanje obrazov, tako lahko ponudi oznake za osebe na inteligentni roboti, avtomatsko programiranje, hevristično slikah, s pomočjo procesiranja besedila prepoznava neprimerne reševanje problemov že dosegla osupljive rezultate. komentarje, prepoznava čustvena stanja in ponuja pomoč, če Ti rezultati so vidni tudi v praksi, velikokrat zelo široki javnosti in zazna nevarnost samomora, seveda pa tudi ponuja vsebino in so gotovo glavni razlog za vse večjo pozornost, ki jo je umetna oglase glede na prepoznane preference. Instagram iz konteksta, inteligenca deležna. Še zlasti odmevni so primeri, ko se umetna kjer so bili uporabljeni, prepoznava pomene emojijev, ki se v inteligenca odreže bolje od ljudi. Poglejmo nekaj področij, kjer ji besedilih pojavljajo zmeraj bolj pogosto in lahko tako predlaga je to že uspelo in nekaj, kjer ji še ni [5, 6]. Optimalne rezultate (ki ustreznega, ko je to primerno. Snapchat prepoznava gibanje v pa jih lahko dosegajo tudi nekateri ljudje) dosega npr. pri igrah videih in omogoča animirane digitalne dodatke, ki se križci in krogci, štiri v vrsto in dama; bolje od vseh ljudi se med spremenljivo prilegajo vsebini. Umetna inteligenca se s pridom drugim izkaže pri reversiju, scrabblu, backgamonu, šahu, uporablja v logistiki, načrtovanju in napovedovanju: Google je na japonskemu šahu (šogi), goju, pokru, nekaterih računalniških podlagi anonimnega spremljanjem lokacije mobilnih naprav igricah, kvizu Jeopardy in testu bralnega razumevanja (na testu sposoben napovedat trajanje časa izbrane poti na poljuben dan in Univerze Stanford SQuADv1.1, na novejšem, težjem uro, zna pa se prilagajati tudi trenutnim lokacijskim podatkom, SQuADv2.0, je človeški rezultat zaenkrat še krepko boljši [7, 8]); Uber takšne podatke uporablja pri usklajevanju ponudbe bolje od večine ljudi na primer pri bridžu, reševanju križank in prevozov, obstajajo aplikacije za napovedovanje vremena, cene igranju nekaterih računalniških igric; enako dobro kot večina ljudi letalskih poletov, gibanja tečajev na borzi… Zelo pogosta uporaba pri prepoznavanju tiskanega (s specifičnimi pisavami, umetne inteligence se tiče vsebin (nekaj smo jih že omenili), tako namenjenimi optičnemu branju) in ročno pisanega besedila ter pregledovanja, priporočanja, zavračanja kot celo ustvarjanja klasifikaciji slikovnega materiala. Slabše kot večina ljudi pa se vsebin. Nekateri novejši telefoni že spoznajo spol in ali starost umetna inteligenca še zmeraj izkaže pri prepoznavanju tiskanega osebe, ki jo slikamo oziroma prepoznajo predmete, živali … Še besedila s poljubno pisavo, objektov, obrazov in govora, pri bolj sofisticirano je iskanje vsebine v Google Photos: iščemo procesiranju naravnega jezika in prevodih ter operacijah, ki poleg lahko po imenih ljudi, predmetih na slikah, dogodkih … Iz umetne inteligence zahtevajo tudi mehanske dele, na primer pri ustreznih spletnih trgovin si lahko za naše mobilne naprave hoji na dveh nogah in športnih aktivnostih. namestimo aplikacije, ki omogočajo iskanje s slikami (search by image), tako da aplikacija prepozna vsebino slike in sproži iskanje Iz zgoraj naštetega se vidi, da se umetna inteligenca odlično na Googlu (in / ali drugih iskalnikih), take aplikacije so na voljo izkaže na področju strateških iger, malo slabše pa pri tudi za nakupovanje (na primer Amazonova). Pregledovanje marsikaterem vsakodnevno koristnem opravilu. Morda je elektronske pošte omogoča avtomatsko zaznavanje neželenih zanimivo opozoriti, da je bila večina novejših uspehov pri igranju sporočil in inteligentno kategoriziranje. Pregledovanje igric dosežena z uporabo tako imenovanega globokega seminarskih nalog, diplomskih del, magisterijev, doktoratov, okrepitvenega učenja (deep reinforcment learning), ki uporablja strokovnih člankov, itd. omogoča ugotavljanje plagiatorstva (npr. globoke nevronske mreže, ki se učijo zgolj iz slik oziroma igranja storitev Turnitin) in to s pomočjo strojnega učenja, ki se zelo s samim seboj, kar pomeni, da mora mreža popolnoma sama dobro nauči zaznavanja prepisovanja tudi za primere, ko ugotoviti pravila in cilj igre. To velja tako za zgoraj omenjene go, originalnih virov nima v svoji bazi. Spremljanje poslušanih ali šogi in poker, kot tudi nekatere računalniške, kot so na primer ogledanih vsebin Spotify, Deezer in Netflix uporabljajo za Space Invaders, Quake III in Dota 2 [9, 10]. Če so pri teh ugotavljanje uporabnikovega okusa in priporočanje vsebin, ki mu dosežkih programi tekli na izredno sposobni strojni opremi, pa je bodo všeč, podobno množica spletnih trgovin in drugih program DeepCube, ki uporablja enake principe učenja in ki se je ponudnikov lahko pripravi ciljane oglase. Youtube, Facebook in sam naučil rešiti Rubikovo kocko v 30 potezah iz katerekoli mnogi forumi brez posredovanja človeka zaznajo neželeno pozicije (dokazani minimum je 26 potez [11]) v zgolj 44 urah, to vsebino in jo umaknejo, s prečesavanjem vsebine množice dosegel na strežniku s procesorjem Intel Xeon E5-2620 in tremi portalov v nekaterih državah zaznavajo teroristične in druge grafičnimi karticami NVIDIA Titan XP [12]. Seveda se principi ogrožujoče vsebine. Možno pa je celo ustvarjati vsebine, npr. globokega učenja uspešno uporabljajo tudi na drugih področjih, glasbo, likovna dela in časopisne članke. Cela vrsta podjetij za ne le igricah, na primer pri prepoznavanju vzorcev, generiranju in svetovanje uporabnikom ponuja klepetalne robote (chatbote) in popravljanju vsebin, prevajanju, avtonomni vožnji … celo govorne asistente. Vsi vidnejši avtomobilski proizvajalci in A tudi v teh primerih, ko je umetna inteligenca še zmeraj slabša nekateri proizvajalci tovornih vozil razvijajo samovozeče od ljudi, je lahko zelo uporabna. Prepoznavanje govora je dovolj avtomobile. Marsikateri že ponujajo do neke mere avtonomna dobro, da programe, kot so Siri, Google Now, Google Assistant, vozila. Pri tem prednjačijo Tesla, BMV, Volvo, Mercedes, Audi, Cortana in Alexa vsakodnevno govorno uporabljamo za Nissan in Cadillac, nekateri drugi ne zaostajajo prav dosti, a ustvarjanje zaznamkov, planiranje aktivnosti, ustvarjanje zaenkrat vsi zgoraj našteti še zmeraj zahtevajo voznika in po seznamov, prostoročno telefoniranje in pisanje sporočil, potrebi njegovo intervencijo. Klasičnim proizvajalcem vozil pa se zaganjanje in uporabo programov ter iskanje po internetu. Pri pri vpeljevanju samovozečih vozil pridružujejo tudi drugi, najbolj Google Assistantu je bilo po Googlovih podatkih maja 2017 vidna sta Uber in Google. VIVID 2018 248 3. UMETNA INTELIGENCA V naštejejo in razložijo faze odločitvenega procesa, razlikujejo med SLOVENSKEM IZOBRAŽEVALNEM temeljnimi metodami odločanja (abacon, preglednica, lupina ekspertnih sistemov) in opredelijo njihove lastnosti, zgradijo SISTEMU večparametrski odločitveni model za preprost odločitveni, In kako, če sploh, se ta vznemirljiva dogajanja na področju problem, ovrednotijo variante in analizirajo rezultat vrednotenja z umetne inteligence odražajo v slovenskem izobraževalnem uporabo računalniškega programa za večparametrsko odločanje in sistemu? Na to lahko pogledamo z dveh strani: kako je z njeno po analizi kaj-če, utemeljijo končno odločitev. Zanimivo je, da v praktično uporabo in kako s poučevanjem. In čeprav je za tehniški gimnaziji ne najdemo nobenih dodatnih vsebin umetne praktično uporabo gotovo veliko možnosti, na primer pri inteligence, zato pa ponuja ekonomska gimnazija predmet ustvarjanju urnikov, planiranju dejavnosti, zgodnji detekciji Poslovna informatika [18]. Ta v petintrideseturnem sklopu možnega poslabšanja učnih rezultatov, prepoznavanju plagiatov Odločitveni modeli v poslovnih sistemih (enem od petih in drugih oblik goljufanja …, se bomo v prispevku osredotočili na ponujenih sklopov, dijak mora izbrati dva ali tri) ponuja vsebine, kratek pregled predmetnikov. v marsičem podobne tehnologijam znanja iz predmeta Informatika. Vsebuje vse elemente, ki se tičejo procesa odločanja Kar takoj je treba ugotoviti, da je poučevanje umetne inteligence v in gradnje odločitvenih modelov s pomočjo programa za slovenskem izobraževalnem sistemu prisotno že zelo dolgo in da večparametrsko odločanje, dodaja pa še spoznavanje ravni torej ni odvisno od najnovejših dosežkov (to pa seveda ne uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije, kjer se dijaki pomeni, da caplja za njimi). ravni naučijo opisati, razložiti razlike med njimi, analizirati To zlasti velja za nivo univerzitetnega in visokega strokovnega konkretne primere posamezne uporabe in utemeljiti, na katerih izobraževanja, kamor glede na zahtevnost vede te vsebine tudi ravneh sami uporabljajo IKT ter model človeškega procesiranja najbolj spadajo in kjer je po eni strani poučevanje umetne znanja, kjer se dijaki naučijo razložiti koncepta pomnjenja in inteligence v programih, ki se tičejo računalništva in informatike miselnih procesov ter opredeliti pojem umetne inteligence in prisotno že desetletja po drugi strani pa je vsebine mogoče hitro, dejstva, da je področje reševanja odločitvenih problemov eno skorajda sprotno prilagajati sodobnim trendom in uspehom v izmed področij umetne inteligence. posameznih strokah. Kolikor je mogoče ugotoviti s prečesavanje Izbrane vsebine obeh predmetov so pomemben del umetne predmetnikov, objavljenih na spletu, v naslednjem študijskem letu inteligence in so hkrati primerne za razmislek o tem, kaj na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v inteligenca sploh je, kako razmišlja in pomni človek ter seveda, Ljubljani[14] v vseh smereh kombinirano ponujajo devetnajst kako je s tem pri strojih, kako se učijo, kako hranijo ne samo predmetov s področja umetne inteligence: štiri v visokošolskem podatke ampak tudi znanje, kako sklepajo in kako svoje sklepe strokovnem programu, tri na prvi stopnji univerzitetnega študija, tudi razložijo. Ker matematično oziroma tehnično ne presegajo devet na drugi stopnji ter tri na doktorskem študiju; na Fakulteti sposobnosti srednješolcev, so zelo primerne za nekakšen uvod v za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Mariboru [15] umetno inteligenco. skupaj šestnajst: na visokošolskih, prvi in drugi stopnji univerzitetnih programov po tri in na doktorskem študiju sedem; v Strokovni in poklicni srednješolski programi v obveznem delu Novem mestu na Fakulteti za informacijske študije [16] skupaj predmetnika ne ponujajo vsebin umetne inteligence. Vendar pa šest predmetov: na visokošolskih programih dva, na prvi stopnji ima vsaka šola v okviru odprtega kurikula, ki obsega 12% vsebin, univerzitetnega študija enega, na drugi dva in na doktorskem možnost poučevati poljubne teme. Ker centralna evidenca ne študiju enega. Nekateri predmeti so obvezni, drugi izbirni, študent obstaja in ker šole tipično ne objavljajo podrobnosti svojih seveda ne more obiskovati vseh, saj niso vsi ponujeni na vseh izbirnih predmetov, je dejansko stanje na tem področju precej programih. Prav tako je jasno, da se na različnih smereh iste težko ugotoviti. Povsem mogoče je torej, da nekatere šole vsebine pojavijo v različno poimenovanih predmetih, a ne glede ponujajo vsaj vpogled v teme umetne inteligence v okviru na vse to, je količina vsebin, povezanih z umetno inteligenco, res katerega od strokovnih modulov odprtega kurikula, če ne kar impresivna. celotnega modula. Na višješolskem nivoju, kjer je od programov, kjer bi pričakovali Na Srednji šoli za kemijo elektrotehniko in računalništvo vsebine s področja umetne inteligence, na voljo le smer Šolskega centra Celje smo se odločili za prvo možnost. V okviru Informatika, predmetov umetne inteligence žal ne najdemo. Ker predmeta Stroka - moderne vsebine (SMV), ki ga ponujamo v manjkajo tudi druge moderne vsebine, kot so mobilne aplikacije, tretjem in četrtem letniku programa Tehnik računalništva, je eden navidezna resničnost, internet stvari, humanoidna robotika, od sklopov namenjen moderni tehnologiji: robotiki, računalniške igre in še mnoge, je verjetno skrajni čas, da poleg nanotehnologiji, biotehnologiji, internetu stvari in umetni obstoječega v Sloveniji ponudimo tudi druge višješolske inteligenci. Sklop je namenjen predvsem spoznavanju možnosti, programe s področja računalništva in informatike. ki jih te tehnologije že omogočajo oziroma jih obetajo. Pouk je zastavljen tako, da najprej spoznamo in razložimo posamezne Na srednješolskem nivoju je stanje boljše. Tudi tu so nekatera pojme ali koncepte, nato pa si ogledamo nekaj videov na temo poglavja umetne inteligence uvrščena v učne načrte že leta. spoznanega. Pri iskanju zanimivih tem sodelujejo tudi dijaki, tako Marsikatero področje umetne inteligence seveda po zahtevnosti da je izvedba specifična v vsaki skupini. Po ogledih, pogosto pa presega srednješolski nivo, a ne vsa. Tako v splošni in strokovnih že med njimi, sledi pogovor o videnem in razmislek, kakšne gimnazijah pri predmetu Informatika v okviru izbirnega, dvesto (potencialne) posledice prinašajo, opozarjamo tako na pozitivne deseturnega dela, najdemo tudi sklop Tehnologija znanja (ki tako kot negativne (možnosti zlorabe, zmanjšanje zasebnosti, uporaba kot drugi sklopi tega predmeta nima predpisanega urnega obsega), v vojaške namene …). Sklop je torej dokaj sociološko obarvan in kjer dijaki dosežejo naslednje cilje [17]: poznajo različne vrste ne daje veliko poudarka tehničnemu in znanstvenemu ozadju. V tehnologij znanja, razložijo mesto in vlogo tehnologij znanja ter delu, kjer spoznavamo umetno inteligenco, je po izbranih opredelijo osnovne pristope k upravljanju z znanjem, razložijo vsebinah precej podoben prej omenjenima gimnazijskima pomen modeliranja in simulacije pri reševanju problemov, VIVID 2018 249 predmetoma. Dijaki spoznajo načine uporabe informacijsko študenti študijskih smeri, na katerih je programiranje pomembno komunikacijske tehnologije in razmislijo, ali poznajo primere, (vrsta programov s področja računalništva in informatike, kjer se računalniki učijo in / ali inteligentno uporabljajo znanje. elektronike, avtomatike, robotike, mehatronike …), dijaki Nekaj praktičnih izkušenj na to temo imajo že od prej. Na šoli računalniške smeri, mnogi gimnazijci, pa tudi vsaj še imamo namreč humanoidnega robota (Nao), ki ga spoznajo že v elektrotehniki in mehatroniki, zgolj izjemoma pa tudi nekateri drugem letniku [19]. Takrat se naučijo, kako zanj pišemo osnovnošolci. Trud za študij in obvladovanje izbranih orodij pa je enostavne programe v pripadajočem vizualnem jeziku stvar posameznika, a zahtevnost marsikaterega od teh orodij, ne Choregraphe [20]. Res, da so to le osnove, ki ne uporabljajo presega sposobnosti, znanja in nivoja doseženega abstraktnega tehnik umetne inteligence, vendar pa jim pokažemo tudi, kako se mišljenja srednješolca zgoraj omenjenih smeri. z Naom ustvarja dialoge [21], program za učenje nepravilnih Na Srednji šoli za kemijo elektrotehniko in računalništvo angleških glagolov [22], ki je nastal na naši šoli in seveda paleto Šolskega centra Celje se je v preteklem šolskem letu to pokazalo znanj, ki jih Nao ima že, ko ga kupimo oziroma jih pridobi z tako, da sta nastali dve raziskovalni nalogi, s področja umetne inštalacijo dodatnih programov. To je dobra iztočnica, da se inteligence, natančneje nevronskih mrež (D. Pesjak: Ali je lahko vprašamo, kako se učimo, razmišljamo in pomnimo ljudje, kako je internet prijazen? in K. Šarlah, B. Volavšek, T. Tržan: Generator s tem pri strojih ter tudi, kaj inteligenca sploh je. V nadaljevanju glasbe). Med šestimi raziskovalnimi nalogami, ki so se med spoznamo raziskovalna področja umetne inteligence, najbolj se srednješolskimi nalogami na področju računalništva uvrstile na posvetimo ekspertnim sistemom in odločitvenim modelom. Dijaki zaključno srečanje [23], je poleg zgornjih dveh, ki sta osvojili spoznajo odločitveni proces in večparametrsko odločanje ter srebrno priznanje, teme umetne inteligence obravnavala še ena, z samostojno izdelajo odločitveni model za izbran problem, z zlato nagrado nagrajena naloga (J. Zmrzlikar: Primerjava modelom ovrednotijo variante in analizirajo rezultat. In če je pri algoritmov strojnega učenja na realnih primerih). prej omenjenih gimnazijskih predmetih to že tudi vse, se pri predmetu SMV od tu naprej lotimo ogledov dokumentarcev na Posebej poudarimo, da so avtorji obeh nalog Srednje šole za temo zgodovine umetne inteligence, računalnikov DeepBlue kemijo, elektrotehniko in računalništvo vse njim nove tehnologije, (šahovski prvak) in Watson (prvak kviza Jeopardy), inteligentnih orodja, knjižnice, itd. poiskali, izbrali in naštudirali povsem sami, robotov (Asimo, Nao …), avtonomne vožnje, strojnega učenja, brez pomoči mentorjev (za preostalo nalogo podatka o tem procesiranja naravnega jezika, nevronskih mrež, podatkovnega nimam), kar potrjuje zgornji tezo o dostopnosti teh tehnologij in rudarjenja in tem, ki jih izberemo skupaj z dijaki, sproti pa iščemo orodij tudi srednješolski populaciji. aplikacije umetne inteligence v praksi. Kot že rečeno, pa veliko Žal raziskovalna naloga Primerjava algoritmov strojnega učenja časa posvetimo tudi razgovoru in razmisleku o videnem. na realnih primerih ni javno dostopna, zato kaj več o njej ni V osnovni šoli predmeta na temo umetne inteligence ni, kar pa ni mogoče povedati, a kot je razvidno iz naslova, se je avtor, dijak presenetljivo, saj je področje računalništva in informatike žal Gimnazije Vič, posvetil enemu temeljnih področij umetne odrinjeno v izbirni del učnega načrta. Namesto, da bi bili vsi inteligence. otroci poučeni o varni rabi spleta, elektronske pošte in družabnih Naloga Ali je lahko internet prijazen? [24] je bila prijavljena kot omrežij, namesto da bi vse računalniško opismenili in jih učili teoretična raziskovalna naloga brez izdelka, a je avtor kljub temu algoritmičnega mišljenja, so mnogi, ki teh vsebin ne izberejo, prikazal, kako bi z nevronsko mrežo lahko ne le zaznali žaljivi prepuščeni sami sebi. Še huje je s temami umetne inteligence, kjer oziroma sovražni govor v komentarjih uporabnikov na spletnih so v taki situaciji vsi. A tudi mlajši otroci se z umetno inteligenco straneh, ampak bi komentarje tudi izboljšali (kaj je merilo za srečujejo vsakodnevno in prav bi bilo, da jo spoznajo (tudi) v šoli. uspešno izboljšavo, ni specificirano). Tako nevronsko mrežo bi Pristop, kot ga izvajamo pri zgoraj opisanem predmetu Stroka - lahko administrator spletne strani preko programske knjižnice moderna vsebine, se zdi za osnovnošolski nivo zelo primeren: vključil v svojo spletno stran. Nevronska mreža bi vsak teoretično spoznavanje osnov, ogled videov, iskanje praktičnih uporabniški komentar avtomatično pregledala in ga po potrebi primerov ter predvsem pogovor in razmislek; vse to ne presega popravila, spremenjeni komentar pa bi bil vrnjen uporabniku, da sposobnosti osnovnošolcev, ki bi ob skrbni izbiri tem lahko s ga potrdi ali zavrne. Na ta način bi bilo delo moderatorja spletne takim učenjem začeli že v drugi triadi, vsekakor pa zagotovo v strani povsem avtomatizirano. Za izgradnjo prototipa nevronske tretji. Če ne gre drugače, pa vsaj v okviru izbirnih predmetov. mreže je avtor uporabil programski jezik Python 3 z Googlovima knjižnicama TensorFlow (odprtokodna knjižnica za hitro 4. DIJAKE UMETNA INTELIGENCA numerično računanje z močno podporo strojnemu učenju, ki že ZANIMA vsebuje različne modele globokega učenja) [25] in Keras (visokonivojski aplikacijski programski vmesnik (API) za gradnjo Vendar pa se mnogi dijaki ne zadovoljijo le z učenjem o umetni globokih nevronskih mrež) [26], za obdelavo podatkov in inteligenci. Želijo se tudi sami praktično preizkusiti na tem rezultatov pa še knjižnici Numpy in Pandas. Za učne podatke je področju, narediti izdelek, ki bo uporabljal umetno inteligenco. Še na spletu našel zbirko petindvajset tisoč tvitov, razvrščenih v tri do nedavnega je bilo to za srednješolce praktično nedosegljivo, kategorije (sovražni, žaljivi, nič od tega), za testne pa zbirko novic saj je bilo potrebno za vsako aplikacijo sprogramirati čisto vse, triinosemdesetih novinarskih hiš, objavljeno na Facebooku, kar pa po zahtevnosti presega srednješolski nivo. Danes, ko so na sestavljeno iz nekaj manj kot dvajset tisoč novic z okoli milijon voljo namenske knjižnice, storitve in vnaprej pripravljene delne komentarji nanje. Za izhodišče je uporabil nevronsko mrežo iz ali podobne rešitve, pa se je to spremenilo. Za uporabo namenskih spletnega vodiča, ki prikazuje, kako razviti nevronsko mrežo, ki spletnih portalov za enostavno delo z nevronskimi mrežami (na zna iz kritike filma razbrati, ali gre za pozitivno ali negativno primer Orange (orange.biolab.si) ali TensorFlow Playground oceno. Svoj model je prilagodil tako, da je mreža za žaljive in (playground.tensorflow.org)) programersko znanje ni potrebno. sovražne komentarje dodelila negativno oceno, ostali so dobili Za izgradnjo lastnih modelov na tradicionalen način pa zadošča že pozitivno. Zaradi manjše razlike v strukturi učnih in testnih solidno znanje programiranja in (precej) truda, da se naučimo podatkov, je bilo razlikovanje med pozitivnimi in negativnimi uporabljati izbrana orodja. Zadostno znanje programiranja imajo VIVID 2018 250 komentarji petinsedemdeset odstotno, kar je manj, kot je plast vsebuje dva nevrona za vsak ton in vsak korak dela glasbe. pričakoval. Za potrebe popravljanja komentarjev je ustvaril Skrita plast nima vnaprej določenega števila nevronov, s rekurentno nevronsko mrežo za modeliranje sekvenc. Uporabil je spreminjanjem njihovega števila so avtorji eksperimentirali, da so kar program vodiča na spletni strani za Keras, vendar v nalogi ne spreminjali kvaliteto ustvarjenih skladb. Nevroni različnih plasti poroča, kaj je bilo potrebno prilagoditi in kako ta del naloge so povezani med seboj z utežmi, vsak nevron pa ima tudi dejansko deluje, pove pa, da je nevronsko mrežo zaradi potrebne pristranskost (bias). V postopku učenja mreža modificira uteži in procesorske moči implementiral v oblaku. Izbral je storitev pristranskost. Pri ustvarjanju glasbe se uporablja Gibbsovo FloydHub, specializirano za izgradnjo, učenje in namestitev vzorčenje. Rezultat naloge je množica skladb v formatu MIDI, ki nevronskih mrež. Ugotovil je, da se žaljive oziroma sovražne jih je ustvarila nevronska mreža sama, na podlagi različnih komentarje da izboljšati, preveril je tisoč komentarjev, vsi parametrov učenja. Spreminjali so število skritih nevronov in neprimerni so bili popravljeni, vendar žal ne poda niti enega število ponovitev učenja. Čeprav se je mreža učila na pop primera popravka niti merila za presojo, ali je popravek ustrezen skladbah, zvenijo vse generirane pesmi kot improvizirana ali ne. Prav tako ugotavlja, da se prototip preveč prilagaja učni jazzovska glasba. Hipotezo, da se bo z večanjem števila nevronov množici in ni sposoben popravljanja komentarjev na še ne videnih in ponovitev učenja zvišala kvaliteta ustvarjene glasbe so dijaki primerih. Ne glede na te pomanjkljivosti in nejasnosti je naloga potrdili, a so za presojo uporabili le lasten občutek. Druga zanimiva, lepo ilustrira uporabo nevronskih mrež s pomočjo hipoteza je bila, da bo generirana glasba toliko drugačna, da jo bo vnaprej pripravljenih in le modificiranih modelov in programov mogoče razpoznati kot strojno ustvarjeno. Za test so devetim ter uporabo oblačnih storitev. sošolcem predvajali štiri skladbe, eno je ustvaril človek, dve Tudi naloga Generator glasbe [27]1 uporablja strojno učenje s njihova mreža in eno Googlova vnaprej naučena mreža. Njihova pomočjo nevronske mreže, zgrajene na knjižnici TensorFlow. prva skladba je bila generirana v 15 korakih, z 2340 vidnimi Dijaki so si za cilj zadali izdelati sistem, ki bo sam skladal glasbo nevroni, 50 skritimi nevroni in 150 učnimi obdobji. Pri drugi v formatu MIDI. Tudi njihov program je napisan v Pythonu, skladbi sta bila spremenjena dva parametra, število skritih izbrali so distribucijo Anaconda, ki omogoča obsežno obdelavo nevronov je bilo 100, učnih obdobij je bilo 1000. Zanimalo jih je, podatkov, napovedno analitiko in znanstveno računanje, nudi ali bodo anketiranci pravilno ugotovili, katera skladba je možnost shranjevanja v oblaku in z lastnim sistemom za računalniško generirana in katero je napisal človek. Le en upravljanje s paketi (Conda) tudi enostavno inštalacijo anketiranec je pravilno določil izvor vseh štirih skladb, a so TensorFlowa. V nalogi so najprej predstavljene teoretične osnove: hipotezo vseeno potrdili, saj je za vsako od štirih skladb večina strojno učenje, nevronske mreže na sploh in mreže z arhitekturo anketirancev pravilno določila izvor. Potrdili so tudi hipotezo, da omejenega Boltzmannovega stroja (RBM, Restricted Boltzmann bo za izdelavo naloge potrebno večinoma izvenšolsko znanje, saj Machine), vrsta nevronskih mrež, ki je bila uporabljena za so se morali naučiti novega programskega jezika (v šoli generiranje glasbe in nato še uporabljena orodja (Python, poučujemo C# in ne Python) ter vsega o formatu MIDI, predvsem TensorFlow in Anaconda). V nadaljevanju sledi opis delovanja pa o nevronskih mrežah. TensorFlow, ki po korakih prikaže, kako zgraditi enostavno nevronsko mrežo, sestavljeno iz enega nevrona. Razložen je graf 5. ZAKLJUČEK toka podatkov, katerega vozlišča predstavljajo operacije v kodi in Ob vse bolj osupljivih dosežkih umetne inteligence na področju prikazano je, kako ustvariti sejo s preprostim grafom. Dijaki igranja iger, avtonomne vožnje, prepoznavanja in celo generiranja delovanje razložijo na primeru enega samega, povsem vsebin, strojnega učenja, procesiranju naravnega jezika in enostavnega nevrona, ki ima en sam parameter – utež. Sledi praktičnih aplikacijah teh dosežkov v vsakdanjem zasebnem prikaz učenja nevrona, ki naj se nauči funkcije, ki bo vrednost 1 življenju, gospodarstvu, zdravstvu, prometu in še na mnogih spremenila v 0. Razloženo je, kako nevron iz neke začetne, drugih področjih se je potrebno vprašati, ali želimo poučevanje o napačne vrednosti s pomočjo optimizatorja v več korakih učenja umetni inteligenci in umetne inteligence same, vnesti tudi v pride do pravilne rešitve, povedano drugače, kako se nevronska slovenske šole. Odgovor mora biti: »Da!« mreža nauči pretvarjati enico v ničlo. Sledi opis implementacije. Res je, da je vsem, ki jih to zanima, na voljo množica spletnih Za učne primere so dijaki uporabili sto šestindvajset datotek MIDI video in besedilnih vodičev in tečajev (Youtube, Tutorialspoint, s priljubljenimi pop skladbami z enim samim inštrumentom. Za TutorialRide, Coursera Udacity, Edx, Google Education, manipulacijo datotek MIDI so se naslonili na program, ki so ga Microsoft Academy), visokonivojskih orodij za spoznavanje našli na spletu. Program pretvori stanje mreže v datoteko MIDI in metod in tehnik umetne inteligence, predvsem na področju jo zapiše na disk. Tudi njihov program za ustvarjanje in učenje (globokih) nevronskih mrež (TensorFlow Playground, Orange), nevronske mreže temelji na programu, uporabljenem v enem od pa tudi programskih knjižnic, vmesnikov in ogrodij za nevronske spletnih vodičev, ki so jih dijaki predelovali. Koda programa je v mreže (TensorFlow, Keras, Teano, Microsoft CNTK), celoti podana in komentirana, vendar bi bilo smiselno za olajšanje prepoznavanje slik (OpenCV), govora (SpeechRecognition)… Tu razumevanja dogajanja, program še precej bolj razložiti. so tudi sorazmerno poceni kompleti, npr. Google AIY Vision Kit Ustvarjena nevronska mreža, je sestavljena iz dveh plasti. Vidna in Voice Kit, pa možnost uporabe pametnega telefona z aplikacijami za prepoznavanje govora, ki znajo prepoznano besedilo poslati računalniku na primer prek bluetooth vmesnika 1 Besedilo navedeno na tem viru je bilo napisano za občinsko (AMR_Voice) ter storitve strojnega učenja v oblaku, celo kot tekmovanje raziskovalnih nalog Mladi za Celje. Besedilo za storitev (MLaaS, Machine Learning as a Service, na primer državno srečanje mladih raziskovalcev se v teoretičnem uvodu AmazonML, AzureML, IBM Watson, Google Cloud ML Engine, razlikuje, dodano pa je tudi podpoglavje Vizualizacija glavnega BigML), ki so sicer plačljive, a omogočajo tudi zastonj preizkusna programa, ki vsebuje graf nevronske mreže in dodatne razlage, obdobja. Verzija za državno tekmovanje je na voljo pri avtorju članka, Pa vendar se ne bi bilo pametno zanašati zgolj na mentorju raziskovalne naloge, ni pa javno dostopna. samoiniciativnost posameznikov, če želimo imeti širšo javnost, ki VIVID 2018 251 bo ozaveščena o možnostih, ki jih nudi umetna inteligenca, o [8] Rajnpurkar, P., Jia, R. & Liang, P., Know What You Don’t prednostih in slabostih, možnostih zlorabe, nevarnosti Know: Unanswerable Questions for SQuAD. (URL): singularnosti … Potrebujemo pa tudi strokovnjake, ki bodo https://arxiv.org/pdf/1806.03822.pdf, [Pridobljeno 25 8. sposobni vleči voz tako v akademskih kot aplikativnih sferah 2018]. umetne inteligence. Teme umetne inteligence bi bilo pametno [9] Silver, D., 2016. Deep Reinforcement Learning. (URL): uvesti na vseh nivojih izobraževanja. Začeti bi bilo potrebno že v https://deepmind.com/blog/deep-reinforcement-learning, osnovnih šolah, vsekakor z ozaveščanjem, verjetno tudi s [Pridobljeno 25 8. 2018]. praktičnimi primeri na podlagi visokonivojskih orodij, ki ne zahtevajo podrobnega znanja in razumevanja konceptov v ozadju [10] Heath, N., 2018. From Quake III to Dota 2: The real reason (TensorFlow Playground, Orange), nadaljevati z obojim v that DeepMind and OpenAI are teaching AI to master srednjih šolah, v programih, kjer dijake učimo programirati, pa ta games. (URL): https://www.techrepublic.com/article/from- znanja nadgraditi tudi z orodji kot je TensorFlow in jih še razširiti quake-iii-to-dota-2-the-real-reason-that-deepmind-and- na višješolskem in visokošolskem nivoju. openai-are-teaching-ai-to-master-games, [Pridobljeno 25 8. 2018]. Zgoraj opisani raziskovalni nalogi sta lep primer, ki kaže, da nas mladi že prehitevajo po levi, zato je treba ukrepati čim hitreje. [11] cube20.org, God's Number is 26 in the Quarter-Turn Metric. Spremembe učnih načrtov obveznih in predpisanih izbirnih (URL): http://www.cube20.org/qtm, [Pridobljeno 25 8. predmetov v osnovnih in srednjih šolah sicer zahtevajo več časa, 2018]. zganiti se morajo ustrezne inštitucije. Podobno je na višješolskem [12] McAleer, S., Agostinelli, F., Shmakov, A. & Baldi, P., 2018. nivoju, kjer bo čim prej potrebno obstoječemu programu Solving the Rubik's Cube Without Human Knowledge. Informatika dodati nove, tudi take z vsebinami umetne (URL): https://arxiv.org/abs/1805.07470, [Pridobljeno 25 8. inteligence. Po drugi strani pa je spremembe na visokošolskih in 2018]. univerzitetnih programih ter na strokovnih in poklicnih srednjih [13] Huffman, S. & Rishi, C., 2017. Your Google Assistant is šolah možno izvesti dokaj hitro, saj so inštitucije pri tem getting better across devices, from Google Home to your samostojne. In če je pri visokošolskih in univerzitetnih programih phone. (URL): fleksibilnost pri uvajanju novosti nekaj običajnega, bi lahko to https://www.blog.google/products/assistant/your-assistant- pogosteje počele tudi tiste srednje šole, ki imajo to možnost pri getting-better-on-google-home-and-your-phone, [Pridobljeno predmetih, ki so del odprtega kurikula. Tak je tudi zgoraj 25 8. 2018]. predstavljeni predmet Stroka – moderne vsebine, ki sicer že ima nekaj vsebin umetne inteligence, a ga bo potrebno nadgraditi. Ker [14] Univerza v Ljubljani, Fakultetata za računalništvo in si dijaki želijo otipljivih rezultatov, bi lahko šle spremembe v informatiko, (URL): https://www.fri.uni-lj.si/sl, [Pridobljeno smeri praktične uporabe že omenjenih visokonivojskih orodij za 25 8. 2018]. delo z nevronskimi mrežami, vsaj za bolj sposobne dijake pa tudi [15] Univerza v Mariboru, Fakulteta za računalništvo in v smeri programiranja lastnih rešitev (lastne nevronske mreže, informatiko, Študijski programi. (URL): prepoznavanje govora, slik …). Naprednejše vsebine pa je možno https://feri.um.si/studij/programi, [Pridobljeno 25 8. 2018]. ponuditi tudi v obliki krožka ali individualno pri maturitetnih in raziskovalnih nalogah. [16] Fakulteta za informacijske študije, (URL): https://www.fis.unm.si, [Pridobljeno 25 8. 2018]. Časi se spreminjamo in mi (bi se morali) z njimi! [17] Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost 6. VIRI in šport, brez datuma Učni načrt. Poslovna informatika. http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2018/programi/ [1] Russel, S. & Norvig, P., 2010. Artificial Intelligence: A media/pdf/un_gimnazija/un_poslovna_informatika_gimn.pdf Modern Approach. Upper Saddle River, New Jersey: Pearson , [Pridobljeno 25 8. 2018]. Education, Inc. [18] Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost [2] Wikipedia, History of artificial intelligence. (URL): in šport, brez datuma Učni načrt. Informatika. (URL): https://en.wikipedia.org/wiki/History_of_artificial_intelligen http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2018/programi/ ce, [Pridobljeno 25 8. 2018]. media/pdf/un_gimnazija/un_informatika_gimn.pdf, [3] Jones, M. T., 2017. Languages of AI. (URL): Available at: [Pridobljeno 25 8. 2018]. https://www.ibm.com/developerworks/library/cc-languages- [19] Resinovič, B., 2015. The use of Nao, a humanoid robot, in artificial-intelligence/index.html, [Pridobljeno 25 8. 2018]. teaching computer programming. International Conference [4] Saygin, P., Cicekli, I., Akman, V., 2000. Turing Test: 50 on Informatics in Schools - ISSEP 2015, s.n., pp. 63-64. Years Later. Minds and Machines, 4(10), pp. 463-518. [20] Resinovič, B., 2015. Uporaba vizualnih programskih jezikov [5] Wikipedia, Progress in artificial intelligence. (URL): in robotov za poučevanje programiranja / Using visual https://en.wikipedia.org/wiki/Progress_in_artificial_intellige programming languages and robots to teach programming. nce, [Pridobljeno 25 8. 2018]. s.l., s.n., pp. 415-427. [6] Wikipedia, Timeline of artificial intelligence. (URL): [21] Resinovič, B., 2016. Programiranje dialogov s humanoidnimi https://en.wikipedia.org/wiki/Timeline_of_artificial_intellige roboti NAO / Programming dialogs with NAO humanoid nce, [Pridobljeno 25 8. 2018]. robots. s.l., s.n., pp. 648-664. [7] Stanford University, SQuAD2.0. (URL): [22] Resinovič, B., 2015. Uporaba humanoidnega robota pri https://rajpurkar.github.io/SQuAD-explorer, [Pridobljeno 25 poučevanju nepravilnih angleških glagolov / Using a 8. 2018]. VIVID 2018 252 humanoid robot to teach English irregular verbs. s.l., s.n., p. 203. [23] Zveza za tehnično kulturo Slovenije, 52. SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV SLOVENIJE. (URL): https://www.zotks.si/sites/default/files/Rezultati%202%20% 20KROG%20zlata%20in%20srebrna%20priznanja.pdf, [Pridobljeno 25 8. 2018]. [24] Pesjak, D., 2018. Ali je lahko internet prijazen? : raziskovalna naloga (mentor Dušan Fugina). (URL): https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201803707.pdf, [Pridobljeno 25 8. 2018]. [25] TensorFlow, TensorFlov. An open source machine learning framework for everyone. (URL): https://www.tensorflow.org, [Pridobljeno 25 8. 2018]. [26] TensorFlow, Keras. (URL): https://www.tensorflow.org/guide/keras, [Pridobljeno 25 8. 2018]. [27] Šarlah, K., Volavšek, B. & Tržan, T., 2018. Generator glasbe : raziskovalna naloga (mentor Boštjan Resinovič). (URL): http://www.knjiznica- celje.si/raziskovalne/4201803704.pdf, [Pridobljeno 25 8. 2018] VIVID 2018 253 Uporaba programov Movie Maker in Xmind pri pouku spo navanja okolja v 2. ra redu osnovne ole The use of Movie Maker and Xmind in Science class in the 2nd year of primary school Franja Sim i Osnovna šola Solkan Solkan 25 5250 Solkan 031 759 781, 00386 franja.simcic@gmail.com POVZETEK clip and a mindmap using three computer programs: PhotoFiltre, Z e a e f ac -komunikacijske tehnologije v Movie Maker, and XMind. The use of e-materials in class further pouk razbijemo monotonost tradicionalnega pouka in vnesemo motivated the pupils for work and learning. During the d a e d e e d b a a a a a e presentation of the video clip about the meadow, the learners ed e . Za e a e de a e relaxed, calmed down and they were more quickly motivated for e a e a e e a fe a a b e , work. They were very excited about the video cli pand they strokovni razvoj, sposobnost refleksije lastnega dela ter wanted to watch it multiple times. What was very practical was b a e ebe . V prispevku that we had a PC and a projector installed in the classroom, predstavljam, a e c d e a a eda pouka therefore we avoided transferring to the computer room, which spo a a e a a e travniku spoznavali a e can be a nuisance. With the aid of a mindmap about the meadow, a e a , f af a ab a de a f a the learners upgraded their experience and knowledge. The e e a ca a PhotoFiltre, Movia learners summarized their knowledge about meadow plants and Maker in XMind. Uporaba e-gradiva pri pouku je dodatno animals with group work on a task, which was included in the motivirala e ce a de e e. Ob predstavitvi filma o mindmap and offered a link to the internet. They were ecstatic to a e e c , b a de hitreje be working on additional tasks and thus they checked their a . Nad f b a d e a e e e a knowledge. With the use of ICT in lessons, learners memorize eda . Ob e e e b e , da a lnici certain types of knowledge faster they also learn more than they a a k in projektor ter e e e e e ce would if they only used coursebooks and workbooks. A modern a a c . S e e a ca a way of teaching, which without a doubt includes the use of ICT in e e a e ad ad . U e c a a a class, contributes to more dynamic, better-quality lessons, and, a a a a b e e e a last but not least, to a more durable and useful knowledge. naloge, ki je bila v sklopu miselnega vzorca in je nudila povezavo Keywords e . Z a d e e e e a d da e a e e e svoje znanje. Z ab IKT e c d e a a a Pupils, Key Stage 1, Science, meadow, computer, internet, ICT, e e a e e a , b e, e b PhotoFiltre, Movie Maker, XMind a a e e be de e . S d be a 1. UVOD e a a, ed a e e a ed ada d aba IKT , e a e d a , a a e De a d e d de e e e ec f navsezadnje tudi k bolj trajnemu in uporabnemu znanju. a e a eb e e d e e. U e e a a ed e d b e d a a a d a e Klj ne be ede a e e e, ce c e ed U e c , vo triletje, spoznavanje okolja, travnik, a a , pou e a e a a e ed a . internet, IKT, PhotoFiltre, Movia Maker in XMind U e c a ede e a ad ed e e ABSTRACT e b e e e e a e a , e ebe , e e With the inclusion of ICT in schools, the monotony of traditional d a e . lessons has been replaced with different dimensions of learning in Sodobne oblike in metode dela z IKT v prvem triletju vzgojno- various school subjects. Teachers' qualifications, their b a e a e a rocesa so vzporedne posodobitve v povezavi s professional development, the ability to reflect on their own work, ad c a d da e [4]. and the sensitivity for the psychological needs of children are key factors for a more efficient teaching and working with small U aba a a a e e a ad a e children. This paper discusses how our 2nd-year pupils were de a e ce e e a e a e e, e a e discovering meadow plants and animals in their Science class. e a e e, a e a a e d dualne posebnosti ter They photographed them and used the photos to create a video a de e d e c . U aba a a a VIVID 2018 254 e e a e e e e b a, e a e c U e a e f e ed e , a a e e e a e e f ac -komunikacijsko e, f af e e de e a e e e . a e, e a ada e b a e a je in uporabo zelo S f a b a e . M e Maker pomembno [4]. V e a a a e-kompetenc in samodejno doda prehode e, a da e a f de a a de a e a a a a e-gradiv sem dodelan in profesionalen [5]. ab a a a a d a, a de a d da e a ad a a a ramov Xmind e b e a e a a de a e ce . PhotoFiltre, Movia Maker in XMind. O a a a e be ed a, , e e a a e G a. P a a a e ed ad [3]. 2. UPORABA IKT PRI SPOZNAVANJU 3. NA RTOVANJE U NEGA SKLOPA OKOLJA Z e c e a a a a a e, a a e ad a e a e P ed e a a e a e e e c nekaterih vsebin in operativnih ciljev spoznavanja okolja iz e a a e , e a , a a , ed de a , e a e a a a b a. Za a e a nik, ki ga a ed e , e a , e e e e a c d a , pogosto izkoristimo za doseganje Nekatere rastline spoznamo in utrjujejo in preverjajo svoje znanje [1]. Vse dejavnosti pri a Na a , da a e a e e a ed e e e a a a e a e e e travniku. U e e a e ce a , a a d e (Slika1). U e c e e ab a e ac e a a e c , b e e e a a a interesov in , e eb e ed a a e a e e b a e e e d a a eb [1]. nato e e a e eb a a . Operativni cilji prvega vzgojno b a e a e a bd b a a a a a e a e a b a ede : - pojasnjujejo spremembe v naravi, - e a , e e e a a a a bitja in okolja, - znajo poiskati razlike in podobnosti med rastlinami in a , - a a a a a , - e e a e ab a e , a a a e a a e [1]. 4. PREDSTAVITEV UPORABLJENEGA MODELA U ENJA IN POU EVANJA Z e c 2. a eda e a e e e c e a a a . O a e a a e a bd b e e a a a. U e ce e ed a a a, da a a e Slika 1: I k eno enje na a nik spoznamo tudi e ec a , e a a e a ac e P a d e e eb e a a e e e a e c e ce. V a a e a e ad , a ac a , e , e e e a de e e e a a a. U e c eb a a e e a a e . a a e e. I a a e a e a , prepoznali, poimenovali in primerjali. PhotoFiltre je program za obdelavo slik. Program je zasnovan kot a a W d a e e a ab . S a a a b a a a ca e (f af e a e a e e), a e a e e , a e lahko z barvnimi variacijami in prelivi, sliko lahko postaramo ali , f a a d a a. S e a a e b , a , a e ba , d da a a e efe e, e, a a d e ... [2]. U elji b P F a e e a a a lastnega e- ad a. S a a b e bde a e a a be a a de e a e a e a e de e slik uporabili v e-prosojnici ali na i- ab . S d be a n de e a e a b d e c a e e e a e . Slika 2: Opa o anje i ali S programom Movie Maker lahko ustvarjamo filme iz fotografij V a a e b c C e ce T a e c e ce. de e , e a a a e ed Rastline smo fotografirali in jih uporabili pri izdelavi e-gradiv. f a a a a de a e . S eb e a , ki so na voljo v programu Movie Maker, lahko ustvarimo filme. VIVID 2018 255 Slika 5: Predstavitveni film Travnik Slika 3: Primerjanje rastlin Na e da a a a , e b a a e . Ne a e a b a a a a U e c a a a a a a , a f af a a d , b a a tra e a , b a , e a , a e a b c . (Slika 2). S a a e a a a P F e f af e V a ed d e e c a a a d ad ad obdelali in jih shranili v foto-galerijo (Slika 4). Shranjene b e e c , e a a a a a fotografije smo uporabili pri izdelavi foto- dbe XMind (Slika 6). U e c a e a a e a e a . programa Movie Maker in v miselnem vzorcu, ki smo ga izdelali s S a , da ada ed a e a e c e ce, d a e a a XM d. a e a e. S e a e e e a e ad ad . S a e a e e e a e a e, e a a . U e c a a a a a a a b e e e a a e, e b a e e a ca je nudila povezavo s spletom. Slika 4: Obdelava fotografij s programom PhotoFiltre 4.1 Predstavitev dejavnosti Slika 6: Miselni vzorec s programom XMind P e e de a d a avnika na konkretnem U e ce e a ed d e ed a a f lm a e- ad e c a a a e a e a a e a e a (Slika 5). V razred sem prinesla a ba e a a a de e a a e e a c e c. P ed f a, e b e e hodniku (Slika 7). e a a , e c a a , e a e a a e a (Slika 3). VIVID 2018 256 6. ZAKLJU EK Z ab IKT e c d e a a a e e a e e a , b e, e b a i a e e be de e . S d be a e a a, ed a e e a ed ada d aba IKT , e a e d a , a a e navsezadnje tudi k bolj trajnemu in uporabnemu znanju. 7. VIRI IN LITERATURA [1] Kolar, M., Krnel, D., Velkavrh, A. (2011) U ni na . P og am o no na ola. Spoznavanje okolja. = http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/p Slika 7: I dela a a ni kih a lin i papi ja odrocje/os/prenovljeni_UN/UN_spoznavanje_okolja_pop.pd f. [2] S e b a e a e e. P F e.= 5. EVALVACIJA IN REFLEKSIJA https://sites.google.com/site/tp4fotografija/e- Uporaba e- ad a d da a e ce a de skripta/PhotoFiltre. e e. V e - b a e a e bd b e e ed [3] S e 2.0. e a e. XM d.= http://splet2- eb a e a e a a e e e 0.blog.arnes.si/xmind/. v naravi in konkretnem okolju. Za utrjevanje in ab a e e a e eb e e d d , [4] aba , B., S , V. 2009. U o aba a nalnika in d b e e da e a . Med e e a in e ne a em ile j o no ne ole. Maribor. = ada d de a a e-gradivi. http://www.fm-kp.si/zalozba/ISSN/1854-4231/4_371- 387.pdf. Z e a a e e e a bde a e f af a a e a a a P F e, a a d eda e [5] Windows Movie Maker. = http://podpora.sio.si/movie- poznala. Spoznala sem, kako se fotografije primerno obdela, maker/. a a e e a . Z e e e e de a a f , a e a a b ed a a e ce , e b a nagrada za delo na travniku. FOTOGRAFIJE U e e a a e e e b a a a a F a a S . O eb a . spodbudnega, zdravega in varnega okolja za razvoj in b a e a e. P ed e e e b , da e e ce a a e b a e a . Ob predstavitvi filma o a e e c , b a de b a . Nad f b a d e a e e e a eda , a a e e a a e a a ba. Ob e e e ed e e , da a c a a e e e e e e ce a a c . Dodaten izziv mi je predstavljalo delo s programom XMind, zato e e d a, da de a e e e ec a . P e a f af e ab a d f rafije s e a. S e a ab a e e de a e a e e e a ed a e d da a . U e ce e c b , a e e a ab a . S e e a ca a e e in znanje ad ad a a c , e a d e e e e a dodatne naloge in preverili svoje znanje. VIVID 2018 257 N jno i ema i ne edbe pre en i nega programa na podro j ra nalni kega opi menje anja o rok posebnimi potrebami A need to implement a system-wide prevention programme in ICT education for children with special needs Gregor Skumavc O Antona Jan e Radovljica Kranjska cesta 27a 4240 Radovljica gregor.skumavc@os-antonajanse.si POVZETEK Splet je tako kot v vse ostale veje dru be mno i no prisoten Prispevek opisuje stanje na podro ju spletne varnosti, predvsem tudi v olah in med mladimi. Vloga posameznika se je iz spletnega nadlegovanja v Sloveniji med osnovno olci s posebnimi prvotnega »odjemalca informacij« prelevila v aktivno pripravo in potrebami. Izsledki raziskave so pokazali, da so otroci s deljenje lastnih in tujih vsebin. Neko pasivna vloga se je posebnimi potrebami v enaki meri izpostavljeni spletnemu spremenila v aktivno, v vlogo »ustvarjalca vsebine«. nadlegovanju kot njihovi vrstniki brez posebnih potreb, a so lahko Pred kratkim izdano poro ilo o ra unalni tvu in informatiki v zaradi svojih omejitev v neprivilegiranem polo aju za obrambo osnovni oli navaja, da smo Slovenci med mnogimi narodi, kjer e pred nadlegovanjem. S tem tudi utemeljujemo, da je ob pri etku nimamo uvedenega sistemati nega pou evanja in uvajanja sprememb v izobra evalnih programih za otroke s posebnimi ra unalni kih znanj v osnovno olske u ne na rte, kljub temu, da potrebami nujno sistemati no vklju iti preventivne vsebine s imamo v Zakonu o osnovni oli med cilji izobra evanja zapisano podro ja varne rabe spleta. tudi razvijanje pismenosti in razgledanosti na informacijskem podro ju. Avtorji ugotavljajo, da ni dovolj, da otroci poznajo IKT K in jo tudi uporabljajo, temve jo morajo tudi razumeti. U enci s posebnimi potrebami, spletno nadlegovanje, preventivni Sistemati no preverjanje, ali do omenjenega razumevanja prihaja, programi pa v u nih na rtih ni predvideno [19]. Otroci v Sloveniji se v asu osnovne ole izobra ujejo po enem izmed javnoveljavnih osnovno olskih programov. V osnovnih ABSTRACT olah imamo tudi otroke s posebnimi potrebami, med katere This article represents net safety and cyberbullying among pupils spadajo po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami with special needs in Slovenia. According to research, pupils with otroci z motnjami v du evnem razvoju, slepi in slabovidni otroci special needs tend to be victims of cyberbullying in equally oz. otroci z okvaro vidne funkcije, gluhi in naglu ni otroci, otroci frequent as their peers without special needs. But because of their z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, limitations, pupils with special needs cannot cope with dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih cyberbullying with same success. On the verge of curriculum podro jih u enja, otroci z avtisti nimi motnjami ter otroci s changes, with this argument, we establish the need for systematic ustvenimi in vedenjskimi motnjami [20]. Otroci s posebnimi implementation of prevention programme regarding cyberbullying potrebami so, v kolikor kljub prilagoditvam in raznim oblikam in primary schools for pupils with special needs. pomo i zaradi pomembno zni anih kognitivnih sposobnosti ali drugih motenj ne zmorejo dosegati ciljev in minimalnih standardov programa (ve inske) osnovne ole, lahko obiskujejo Keywords prilagojeni program osnovne ole z ni jim izobrazbenim Pupils with special needs, cyberbullying, prevention programmes standardom oz. posebni program vzgoje in izobra evanja, e se tudi prvi program izka e za prezahtevnega. Programa se izvajata v 1. SPLET IN SPLETNO NADLEGOVANJE posebnih oddelkih, ki so kot organizacijska enota osnovne ole, Veliko tevilo v splet povezanih naprav je logi na posledica ali v posebnih osnovnih olah, ki izobra ujejo otroke s posebnimi hitrega tehnolo kega napredka, ki smo mu pri a v zadnjih potrebami. Omenjena programa sta prvotno namenjena otrokom z desetletjih. e leta 2013 je tevilo sklenjenih naro ni kih razmerij la jimi, zmernimi, te jimi in te kimi motnjami v du evnem za mobilno telefonijo presegalo tevilo prebivalcev v Evropi za razvoju, kar se je v preteklosti ugotavljalo predvsem z 20%, prav tako se je v manj kot desetletju po letu 2005 dele medicinskega vidika, danes pa je v ospredju predvsem celotna evropskih gospodinjstev z dostopom do svetovnega spleta skoraj ocena funkcioniranja otroka, ki jo v postopku usmerjanja podvojil [17]. praviloma pripravi skupina strokovnjakov iz zdravstva, olstva in sociale. VIVID 2018 258 V Sloveniji je bila devetletna O uvajana pred ve kot desetimi uporabljalo 68% Slovencev, starih med 16 in 74 let. Med njimi je leti. So asno so bili sprejeti tudi u ni na rti za prilagojeni uporaba dru abnih omre ij na tretjem mestu po pogostosti. program z ni jim izobrazbenim standardom, na rti za posebni Avtorji spletnega mesta Safe.si navajajo, da so dru abna omre ja program so se nazadnje spreminjali leta 2013. Med programom e posebej priljubljena med mladimi. Zanimiv je tudi podatek, da redne« osnovne ole in prilagojenim programom z ni jim pri vsem skupaj pomemben dejavnik, ali bo v gospodinjstvu izobrazbenim standardom obstajajo razlike tako v predmetniku ra unalnik ali ne, prisotnost otrok v gospodinjstvu [4]. kot tudi vsebinah, ki so jih dele ni u enci. Medtem ko je pojav dru abnih omre ij prinesel ogromno Avtorji poro ila Snovalci digitalne prihodnosti ali le njeni prednosti (npr. mo nost hitrega preverjanja, ali je z uporabnikom uporabniki« ugotavljajo, da pou evanja temeljnih vsebin RIN vse v redu, kadar pride do naravnih nesre ali napadov) in so (ra unalni tva in informatike) v u nih na rtih (redne) osnovne nekateri avtorji navedli pozitivne povezave med uporabo spleta v ole ni, zaradi esar so slovenski osnovno olci glede na vrstnike v zgodnjem otro tvu in dose ki otrok na akademskem, govornem, Evropski uniji deprivilegirani in je tak no stanje zelo bralnem in matemati nem podro ju (npr.[9]), pa spletno okolje zaskrbljujo e. Nadalje ugotavljajo, da v Sloveniji v obveznem prina a mnoge nevarnosti, ki so jim izpostavljeni predvsem otroci, delu splo nega izobra evanja obstaja le eno leto pou evanje RIN ki se digitalnega ivljenja ele navajajo. Dru abna omre ja so v programu splo ne gimnazije, pogosto pa gre le za priro na okolja za izvajanje spletnega nadlegovanja in zlorab opismenjevanje in pou evanje rabe tehnologije. Le 0,3% posameznikov. Kljub temu, da je obi ajna starostna meja za slovenskih osmo olcev je v raziskavi ICILS doseglo 4. raven, na uporabo dru abnih omre ij dopolnjenih 13 let, jih uporablja kateri zna u enec izbrati najustreznej o informacijo za uporabo v veliko otrok, ki te starosti e niso dosegli. Nem ka raziskava iz komunikacijske namene in zna vrednotiti uporabnost ter leta 2012 e prika e, da je kar 44% otrok med 6. in 13. letom e zanesljivost informacij [19]. Pregled predmetnika in u nih na rtov imelo ustvarjen profil v dru abnem omre ju (polovica na prilagojenega programa z NIS da nekoliko druga no sliko. U enci Facebooku), pri emer je povpre na starost ob prvi prijavi v v prilagojenem programu z NIS so od 4. do 6. razreda (drugo omre je 10,4 leta. Pri tem so dobri tretjini otrok pri prijavi triletje oz. VIO vzgojno izobra evalno obdobje) dele ni skupaj pomagali star i, kar pomeni, da so se otroci (oz. star i) zlagali o 105 ur specialno pedago ke dejavnosti ra unalni ko starosti otroka [18]. opismenjevanje«, sicer pa obvezno pou evanje vsebin Definicija spletnega nadlegovanja med raziskovalci ni poenotena. ra unalni tva ni predvideno. Za oba programa tako velja, da Tokunaga je zato v svoji meta raziskavi podal poenoteno razvoj digitalnih kompetenc ni sistemati no predviden in je tako definicijo, ki spletno nadlegovanje ozna uje kot vsako dejanje oz. prepu en zanesenosti posameznih u iteljev in pogojev vedenje, ki se izvaja s pomo jo elektronskih oz. digitalnih posamezne ole. Med rednimi« osnovnimi olami to pomeni medijev s strani posameznikov ali skupin. Gre za ponavljajo e privilegiranost posameznih ol/oddelkov/regij, u enci s posebnimi sovra no ali nasilno poro anje z namenom kodovanja ali potrebami v prilagojenih programih pa so zaradi svojih posebnosti povzro anja neugodja drugi osebi. Pri tem avtor dodaja, da glede e v za etku nekoliko bolj zapostavljeni. na to, da je ve ina raziskav opravljena na olarjih, k definiciji Danes je uporaba naprav, ki se povezujejo v splet, smatrana za lahko dodamo e, da je identiteta storilca lahko znana ali neznana. eno temeljnih pravic. Dostop do spleta v razvitem spletu ni ve Spletno nadlegovanje se lahko dogaja prek elektronskega privilegij, stvar posameznikovega entuziazma, temve osnova za sporo anja v oli, dejanja pa se pogosto pojavljajo tudi izven ivljenje v sodobni, digitalni dru bi. Razvoj spletnih tehnologij je pouka [15]. Vse definicije pa tako ali druga e izvirajo iz definicije v relativno kratkem asu prinesel mno ico spletnih storitev, ki jih medvrstni kega nadlegovanja, ki je lahko tudi vzrok ali posledica vsi, predvsem pa mladi, uporabljajo vsakodnevno. Posebej spletnega nadlegovanja. Pomembna razlika med spletnim in izstopajo razli ne oblike dru abnih omre ij. medvrstni kim nasiljem je predvsem nezmo nost umika rtve; pri Dru abna omre ja danes omogo ajo bistveno ve od prvotnih medvrstni kem nasilju fizi na lo itev storilca in rtve prekine oblik spletnih forumov ali t.i. spletnih oglasnih desk. nasilje, pri spletnem nadlegovanju pa nasilna sporo ila sledijo Ustvarjanje in deljenje vsebine v realnem asu pomeni za rtvi tudi v varno okolje doma ali otro ke sobe. Ob tem velja uporabnike med drugim tudi: omeniti e u inek sne ene kepe«, kjer se agonija rtve z deljenjem aljive/nasilne vsebine s strani »opazovalcev« le - objavljanje statusa trenutna po utja, dejanja, izra anje pove uje [13]. ustev, idej ipd., 2. RA UNALNI T O IN INFORMATIKA - deljenje fotografij, videoposnetkov ali katerih koli drugih vrst datotek, ZA OTROKE S POSEBNIMI POTREBAMI - takoj nje, instantno« sporo anje enemu ali ve V SLOVENIJI uporabnikov hkrati, Kot smo e omenili, so u enci v prilagojenem programu z NIS - deljenje drugih vsebin s spleta (deljenje povezav), dele ni 105 ur specialno pedago ke dejavnosti ra unalni ko opismenjevanje«. V u nem na rtu za ta predmet lahko preberemo, - ustvarjanje skupin uporabnikov s podobnimi interesi, da sta ra unalnik in z njim povezana informacijska tehnologija za nameni, cilji, u ence osnovnih ol s prilagojenim programom pomemben - ocenjevanje oz. vrednotenje objavljene vsebine, pripomo ek v procesu urjenja osnovnih spretnosti, potrebnih za uspe no ustno in pisno prejemanje in posredovanje informacij - izdelavo »mikro spletnih mest«, ter s tem kakovostnej e uresni evanje ciljev izobra evanja. Med - omogo anje enostavnej ega na ina za vse zgoraj cilji so navedeni »razvijanje komunikacijskih zmo nosti in omenjene dejavnosti preko vti nikov. spretnosti«, »pridobivanje temeljnih znanj, spretnosti in navad za Dru abna omre ja so med najbolj priljubljenimi spletnimi u inkovito in uspe no uporabo sodobne ra unalni ke tehnologije storitvami, v Sloveniji npr. je v letu 2017 vsakodnevno splet za zadovoljevanje svojih in dru benih potreb«, uporabljanje VIVID 2018 259 ra unalnika kot sredstva za uspe no komunikacijo z okoljem« itn. Safe.si, svetovalna linija za te ave na spletu, Tom telefon, ter Operativni cilji so med drugim razdeljeni tudi v del ra unalni ka Spletno oko za anonimne prijave nezakonitih spletnih vsebin. omre ja«, kjer je le en cilj vezan na uporabo klepetalnice Doma i in tuji avtorji navajajo razli no stopnjo uspe nosti (vklju ijo se v klepetalnico in aktivno komunicirajo v njej) [1]. preventivnih programov, ki se nana ajo na klasi no« U ni na rt za izbirni predmet ra unalni tvo« v zadnjem triletju medvrstni ko nadlegovanje. Za spopadanje z medvrstni kim prilagojenega programa z NIS prav tako ne vsebuje predvidenih nasiljem je pomembno, da so za svetovanje in za ito z znanjem dejavnosti s podro ja preventive v spletu, gre zgolj za dobro opremljeni strokovni delavci. [10] Nadalje, avtorji [8] spoznavanje oz. obvladovanje posameznih programov in njihovih ugotavljajo, da lahko na prepre evanje spletnega nadlegovanja ukazov [7]. pozitivno vplivajo programi za preventivo medvrstni kega nasilja, a se kljub temu ka ejo potrebe po specializiranih programih, ki bi vklju evali specifi ne lastnosti spletnega nadlegovanja. 3. IZPOSTAVLJENOST OTROK S Veliko ol ima jasno izdelano politiko obravnave primerov POSEBNIMI POTREBAMI SPLETNEMU kakr nih koli oblik nasilja med svojimi u enci, vedno ve ol NADLEGOVANJU vklju uje vanje posebej tudi oblike spletnega nadlegovanja. Kljub temu pa se manj pogosto sistemati no vklju ujejo preventivne Pogostost spletnega nadlegovanja se v razli nih raziskavah precej vsebine v redni pouk. K temu zagotovo pripomore tudi razlika v razlikuje. Temu botruje tudi e omenjena te ava z neenotnostjo poznavanju informacijske tehnologije med (starej imi) u itelji in definicij spletnega nadlegovanja. Avtorji razli nih raziskav, ki so u enci. Nekateri avtorji govorijo o o itni generacijski razliki v v vzorcu imeli ve inoma otroke in mladostnike (9 do 19 let) spretnosti ravnanja s tehnologijo, kar onemogo a razvoj navajajo, da se je v vlogi rtve spletnega nadlegovanja zna lo med odgovornej e rabe spleta med mladimi. [3] Posledi no prihaja do 1,9% [2] in kar 32% [6] vpra anih. nezaupanja v kompetentnost u iteljev, da bodo mladim lahko Raziskav, ki bi preu evale spletno nadlegovanje izklju no med svetovali v primerih spletnega nadlegovanja. O tem poro ajo tako otroci s posebnimi potrebami, je malo. Avtorji ugotavljajo, da se v tuji avtorji [13, 14], tudi sami smo ugotovili podobno. Medtem, vlogi rtev pojavlja pribli no petina otrok s posebnimi potrebami ko je ve ina u encev odgovorila, da so informacije o varni rabi [5, 16], prav vsi avtorji, ki so preu evali tako medvrstni ko nasilje spleta dobili v oli, so v najmanj em odstotku kot predlagani vir kot tudi spletno nadlegovanje, pa so enotnega mnenja, da so tovrstnih informacij navedli prav u itelje. posebne potrebe eden od dejavnikov, ki pove uje tveganje, da se Na Finskem so pred desetletjem uvedli program KiVa, ki je nastal bo posameznik zna el v vlogi rtve. na podlagi znanstvenih dognanj o medvrstni kem nasilju. Leta 2016 smo opravili raziskavo med 196 u enkami in u enci Vpeljavo je podprla finska vlada. Ob evalvaciji u inkovitosti treh osnovno olskih programov (rednega programa O , programa programa so ugotovili mnoge pozitivne u inke na podro ju O s prilagojenim izobra evanjem in dodatno strokovno pomo jo medvrstni kega nasilja, prav tako pa so zaznali zmanj anje (DSP) ter prilagojenega programa z NIS) o izpostavljenosti spletnega nadlegovanja med u enci v osnovnih olah [11]. spletnemu nadlegovanju. Anketiranci so poro ali, da je bilo v asu 6 mesecev pred anketiranjem med 9,7% (O in NIS) in 11,3% (DSP) rtev spletnega nadlegovanja. Pri tem med 5. AKLJU EK skupinami u encev v programih ni bilo statisti no pomembnih Spletno nadlegovanje se ka e kot aktualen in vse bolj raz irjen razlik. Pri tem je najve krat prihajalo do nadlegovanja preko problem. Mnogi ga sprejemajo kot del ivljenja v sodobni, spletnega klepeta in prek objav ali komentarjev v dru benem digitalni dru bi. al pa smo lahko pri a nekaterim tragi nim omre ju. Hkrati smo ugotovili, da obstaja statisti no pomembna zgodbam, ki se kon ajo tudi s smrtjo rtev spletnega soodvisnost med vlogo rtve in vlogo storilca spletnega nadlegovanja. Strokovni delavci in star i se te av prepogosto ne nadlegovanja v skupini u encev, ki obiskujejo program z DSP. zavedamo dovolj, saj obstaja splo no mnenje, da se otroku med Hkrati smo spra evali strokovne delavce ol, ki so jih obiskovali tirimi stenami doma kaj hudega ne more zgoditi. Ob tem anketiranci, o tevilu primerov spletnega nasilja, ki so jih v tistem pozabljamo, da je ena klju nih lastnosti spletnega nadlegovanja letu zaznali. V 67% rednih O in 56% O za otroke s posebnimi njegova vseprisotnost, tudi, ko storilec ni ve aktiven«, saj potrebami so zaznali vsaj en primer spletnega nadlegovanja, vsebine ostajajo shranjene in objavljene na spletu. najpogosteje so poro ali o nadlegovanju v obliki aljivih objav in komentarjev na dru abnih omre jih. Primeri, ki so jih zaznali, so Slovenija je z uvedbo devetletke posodobila sistem vzgoje in v ve ini potekali v asu izven pouka, ko u enci niso bili v oli izobra evanja. Tudi izobra evanje oseb s posebnimi potrebami je [12]. sledilo smernicam, ob spremembi smo z obveznim ra unalni kim opismenjevanjem tovrstnim vsebinam dali poseben pomen, saj smo se zavedali, da informacijska komunikacijska tehnologija 4. PRE ENTI A NA PODRO JU osebam s posebnimi potrebami lahko pomeni orodje za zmanj evanje socialne stigmatiziranosti in je marsikomu lahko INFORMACIJSKEGA OPISMENJEVANJA »okno v svet«. Toda izredno hitremu razvoju tehnologij V SLOVENIJI sporo anja in spletnega deljenja vsebin na i u ni na rti niso V Sloveniji za usposabljanje otrok (s posebnimi potrebami) sledili. e danes lahko v njih sre amo pojme, kot so npr. diskete« nimamo nobenih specializiranih preventivnih programov s in »ISDN dostop«, velik del pouka pa je namenjen poznavanju podro ja spletnega nadlegovanja. Najve znanja med mladimi, same strojne opreme in tehnologije namesto smislu uporabe. njihovimi star i in strokovnimi delavci ol s podro ja spletne etike U ni na rti e vsebujejo vsebine ra unalni kih omre ij in in varnosti ponujajo v obliki predavanj in delavnic strokovni interneta, v njih pa ni sledi o dru abnih omre jih, ki jih danes sodelavci Centra za varnej i internet, v okviru katerega deluje to ka osve anja o varni rabi interneta in novih tehnologij, VIVID 2018 260 uporablja ve milijard ljudi preko ra unalnikov, tablic in [7] Gor e, A. in Nikolovski, T. 2003. Ra unalni tvo (izbirni pametnih mobilnikov, kjerkoli in kadarkoli. predmet) v prilagojenem programu z NIS; u ni na rt. U enci s posebnimi potrebami (predvsem tisti v prilagojenih [8] Guckin, C.M. idr. 2014. Coping with cyberbullying: programih z ni jim izobrazbenim standardom) se trenutno How can we prevent cyberbullying and how victims can nahajajo pred ponovno vsebinsko spremembo u nih na rtov, ki se cope with it. Cyberbullying, technology and coping. bodo usklajevali s spremembami v sami specialni pedagogiki. Psychology Press. Glede na to, da u enci v teh programih v enaki meri uporabljajo [9] Holloway, D. idr. 2013. Zero to eight: young children sodobno IKT kot njihovi vrstniki brez posebnih potreb, je nujno, and their internet use. Young Children. August (2013). da se v izobra evalne programe za otroke s posebnimi potrebami uvede sistemati no pou evanje varne rabe spleta in spletnih [10] Polak, A. idr. 2011. Do ivljanje razli nih vlog v storitev kot tudi vsebin, s pomo jo katerih bodo lahko mladi situacijah vrstni kega nasilja. Socialna pedagogika. 15, 3 prepoznavali primere spletnega nadlegovanja in se z njimi lahko (2011), 205 222. tudi uspe no spopadali. Nujnost uvedbe preventivnih programov [11] Salmivalli, C. idr. 2011. Counteracting bullying in sovpada z analizo stanja v poro ilu o ra unalni tvu in informatiki Finland: The KiVa program and its effects on different v oli (ki sicer ni bila usmerjena v populacijo mladih s posebnimi forms of being bullied. International Journal of potrebami), omenjena sprememba pa pomeni novosti pri vseh, Behavioral Development. 35, 5 (2011), 405 411. predvsem pri u iteljih. Za uspe no vklju itev preventivnih vsebin DOI:https://doi.org/10.1177/0165025411407457. zato ne bo dovolj, e se le sprejmejo novi oz. spremenjeni u ni [12] Skumavc, G. 2016. Sple no nadlego anje in enci na rti, predvsem bo potrebno zagotoviti ustrezno usposabljanje za posebnimi potrebami. obstoje e strokovne delavce v olah za otroke s posebnimi potrebami, kot tudi ustrezne programe za tudente specialno [13] Slonje, R. idr. 2013. The nature of cyberbullying, and pedago kih strok. Le-ti namre e sedaj predstavljajo mnogim strategies for prevention. Computers in Human Behavior. star em oporo pri odra anju otrok s posebnimi potrebami, a so 29, 1 (jan. 2013), 26 32. mnogi zaradi nezadostnega znanja na podro ju IKT pri svetovanju DOI:https://doi.org/10.1016/j.chb.2012.05.024. glede spletnega nadlegovanja nemo ni. [14] Slonje, R. in Smith, P.K. 2008. Cyberbullying: Another main type of bullying?: Personality and Social Sciences. 6. LITERATURA Scandinavian Journal of Psychology. 49, 2 (2008), 147 [1] Batagelj, V. idr. 2003. Ra unalni ko opismenjevanje 154. DOI:https://doi.org/10.1111/j.1467- (u ni na rt). 9450.2007.00611.x. [2] Beckman, L. idr. 2012. Does the association with [15] Tokunaga, R.S. 2010. Following you home from school: psychosomatic health problems differ between A critical review and synthesis of research on cyberbullying and traditional bullying? Emotional and cyberbullying victimization. Computers in Human Behavioural Difficulties. 17, 3 4 (2012), 421 434. Behavior. 26, 3 (2010), 277 287. DOI:https://doi.org/10.1080/13632752.2012.704228. DOI:https://doi.org/10.1016/j.chb.2009.11.014. [3] Cassidy, W. idr. 2012. Under the radar : Educators and [16] Yen, C.-F. idr. 2014. Cyberbullying among male cyberbullying in schools. School Psychology adolescents with attention-deficit/hyperactivity disorder: International. 33, 5 (sep. 2012), 520 532. Prevalence, correlates, and association with poor mental DOI:https://doi.org/10.1177/0143034312445245. health status. Research in developmental disabilities. 35, [4] Dele uporabnikov interneta v Sloveniji se je letos e 12 (sep. 2014), 3543 3553. pove al | safe.si: https://safe.si/novice/delez- DOI:https://doi.org/10.1016/j.ridd.2014.08.035. uporabnikov-interneta-sloveniji-se-je-letos-se-povecal. [17] 2014. Key ICT indicators for developed and developing Accessed: 2018-09-02. countries and the world. [5] Didden, R. idr. 2009. Cyberbullying among students with [18] 2012. KIM-STUDIE 2012 Kinder und Medien, Computer intellectual and developmental disability in special und Internet. education settings. Developmental neurorehabilitation. [19] 2018. Snovalci digitalne prihodnosti ali le uporabniki - 12, 3 (jun. 2009), 146 51. po o ilo o a nalni in info ma iki oli. DOI:https://doi.org/10.1080/17518420902971356. [20] 2011. Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. [6] Erdur-Baker, O. 2010. Cyberbullying and its correlation Uradni list Republike Slovenije 58/2011, 90/2012. to traditional bullying, gender and frequent and risky usage of internet-mediated communication tools. New Media & Society. 12, 1 (2010), 109 125. DOI:https://doi.org/10.1177/1461444809341260. VIVID 2018 261 Kako zbrati vse spletne ideje na enem mestu in ustvariti s oje ne po i Collecting all web ideas on a desktop-like place and creating our own Learning paths N a Sk ma c O no na ola P edo lje K anj Predoslje 17a, Kranj, Slovenia nusa.skumavc@gmail.com POVZETEK zgodi, da takrat, kadar potrebujemo dolo eno vsebino (pa eprav U itelji se ve krat sre amo s problemom, kako na enem mestu vemo, da smo jo nekam shranili), te enostavno ne najdemo oz. ne zbrati vse dobre ideje, navodila, videoposnetke, spletne kvize …, vemo ve , kam smo jo shranili. Spletna aplikacija Symbaloo nam ki nam v na em poklicu olaj ajo pot pou evanja. Predstavljam omogo a, da imamo vse priljubljene vsebine, ki so objavljene na spletno orodje, ki nam omogo a, da vsako spletno idejo oz. stran svetovnem spletu, zbrane na enem mestu. shranimo na neke vrste namizje. Orodje nam omogo a tudi ustvarjanje t.i. “u nih poti”, s pomo jo katerih u enci samostojno 2. SYMBALOO usvajajo u ne vsebine, ki jih ustvarjamo u itelji. Predstavljam 2.1 O Symbalooju primer uporabe u nega orodja pri uvodni uri u nega sklopa Symbaloo je spletno orodje, ki je v prvi vrsti namenjeno love ko telo pri predmetu naravoslovje in tehnika. shranjevanju povezav na razli ne spletne strani na enem mestu. Omogo a nam, da ustvarjamo razli na “namizja”, s katerimi Klj ne be ede upravljamo kot z zavihki, in jih poimenujemo glede na na e Aplikacija v oblaku, shranjevanje, urejanje, spletna stran, pomo potrebe, npr. glede na u ne predmete, ki jih pou ujemo. Znotraj u itelju, interaktivno orodje, pou evanje in preverjanje znanja, posameznega zavihka pa lahko enostavno dodajamo povezave do u na pot, kviz. spletnih strani, ki jih pri svojem delu uporabljamo. To spletno orodje poleg tega omogo a, da ustvarimo t.i. u ne poti ABSTRACT oz. “learning paths” z vsebino, ki jo sami ustvarimo. Te u ne poti so za u enca tudi vizualno zanimive, saj izgled ustvarimo sami. V Teachers often face the challenge of collecting and organizing all posamezne dele u ne poti lahko vstavljamo razli ne datoteke, good ideas, instructions, videos, quizzes and other teaching slike, videe, zapise, ki jih sami ustvarimo … Ker vanje lahko methods in one place. In this article I'm presenting an existing vstavljamo tudi vpra anja izbirnega tipa, lahko vsebine uporabimo online tool that allows us to organize and save ideas or websites v vseh stopnjah pou evanja: lahko nam slu ijo za preverjanje on a desktop-like app. The tool also allows us to create i.i. predznanja u encev, za samostojno u enje v u en evem lastnem "Learning paths", through which pupils/students independently tempu, ponavljanje in utrjevanje znanja ali pa kot preverjanje adopt the learning content that teachers create. I present an znanja o obravnavani u ni snovi. Tako po priporo ilu avtorja o example of the use of a teaching tool at the introductory hour of uvajanju IKT v izobra evanje v sredi e pozornosti postavimo the unit Human Body in the class of Science and Technology. kognitivne procese, torej u enca in vse tisto, kar se dogaja v njegovi glavi [1]. To je bil tudi glavni cilj pri izdelavi u ne poti za Keywords izvedbo uvodne ure u nega sklopa love ko telo pri predmetu Cloud-based application, saving, managing, online website, online naravoslovje in tehnika [3]. support tool, interactive online tool, teaching and assessment of Za izdelavo “namizja” in “u nih poti” je potrebna registracija. knowledge, learning path, quiz. Spletno orodje je na voljo v dveh razli icah: velik del funkcij je na voljo zastonj, za nekatere pa je potreben nakup. U encu se ni 1. UVOD potrebno registrirati, saj pri prijavi potrebuje le kodo u ne poti, Ker ivimo v svetu digitalne tehnologije, jo u itelji, ki nam je nato pa vanj vpi e e svoje ime. Symbaloo in Learning paths sta novodobna tehnologija blizu, pogosto uporabljamo. Po svetovnem na voljo tudi kot mobilni aplikaciji. spletu i emo ideje za npr. izdelke pri likovni umetnosti, za pripravo razli nih poskusov in izdelavo izdelkov pri naravoslovju in tehniki, za razli ne socialne igre pri urah oddel ne skupnosti in e mnogo ve . Prav nam pride tudi takrat, kadar i emo ideje za popestritev in la jo ponazoritev u ne snovi, kot so npr. videoposnetki, razli ni grafikoni, zemljevidi ... Obi ajno nam programi in spletne strani, kot so npr. Pinterest, Facebook in YouTube omogo ajo, da znotraj programa oz. spletne strani shranjujemo ideje, ki smo jih tam na li. Vendar pa se pogosto VIVID 2018 262 Slika 1. Izgled namizja v spletnem orodju Symbaloo [2]. 2.2 Prijava Prijavo v spletno orodje opravimo na spletni strani https://www.symbaloo.com/. Registriramo se s pomo jo elektronskega naslova ali pa preko Facebooka ali Google ra una. Pri registraciji izberemo vlogo u itelja, nato pa vnesemo na e podatke. Slika 3. Okno, ka e ega i emo na lo letne strani in oblikujemo gumb [2]. 2.3.2 I dela a g mba e a a Preden ustvarimo gumb s povezavo na u no pot (Learning path), je potrebno u no pot ustvariti. Ustvarjanje gumba s povezavo na u no pot poteka podobno kot ustvarjanje gumba s povezavo na spletno stran, le da pri kliku na prazno polje izberemo mo nost “Create Learning Path tile”. S spustnega seznama nato izberemo naslov naloge (“Active assignment title”). Tudi pri ustvarjanju gumba s povezavo na u no pot imamo na voljo razli ne barve gumba in besedila ter ikono ali sliko, s pomo jo katere bomo iskano u no pot la je na li. 2.3.3 Urejanje gumbov na namizju Namizje v spletnem orodju si lahko uredimo po svoje. Gumbe lahko poljubno dodajamo in odstranjujemo (gumb z mi kinim Slika 2. Izbira vloge ob registraciji v Symbaloo [2]. klikom primemo in ga nesemo v smeri navzgor in ga spustimo, ko U enci do u nih poti dostopajo preko spletne povezave se postavimo na napis “Delete”), med seboj poljubno premikamo https://learningpaths.symbaloo.com/start. V okence vpi ejo kodo, po namizju, jih zdru ujemo v podskupine (vsako podskupino ki jim jo pove u itelj, nato pa e svoje ime. U itelj lahko v svojem lahko razli no obarvamo) … ra unu pregleduje, kdo izmed u encev je dolo eno u no pot opravil, prav tako pa lahko vidi, kako uspe no je odgovoril na 2.3.4 I dela a a li ih a ihk . ami ij vpra anja, ki smo jih dodali v posamezno u no pot. Spletno orodje Symbaloo nam omogo a, da ustvarjamo razli na namizja, med katerimi se enostavno premikamo s pomo jo klika 2.3 Izdelava namizja ra unalni ke mi ke. Ko se registriramo in prijavimo, nam Po uspe ni registraciji in prijavi nas spletna stran pripelje do e Symbaloo poka e e vnaprej nastavljene strani in gumbe. Te vnaprej nastavljenih namizij, ki jih lahko poljubno preurejamo. strani lahko enostavno skrijemo s klikom na znak x, odstranimo s klikom na “Delete”, lahko pa jih uredimo po svoje (npr. 2.3.1 Izdelava gumba s povezavo na spletno stran preimenujemo ter odstranimo obstoje e ter dodamo nove gumbe s Z mi ko se postavimo na enega izmed polj. Izpi e se “Create a povezavami na razli ne spletne strani). tile”. S levim mi kinim klikom se nam odpre izbirni seznam. Kliknemo na “Create a tile”. Nato izpolnimo zahtevana polja 2.4 I dela a ne o i (Lea ning a h) (naslov spletne strani, izberemo vrsto povezave, po potrebi U ne poti oz. learning paths ustvarjamo na spletni povezavi preimenujemo ime). e elimo, da se bo na gumbu pokazalo tudi http://lessonplans.symbaloo.com/academy/. besedilo oz. ime, ki smo ga vnesli, obkljukamo to mo nost (Show text). Nato si izberemo barvo gumba, barvo besedila ter ikono ali sliko, ki se bo pokazala na tem gumbu. VIVID 2018 263 izberemo lokacijo in datoteko, ki jo elimo vstaviti. Omogo eno je tudi t.i. Drag and drop dodajanje vsebin. S klikom na »No question set.« ustvarimo vpra anje izbirnega tipa. Nato v spodnja okenca vpisujemo mo ne odgovore izbirnega tipa. Z zeleno kljukico ozna imo odgovor, ki je pravilen. Orodje nam omogo a dodajanje namigov (»Add a hint«) in razlage (»Add an explanation«). Poleg tega lahko tudi dolo imo zahtevnost vpra anja (izberemo tevilo zvezdic). Slika 4. Kon ni i gled ene od nih o i, ki em jo izdelala in je namenjena odni i nega klo a lo e ko elo i nem predmetu naravoslovje in tehnika. [2] S klikom na »+ Create a Learning Path« se nam odpre okno, kamor vpi emo naslov nove u ne poti in svojo izbiro potrdimo s klikom na »Start with your new Learning Path«. Slika 6. V a ljanje a anja e i bi a pravilnega odgovora [3]. Znak a nice na umeni podlagi predstavlja Slika 5. O no na an a a janje nih o i [2]. namig [2]. Obi ajno izdelujemo povsem svoje u ne poti, katerih vsebino e ustvarimo npr. besedilo in sliko in elimo, da se obe vsebini prilagajamo glede na vsebino, ki jo elimo izdelati, zato izberemo poka eta druga poleg druge, v oknu, kjer urejamo opis mo nost »Create my own resource«. Vsaka plo ica oz. u no (description), desno zgoraj izberemo gumb »Toggle display polje predstavlja svoj ko ek v celotnem mozaiku u ne poti. Tako mode« (ozna en je le s piktogramom, zato se moramo z mi kinim za vsako polje, po katerem se u enec ob re evanju u ne poti kazalcem postaviti nanj, da se nam izpi e, kaj predstavlja). premika, ustvarimo svojo vsebino. Vanjo lahko vstavimo besedilo, sliko (svojo ali pa s svetovnega spleta), povezavo na Na koncu le e shranimo vsebino s klikom na »Save« in odpre se video (npr. na spletni kanal »Youtube«) in pa vpra anje izbirnega nam zemljevid na e u ne poti z ustvarjeno plo ico. tipa. Ko se nam odpre naslednje okno, vanj vpi emo zahtevane podatke: S klikom na »No title set.« ustvarimo naslov plo ice. S klikom na »No description set.« ustvarimo opis plo ice, npr. kaj se bo u enec ob prebiranju vsebine in gledanju videa nau il. Poleg tega lahko zapi emo svoje besedilo, e npr. o dolo eni temi ne najdemo ustrezne vsebine na svetovnem spletu ( e npr. zapis ni dovolj poenostavljen za dolo eno razvojno stopnjo u encev, ki Slika 7. Ko mo i delali lo ico, nam S mbaloo on di mo ne jih pou ujemo). Besedilo lahko tudi urejamo o i a a janje na lednje lo ice [2]. (spreminjamo vrsto in velikost pisave, poravnavo besedila, vstavljamo alineje …). Okence omogo a zapis Na enak na in lahko ustvarimo poljubno tevilo plo ic. do 5000 znakov. Levo zgoraj imamo razli ne piktograme, ki nam omogo ajo zapis S klikom na »No resource set.« ustvarimo povezavo na opisa in trajanja re evanja u ne poti, primernosti u ne poti glede spletno stran, vstavimo sliko, matemati no formulo, na starost oz. razred, spreminjanje zahtevnosti vpra anj v trenutni datoteko (npr. word ali pdf) … e elimo vstaviti u ni poti, izbiro teme ter velikosti u nega polja od 6x4 do 10x6 povezavo na spletno stran, v zgornje okno vpi emo plo ic. URL naslov ali pa klju no besedo, po kateri i emo zadetke po svetovnem spletu. e pa elimo vstaviti datoteko, ki jo imamo shranjeno na svojem ra unalniku, jo je potrebno najprej nalo iti na stre nik (klik na »Upload a file«). Nato s pomo jo gumba »Choose File« VIVID 2018 264 Slika 10. U enci i ejo e oje ime. Za o na no o kliknejo g mb Login [2]. Klik na “Login” u enca pripelje na u no pot, ki jo je zanj pripravil u itelj. U enec se med posameznimi deli plo ic samostojno pomika s klikom na »Next section« oz. »Previous section«. U ence je dobro Slika 8. Znaki na o ame nih lo icah ed avljajo vsebino opozoriti tudi na to, da kadar vsebina npr. ni dobro vidna ali pa se o ame ne lo ice [2]. nam ne poka e, nam klik na »Click here if the content doesn't appear« odpre vsebino v novem oknu. Med pomikanjem po Znotraj u ne poti lahko ustvarimo tudi dele, ki jih za dokon anje u nem polju se u encu polja, ki jih je e predelal, obarvajo naloge ni potrebno raziskati (ustvarimo kri i e poti). Sem lahko vijoli no, trenutno polje in polja, ki niso nujna za dokon anje npr. dodamo vsebine, ki so namenjene poglabljanju u ne snovi in naloge, modro, nepredelana polja pa oran no. U enec se na u encem, ki elijo izvedeti ve , ali pa dodatno razlago za u ence s zemljevid poti lahko kadarkoli vrne s klikom na zemljevid, ki se ibkej im znanjem. nahaja na dnu ekrana. Tako lahko ponovno izbere del poti, ki ga S klikom na piktogram s piko (»Assign and Start Tracking«), ki se je npr. e prehodil. nahaja desno zgoraj, dano u no pot aktiviramo za re evanje. U enec ima zemljevid trenutne u ne poti ves as na dnu ekrana, Izpi e se nam petmestna tevilka, ki jo kasneje u enci vnesejo v kar predstavlja enostavno navigacijo in podatek, koliko u ne zahtevano okence. Posamezno nalogo kasneje zaklju imo s snovi mora e predelati. Figura predstavlja trenutno lokacijo klikom na piktogram s kvadratom (»Stop tracking«). u enca. 2.5 Re e anje ne o i (Lea ning a h) 2.6 Vpogled v e l a e e e anja o ame ne U enci do posamezne u ne poti dostopajo tako, da v URL vrstico vpi ejo https://learningpaths.symbaloo.com/. Nato na levo stran ne o i (Lea ning a h) ekrana, kjer pi e “I’m a student” vpi ejo kodo u ne poti, ki jim jo Ko si elimo ogledati rezultate re evanja posamezne u ne poti, posreduje u itelj. S klikom na “Join” pridejo do okenca, kamor enostavno kliknemo nanjo in desno zgoraj izberemo piktogram z vpi ejo svoje ime. grafom (»Assignements & Results«). Poka ejo se nam vsi rezultati, za vsako aktivacijo naloge posebej. S klikom na »View results« pri posamezni aktivaciji dobimo vpogled v uspe nost re evanja posamezne u ne poti (grafi en prikaz). Na zemljevidu so posamezna polja, pod katerimi so zastavljena vpra anja, ozna ena z razli nimi barvami. Barve ozna ujejo uspe nost re evanja posameznega vpra anja glede na vse u ence, ki so u no pot prehodili (zelena barva ozna uje vpra anje, na katerega so znali vsi odgovoriti, rde a pa tistega, na katerega ni znal odgovoriti nih e, obstajajo tudi druge barve). S klikom na posamezno polje se nam poka e tudi grafi en prikaz uspe nosti re evanja posameznega vpra anja. Slika 9. Na le i ani ek ana okence En e o Se ion Code enci i ejo kodo, ki jim jo posreduje njihov i elj [2]. VIVID 2018 265 Vendar pa ima Symbaloo mnogo dobrih lastnosti. U enec mora prehoditi celotno u no pot, torej mora zato, da bi lahko dostopal do vpra anj, predelati celotno u no snov. Seveda lahko dodajamo tudi dele, ki predstavljajo dodatno vsebino. U enci so s »hojo po u ni poti« morali biti miselno ves as aktivni in so s tem prevzeli odgovornost za svoje znanje. U itelj je nastopal le v vlogi usmerjevalca oz. tistega, ki je pripravil »poligon« za pridobivanje novega znanja. S Symbaloojem se u enci samostojno u ijo in utrjujejo ter preizku ajo svoje znanje. U enje tako postane zabavno, u enci pa se nevede u ijo tako u ne snovi ter se hkrati informacijsko opismenjujejo. Slika 11. S klikom na posamezno polje se nam oka e, kako 4. VIRI e en je bil i e e anj naloge o ame en enec [2]. [1] Rugelj, J. 2007. Nove strategije pri uvajanju IKT v izobra evanje. V Zbornik: Mednarodna konferenca Splet 3. ZAKLJU EK i b a e a ja i a i k a ja IKT SIRIKT 2007 (Kranjska Gora, April 19 - 21, 2007) 112-115. Seveda ima Symbaloo poleg dobrih tudi kak no slabo lastnost. Kot u iteljico razrednega pouka me najbolj moti to, da je v [2] Symbaloo https://www.symbaloo.com/ angle kem jeziku (brez mo nosti spremembe jezika v [3] U ni na rt, Naravoslovje in tehnika. Ljubljana: Ministrstvo sloven ino), saj u enci na razredni stopnji e ne obvladajo dobro za olstvo in port, Zavod Republike Slovenije za olstvo: angle ine. Tudi nekatere u iteljice, ki si elijo popestriti svoje Dostopno na naslovu: pou evanje z uporabo IKT, ne obvladajo angle ine in jim http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/p mogo e uporaba spletnih orodij, ki niso v sloven ini, predstavlja odrocje/os/prenovljeni_UN/UN_naravoslovje_in_tehnika.pdf oviro. Vendar pa je uporaba Symbalooja kljub temu tako (pridobljeno 14. 8. 2018) (2011) enostavna, da u enci (pa tudi u itelji) z njim ne bi smeli imeti te av. Ena od slabosti pri ustvarjanju u nih poti je tudi ta, da na eno plo ico lahko vstavimo samo eno od na tetih stvari: datoteko, spletno stran, sliko … VIVID 2018 266 Po e anje s roko nih predme o srednjih olah in projekt DPKU Teaching professional subjects in secondary schools and DPKU project Uro S erle Srednja ehni ka ola, C Kranj Kranj, Slovenija uros.sterle@sckr.si POVZETEK Na sliki 1 vidimo diagram tehnologij, ki se danes uporabljajo pri P e a e ed e ed a a e a d izdelavi spletnih strani oz. spletnih aplikacij. To ne pomeni, da e e b e a e a e d . G ede a a moramo znati uporabljati vse, a jih je dobro vsaj poznati in z a e e a e e e be a eh d vsake veje tudi kako uporabljati. e a, e e a d a e a e e e ce e e . Od a e e e a e e a da e a a , a de a a a ab a a. V e e e d da b a e a a , a e b ad e izpadli ed d a . D c e e c e e (v nadaljevanju: DPKU) a e e , e a e a e d , a a e e e a e d e . Klju ne besede U e , e e ce, podjetje, a a ABSTRACT Teaching professional subjects in secondary schools requires profound knowledge in their field from teachers. Depending on Slika 1: Razvoj spletnih aplikacij - diagram tehnologij. [1] the time in which we live and the constant changes in all areas of life, the required competencies of teachers are also changing. T da e a e d b e a e a e , e Teachers are expected to be professional and keep up with the a a a d e ? Ed a e, da e e times, but there is no money for training. In most cases, we are a c a e , da e e e e a e , da e e a a . additionally educating ourselves, as they would not want to be 2. PROJEKT DPKU fooled by the students. The rise of vocational teacher competencies (DPKU) is a project that has filled a gap in this P a D c e e c e e (DPKU) e a a field, as it allows teachers to improve their business skills.. eb b e a a a a, a e ab a e e a . e a de a ca de da a c d e Keywords e e ad e a e a djetja Teacher, competencies, company, computer science . b e e eb . U ab a e e a d a a mesece pri izbranem delodajalcu. Namen programa je krepitev 1. UVOD c e e c de a ce a d c e a Se e ed e d a a a a. b a e a a a d a a a a e P e ed e dula »Napredna uporaba podatkovnih strokovnim potrebam posameznim poklicev. [3] ba Na a e a e a ac a e e 2.1 Izbira podjetja a a a. Na a e e a a e a d e e, a b Ve e eb ebe da a , da e a a e a e . Sa e e e a e a d e, a ed e e e e , da e e e d da ba a e e standardi a e a e e e a e iskalnikov a e a e a d e K a . e b , a a a d a ab a , da d a a e a ed e. kar je bil tudi eden izmed pogojev za iskanje. Na e e ed e je bilo podjetje e a [4]. e a e e IT d e e, e b d Na a e a e a ac specializirano za kadrovske informacijske in identifikacijske enako kot pred recimo petimi leti, bi se mi dijaki verjetno smejali. e e. Pri njihovem delu je izredno pomembno delo s Kot vsi vemo, mora spletna stran dobro izgledati na namiznih da b a , a d a e . H a a a , ab ca d a a e e e . Po podatkih e e d a d e e de . na spletni strani [2] e e e a 2016 b a e e a b a a a e e b a e a a a a . VIVID 2018 267 2.2 Delo v podjetju 2.4 Obisk vodstva šole V teh dveh mesecih sem delal na nekaj konkretnih primerih, ki so V a e a dela v podjetju sta me obiskali tudi ravnateljica in poglobili moje znanje, hkrati pa sem pomagal tudi podjetju, ki je vodja projekta. S podjetjem smo se dogovarjali tudi o nadaljnjem bilo na koncu zadovoljno z mojim delom. sodelovanju. Glavno delo je bilo postaviti podatkovno zbirko za sitem V a e e a e e a e e d e e a kadrovanja. Naredil sem ER-diagram podatkovne zbirke ter napotimo vsaj enega dijaka, ki skupaj s podjetjem izdela ustrezno SQL kodo za izdelavo podatkovne zbirke. Po izjavi a nalogo za poklicno maturo. e a e a ad a a e . 3. ZAKLJUČEK e v evalvaciji projekta e a a ede e: »Nad ad e a e d b e ece e e produkcije. Videl sem in bil vpleten v konkretne primere izdelave programskih aplikacij na podlagi podatkovnih zbirk, kar tudi sam . S b a ed a d a eda e e a e a a a e e e e a d e a . La e e , da e a D c e e c e e ed e , e nenju celo b e e e d , da b a e a e ed e d b a e e e a e a.« [5] D e e a e a ab a a a e ed d , da e e e d be da e b , e b d b ponovno , a e e a e a e de e . Slika 2: Moje delovno mesto v podjetju Četrta pot. (Vir: 4. VIRI lasten) [1] Web Development diagram. https://coggle.it/diagram/Uul_jFoUPeI5AF0b/t/web- 2.3 Nadomestni u itelj development. V a e d e a e a, e d b a e a ce a a a IT d . S a e b [2] Mobile web browsing overtakes desktop for the first time. a , a da e b d a a e. V e a a https://www.theguardian.com/technology/2016/nov/02/mobil e a d e a a, e a e eda a a e de e a e-web-browsing-desktop-smartphones-tablets. a a c e . [3] Predstavitev projekta DPKU. http://www.eu- Nad e e e a ad a a e , skladi.si/sl/aktualno/eu-projekt-moj-projekt- saj je dijake a , a e a a b a d 2018/ljubljana/predstavitev-projekta-dvig-poklicnih- a . I e e ce e a de a b a e, e ed kompetenc-uciteljev-v-letih-201620132022-nadaljnje- uporabljam. strokovno-izobrazevanje-uciteljev. [4] e a . http://www.cetrtapot.si. [5] Pogledi, bilten za spodbujanje kakovosti v poklicnem in e b a e a http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Publikacije/Pogledi_dec2 016_web.pdf. Slika 3: Obisk vodstva ŠC Kranj v podjetju Četrta pot. (Vir: lasten) VIVID 2018 268 Uporaba dveh spletnih kvizov pri preverjanju znanja na od o j a nalni a Using two online quizzes for assessment of knowledge in the field of computer science Uro S erle Sre nja ehni ka ola, C Kranj Kranj, Slovenija uros.sterle@sckr.si POVZETEK 2. SPLETNI KVIZI Preverjanje znanja pred ocenjevanjem je zelo pomembno tako za Poznamo precej a li ih dij a i dela spletnih kvizov. Kviz i elja k a dijake. U i elj a a je a ja a ed , lahk a edi le i il ici M dle, a likacija a G gle dijaki a a ak idij k lik aj . Kla i e e ja je Forms in Microsoft Forms ali s samostojnimi kvizi kot sta a ja k a a e a je i i e e ja je lahk Kahoot! in Quizizz, ki sem ju uporabil pri tem preverjanju znanja. i ade a d lg a a i ak e e dl il, da dijak di dodatno preverjanje v obliki spletnega kviza. Uporabil sem dva 2.1 Kahoot! spletna kviza, in sicer Kahoot! ter Quizizz. V obeh primerih sem Kahoot! [2] je spletna storitev, ki g a i dela dveh vrst abil e aka a a ja, ak da e lahk i e jal k i , ki jih i e jej Kah ! P i je kla i i Kah !, d gi a i k i i d i e dijak . e i e je J ble. Oba lahk i ede a d a a i a, i ice i , ka e i, da i ig aj k i hk a i i a i d a e Klju ne besede al ge, ka e i, da k i e jej ih d i npr. doma za Preverjanje znanja, spletni kviz, IKT orodja nalogo. ABSTRACT Evaluating knowledge is very important for both the teacher and students. The teacher is aware of the state of knowledge in the class, and the students also see how much they know. Classical knowledge testing, such as oral questioning and written verification, may be boring, and I decided to offer students additional check-ups in the form of an online quiz. I used two online quizzes, Kahoot! and Quizizz. In both cases, I used the same questions, so I was able to compare the effectiveness and responses of students. Keywords Knowledge testing, online quiz, ICT tools 1. UVOD U i elj e e ja je a ja g a lja d ega je ih cilje , ki so predmet ocenjevanja znanja. Preverjanje se izvaja praviloma po b a a i e i, e da aj eje ed i i Slika 1: Izdelava kviza Kahoot! (Vir: lasten) ocenjevanjem znanja [1]. U i elj a a a i g i k lik dijaki Za i dela k i a eb je ab i ki a , ki i ga lahk b ladaj d l e i e k e a. e a je i b e la a i a le i a i https://kahoot.com. zadostno, se izvede dodatno utrjevanje znanja, sicer pa sledi Izdelava kviza je preprosta in intuitivna in ne potrebuje posebnega ocenjevanje. Dijaki ugotovijo, koliko znajo in po potrebi e aj a al i kega a ja (slika 1). intenzivnos e ja. Velikokrat se zgodi, da dijaki preverjanja znanja ne vzamejo e , aj i lij , da je e d lj a a. elel e , da bi i e dijakov sledilo preverjanju in zato sem uporabil dva spletna kviza. Zakaj aj bi bil le i k i b lj i d kla i ega preverjanja znanja? Ker je kviz bolj zabaven in ker vsi radi tekmujemo. Se eda i e il kla i ega e e ja ja a ja, a uporabil sem dodatno, bolj zabavno preverjanje. VIVID 2018 269 Slika 2: U iteljev pogled in pogled dijaka ob prijavi v kviz. Slika 4: Izdelava kviza. (Vir: lasten) (Vir: lasten) Glavna razlika v primerjavi s Kahootom je v prehodu med Za sodelovanje v kvizu se ni potrebno registrirati in prijaviti na a a ji. P i Kah e ig a k a e a e e ej e je i le i a i, a a eb je e PIN ig e, ki ga dg a i i i a a a a a , i Q i i a ak dodeli aplikacija sama, ko ustvarjalec kviza le- ega a e e (slika ig alec adalj je dg a ja je ak j di i ej jega 2). K i lahk ig a e a a al ik , ablici i di a bil e a a ja (slika 5). telefonu. Slika 5: Igranje kviza. (Vir: lasten) Slika 3: U iteljev pogled in pogled dijaka po pravilnem odgovoru. (Vir: lasten) Pri Quizizzu so odzivi na pravilnost odgovorov bolj zabavni (sliki 6 in 7). U i elj a jek j ika e a a je, dijaki a a ji a a i dg ij a e ega d i ih je ih dg . P e ek a a, ki ga d l i e a ljalec k i a . k i ijavljeni dg ij a a a je, e ika e a ile dg i e il dg a a e , ig alec a d bi di a informacijo o pravilnosti odgovora (slika 3). To je tudi trenutek, k je g a a a a a il ih i e a il ih dg ih. Na jek j e ka e i ed i ke a e ih dijak . Hi eje k a il dg i e, e k d bi e. Zaba i . P il e l a ih e h a i i i ga lahk e e e e bliki Excelove datoteke. 2.2 Quizizz Drugi izmed kvizov se imenuje Quizizz [3]. Sa a i dela je el d be k i Kah . P eb je ab i k i e a izdelavo in PIN za igro. Izdelava je preprosta (slika 4). Slika 6: Odziv na pravilen odgovor. (Vir: lasten) VIVID 2018 270 T di Q i i lahk del je a i d a e al ge. 2.3 Primerjava Oba k i a a e i ka ala k el i k i a, aj dijaki ka ali ecej e a ja i kla i e e e ja j a ja, ki ga v nobenem primeru ne bi zamenjal samo s kvizom. P i e e ja j a ed i a Kah , aj g a sproten pogovor o pravilnosti odgovorov. Pri iskanju dokazov o znanju doma pa bi uporabil Quizizz. 3. ZAKLJUČEK P e e ja je a ja j le ih k i e je i ka al k prijetna popestritev pouka. Kratka raziskava po uporabi kvizov v eh a edih aklj ih le ik e i eh ik a al i a, je pokazala k aj d ad lj dijak i i eleli ak a i ablja i di ih d je. K i e abil i Slika 7: Odziv na napa en odgovor. (Vir: lasten) modulu NUB (napredna uporaba podatkovnih baz), ki sicer ah e a g a i a je je ik SQL, a e je a a i e e ja ja Ve a eka k i a lahk a jek j e lja e znanja izkazal kot zelo dober pred pravim preverjanjem, saj smo s le ic e il a il ih i a a ih dg . tem ugotovili osnovno (ne)razumevanje snovi. P il e l a ih e h a i i i ga lahk gleda di kasneje (slika 8). Oba kviza imata podobne f kci al i i a e ak i k i a, tko v smislu izdelave, kot igranja. Razlika je v prehodu med a a ji. Oba a i a a ab a i a i i a. Sa b a a i e e ja ja a ja abljal e a ej i ga i a di e ali , e glede a predmet ali modul, ki ga je. 4. VIRI [1] P a il ik ce je a j a ja ed jih lah. Pridobljeno 25. 8. 2018 iz https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list- rs/vsebina/99228. [2] Kahoot! Pridobljeno 25. 8. 2018 iz https://kahoot.com. [3] Quizizz. Pridobljeno 25. 8. 2018 iz https://quizizz.com. Slika 8: Poro ilo o rezultatih. (Vir: lasten) VIVID 2018 271 Matematika v naravi Mathematics in nature Sonja Strgar Ka a a ab a O A a Ma a S a Vrhnika O V d P a c P d H c 33 Ba a ca 1 1360 Vrhnika 1000 Ljubljana sonja.strgar@guest.arnes.si katarina.sulin@osvp.si POVZETEK privla nega, druga nega. Temu sva najprej prilagodili prostor V prispevku predstavljava primer ponovitve celoletne snovi pri izvajanja u nih ur. Odlo ili sva se, da bomo reševali naloge izven matematiki v 6. in 8. razredu. Ker je pomanjkanje motivacije za u ilnic, na šolskem igriš u. u enje v zadnjem asu eden klju nih izzivov pou evanja v V obeh oddelkih 6. razreda smo izvedli po eno u no uro, v skupini današnjem asu, sva se odlo ili za druga en na in, pri katerem so 8. razreda pa dve uri, vsako uro posebej. u enci aktivni, lahko sami raziskujejo oz. doživijo u no snov. Zato smo u ne ure izvedli na šolskem igriš u, kjer so u enci, razdeljeni v pare, reševali u ne liste in v naravi s pomo jo U iteljici sva pred izvedbo u nih ur morali: konkretnih predmetov reševali matemati ne naloge. Stalno so a) pogledati po igriš u in poiskati predmete, ki smo jih kasneje dobivali povratne informacije, saj so le-te pomembne za njihovo prou evali; nadaljnje u enje. V 6. razredu smo izvedli eno šolsko uro, v 8. b) pripraviti naloge za reševanje; razredu pa dve. U enci so bili zelo motivirani za delo, kar so c) pripraviti seznam pripomo kov za posamezno šolsko uro; potrdili z evalvacijskimi vprašalniki. Aktivno u enje je zagotovo d) pripraviti namige v besedi (za eno uro v 8. razredu); pripomoglo k višji ravni znanja. e) natisniti naloge – u ni list za vsakega u enca; f) pripraviti evalvacijske liste. Klj ne besede 6. razred: Konceptualno u enje, matematika v naravi, motivacija, 6. razred, 8. razred Za u ence 6. razreda sva pripravili u ni list Matematika v naravi. U enci so za delo potrebovali meter, u ni list, pisala. Delali so v ABSTRACT paru, ki so ga dolo ili po lastni izbiri. Nato je vsak u enec dobil u ni list, skupaj smo odšli na šolsko igriš e. Tam so reševali The paper presents an example of the repetition of whole content naloge z u nega lista. Rešiti so morali 6 nalog (slika 1). in mathematics in sixth and eighth grade. Lessons were carried out at the school playground. Students worked in pairs, they solved the learning sheets with the help of the concrete objects. In the sixth grade workshops lasted one hour, in the eighth grade two hours. The students were highly motivated to work, as it was seen from the solved evaluation questionnaires. Active learning has helped students to achieve higher levels of knowledge. Keywords Conceptual learning, mathematics in nature, motivation, sixth grade, eighth grade 1. OPIS DELA IN REZULTATI Pomanjkanje motivacije pri pouku naravoslovja na splošno je eden poglavitnih izzivov pou evanja le-tega, zato je potrebno iskati vedno nove poti in metode pou evanja, da bi to postalo privla nejše, jasnejše, bolj moderno in u inkovito. Ena metoda, ki ima po našem prepri anju prednosti pred tradicionalnimi pristopi, Slika 1. U ni list a 6. ra red je t. i. aktivno (ali raziskovalno, inquiry-oriented) pou evanje in u enje; je manj formalno in konceptualno bolj u inkovito od obi ajnega. Preprosto bi ga lahko povzeli v stari pedagoški Ob koncu u ne ure so u ne liste oddali u iteljicama, ki sva jih modrosti: »Prebral sem in sem pozabil. Videl sem in sem si pregledali in u encem podali povratne informacije. Ravno zapomnil. Naredil sem in znam!« V osnovi temelji na posnemanju povratna informacija je tista klju na sestavina u nega procesa, ki »pravega« raziskovalnega procesa, prilagojenega šolskemu pouku pove, kaj je u enec dosegel oz. kaj je treba še narediti, da bo [1]. znanje izboljšal. Razli ne vrste povratnih informacij in na ini posredovanja le-teh razli no vplivajo na motiviranost u encev za Ker je konec šolskega leta as, ko z u enci ponavljamo celoletno u enje. Nekateri so – motivirani zaradi znanja, drugi zaradi snov, sva se odlo ili, da u encem pripraviva nekaj zanimivega, VIVID 2018 272 dosežkov. Pomembno je, da se želijo nau iti kaj novega in napredovati v znanju [2]. Naslednjo šolsko uro pa so u enci rešili tudi kratke evalvacijske vprašalnike, kjer so odgovorili na 3 vprašanja: Ali jim je bila u na ura zanimiva? Zakaj da/ne? Kaj bi spremenil? U iteljici bi sporo il še … U enci so povedali, da so v tej u ni uri uživali. Najbolj jim je bilo vše to, da so si lana para lahko izbrali sami. Vše jim je bila ura v naravi, da niso bili v u ilnici, kjer morajo mirno sedeti in reševati naloge, ampak so matematiko doživeli na malo druga en na in, kar prikazuje tudi aktivnost med uro (slika 2). Spremenili ne bi prav ni esar. Vsi pa so se strinjali, da bi morali imeti ve takšnih ur, saj so mnogo bolj zabavne, potekajo sproš eno, sodelovalno. Menijo tudi, da si stvari na tak na in lažje zapomnijo. Slika 4. Pari za delo Drugo uro pa so u enci delali v parih, ki so jih sami dolo ili. Potrebovali so u ni list, namige, ravnilo, kalkulator, pisala. Spraševali pa smo se, kako veliko je drevo. U enci so reševali u ni list (slika 5), poleg so imeli tudi list Namigi v besedi (slika 6). Med uro so bili u enci res zelo aktivni (slika 7) in pri delu popolnoma samostojni. Njihova naloga je bila poiskati drevo, ki Slika 2. Akti ni enci 6. razredu so mu dolo ili višino, obseg debla in širino krošnje. Drevo je moralo biti višje od obeh lanov para. 8. razred: V skupini 8. razreda pa smo prvo uro reševali u ni list Matematika v naravi (slika 3). Za delo so potrebovali u ni list, meter, pisala ter kalkulator. Poudarek u ne ure je bil na ponovitvi snovi Krog in deli kroga. U enci so delali v parih, ki sva jih dolo ili u iteljici (slika 4). Po kon ani u ni uri so u enci oddali u ne liste, ki sva jih u iteljici pregledali in podali povratno informacijo. Slika 5. U ni list Kako eliko je dre o? Slika 3. U ni list 8. ra red VIVID 2018 273 Naloge te u ne ure so jih zelo pritegnile. Kar nekaj asa so razmišljali, kako bi se nalog lotili. Šele nato so uporabili namige, potem je šlo hitreje. U ni uri smo evalvirali ob pomo i kratkega evalvacijskega vprašalnika. U enci so povedali: Ali sta ti bili ti 2 uri v naravi vše ? Zakaj da/ne? Da, ker je zdravo biti zunaj; ker smo se zelo zabavali; ker smo delali v skupini; bilo je zabavno in zanimivo; ker so mi bile naloge v skupinah vše in niso bile težke; ker je bila sprememba okolja; ker je bilo prakti no delo; ker smo se lahko pogovarjali, ker smo bili na svežem zraku in soncu. Kaj bi spremenil? Ni . Ve zabave. Da se zadnjih 15 minut igramo (smo prosti). Da bi ve delali v senci. Da bi bilo še ve razli nih nalog. Da bi ve krat imeli prakti no delo. Da bi si skupine vedno izbrali sami. U iteljici bi sporo il še … Da ste res dobri, eprav sem ve ino asa te en. Da bom pogrešal matematiko. Da bi to morali ve krat ponoviti. Da je bilo super. Da delajmo ve krat v skupinah. Da je zelo zabavno pri matematiki in da u iteljica zelo dobro Slika 6. Namigi v besedi razloži snov. 2. ZAKLJU EK U na motivacija obsega vse, kar daje pobude za u enje, ga usmerja, mu dolo a intenzivnost, trajanje in kakovost [3]. Lahko je zunanja ali pa notranja. Vsekakor je pomembnejša in odlo ilnejša slednja, saj izvira iz u enca samega, je pa zato redkejša. Če te ni ali pa je zastopana v manjši meri, je u itelj postavljen pred velik izziv, kako jo pri u encih dose i. Lahko posega po razli nih strategijah oz. metodah pou evanja. Meniva, da je v prispevku prikazan na in, kako uspešno zmotivirati u ence za ponavljanje u ne snovi, in sicer na na in, da so postavljeni v naravo, kjer so sproš eni, kjer imajo sami možnost izbire para, kjer sami »doživijo« posamezno nalogo oz. teorijo skozi lastno izkušnjo. Tako laže razumejo, da je matematika del vsakdanjega življenja, del našega okolja, v katerem bivamo. 3. LITERATURA IN VIRI [1] Krajnc, Tomaž. (2015). Aktivno u enje – višja raven znanja? Aktivnosti u encev v u nem procesu. V Ak i no i ence nem oce . Koper: Univerzitetna založba Annales. [2] Penca Pal i , Marjana. (2006). Po a na info macija i elja Slika 7. Akti nost ence in mo i acija ence a enje. Radovljica: Didakta. [3] Marenti Požarnik, B. (2003). P ihologija enja in o ka. Ljubljana: DZS. VIVID 2018 274 Varna raba interneta kot naravoslovni dan Safe use of the Internet as a science day Sonja Strgar Ka a a ab a O A a Ma a S a Vrhnika O V d P a c P d H c 33 Ba a ca 1 1360 Vrhnika 1000Ljubljana sonja.strgar@guest.arnes.si katarina.sulin@osvp.si POVZETEK spletu, pomeni, da se lahko tem bolj obvarujejo pred Varnost na internetu je tema, ki smo jo izbrali za naravoslovni nevše nostmi, ki jih lahko zaradi nepremišljene rabe doživijo. V dan, ki je trajal 5 šolskih ur. Izvedli smo ga z u enci v 6. razredu. ta namen sva se odlo ili, da na to temo pripraviva naravoslovni Prvi dve uri so bili u enci v ra unalniški u ilnici, kjer so po dan. Ta je obsegal 5 šolskih ur. Izvedli smo ga v obeh oddelkih, 6. ogledu videoposnetkov razmišljali o videnem, reševali spletne a in 6. b. Sklope ur smo prilagodili, saj vsi u enci niso mogli kvize ter izdelali strip, v katerem so podali nasvete za varno hkrati uporabljati ra unalniške u ilnice. uporabo interneta. 3. in 4. uro so se u enci razdelili v pare. Nato U iteljici sva pred izvedbo u nih ur morali: so reševali vnaprej pripravljene dejavnosti (preverjanje znanja, a) poiskati primerne videoposnetke in pripraviti vprašanja; sodelovalne karte, intervju v 3 stopnjah, pisanje zgodbe). Zadnjo šolsko uro so se u enci razdelili v skupine po 4 in izdelali plakate b) poiskati ustrezne sli ice in jih pripraviti za dolo itev ter jih predstavili sošolcem. Dan je bil razgiban, u enci so kriti no parov in skupin; razmišljali, pri u enju so bili aktivni, svoje znanje pa so preko c) poiskati in rešiti spletne kvize; sodelovalnega u enja primerjali z drugimi, ga dopolnili in utrdili. d) pripraviti navodila za izdelavo spletnega stripa; e) pripraviti dejavnosti za delo v razredu; Klj ne besede f) pripraviti prazne plakate; Naravoslovni dan, varni internet, kriti no mišljenje, aktivno g) u encem podati navodila, katere pripomo ke bodo u enje, sodelovalno u enje potrebovali na naravoslovnem dnevu – pisala; h) natisniti u ne liste skupaj z rešitvami (kjer je bilo to ABSTRACT potrebno); Safe Internet was the main theme of the science day. Pupils of the i) pripraviti sodelovalne karte; sixth grade attended workshops which lasted five hours. The first j) pripraviti evalvacijske liste. two hours took place at a computer classroom. First, they watched videos then they solved online surveys and made a comic book Naravoslovni dan se je pri el v ra unalniški u ilnici, kjer so bili with tips about safe Internet. In the next hours, they worked in u enci prvi dve uri. Opraviti so morali tri dejavnosti. pairs and solve various activities (cooperation cards, three-step 1. dejavnost: Videoposnetki interview, writing a story, knowledge testing). The last hour students worked in groups of four. They made posters and U enci so si ogledali videoposnetek in nato na u ni list odgovorili presented them to classmates. There were many activities, na 6 vprašanj (slika 1). Pripravljeni so bili 4 razli ni students developed critical thinking, they were active and were videoposnetki, tako da so imeli u enci razli ne u ne liste. Ob able to compare and consolidate their knowledge with others koncu dejavnosti smo se pogovorili o njihovih razmišljanjih in through cooperation. sporo ilih videoposnetkov. U enci so razvijali in ubesedovali svoje kriti no razmišljanje ter ga tudi ustrezno argumentirali. Keywords Science day, safe Internet, critical thinking, active learning, cooperative learning 1. OPIS DELA IN REZULTATI V današnjem asu so otroci zelo izpostavljeni medijem, predvsem internetu. S pridom ga uporabljajo za iskanje informacij, najve se poslužujejo brskalnika Google, Wikipedije, od koder rpajo informacije ne glede na njihovo verodostojnost, saj sami še niso sposobni kriti ne presoje ustreznosti ali resni nosti le-teh. Najve šestošolcev je povedalo, da so lani razli nih družbenih omrežij, kot so Facebook, Instagram, Skype, Google+, Youtube ipd. V ve ini omrežja uporabljajo za stike z vrstniki, preko njih si dopisujejo oz. delijo fotografije. Zato meniva, da je seznanjanje z nevarnostmi in pastmi, ki jih lahko prinaša splet, nujno za mladostnike. im ve informacij, ki jih pridobijo o vedenju na VIVID 2018 275 Slika 3. Program za izdelavo stripa Slika 1. U ni list po ogled ideoposnetka 2. dejavnost: Reševanje spletnega kviza U enci so reševali kviz Spletni detektiv (https://spletnidetektiv.si/) in preverjali svoje znanje, kako dobro prepoznajo spletno goljufijo (slika 2). S to dejavnostjo so po ve ini ugotovili, da pri tem niso najbolj uspešni. Slika 2. Spletni kviz Spletni detektiv Slika 4. U enci i del jejo stripe nas eti o arni rabi interneta 3. dejavnost: Izdelava stripa 3. in 4. šolsko uro smo odšli v mati no u ilnico. Najprej sva U enci so dobili natisnjena navodila za izdelavo stripa preko u ence razdelili v pare. Že vnaprej sva dolo ili pare, u encem pa spleta (v programu https://www.makebeliefscomix.com/) (slika 3). na tla dali dele sli ic z njihovimi imeni. Dva ujemajo a dela Nato so naredili 3 okvirje, jih s pomo jo Orodja za izrezovanje sli ice sta sestavljala par (slika 5). izrezali in prilepili v Wordov dokument. Dokument so ustrezno poimenovali in shranili na dogovorjeno mesto. Stripi so bili nasveti za varno uporabo interneta (slika 4). VIVID 2018 276 znal besedo razložiti, je prvi dal kartico drugemu. e drugi besede ni znal razložiti, mu je prvi povedal, kaj beseda pomeni, kartico pa je obdržal. Besede in pomene sta ponavljala toliko asa, da je dobil drugi vse kartice. Nato sta vlogi izpraševalca in pojasnjevalca zamenjala (slika 7). Slika 5. Delite ence pare Slika 7. Sodelovalne karte Par je lahko izbiral med 4 dejavnostmi: 3. dejavnost – Intervju v treh stopnjah: 1. dejavnost – Preverjanje v parih: Eden od u encev je bil intervjuvanec, drugi v vlogi spraševalca. V Vsak par je dobil sklop u nih listov. Navodilo je bilo, da vsak naslednjem koraku sta zamenjala vlogi. Tisti, ki je spraševal, si je lan para reši polovico u nih listov. Delo je potekalo tako, da je moral sproti zapisovati odgovore. U enca sta imela svetovalnico – prvi lan para za el z reševanjem nalog na prvem u nem listu. dva problema, zapisana na listu, ki sta ju morala predebatirati Izbirali so lahko med luknjastim besedilom, križanko, iskanjem (slika 8). manjkajo ih besed, rtanjem besed, poimenovanjem ra unalniških komponent … Naloga drugega je bila, da s pomo jo pripravljenih rešitev sproti preverja uspešnost reševanja sošolca in mu daje povratne informacije/namige za reševanje. Nato sta vlogi zamenjala in tako rešila ter preverila rešitve nalog na vseh u nih listih. Kmalu pa smo ugotovili, da vseh pripravljenih dejavnosti ne bodo rešili, ker bo zmanjkalo asa. Zato so rešili, kolikor jim je uspelo (slika 6). Slika 8. Intervju v treh stopnjah 4. dejavnost – Pisanje zgodbe: U enca sta si morala ogledati sli ice na u nem listu. K posamezni sli ici sta zapisala klju ne besede, kaj mislita, da slika sporo a. Nato sta klju ne besede uporabila pri zapisu doživljajske pripovedi. Besedilo sta lenila na uvod, jedro in zaklju ek. Pripovedi sta morala dolo iti tudi naslov. Upoštevati je bilo treba pravopisna in slovni na pravila. Dejavnost prikazujeta sliki 9 (u ni list) in 10 (izvedba v razredu). Slika 6. Dejavnost Preverjanje v parih 2. dejavnost – Sodelovalne karte: Upoštevati so morali navodilo, da najprej prebereta besedo (na eni strani) in razlago besede (na drugi strani) na karti. Enako je veljalo za vse karte. Prvi v paru je pokazal kartico z besedo drugemu v paru. Drugi je moral razložiti pomen besede. e je VIVID 2018 277 Slika 11. Delitev v skupine Skupine so izdelale plakate z nasveti: a) kako se odlo iti pametno in pustiti drugim, da se odlo ijo sami; b) kako nastaviti zasebnost na FB; c) glede uporabe elektronskih naprav (kako se obvarovati, da z uporabo teh naprav podjetja ne bi pridobila prav veliko informacij o tem, kaj radi po nemo, vse z namenom, da nam prodajo im ve svojih izdelkov in storitev); Slika 9. U ni list Pisanje zgodbe d) da je potrebno spletno trpin enje in nadlegovanje prepre iti oz. se o tem pogovarjati. U enci so bili pri delu zelo aktivni (slika 12). Izkazalo pa se je, da je ena u na ura za to popolnoma premalo. Slika 10. Pisanje zgodbe U enje, ki presega okvirje posameznega u nega predmeta, omogo a povezovanje in združevanje razli nih u nih ciljev v smiselno celoto (Krnel idr. 2008). Slika 12. Izdelava plakatov Zadnjo šolsko uro pa sva u ence razdelili v skupine po 4. Skupine Naravoslovni dan smo evalvirali ob pomo i kratkega sva dolo ili vnaprej, zopet sva sliko razdelili na 4 dele, jo evalvacijskega vprašalnika. U enci so povedali: razrezali in zadaj napisali lane skupine (slika 11). Ali ti je bil naravoslovni dan vše ? Zakaj da/ne? Da. Ker smo uporabljali ra unalnike. Ker sem preizkusil nov program za izdelavo stripov. Ker je tako u enje zabavno. Ker smo se lahko pogovarjali. Ker je dan minil zelo hitro. Ker rada delam v paru. Ker sem izvedela veliko uporabnega o spletu in njegovih pasteh. Ker smo delali v skupini. VIVID 2018 278 Kaj bi spremenil? razlage. Je u enje za življenje, ki omogo a socialno rast, s Ni . Da bi lahko sami izbirali, s kom želimo biti v pomo jo katerega si u enci privzgojijo odgovornost za skupen skupni. Da bi bilo na voljo ve asa. Da bi še ve delali cilj, za dobro opravljeno delo, obenem pa se nau ijo aktivno na ra unalnik. Da bi si sami izbrali par. poslušati in komunicirati kot enakovredni partnerji. Prek razli nih U iteljici bi sporo il še … oblik sodelovalnega u enja se vzpostavljajo in krepijo tudi Da je bil naravoslovni dan super, ker je hitro minil. Da medsebojni odnosi (Tratnik, 2014). bi rad ve krat delal na ra unalnik. Da bi rad preizkusil Poleg sodelovanja pa verjameva, da so u enci po opravljeni še kak program, kot je za stripe. Da bi si želela ve dejavnosti bolj kriti ni in previdni pri uporabi spleta in vsega, kar takšnih ur v ra unalniški u ilnici. jim ponuja. 2. ZAKLJU EK 3. LITERATURA IN VIRI Meniva, da so bili u enci med naravoslovnim dnem zelo aktivni. [1] Krnel, D., Hodnik adež, T., Poto nik,N., Medved-Udovi , V. (2008). Medpredmetno povezovanje v 1. razredu Poleg tega so morali med sabo stalno sodelovati, saj je bil princip e p edme ni delo ni benik. Naravoslovna solnica, 12, 3. parov oz. skupin izbran namensko. Sodelovalni na in dela Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. predstavlja mnogo ve kot skupinsko delo, razred pa iz skupine [2] Tratnik, A. (2014). P ek odelo alnega enja do nanja in posameznikov spreminja v »skupino skupin« (Peklaj 2001). po i i ne ne klime. Ljubljana: Didakta. Sodelovalno u enje prinaša vrsto pozitivnih u inkov, je u enje, ki spodbuja ve jo aktivnost u encev, timsko delo, pozitivno [3] Peklaj, C. (2001). Sodelo alno enje ali kdaj e gla e e. Ljubljana: DZS. psihosocialno klimo v razredu, motivacijo in veselje do u enja. Takšen na in dela ni le popestritev pouka ali oddih od u iteljeve VIVID 2018 279 APPinventor v vlogi spodbujanja vedenja o trajnostnem razvoju APPinventor in the promotion of sustainable development I k k f O T a B ejca a 39, Ka ik iztok.skof@guest.arnes.si POVZETEK Na a a a , a a a V sklopu projekta Erasmus+ Digital Green smo pripravili a a a a a. U a a prir a a izdelati aplikacijo o spoznali z izbrano temo. Znani so a primeri [3] ko so preko a a . U a a a a a a a spoznali z temami povezanimi s trajnostnim razvojem. Aplikacije . so bile objavljene G A . U a pozitivno a programiranja, hkrati pa se 3. Aktivnosti spodbuja vedenje o trajnostnem razvoju. 3.1 App inventor App Inventor za Android je spletna programsko okolje, ki je Klj ne be ede a G a Ma a I Erasmus+, trajnostni razvoj, App inventor, mobilne aplikacije Technology (MIT). ABSTRACT O a a a a a a a a a a As part of the Erasmus + project, we have prepared a handbook to a a a a A . U a a a teach pupils to develop an application about sustainable vmesnik, ki omog a a , a spustijo development. Pupils learned how to program and learn about vizualne predmete in tako lahko ustvarijo aplikacijo, ki lahko topics related to sustainable development. Apps have been deluje v napravah Android. published in the Google App store. The pupils thus obtained a positive practical experience of programing, while promoting 3.2 Primer motivacijske vaje knowledge of sustainable development. Na a a a aplikacija a a , s katero smo spoznali vse pomembne elemente v Keywords programskem okolju. S a a , posameznimi vizualnimi elementi in kaj lahko z njimi naredimo. Erasmus+, Sustainable development, App Inventor, mobile Spoznali so a a a a a a , a application preizkusijo. Poleg tega pa je bila to interaktivna zabavna 1. Uvod aplikacija, ki jih je motivirala za nadaljnjo delo. V sklopu projekta Erasmus+ smo pr a a a A Za a a App Inventor tako, da odpremo spletno Inventorja. Pripravljene so naloge, ki postopoma motivirajo in stran ai2.appinventor.mit.edum, kjer ustvarimo nov projekt. a a, a a a a a a a a V a a a . Na a A . U a a sklopu lahko vidimo elemente, ki jih lahko uporabimo. Na sredini je trajnostnega razvoja izdelali aplikacijo, ki vsebuje: opis teme, kviz delovni prostor. Na desni strani pa so lastnosti elementa, ki je o izbrani temi, ter nagradno igro. trenutno izbran. 2. Te e i ni d Ra a [1] a , da je App inventor primerno a a a , a . Lepo se a S a -em in v , saj a a , i pritegne mlade. Pri tem pa ostanemo v stiku z kompleksnimi IKT koncepti, kot so procedure, a , . App Invent preprost vstop v programiranje z ustvarjanja ap a . V a a a a a a a , a a Slika 1 Designer pogled v App Inventorju a a a a a. S klikom na Block, pa pridemo do drugega pogleda, kjer Lahko se skoraj takoj zgradijo aplikacije, ki so uporabne v dodajamo kodo elementov, ki smo jih prehodno pripravili. Pri . Za motivira, da se spoprimejo z drugimi a a a a a , , a : a a a a a. izdelava interaktivnosti. [2] VIVID 2018 280 Slika 2 Block pogled v App Inventor Na . Potrebujemo sliko klobuka, sliko ozadja, sliko zajca v klobuku in zvok. Spremenimo lastnost zaslona, tako da nastavimo za BackgrounImage, sliko ozadja. Nato dodamo element s katerim bo uporabnik interaktiral. Pojdimo na »Pallete«, odprimo predal »User I a , odprt, kliknimo »Image« in jo povlecimo na »Viewer«. Videli bomo majhen kvadrat. Pogledamo okno »Properties« na desni strani zraven zaslona »Designer«. Ka a i slike. Spremenimo jih v skladu z naslednjo sliko: Slika 4 K n ni i gled a likacije d danimi k i imi elemen i Sedaj pa bomo dodali vedenja na posamezne elemente. Pravkar smo dodali gumb, sliko in zvok, ki so gradniki za na a a . S a a a a a . T z Block Editorjem. V zgornjem desnem kotu Designer zaslona, kliknemo "Block." Odpre se okno urejevalnika blokov. Tukaj damo Slika 3. Dodamo prvi komponento - sliko navodila elementov, kaj naj a . Dodaj »Button« pod klobukom in spremenimo, lastnosti, tako da Na , a a a a : T a L ' a Igra zvok, ko se ga uporabnik dotakne. V a a , da iz klobuka a hkrati zaigra Spremeni se slika klobuka. zvok. Za to bomo morali a a . P na V zgornjem levem kotu okna, pod »Blocks«, vidimo stolpec, »Pallete« na levi strani zaslona »Designer« in kliknimo na predal predal »Built-in« in predal za vsak element, ki smo ga ustvarili: o a M a, a a a razdelek »Media«. Povlecimo Image1, Button1, Sound1, ven komponento zvoka »Sound« in jo postavimo v pregledova . N a , , pojavila se bo v Ko kliknemo predal, dobimo ( okov) za te a a a z oznako "Non-visible. To so komponente. Kliknimo predal za »Button1«. Odpre se predal, ki , a a a , a a a prikazuje izbor blokov, ki jih lahko uporabimo za izgradnjo a a a. vedenja gumba »Button1«. Kliknimo Sound1 da a njihove lastnostni. Kliknimo na Kliknimo blok z oznako »Button1.Click« in ga povlecimo v Source in izberimo datoteko zvoka, ki smo jo prenesli prej. delovni prostor. Opazili bomo, besedo "W " a a »Button1.Click«. B "W " a , E ; povejo kaj naj bi se zgodilo z elementom, pod posameznimi pogoji. V tem primeru, je dogodek, ki nas zanima, kaj se zgodi, ko uporabnik klikne na gumb. Nato bomo dodali nekaj blokov za programiranje, ki bodo povedali kaj se bo zgodilo. Ko bo uporabnik pritisnil na predmet na zaslonu telefona, se bo predvajal zvok in hkrati se bo zamenjala slika. Na zaslonu se bo pojavil zajec. VIVID 2018 281 P a a a a a a . V App I a a a a a a . Dodali so strani z podatki o izbrani temi. Izdelava iger, je bila za a a. N a a , a na projektu so tudi izdelali a a . Slika 5 Koda ob pritisku gumba 3.5 Zaklj ek U a a a , ki je potem bila objavljena v Google Aplikacijo preizkusimo tako, da izdelamo APK datoteko, ki jo App Store (Digital Green Erasmus+). D , a preko QR kode, ki se pojavi na zaslonu APP Inventorja so avtorji aplikacije, ki jo lahko potencialno uporabniki iz celega prenesemo a , a . a a , a a a a . V , a a a a rud, V a a a a a a , a a a , a a a a a . K bomo zatresli aplikacijo bo zajec izginil. Hkrati pa telefon imeli pred sabo konkreten izdelek so vse skupaj vzeli zelo resno. a a a a . O a a , a a Uporabili bomo senzorje. Pojdimo v pogled »Designer«, ter na kodi. Poleg tega pa je s tem, ko je aplikacija na voljo celemu a Pa , a S svetu, tudi spodbuja vedenje o trajnostnem razvoju in je s tem tudi povlecite ven z »AccelerometerSensor«. Kot pri vseh nevidni prispevala o a. P , ki so ob elementov, ne glede kam ga dajemo v pregledovalniku, bo na izdelavi aplikacije se spoznali o trajnostnem razvoju, so se o delu "Non-visible components na dnu pregledovalnika. trajnostnem razvoju spoznali potencialni uporabniki iz celega sveta. U a a , uporabljali so svoje Tresenje telefona bomo a a . To pomeni, a a a a, a a a da moramo uporabiti nov dogodek. Pojdimo na zaslon bloki . »Blocks«. Tam bi morala biti nov predal za »AccelerometerSensor1«. Odprimo ga in povlecite ven »AccelerometerSensor1.Shaking« blok. 4. ACKNOWLEDGMENTS Projekt Erasmus+ Digital Greeen v sklopu katerega so bile izvedene opisane aktivnosti, je delno financirala EU. 5. VIRI [1] Grover, Shuchi, and Roy Pea. "Using a discourse-intensive pedagogy and android's app inventor for introducing computational concepts to middle school students." Proceeding of the 44th ACM technical symposium on Computer science education. ACM, 2013. Slika 6 Koda ob tresenju telefona [2] Wolber, David. "App inventor and real-world 3.3 Primer drugih aktivnosti motivation." Proceedings of the 42nd ACM technical D a a a a , a a , a a symposium on Computer science education. ACM, 2011. a a a a a. V a [3] Kamitsios, Margaritis, et al. "Incorporating quizzes into a 3D naredili igro, kjer je moral igralec ujeti znak za vetrno energijo, educational game calling web services." EdMedia+ Innovate umakniti pa se je moral znaku za jedrsko energijo. Learning. Association for the Advancement of Computing in Nato smo se na izdelati kviz, kjer mora uporabnik odgovoriti Education (AACE), 2018. a a a sedo. Na a tudi narediti kviz, [4] The Worlds Largest Lesson. (2018). Retrieved from na katerega mora odgovoriti z a . http://worldslargestlesson.globalgoals.org/ [5] Erasmus+ Digital Green Training Activity (2017). 3.4 Izvedba aktivnosti https://drive.google.com/drive/folders/1qdVI- P a , a a a w4CdroDrScCE4CeH90KD-fhbRu4?usp=sharing a a a a a. P a a informacij in a a . Z a a a a , a a a a a a a. [4]. VIVID 2018 282 S del aln enje s spletnim orodjem Padlet Collaborative learning with web tool Padlet Nina Štramec Osnovna ola Draga Kobala Maribor Tolstojeva ulica 3 2000 Maribor nina@os-dragakobala.si POVZETEK medsebojnega sodelovanja, ki ni vezano ve samo na u ilnico, ampak se lahko širi dale navzven, doseže posameznike razli nih V dobi digitalne pismenosti se od u iteljev pri akuje nenehno sposobnosti in tako prispeva k njihovi socialni vklju enosti v e- sledenje novim metodam, ki jih prinaša uporaba informacijsko- okolje. komunikacijske tehnologije. To spodbuja u itelje k izboljšanju na ina dela v razredu ter k prenašanju svojih kompetenc na Prispevek je osredoto en na kompetenco digitalne pismenosti, ki u ence. U enci se vsakodnevno soo ajo z raziskovanjem lastnih naj bi jo u enci pridobivali skozi sodobne na ine pou evanja. Za strategij u enja, s prilagajanjem osebnim u nim potrebam in z prevzemanje aktivne vloge v procesu u enja se prispevek dotakne doprinosom svojega znanja v u nih skupinah. Sodelovalno u enje tudi na el in prednosti sodelovalnega u enja. pri u encih spodbuja razvoj notranje motivacije ter izboljšuje Namen prispevka je predstaviti spletno orodje Padlet in primer njihovo samopodobo, zato je pomembno, da u enci prevzemajo njegove prakti ne uporabe pri pouku. aktivnejšo vlogo v u nem procesu. Spletno orodje Padlet ponuja razli ne možnosti sodelovalnega u enja, pri emer u enci s svojimi prispevki samostojno obravnavajo vsebine pouka ali 2. DIGITALNA PISMENOST drugih aktivnosti, ki potekajo v šoli. Kot pravi Kodelja [3], je vseživljenjsko izobraževanje nujnost, e želi posameznik preživeti na trgu dela v asu hitrih družbenih, Klju ne besede gospodarskih in tehnoloških sprememb. Neprestano je potrebno prilagajati znanje in spretnosti nepredvidljivim zahtevam trga. Digitalne kompetence, spletno orodje, Padlet, sodelovalno u enje Razvijanje t. i. digitalne pismenosti, ki je ena od klju nih kompetenc za u enje, spodbuja u itelje k izboljšanju na ina u enja v razredu z interaktivnimi in dinami nimi viri, ki jih nudi ABSTRACT uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT), hkrati pa zagotavlja ve jo motiviranost ter In the age of digital literacy, teachers are expected to continuously bogatejšo izkušnjo u enja za u ence [1]. follow the new methods brought by the use of information and communication technology. This encourages teachers to improve Za doseganje ciljev na podro ju izobraževanja sta Evropski their way of working in the classroom and to transfer their parlament in Svet Evropske unije [2] dolo ila osem klju nih competences to pupils. Pupils are daily faced with the exploration kompetenc: sporazumevanje v maternem jeziku, sporazumevanje of their own learning strategies, by adapting to their personal v tujih jezikih, matemati na kompetenca ter osnovne kompetence learning needs and by contributing their knowledge in the v znanosti in tehnologiji, digitalna pismenost, u enje u enja, learning groups. Collaborative learning encourages the socialne in državljanske kompetence, samoiniciativnost in development of internal motivation in pupils and improves their podjetnost ter kulturna zavest in izražanje. self-esteem, so it is important that learners take a more active role Za uspeh v današnji družbi, bogati z informacijami in znanjem, in the learning process. The web tool Padlet offers a variety of morajo u enci in u itelji u inkovito uporabljati tehnologijo, saj se collaborative learning options, with pupils contributing tako zagotovi izbira raznovrstnih in u inkovitih metod u enja in independently to the content of the lessons or other activities that pou evanja ob upoštevanju posameznikovih potreb, zahtev in take place at school. posebnih zmožnosti [4]. Z vsebinsko raznolikostjo in prožnostjo izpeljave u enja lahko dosežemo, da je u enje dostopnejše vsem, k temu pa lahko pomembno pripomorejo razvijanje in uporaba Keywords u ne tehnologije [1]. Takšne možnosti ponuja na primer »e- u enje« [6]. Nova pobuda za e-u enje, ki je del širše evropske Digital competences, webtool, Padlet, collaborative learning pobude, zvišuje raven digitalne pismenosti in zahteva, da se šole, 1. UVOD u itelji in u enci opremijo s posebnim gradivom, profesionalnimi spretnostmi in tehni no podporo v te namene [1]. Vseživljenjsko u enje nas nenehno postavlja pred nove izzive in nas spodbuja k temu, da pridobivamo nova znanja na razli nih Unesco je leta 2011 objavil IKT standarde za u itelje tudi na podro jih, ki jih nato vnašamo v svoje delo. Pri tem razvijamo podro ju pedagogike, informacijsko komunikacijske tehnologije veš ine, s katerimi krepimo tudi digitalne kompetence, kar je v in profesionalnega razvoja u itelja [8]. sodobnem asu klju nega pomena za uspešno delovanje znotraj vzgojno-izobraževalnega sistema. Splet ponuja veliko možnosti VIVID 2018 283 3. SODELOVANO UČENJE »Dasboard« (naslovna stran) najdemo dva okvirja roza barve z Cirila Peklaj [5] sodelovalno u enje opredeljuje kot vzgojno- ukazom »New« (nov) ali »Make a padlet« (izdelaj padlet). S izobraževalno strategijo, pri kateri delajo udeleženci v majhnih, klikom na enega izmed njiju dobimo možnost izbire ustvarjanja strukturiranih skupinah. Skupinsko delo temelji na njihovi popolnoma novega padleta, lahko pa uporabimo že dane predloge. medsebojni soodvisnosti in odgovornosti, pomembno je, da vsak doda svoj prispevek k skupni nalogi. Teoreti no izhodiš e sodelovalnega u enja je opredeljeno kot skupno delo, ki je usmerjeno k doseganju skupnega cilja [5]. V sodelovalnih okoliš inah so cilji sodelujo ih pozitivno povezani, saj se vsi zavedajo, da je cilj dosegljiv le takrat, e ga dosežejo vsi lani skupine. Zato je pomembno, da vsi v skupini pri svojem delu nenehno iš ejo poti, na ine in metode, ki ustrezajo njim in drugim sodelujo im lanom. Zna ilnosti sodelovalnih skupin [5] v primerjavi s tradicionalnimi skupinami, kjer tega ni, so predvsem: pozitivna soodvisnost, heterogenost skupine, odgovornost Slika 1: Oblike praznih padletov [9] posameznika in odgovornost vseh, enakomerna porazdelitev vodstvenih funkcij, poudarjanje kognitivnih in socialnih ciljev, Izberemo želeno obliko, pri emer lahko izbiramo, kako bodo pou evanje sodelovalnih spretnosti, analiziranje delovanja skupin objave razporejene na podlagi. Po potrjeni izbiri uredimo podlogo itn. S sodelovalnim u enjem se izboljšajo medsebojni odnosi med za objave (zid). Zapišemo naslov, kratek opis vsebine, izberemo u enci ter njihove komunikacijske veš ine. sliko podloge, simbol, povezan z vsebino, uredimo nastavitve Zlasti heterogenost skupin je neskon en vir ustvarjalnosti, saj so v objav (prikaz imena avtorja objave, možnost komentiranja, vrstni skupini u enci z razli nimi sposobnostmi, znanjem, osebnostnimi red prikazovanja, možnost ozna evanja). Na koncu teh nastavitev lastnostmi in izkušnjami [7]. Vsak udeleženec tako prispeva svoj najdemo url naslov do padleta, kar bomo potrebovali kasneje, ko pogled, svojo zamisel, svojo rešitev, kar ima za posledico ve ga bomo želeli deliti z u enci. ustvarjalnega in kriti nega mišljenja, dvigata se u en eva u na in socialna samopodoba, razvija se tudi notranja motivacija, saj Nato izberemo ukaz »Next« (naslednje), da uredimo nastavitve u enec doživlja ve pozitivnih izkušenj. Vanda Rebolj [6] zasebnosti in dolo imo oblike sodelovanja u encev. Pri poudarja pomen u en eve aktivnosti v izobraževalnem procesu, nastavitvah zasebnosti lahko izbiramo med zasebnim, skritim, saj zgolj pasivno spremljanje pouka ne vpliva dobro na razvoj zaš itenim z geslom (ali QR kodo) ter javnim padletom. zunanje in notranje motivacije. Sodelovalno u enje, ki pripomore, U encem, ki jih bomo povabili k sodelovalnemu u enju, pa da skupaj pridemo do boljših dosežkov, je zagotovo metoda, ki se dolo imo možnosti branja, pisanja in urejanja objav, pri emer u inkovito povezuje s sodobnimi pristopi, ki jih omogo a e- samo administrator (u itelj) lahko briše objave ali celoten izdelek. izobraževanje [6]. U ence k sodelovanju lahko povabimo z vpisom njihovih elektronskih naslovov, lahko pa z njimi delimo že prej omenjeno povezavo do padleta. Urediti je potrebno še nastavitev dovoljenja 4. SPLETNO ORODJE PADLET uporabe kopije izdelanega padleta ter administratorjevo potrjevanje objav pred prikazom na zidu, nato je predloga (https://padlet.com/) [9] pripravljena za uporabo. Padlet omogo a sodelovalno u enje, pri emer imajo vsi u enci aktivno vlogo. Socialna komponenta izobraževanja se vzpostavlja e želimo ozna iti, da nam je padlet vše , spremeniti ali dopolniti tudi v e-okolju, saj u enec vidi, kaj delajo sošolci, ima priložnost njegove nastavitve, ga deliti z drugimi, lahko to naredimo spremljanja, ocenjevanja, posnemanja, nenazadnje tudi kadarkoli z izbiro posameznih simbolov na sliki 2. S klikom na tekmovanja z njimi [6]. Hkrati pa lahko vsak posameznik zasebno želen simbol se odprejo ponujene možnosti, med katerimi in sproš eno izvaja naloge, ki se od njega pri akujejo, s tem pa izberemo ustrezno zase. enakovredno prispeva k uspešni izvedbi in dokon anju u ne naloge, kar je ena izmed najpomembnejših komponent aktivnosti v skupini [7]. Padlet je brezpla no spletno orodje, do katerega je možno Slika 2: Dodatne možnosti [9] dostopati s pomo jo ra unalnika, pametnega telefona ali Objave lahko dodajamo z dvakratnim klikom kjerkoli na predlogi, tabli nega ra unalnika. Omogo a enostaven na in sodelovanja, lahko pa uporabimo roza gumb v spodnjem desnem kotu strani. reflektiranja ter delitve povezav, slik, posnetkov idr. med u enci Ob tem se pojavi okvir, v katerem uredimo celotno objavo. in u itelji na varni spletni povezavi. Uporabnikom omogo a Opremimo jo z naslovom, zapišemo ustrezno vsebino, ki je lahko urejanje svojih osebnih ali javnih »zidov«, pri emer lahko poljubno dolga ter ji dodamo priponke s klikom na slikovne ustvarjalci urejajo objave, jih dopolnjujejo ali odstranjujejo ter simbole. Priponka je lahko slika, zvo ni posnetek, pesem, video upravljajo z drugimi nastavitvami osebnih »zidov«. posnetek, povezava do spletne strani, Wordov ali PDF dokument, predstavitev v PowerPointu, tabele, skratka vse, kar je povezano z V orodje se je potrebno najprej prijaviti. S klikom na povezavo do vsebino objave. orodja se nam odpre možnost prijave preko Facebook profila ali elektronske pošte. Izberemo ustrezno pot, presko imo oglasno sporo ilo in po želji nadaljujemo z urejanjem podatkov svojega profila, nato se lotimo ustvarjanja svojega padleta. Na zavihku VIVID 2018 284 pripravi svojih objav morali biti pozorni na delo drugih ter spremljati njihove objave. Raziskovali so spletne vsebine ter urejali spletni plakat s svojimi prispevki. Po kon anem delu se je plakat natisnil in pripel na oglasno desko v razredu, prav tako so se pravila natisnila v obliki knjižice, kar so u enci kasneje odnesli s seboj v šolo v naravi. U enci so bili s takšnim na inom dela zelo zadovoljni. Vše jim je bilo delo z ra unalnikom in s pametnim telefonom, saj je do Slika 3: Urejanje objave [9] Padleta možno dostopati tudi preko slednjega. Dejstvo, da lahko delajo v skupini na druga en na in, kot so ga bili vajeni doslej, je Pri dodajanju priponk lahko v vrstico ob lupi vnesemo naslov pomenilo aktivno vlogo vsakega posameznika in možnost povezave (do spletne strani, pesmi, filma), z možnostjo »Choose a njegovega osebnega prispevanja, kar pri skupinskem delu ni file« izberemo datoteko, ki jo imamo shranjeno na ra unalniku ali vedno mogo e zagotoviti, saj se vloge med u enci razli no izmenljivih diskih, lahko pa posnamemo svojo fotografijo. Po razporedijo in tako šibkejši posamezniki težje prispevajo svoje potrjeni izbiri se priponka naloži (nalaganje ve jih datotek lahko ideje in predloge. traja nekaj trenutkov), ponudi se možnost predogleda, nato sledi potrditev izbire, ki se pojavi v objavi na zidu. Avtor objave (u enec) lahko le-to v celoti ali njene posamezne dele izbriše v 4.2 Primer uporabe orodja Padlet pri uri asu urejanja, ko je objava že potrjena, pa lahko to naredi samo dodatne strokovne pomo i administrator (u itelj). Orodje je bilo uporabljeno pri u enki 9. razreda pri Ko je padlet v celoti izdelan, so na voljo razli ne možnosti predmetu zgodovine. U enka je potrebovala pomo pri razvijanju u nih strategij ter digitalnih kompetenc, kar sta izvažanja, deljenja in tiskanja izdelka. Klik na nam bila tudi dva izmed ciljev zanjo pripravljenega ponudi možnosti delitve na Facebook, Twitter ter pošiljanje individualiziranega programa. Za pridobitev ocene pri povezave do padleta po elektronski pošti, v spletno u ilnico idr.. Ponudi nam tudi možnost izvoza izdelka v obliki slike, PDF predmetu je morala pripraviti prispevek o prebrani knjigi dokumenta ali Excel dokumenta, kar nam omogo a tudi tiskanje (zgodovinsko doma e branje) ter ga pripeti v spletno izdelka. V tem se pokaže velika prednost tega spletnega orodja, u ilnico. Tematika je bila povezana z drugo svetovno saj izdelek ne ostane samo na spletu, temve ga lahko uporabimo vojno, zato je bilo poleg analize vsebine potrebno poiskati kot plakat ali knjižico, ki služi u encem namesto tabelske slike, tudi podatke o tem. U enka je želela preizkusiti orodje, ki kot pripomo ek pri predstavitvi ali govornemu nastopu, u itelju ni pomenilo klasi ne predstavitve, zato se je lotila pa kot pripomo ek, ki ga lahko uporabi za formativno spremljanje doma ega branja s pomo jo Padleta. Na spletu je poiskala pouka. ustrezne slike in krajše filme, ki so opisovali vojno in 4.1 Primer uporabe orodja Padlet v razredu takratne razmere, pripravila je Wordov dokument z natan no analizo knjige po navodilih u iteljice, poiskala V okviru projekta Erasmus+ in mobilnosti osebja smo si za slikovni material, povezan s knjigo, nato pa vse uredila v cilj zastavili razvoj digitalnih kompetenc u iteljev. Ena od objavah na zidu svojega padleta. Povezavo do le-tega je dejavnosti v okviru projekta je bila tudi predstavitev in nato pripela v spletno u ilnico, za predstavitev v razredu pa uporaba digitalnih orodij pri pouku, ki smo jih spoznali na je kot dodatni material izbrala še natisnjeno PDF razli ico mobilnosti v Barceloni. U iteljem smo u inkovito rabo le- svojega padleta, tako da je lahko u iteljici in sošolcem teh prikazali na vzor nih urah. pokazala svoj izdelek tudi v obliki knjižice. Orodje Padlet je bilo uporabljeno v 5. razredu za pripravo u encev na šolo v naravi. Predhodno je bila izpeljana razredna ura U enki je bil ta na in priprave doma ega branja pri zgodovini na temo programa šole v naravi in pri akovanj u encev. Za zelo vše , ob evalvaciji uporabnosti orodja pa se je domislila uspešno izpeljano šolo v naravi so potrebna dolo ena pravila in oblikovanja svojega osebnega padleta z umetniško vsebino. dogovori, o katerih so razmišljali u enci s pomo jo uporabe Likovno ustvarjanje je njeno mo no podro je, aktivna je na orodja. U iteljica je pripravila predlogo Padleta, za dostop družabnih omrežjih, zato se je odlo ila k urejanju tega padleta u encev do predloge je bila uporabljena strategija vpisa povabiti tiste, s katerimi je že povezana v spletu ter k sodelovanju skrajšanega url naslova v naslovno vrstico brskalnika. Url naslovi povabiti še druge, s katerimi jo povezuje likovno ustvarjanje. so bili skrajšani s pomo jo portala url.sio.si. U enci so bili vodeni skozi postopek priprave objave. Obnovili so iskanje slik na spletu 5. ZAKLJUČEK ter shranjevanje le-teh, upoštevajo zaš ito avtorskih pravic, kar je možno nastaviti s pomo jo filtrov v rubriki Orodja pod vrstico za Kriteriji za kakovostno pou evanje s klasi nimi metodami so iskanje. Nau ili so se uporabe iskalnih filtrov na YouTubu, da so popolnoma enaki kriterijem za kakovostno pou evanje z lahko našli vsebinsko in asovno ustrezne videe za dopolnitev vnašanjem IKT v pouk. Digitalno opismenjen u itelj se zaveda, svojih objav. katere metode in pripomo ke bo uporabil pri dolo enih vsebinah, ob tem pa bo na prvo mesto še vedno postavljal u enca kot Po metodi sodelovalnega u enja so u enci pripravljali skupni aktivnega deležnika v vzgojno-izobraževalnem procesu. spletni plakat razrednih pravil in dogovorov, pri emer je bil vsak posameznik odgovoren za eno ali dve objavi, pod kateri se je tudi podpisal. Pravila in dogovori se niso smeli ponavljati, zato so ob VIVID 2018 285 V dobi zorenja osebnosti u itelj u ence usposablja za naloge, ki [3] Kodelja, Z. (2005). Vse ivljenjsko u enje od jih akajo kot zaposlene in aktivne odrasle osebe. To pomeni, da svobode k nujnosti. Sodobna pedagogika, 56(2), 10– je treba u ence nau iti uporabe nove tehnologije za u enje že 21. dovolj zgodaj ter tako vplivati tudi na njihov kognitivni razvoj. [4] Ministrstvo za šolstvo in šport RS (2007). Informacijsko opismenjeni u enci bodo znali ravnati z informacijami in se odlo ati, v katere bodo vlagali svoje mo i za Strategija vse ivljenjskosti u enja v Sloveniji. pomnjenje in kakovostno uporabo v svojem vsakdanu. E- Publikacija. izobraževanje ponuja veliko možnosti, e je osmišljeno ter Pridobljeno s povezano s kompetencami, ki jih u itelj želi ponuditi u encem na http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploa njihovi poti vseživljenjskega u enja. S spodbujanjem sodelovanja, ds/podrocje/razvoj_solstva/IU2010/Strategija_VZU.pd ustvarjalnosti, samoiniciativnosti in u enjem varne rabe IKT f u itelj sooblikuje odgovorne, samozavestne in uspešne u ence, ki [5] Peklaj, C. (2001). Sodelovalno u enje ali kdaj ve glav bodo pridobljeno znanje znali uporabiti ter predati naprej. ve ve. Ljubljana: DZS. Spletno orodje Padlet je samo ena izmed možnosti, kjer lahko [6] Rebolj, V. (2008). E-i obra evanje sko i o ala u enci (in u itelji) razvijajo omenjene veš ine. Uporabimo ga pedagogike in didaktike. Radovljica: Didakta. lahko v razli ne namene tako v pedagoškem procesu kot tudi na osebni ravni, z njegovo uporabo pa širimo mrežo sodelovanja ter [7] Trplan, M. (2009). Sodelovalno u enje pri predmetu tako krepimo socialno komponento, ki je tesno povezana s Dr avljanska v goja in etika v devetletni osnovni oli pozitivno komunikacijo, esar se moramo kot aktivni uporabniki (Diplomsko delo). Filozofska fakulteta, Maribor. spleta še toliko bolj zavedati. [8] UNESCO. (2011). ICT competency standard for teachers. Paris: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization. Pridobljeno 27. 9. 2018 na 6. VIRI spletnem naslovu: http://unesdoc.unesco.org/images/0021/002134/213475 [1] Bre ko, B. N. in Vehovar, V. (2008). Informacijsko- E.pdf. komunikacijska tehnologija pri pou evanju in u enju v [9] Padlet, dostopno na spletnem naslovu: slovenskih olah. Ljubljana: Pedagoški inštitut. https://padlet.com/, pridobljeno dne 31. 8. 2018 [2] Evropski parlament in Svet Evropske unije (2006). Priporo ilo Evropskega parlamenta in Sveta dne 18. decembra 2006 o klju nih kompetencah a vse ivljenjsko u enje. Uradni list Evropske unije. Pridobljeno s http://eurlex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri =OJ:L:2006:394:0010:0018:SL:PDF VIVID 2018 286 Aplikacija PLICKERS pri matematiki – Zakaj pa ne? Application PLICKERS at the math – why not? Pe a Vale i O T e a T m i a K e ak 6253 K e ak SLOVENIJA petra.valencic@guest.arnes.si . U POVZETEK prizadevamo, da b Matematika za marsikaterega otroka predstavlja trd oreh in je med , , , , . N , , , odkrila aplikacijo PLICKERS, ki je primerna za preverjanje , , ojenega znanja. vsake , 2. PLICKERS . P , 2.1 Aplikacija PLICKERS predvsem to, da so med poukom aktivni in zainteresirani za delo. S T , -storitve, informacijo o znanju vsakega v razredu. Potrebujemo , , , mobilni telefon . V aplikacija ter kartice, . Aplikacija je primer obravnave geometrijske vsebine , , , prostornina, podkrepljeno z delom na modelih iz vsakdanjega , nja ter uporabo aplikacije Plickers. , . 2.2 Kako aktivirati aplikacijo PLICKERS? Klj ne besede Na osebnem Matematika, modeli, aktivnost, aplikacija Plickers registriramo SING UP. Glej sliko. ABSTRACT Mathematics is a hard nut for many children and is unpopular among pupils, because they find it abstract, demanding and uninteresting, so we often ask ourselves how to get the lesson more relaxed, cooperative and interesting, and especially adapted to every individual that enables the pupil to demonstrate his/her knowledge regardless of his/her abilities. It is important for pupils to develop a responsible attitude towards learning and conquering a new material, and to achieve, above all, the fact that they are active and interested in work during the lesson. We are including e-services in classic lessons, i.e. the applications and the use of Slika 1: Uvodna stran mobile phones that are very common to children nowadays. The Pod zavihk , following example describes how to deal with geometric content - slika. circumference, area and volume, supported by work on accessories from everyday life and the use of the application plickers. Keywords Mathematics, models, activity, application plickers 1. UVOD V : Z Slika 2: Kreacija razreda , . S , kot je prikazano na S , spodnji sliki. . G zaradi kat , . P , , VIVID 2018 287 . P A, B, C D, katerimi se nahajajo odgo . T . U enostavno o , na spodnji sliki. Slika 3: Vpis ence Spodnja slika prikazuje, kako p . T , , , , (PDF datoteka). Slika 4: Preverjanje pravilnih odgovorov N . U odgovorili ali ne. 3. Primer dobre prakse obseg, plo ina in prostornina 3.1 Preverjanje predznanja P , , P . Z dvigovanjem kartic so odgovorili na vnaprej pripravljena Slika 4: Kartice . S . 2.3 Pripra a pra anj V L . S klikom na gumb My library New folder oblikujete vsebino, ki Slika 5: Primer pra anja ( . ) N question. V , , Po pregledu pravilnosti odgovorov smo povzeli bistva, da obseg odstanimo,podkrepimo s slikami (prikaz primera na spodnji , sliki) . Ravno enote in pretvarjanje med , bilo delo v nadaljevanju podkrepleno s konkretnim materialom in modeli. A , P . 3.2 Osrednja aktivnost U , materiala izdelali kvadratni centimeter, kvadratni decimeter in Slika 4: Primer pra anja kvadratni meter. S polaganjem in prekrivanje kvadratnega metra, K , na mobilni telefon , 1 2 = 100dm2 = 10000cm2 , S , prenesena na telefon. uporabili osvojeno znanje. Otroci so bili izvirni in ugotovili, da s ( ) 2.4 Uporaba aplikacije . T jo Plickersa N P . (glej spodnjo sliko): N L W . R mobilnem telefonu odpremo aplikacijo Plickers, izberemo razred . N . T ice, ki jih obrnejo proti ju. K , VIVID 2018 288 3. O , , kvadra z robovi 4m, 3m in 2m. Koliko kvadratnih , vemo, da tal ne bomo , 180 90 1 2. U ski zvezek. Svoje odgovore so P dobili povratno informacijo o pravilnosti odgovorov. V prikazana na spodnjih slikah 10, 11 in 12. Slika 6: Primer pra anja Slika 10: Vpra anje 1 Slika 7: Merjenje al ilnice M povezave med njimi, kar je lepo razvidno na sliki 7. Iz papi , merskih , 8. Slika 11: Vpra anje 2 Slika 8: I dela a k bi nega me ra S , 1m3 = 1000dm3 = 1000000cm3 Slika 12: Vpra anje 3 P , , . S Repo vora, , 12. Slika 9: Polnenje k bi nega me ra s k bi nimi decime ri 3.3 Preverjanje osvojenega znanja P , katerem so bile tri naloge: 1. D 10 8 . K potrebujemo? 2. P 15 . Koliko metrov ograje potrebujemo? Slika 12: Analiza odgovorov VIVID 2018 289 4. ZAKLJU EK 5. LITERATURA G , [1] Plickers! https://plickers.com/( 14.08.2018) upor , e-gradiva in e- [2] , H ., T., (2012) : R . V pojmov pri pouku matematike na razredni stopnji / IKT . V kontaktno. a, redvsem pri matematiki ne more temeljiti samo na http://pefprints.pef.unilj.si/2470/1/Hodnik_Reprezentiranje_ e- . U 32-44.pdf(14.08.2018) p , [3] , M. (2012) : Delo z modeli pri pouku kemije z kombinaciji s tablo in kredo. uporabo geometrijskega znanja / kontaktno. , kjer uporabljamo https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=38814 (14.08.2018) Plickers in druge e-storitve, , [4] Plickers u razrednoj nastavi. , , https://www.skolskiportal.hr/clanak/6641-plickers-u- . P , razrednoj-nastavi/(14.08.2018) vsebin miselno aktivni, kar pozitivno vpliva na razumevanje . Torej, zakaj pa ne aplikacija Plickers pri matematiki?! VIVID 2018 290 Poenostavljanje izrazov in reševanje enačb malo drugače Simplifying expressions and solving equations a little differently Ur ka Valen i O no na ola Jel ane Jel ane, Slo enija urska.valencic@guest.arnes.si POVZETEK S a a , a Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku je usposobljenostjo in avtonomnostjo presodi, kaj, kdaj in kako bo a a. Z b a a IKT . Ob b a a ab motiviramo in spodbudimo za delo. V prispevku je prikazano a a a a a a a a b a a P a . a a ab . [2] U ab a a , jo namestili na telefon, Pri uporabi pametnega telefona pri pouku se spremeni vloga a a a a a a a a. U b a a , poenostavljanju izrazov in a a b. nastopi v vlogi svetovalca. U a b a a a a b , a b a . U b b a . Pozorni so morali biti na a , a . V a rimeru aplikacija 2. APLIKACIJA PHOTOMATH zapisa ni pravilno prebrala. Photomath (Slika 1) b a a a a a a a a a a a a . Klju ne besede E a b , a , pametni telefon ABSTRACT The use of ICT in teaching is very widespread. By selecting the Slika 1. Ikona aplikacija Photomath appropriate activities the students further facilitated for the job. In Aplikacija je bila predstavljena leta 2014 v Londonu. Po the article is shown how to solve expressions and equations with predstavitvi je aplikacija dosegla visoko priljubljenost. a the help of the app Photomath. Students installed the application a a a a a a a a le zapise v knjigah, dopolnjena on their phone. They use it in school and at home when they are a a a a . P a a a doing their homework. a a a, , , a b a , a a b , Na a e (Slika 3), do Keywords katerih dostopamo z gumbom tri pike ( ) a (Slika 2). Equations, expressions, smartphone 1. UVOD IKT ima a a a b , a a a . Med IKT spada tudi pametni telefon. Ravno uporaba telefona a a a, a pogosto telefon predmet spotike o tem, ali je njegova uporaba v a a ali ne. ab , aba a a a a: Slika 2: Dostop do naprednih funkcij - dostop do virov na spletu, - fotografiranje, snemanje, predvajanje, - interaktivnost, - QR kode, - sodelovanje v spletu, - a a , - predmetno orientirana raba [1] a , da je pametni telefon pome b a . U a a a . Z ab a b a a a . Slika 3. Napredne funkcije VIVID 2018 291 Photomath z uporabo kamere (Slika 4) samodejno prepozna zapis (izraz, a b ) in ga . Slika 4. Kamera Ko zapis fotografiramo (Slika 5), preverimo pravilnost prebranega zapisa. Paziti moramo, da z belim okvirjem zajamemo celoten a , a afirati. Slika 8: Vnos izraza Ko je zapis pravilno fotografiran oziroma vnesen, nam aplikacija Slika 5. Fotografiranje zapisa (Slika 9). V kolikor se zapis ne ujema z zapisom, ki smo ga fotografirali, fotografiranje ponovimo. Zapis lahko a . V a V a (Slika 6) premaknemo na a a a . Slika 9. R Ob a b b a a a a a Slika 6: R a a a a (Slika 10). Z izbiro ukaza Vnos (Slika 7) Slika 7. Ukaz vnos lahko a a a b (Slika 8). VIVID 2018 292 U , a a a a , a a a . T b a , a , . U , a a a a a b a , a a a a a a . P a a v usklajevanju zapisanih korakov v zvezku in korakov a a . U sem pri tem individualno pomagala, skupaj smo pregledali korak po koraku, poiskali napako in jo odpravili. Veliko poudarka sem morala dati tudi , a b a a a iz aplikacije. U , je poenostavljanje izrazov i a e a b predstavljalo a , sem opozorila in spodbujala, da so z aplikacijo vadili in si z njo pomagali tudi doma. Opozorila sem jih, naj pri a a a a a s postopkom v aplikaciji pomagali. S a a a a a b . Ob koncu obravnavane snovi smo znanje preverili. Rezultat preverjanja znanja, kjer a a b aplika , b , , a , b . Slika 10. K a a a Poudariti moram, da s a a a a , a Z b b a znem koraku nam aplikacija ponudi aplikacija ni pravilno prebrala njihovega zapisa v zvezku. a a a in prikazane a a a (Slika 11). P a , a b a a . 4. ZAKLJU EK Uporaba pametnega telefona je pri matematiki v 9. razredu v a a a b a a a a. U ab aplikacije zadovoljni, naloge ra i re ujejo. U , a a a a a b a a , aplikacijo uporabljajo kot kontrolo. S a a b , a a , . V a a a , a a . Z a a a a ejo a b a a b , a a aplikacija na zelo jasen in a a pri tem pomaga. Ta a a a a a a bomo uporabljali tudi v prihodnje. Slika 11: P a a 5. REFERENCES 3. OPIS DELA [1] a D., N a M., I a A., K H., Ha J.M b Aplikacijo Photomath smo uporabljali pri pouku, ence pa sem . Pridobljeno 03.09.2018 s b a a, a ab a a . Z ab http://portal.sio.si/uploads/media/Mobilni_telefoni_v_soli.pd a a a a a , a a a f a . [2] P a , C., Ka , J., P a , S., P L , M., O a b a a , a a Va Z a , M., A , N. 2009. U i eljske ab a a . V a , da imajo competence in doseganje vzgojno-i obra e alnih cilje pametni telefon. Dogovorili smo se, da si aplikacijo doma a oli. L b a a. Z a a a ba F a . na telefon in ga prinesejo k naslednji uri. V so si v [3] Google trgovina. Pridobljeno 03.09.2018 s spletne strani aplikaciji izbrali h a jezik. https://play.google.com/ E a a a a a . N a [4] App:Photomath camera Calculator. Pridobljeno 03. 09. a a poznali. Pogledali in preizkusili smo 2018 s http://www.imagazin.si/app-photomath-camera- , a a a a a. calculator/ VIVID 2018 293 Be edno enje pomo jo ple nega orodja S d S ack Word learning using the web-tool StudyStack Tanja Vintar Osnovna šola Draga Kobala Maribor Tolstojeva 3 2000 Maribor tanja@os-dragakobala.si 1. UVOD POVZETEK V viziji naše šole je zapisano, da je osnovna šola Draga Kobala Sodobna smernica poučevanja je, da učenci v procesu učenja šola, ki vzgaja in izobražuje za vse življenje. To pomeni, da prevzemajo čim bolj aktivno vlogo. Vloga sodobnega učitelja je učencem ne posreduje zgolj znanj, opredeljenih v učnih načrtih in učencem predstaviti in ponuditi čim več znanja o različnih kurikulih, pač pa tudi ostala znanja, ki jih bodo potrebovali, da pristopih k učenju, strategijah ter orodjih, ki mu lahko pomagajo bodo v življenju uspešni. pri usvajanju zadanih ciljev. Vedno bolj se uveljavlja splošno Evropski parlament in Svet [1] sta osnovala seznam osmih prepričanje, da učence preveč obremenjujemo z učenjem ključnih kompetenc, ki so po mnenju Evropske komisije ključne podatkov in dejstev. Vendar pa nekateri strokovnjaki poudarjajo, za preživetje v sodobni družbi znanja. Te ključne kompetence so: da za uspešno delovanje učenci morajo obvladovati osnovne 1. sporazumevanje v materinem jeziku, podatke posameznih strok. Med takšne podatke zagotovo spadajo 2. sporazumevanje v tujih jezikih, besedišče tujih jezikov, oblike nepravilnih glagolov, definicije, 3. matematična kompetenca ter osnovne kompetence v izreki in formule ter ostali pomembni podatki in dejstva. Učenje znanosti in tehnologiji, takšnih podatkov je po Marentič Požarnik opredeljeno kot 4. digitalna pismenost, besedno učenje. V prispevku je predstavljeno spletno orodje 5. učenje učenja, StudyStack, ki učencem omogoča prevzemanje aktivne vloge na 6. socialne in državljanske kompetence, področju besednega učenja. Učenci si s pomočjo tega orodja snov 7. samoiniciativnost in podjetnost za učenje in ponavljanje pripravijo v obliki različnih iger. 8. kulturna zavest in izražanje. Program igre samodejno oblikuje na podlagi vnesenih podatkov. Prispevek je osredotočen na dve kompetenci. Prva je digitalna pismenost, ki naj bi jo učenci pridobivali tekom šolanja v sodobni Klju ne besede šoli. Druga kompetenca je učenje učenja, ki učencu omogoča Digitalne kompetence, igre, spletno orodje, StudyStack, učenje prevzemanje aktivne vloge v procesu učenja. učenja, besedno učenje Namen prispevka je predstaviti spletno orodje StudyStak in primere njegove uporabe pri pouku ter urah dodatne strokovne pomoči. ABSTRACT 2. DIGITALNA PISMENOST A modern teaching approach suggests that pupils should be the Evropski parlament in Svet [1] vseh osem ključnih kompetenc most active in the learning process. The role of a modern teacher štejeta za enako pomembne, saj vsaka od njih prispeva k is to present and provide students with as much knowledge as uspešnemu življenju v družbi znanja. Kompetence se med seboj possible regarding different approaches of learning, strategies and prekrivajo in povezujejo: vidiki, ki so bistvenega pomena za eno tools that can help them achieve their goals. Nowadays, there is an področje, bodo podpirali kompetence na drugem. increasing belief that students are becoming overloaded with Na šoli, ki vzgaja in izobražuje za vse življenje, se je potrebno information and facts gained in the learning process. However, truditi, da je v poučevanje zajeto čim več ključnih kompetenc. some experts emphasize that in order to be successful, students Naloga učiteljev je, da učencem predstavijo spletne vsebine, must master the basic data of individual fields. These data pripomočke in orodja, ki jim lahko pomagajo na njihovi učni poti. definitely include the vocabulary of foreign languages, the form of Informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (v nadaljevanju IKT) irregular verbs, definitions, theorems and formulae, and other in spletne vsebine je potrebno v pouk vključevati smotrno in ne za important information and facts. According to Marentič Požarnik, vsako ceno. the learning of such data is defined as word learning. The article Rebernak [4] v svojem članku navaja, da je IKT in e-gradiva presents the online tool StudyStack, which allows students to take smiselno uporabiti, ko učitelj zazna težave pri poučevanju. Te an active role in the field of word learning. With the help of this lahko izvirajo iz zastarelosti učbenika, nemotiviranosti učencev ali tool, students prepare a form of different games in order to learn težav pri učenju. Z uvedbo IKT in e-gradiv povečamo and revise the specific topics. Based on entered data, the program motiviranost učencev in pritegnemo večjo pozornost. V učnem forms the games randomly. procesu postanejo učenci bolj aktivni, učitelji pa imajo večji nadzor nad njimi. Keywords Rebernak [4] navaja tudi, da se z uvajanjem IKT in e-gradiv Digital competences, games, web-based tool, StudyStack, how to bistveno poveča dostopnost učencev do znanja. S tem se tudi learn, word learning učitelji izobražujejo in lažje ostajajo konkurenčni na trgu delovne VIVID 2018 294 sile. Poznavanje IKT učitelju omogoča izdelavo kakovostnih e- spodbujali k razumevanju in povezovanju. Obstaja pa nekaj stvari, gradiv in pripomočkov za učenje ob računalniku. Zmanjša se čas, ki se jih je po splošnem mnenju treba naučiti na pamet: ki je potreben za administracijo (npr. urna učna priprava na pouk). - besedišče v tujih jezikih, oblike nepravilnih glagolov Z uporabo IKT in e-gradiv pripomoremo tudi k izboljšanju - pomembne pesmi ali vsaj odlomki, citati, informacijske pismenosti učencev. Že danes smo skoraj vsi - zemljepisna in druga imena, poklicno odvisni od uporabe IKT. Le-ta pa postaja vse bolj - krajša besedila v tujem jeziku, prisotna tudi pri domačih opravilih. - kemijski simboli in drugi dogovorjeni znaki, - definicije, izreki in formule, - pomembni podatki in dejstva (npr.: glavna mesta držav, letnice pomembnih dogodkov, življenjepisni podatki in 3. U ENJE U ENJA dela umetnikov) itd. Marentič Požarnik z vidika psihologije učenja loči dve vrsti V priporočilih Evropskega parlamenta in Sveta je zapisano, da je besednega učenja: učenje učenja sposobnost učiti se in vztrajati pri učenju, 1. Besedno učenje nižje ravni (usvajanje asociativnih zvez, npr. organizirati lastno učenje, vključno z učinkovitim upravljanjem s med besedo v slovenskem in tujem jeziku, učenje pesmic ipd.). časom in informacijami, individualno in v skupinah [1]. Gre za asociativno učenje, ki je na videz, pa tudi po poteku Ta kompetenca vključuje zavest o lastnem učnem procesu in podobno motoričnemu učenju. Posamezni deli učenja se ne potrebah, prepoznavanje priložnosti, ki so na voljo, in sposobnost spreminjajo, učimo se jih v prvotni obliki, kot smo jih sprejeli. premagovanja ovir za uspešno učenje. Z učenjem učenja učenci 2. Besedno učenje višje ravni ali smiselno besedno učenje je nadgrajujejo svoje predhodne izkušnje z učenjem in življenjske učenje, kjer skušamo naučeno razumeti, vsebino miselno predelati izkušnje v različnih okoliščinah: doma, v službi, pri izobraževanju in jo po potrebi izraziti v spremenjeni obliki. Pri tej vrsti in usposabljanju. besednega učenja se torej učimo smisla in ne gole besedne verige Spretnosti pri učenju učenja zahtevajo najprej pridobitev [2]. temeljnih osnovnih znanj, kot so pisanje, branje in računanje ter StudyStack omogoča besedno učenje na nižji in višji ravni. IKT znanja, ki so potrebna za nadaljnje učenje. Na podlagi teh V orodje se je potrebno najprej prijaviti. Prijava otrok in odraslih znanj mora biti posameznik sposoben najti dostop, pridobiti, poteka po nekoliko različnem postopku. Odrasli imajo možnost obdelati in sprejeti novo znanje in spretnosti [1]. prijave preko Facebook profila ali elektronske pošte. Registracija otrok mlajših od 12 let je omogočena brez uporabe elektronske 4. SPLETNO ORODJE STUDYSTACK pošte. Za digitalno opismenjevanje učencev je nujno, da so v redni pouk Izdelava učnega pripomočka se začne s pripravo snovi, ki se jo vpletene e-vsebine, e-gradiva in e-orodja. Seveda pa morajo biti učenec želi naučiti oz. jo ponavljati. Ko je učna snov pripravljena, vsebine uporabljene smotrno in v skladu z želenimi cilji. Da bodo lahko učenec ali učitelj začne s pripravo spominskih kartic. Učni učenci v procesu učenja prevzeli aktivno vlogo, jim je potrebno pripomoček prične ustvarjati z ukazom »Create new stak«. Odpre ponuditi čim več znanja o različnih pristopih k učenju, strategijah se polje, kjer je potrebno vpisati osnovne podatke o vsebini ter orodjih, ki jim lahko pomagajo pri usvajanju zadanih ciljev. spominskih kartic: naslov (Stack name) in osnovni opis Pečjak in Gradišar poudarjata pomen aktivne vloge učenca v (Description), kar mu kasneje pomaga, da želene spominske procesu učenja [3]. Za učenje, v katerem učenec uporablja kartice hitro najde. samoregulacijske spretnosti, se uporablja izraz samoregulacijsko Nadaljuje z izbiro tipa spominskih kartic. Orodje omogoča tri učenje. Vsako učinkovito vedenje, tudi učno, naj bi imelo tri različne izbire: vprašanje/odgovor, pojem/definicija in prosto elemente: sposobnega uporabnika, jasen cilj in ustrezno aktivnost. izbiro (Custom), ki jo uporabi kadar ima povezana dva ali več Spletno orodje StudyStack je orodje, ki učencem in učiteljem pojmov. Nato odkljuka izbire, ki so zanj ustrezne: ali želi, da omogoča pripravo snovi za ponavljanje in učenje v obliki program pojme pomeša, ali dovoljuje drugim, da urejajo njegove različnih iger. Orodje deluje po principu priprave spominskih spominske kartice in ali dovoljuje drugim vpogled v njegove kartic (Flashcards), na podlagi katerih program samodejno spominske kartice. oblikuje različne igre za ponavljanje snovi. Kot posebej uporabno Na koncu še izbere ustrezno kategorijo spominskih kartic ter se je pokazalo pri ponavljanju in utrjevanju besedišča tujega spremembe shrani (slika 1). jezika, pri učenju angleških nepravilnih glagolov ter različnih definicij. Spletno orodje StudyStack največ doprinese na področju besednega učenja, ki ga Marentič Požarnik opredeli kot učenje besed in simbolov [2]. V svojem delu zapiše, da nekateri strokovnjaki zagovarjajo stališče, da učence preveč obremenjujemo z učenjem podatkov in dejstev. Spet drugi strokovnjaki pa zagovarjajo stališče, da morajo učenci za uspešno delovanje kljub računalniški eri obvladovati osnovne podatke posameznih strok. Marentič Požarnik navaja, da je danes razširjeno mnenje, da je dobesednega učenja preveč [2]. Pogosto se učenci tudi smiselne snovi učijo dobesedno na pamet. Zato učitelji naj ne bi Slika 1: Nastavitve ob 1. koraku izdelave spominskih kartic [5] vzpodbujali dobesednega učenja na pamet, kjer ni nujno potrebno. Učence naj bi tudi pri dobesednem obnavljanju s podvprašanji VIVID 2018 295 V drugem koraku (slika 2) prične z vnašanjem podatkov, ki jih katerega mora poiskati pravilen pojem ob žužku/hrani, do želi uporabiti na spominskih karticah. Ko shrani spremembe so katerega mora s pomočjo smernih tipk pripeljati pajka/gosenico. njegove spominske kartice pripravljene za uporabo. Ti igri učenca postavita pod časovni pritisk. Slika 5: Vrstica za izbiro igre [5] Slika 2: Prikazuje tabelo za vnos podatkov 4.1 Primer uporabe orodja StudyStack v Prva igra, ki jo orodje omogoča, so t.i. spominske kartice (Flashcards). V tej igri učenec preverja stopnjo svojega znanja. razredu Kartice razvršča v dva predalčka zelene in rdeče barve. V zeleno Orodje StudyStack je bilo v sodelovanju z učiteljico angleščine kategorijo uvršča pojme, ki jih pozna in jih je pravilno definiral, v preizkušeno v 5. razredu na področju učenja tujega jezika rdečo pa pojme, ki jih še ne pozna ali jih je definiral napačno angleščine. V 5. razredu je poudarek predvsem na usvajanju (slika 3). Na tak način učenec samokritično preverja svoje znanje. besedišča, za kar se je orodje zdelo še posebej pripravno in Ko z aktivnostjo zaključi, mu orodje prikaže njegov rezultat (slika smiselno uporabljeno. Izvedena je bila dvourna delavnica, ki je 4). Učenec se nato lahko odloči za ponovno preigravanje celotne potekala v okviru dejavnosti projekta Erasmus+, mobilnost igre ali izbere možnost ponavljanja pojmov v rdeči kategoriji. osebja. Načrtovane aktivnosti v okviru projekta so poleg mobilnosti osebja zajemale tudi praktične predstavitve smotrne uporabe spletnih orodij v procesu poučevanja. Prvo uro delavnice so učenci besedišče ponavljali s spominskimi karticami, pripravljenimi s strani učitelja. Orodje se je izkazalo pripravno tudi za diferenciacijo pouka, saj so učenci besedišče ponavljali na različnih zahtevnostnih nivojih besednega učenja. Učenci s težavami na področju usvajanja besedišča so reševali igre, ki so vsebovale nižji nivo besednega učenja, torej angleške besede in prevode le-teh. Učenci, katerih besedišče je bilo na višjem nivoju, so reševali igre, ki so vsebovale višji nivo besednega učenja. Učenci so povezovali angleške besede z opisi v angleščini. Za dostop do iger je bila uporabljena strategija vpisa skrajšanega url naslova v naslovno vrstico. Url naslovi so bili skrajšani s pomočjo portala url.sio.si. Slika 3: Spominske kartice V drugi uri delavnice so se učenci naučili, kako si lahko snov za ponavljanje pripravijo sami. Vodeni so bili skozi postopek prijave, tako da si je vsak učenec ustvaril svoj profil z uporabniškim imenom in geslom. Ponovno je bila uporabljena snov pri angleškem jeziku, torej usvajanje besedišča. Učenci, ki imajo na tem področju težave, so ustvarili enostavne spominske kartice, ki so vsebovale angleško besedo in slovenski prevod le-te. Besede so iskali v učbeniku, ki ga uporabljajo pri angleščini. Prevode so zapisali s pomočjo zvezka ali spletnega slovarja Pons. Učenci, ki imajo z besediščem manj težav, so izdelovali spominske kartice na višjem besednem nivoju. Besede so povezovali s krajšimi opisi v angleškem jeziku. Učenci so bili s takšnim načinom dela zelo zadovoljni. Všeč jim Slika 4: Po ratna informacija po re e anju [5] je bilo delo z računalnikom in dejstvo, da se lahko učijo s pomočjo igre. Na podlagi vnesenih podatkov program samodejno izdela različne V analizi delavnice je bila vodena še razprava o nadaljnji igre, s pomočjo katerih učenec uri svoje znanje. Med te igre nadgradnji uporabe prikazanega orodja. Učenci bi lahko svoje sodijo igre povezovanja, vislice, razne tabele za izpolnjevanje, izdelke oddali v spletno učilnico, kjer bi imel učitelj še boljši kvizi, preizkusi znanja, sestavljanje ustreznih pojmov iz črk ali pregled nad njihovim delom. Prav tako bi lahko učenci uporabili zlogov in križanke. Vse igre zagotavljajo takojšnjo povratno spominske kartice drug drugega in se tako sodelovalno učili. informacijo o ustreznosti rešitev. Med zahtevnejši igri sodita igri Bug Mach in Hungry bug, ki od učenca zahtevata več sočasnih miselnih procesov. Igra učencu ponudi namig, s pomočjo VIVID 2018 296 4.2 Primera uporabe orodja StudyStack se učinkovito učiti in kako dosegati zastavljene cilje. Učenci v šoli pri urah dodatne stroko ne pomo i se med seboj močno razlikujejo tako po ciljih kakor tudi po sposobnostih. Vsakemu učencu je potrebno ponuditi strategije, ki Orodje je bilo uporabljeno pri učencu, ki je obiskoval 7. razred. bodo zanj ustrezne in jih bo lahko samostojno uporabljal. Zato je Izdelal si je pripomoček za učenje nepravilnih angleških glagolov pomembno, da jim učitelj ponudi široko paleto znanj o učnih in za učenje definicij pri matematiki. Učenec ima odločbo o strategijah in pripomočkih, ki jim pri delu lahko pomagajo. V usmerjanju in sicer je usmerjen kot dolgotrajno bolan otrok in sodobnem času ima v procesu učenja uporaba IKT zagotovo učenec s primanjkljaji na posameznem področju učenja. Za pomembno vlogo, saj je globoko vpeta v življenja naših učencev. usvajanje snovi potrebuje daljši čas in večje število ponovitev. Z Ena izmed pomembnih vlog učitelja je, da jih nauči smotrne učenjem nepravilnih glagolov je imel večje težave, zato mu je bila uporabe IKT. To pomeni, da mora IKT tudi sam smotrno predstavljena možnost učenja s spletnim orodjem StudyStack. vključevati v pouk in presoditi o ustreznosti uporabe Učenec si je naredil spominske kartice za glagole, ki mu jih je posameznega orodja za doseganje želenega cilja. Orodje določil učitelj angleščine. Pri delu si je pomagal z učbenikom in StudyStack je ena izmed možnosti, kako si učenci lahko pomagajo spletnim slovarjem Pons. Ko si je izdelal pripomoček za učenje, je pri domačem učenju. Ugotovili smo, da ga je smotrno uporabiti najprej preveril svoje znanje s pomočjo spominskih kartic predvsem na področjih, ki zahtevajo besedno učenje. V pomoč je (Flashcards). Tako je dobil vpogled v to, katere glagole si je že lahko tudi učencem s posebnimi potrebami, ki za usvajanje in zapomnil in katerih glagolov še ne obvlada. Nato je začel razumevanje snovi potrebujejo večje število ponovitev. preigravati ostale igre, s pomočjo katerih je uril in utrjeval svoje znanje. Na koncu ure je svoje znanje ponovno preveril s pomočjo 6. LITERATURA spominskih kartic (Flashcards). Ugotovil je, da je v znanju napredoval, saj je bilo v zeleni rubriki več kartic, kot ob začetku [1] Evropski parlament in Svet Evropske unije. (2006). ure. Znanje je s pomočjo orodja StudyStack utrjeval še doma. Po Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. tednu dni utrjevanja je v zeleno rubriko razvrstil večino kartic. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko Učenje je bilo uspešno. Učenec se je večino zahtevanih učenje. Uradni list Evropske unije. Pridobljeno s http://eur- nepravilnih glagolov naučil in zadostil minimalnim standardom lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2006:39 znanja. Povedal je, da mu je bilo delo z orodjem StudyStack všeč, 4:0010:0018:SL:PDF ker je učenje potekalo na nekoliko drugačen način. Do učnih [2] Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. vsebin je lahko dostopal doma, pa tudi preko pametnega telefona, Ljubljana: DZS saj je orodje na voljo v obliki aplikacije za pametni telefon. [3] Pečjak, S., Gradišar, A. (2012). Bralne učne strategije. V drugem primeru je bilo orodje StudyStack uporabljeno kot Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. nadgradnja strategije učenja matematike s pomočjo učbenika. [4] Rebernak, B. (2009). Pomen IKT in evalvacija e-gradiv v Učenec je v učbeniku za matematiko iskal ključne pojme za osnovni šoli. Prispevek predstavljen na Mednarodna obvladovanje poimenovanja trikotnikov. Pojme si je izpisal na konferenca Splet izobraževanja in raziskovanja z IKT kartonček, ki ga je uporabljal kot učni pripomoček. Spletno orodje (SIRIKT). Prispevek pridobljen s StudyStack je uporabil kot pripomoček za memoriranje definicij. http://www2.arnes.si/~breber1/zg/clanki/ikt_e-gradiva09.pdf 5. ZAKLJU EK [5] StudyStack, dostopno na naslovu: https://www.studystack.com/, pridobljeno dne 27.8.2018 Kot izobraževalna ustanova moramo učencem zagotavljati čim širši spekter znanj in spretnosti, ki jih bodo potrebovali, da bodo v življenju lahko uspešni. Pomembno je, da jih učitelj nauči, kako VIVID 2018 297 Varo anje osebnih poda ko oli primer dobre prakse? Data protection and privacy in school – good practice example? Alenka Zabukovec Tomaž Ferbežar OŠ LA Grosuplje ŠC Novo mesto Tovarniška 14 Šegova 112 1290 Grosuplje 8000 Novo mesto alenka.zabukovec@guest.arnes.si tomaz.ferbezar@guest.arnes.si POVZETEK 2. ZAKONODAJA Varovanje osebnih podatkov je tema, ki je v zadnjem asu izjemno aktualna. V prispevku je opisano prizadevanje ole, ki je Na podro ju varovanja osebnih podatkov je v Sloveniji vsaj 200 po svojem obsegu med najve jimi v Sloveniji in ji skrb za varstvo zakonov in podzakonskih predpisov, ki urejajo razli ne podatkov predstavlja veliko odgovornost. Osrednja cilja prispevka dejavnosti. Krovni zakon je v asu pisanja tega prispevka e sta opredeliti zakonodajni osnovno olski okvir in predstaviti del vedno Zakon o varstvu osebnih podatkov, imenovan ZVOP-1 informatiziranih procesov varstva podatkov, ki se izvajajo v oli. (Uradni list RS, t. 94/07), v pripravi pa je ZVOP-2, ki prina a Poudarki so na uporabni vrednosti internih dokumentov, obrazcev nekaj sprememb, da bo usklajen z aktom, v Sloveniji imenovanim in navodil, ki se uporabljajo v praksi pri varovanju osebnih Splo na uredba o varstvu podatkov (v nadaljevanju GDPR). podatkov u encev, star ev in zaposlenih. Varovanje in zavarovanje osebnih podatkov je opredeljeno tudi v mno ici drugih zakonov in pravilnikov, ki podrobneje opredeljujejo razli ne dejavnosti oz. podro ja uporabe. Šola mora K j e be ede tako spo tovati in upo tevati vse predpise, ki zadevajo tako Varovanje osebnih podatkov, osnovna ola, GDPR, osebni vzgojno-izobra evalni proces (pou evanje, u itelj, u enec, star i podatki, informatizacija oz. zakoniti zastopniki (v nadaljevanju star i), ocenjevanje, komunikacija, dokumentacija, svetovalno delo) kot tudi vse ostale "podporne" procese (vodenje in upravljanje ole; tajni ki, ABSTRACT kadrovski, administrativni in ra unovodski procesi; vzdr evanje Data protection is increasingly becoming a topic of utmost lokalnega omre ja in dostopa do spleta ipd.). Delitev na dve vrsti importance. The article describes good practices in the school procesov je zgolj teoreti na, prakti no se vsi procesi med seboj which puts data protections among its core responsibilities and prepletajo oz. so celo isto asni. Naj izpostavimo naslednja which is also among the biggest educational institutions in pomembna podro ja, ki ju lahko uvrstimo kamorkoli: (1) uporaba Slovenia. The aim of the article is twofold: to specify the naprav in storitev IKT, (2) interni in eksterni prenosi osebnih legislative framework for primary education, and to introduce podatkov, (3) javne objave ipd. some of the computerized processes that are carried out in the Na podro ju osnovno olskega izobra evanja so v vzgojno- school. In particular, the article focuses on the use value of the izobra evalnem procesu najpomembnej i naslednji: Zakon o internal documents, forms and instructions which are used as the osnovni oli (Uradni list RS, t. 81/06 – uradno pre i eno appropriate treatment to ensure that the personal information of besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13 in 46/16 – pupils, parents and staff is dealt correctly in accordance with the ZOFVI-K), Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in Data protection principles. izobra evanja (Uradni list RS, t. 16/07 – uradno pre i eno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 Keywords – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr. in 25/17 Protection of personal data, primary school, GDPR, personal data, – ZVaj), Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter informatization napredovanju u encev v osnovni oli (Uradni list RS, t. 52/13), Pravilnik o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na podro ju 1. UVOD osnovno olskega izobra evanja (Uradni list RS, t. 80/04 in 76/08), Pravilnik o dokumentaciji v osnovni oli (Uradni list RS, V letu 2018 je evropska uredba, imenovana GDPR (angl. General t. 61/12 in 51/13), Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list Data Protection Regulation), spro ila v vseh organizacijah in RS, t. 94/07 – uradno pre i eno besedilo) idr. podjetjih kar veliko govora in pisanja. V prispevku je predstavljen primer dobre prakse na podro ju varovanja osebnih podatkov Varovanje osebnih podatkov je za "podporne" procese v osnovni ole, ki je bila do 31. 8. 2017 najve ja osnovna ola po tevilu oli opredeljeno tudi v naslednjih pravnih aktih: Zakon o zavodih u encev v slovenskem prostoru, zdaj pa je s tremi podru nicami v (Uradni list RS, t. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – petih stavbah, pribli no 1100 u enci in 160 zaposlenimi e vedno ZJZP), Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, t. 21/13, med najve jimi v Sloveniji. 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US), Zakon o javnih uslu bencih (Uradni list RS, t. 63/07 – uradno pre i eno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF), Kolektivna pogodba za VIVID 2018 298 negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, prakti nih dognanjih stroke o informatizaciji (tudi poslovnih) t. 18/91-I, 53/92, 13/93 – ZNOIP, 34/93, 12/94, 18/94 – ZRPJZ, procesov, najpomembnej i koraki, ki so bili upo tevani v praksi, 27/94, 59/94, 80/94, 64/95, 19/97, 37/97, 87/97 – ZPSDP, 3/98, pa so: (1) ugotavljanje in prou itev obstoje ih postopkov, (2) 3/98, 39/99 – ZMPUPR, 39/99, 40/99 – popr., 99/01, 73/03, analiza (pozitivnih in negativnih) vplivov obstoje ih postopkov na 77/04, 115/05, 43/06 – ZKolP, 71/06, 138/06, 65/07, 67/07, udele ence v procesih, (3) postavitev kratkoro nih in dolgoro nih 57/08 – KPJS, 67/08, 1/09, 2/10, 52/10, 2/11, 3/12, 40/12, 1/13, ciljev prenove, (4) obstoje e mo nosti prenove, (4) izbira 46/13, 95/14, 91/15 in 88/16), Zakon o sistemu pla v javnem najbolj e poti prenove, (5) opredelitev postopkov prenove in sektorju (Uradni list RS, t. 108/09 – uradno pre i eno besedilo, informatizacije z opisom sprememb procesov, (6) izvedba 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. prenove in informatizacije, (7) poglobljena analiza izvedbe US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – (postopek in odzivi udele enih), (8) na rti za naslednje obdobje ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv in 67/17), Zakon o javnem (dolgoro no). naro anju (Uradni list RS, t. 91/15 in 14/18), Zakon o dostopu do informacij javnega zna aja (Uradni list RS, t. 51/06 – uradno Koristi informatizacije procesov, ki naj bi jih s prenovami dosegli, pre i eno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – stroka deli na otipljive in neotipljive [3]. Otipljive koristi so tiste, odl. US, 102/15 in 7/18), Zakon o splo nem upravnem postopku ki jih lahko izra unamo in izrazimo s tevilkami, to so: vi ja (Uradni list RS, t. 24/06 – uradno pre i eno besedilo, 105/06 – produktivnost, ni ji operativni stro ki, sprememba strukture ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13), Zakon o olski prehrani zaposlenih, vi ja dodana vrednost, ni ji stro ki administracije, (Uradni list RS, t. 3/13, 46/14 in 46/16 – ZOFVI-K), Zakon o zni anje rasti izdatkov in zni ani stro ki opreme. Neotipljive ra unovodstvu (Uradni list RS, t. 23/99, 30/02 – ZJF-C in koristi pa so tiste, ki jih, eprav vemo, da obstajajo, lahko 114/06 – ZUE) idr. kve jemu le ocenimo, to so: vi je zadovoljstvo udele enih, pove ana prilagodljivost poslovanja, vi ja kakovost informacij, izbolj ana kontrola virov, izbolj anje procesa na rtovanja, 3. PRAKSA zvi anje naklonjenosti zaposlenih, izbolj ano upravljanje 3.1 Interni dokumenti premo enja in bolj i poslovni izgled podjetja [2]. Šola ves as sledi spremembam predpisov in sproti usklajuje vse Informatizacije procesov so na oli povzro ile veliko teoreti no potrebne dokumente. Med drugimi je pripravila tudi naslednje: podprtih planiranih sprememb, ki so prinesle tako otipljive kot Pravilnik, s katerim se dolo ajo postopki in ukrepi za zavarovanje tudi neotipljive koristi. Skupno vsem prenovam in osebnih podatkov, ki dolo a organizacijske, tehni ne in informatizacijam pa je, tako kot tudi v mnogih drugih logisti no-tehni ne postopke in ukrepe za zavarovanje osebnih organizacijah, podjetjih in sistemih, premalo izpostavljeno podatkov z namenom, da se prepre i slu ajno ali namerno splo no dejstvo o love ki naravi sprejemanja sprememb. Na oli nepoobla eno uni evanje podatkov, njihovo spremembo ali se je to odra alo v konkretnih spremembah asovnih planov izgubo kakor tudi nepoobla en dostop, obdelavo, uporabo ali (zamik za etka, podalj anje izvedbe, ve stopenj izvedbe), ne pa v posredovanje osebnih podatkov. spremembah ciljev oz. osnovne vsebine. Pravila o uporabi informacijskega sistema, ki opredeljujejo Literatura [1] in praksa [4] rada izpostavlja tudi zelo pomembno informacijski sistem (naprave, omre ja, storitve), predpisujejo dejstvo, ki vpliva na uspe nost prenove in informatizacije njegovo varnost in za ito ter dolo ajo dopustne/nedopustne procesov, to je podpora vodstva v vseh fazah. Ali druga e, brez na ine uporabe. kakr nekoli podpore vodstva ne bo uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev informatizacije. Na a praksa je dokaz mo ne Navodila o kro enju ra unovodskih listin, ki opredeljujejo podpore vodstva ole, ki je s klju nimi vlogami motivatorja, postopke varovanja podatkov v ra unovodskih, tajni kih, na rtovalca in izvajalca odli no opravilo svoje poslanstvo v kadrovskih in knjigovodskih procesih, podpisnike in na ine procesih informatizacij. hrambe listin. 3.3 Interni obrazci Pravilnik u uporabi uradnega iga, ki dolo a na ine skrbni tva Prenove in informatizacije procesov so povzro ile tudi prenove (poobla ene osebe), uporabe, varovanja in hrambe igov. obstoje ih in nastanek novih internih obrazcev, ki jih uporabljajo Hi ni red, v katerem so med drugim opredeljene tudi lokacije, kjer u itelji, star i, u enci, svetovalni delavci in vsi udele eni v je video nadzorni sistem. notranjih kadrovskih, administrativnih in ra unovodskih procesih ole. Cilj uporabe internih obrazcev je prenos to nih podatkov od Pravila olskega reda, v katerih so natan neje opredeljene pravice, enega dele nika k drugemu oz. od tistega, ki sporo a, do tistega, dol nosti in odgovornosti u encev, pravila obna anja in ravnanja ki podatke potrebuje za dolo en namen, da uresni uje potrebne u encev (v 9. lenu tudi uporaba naprav IKT), zaposlenih in naloge. star ev (tudi spo tovanje zasebnosti). Tako smo na oli pripravili zbirko priporo enih internih obrazcev Pravila o olski prehrani, v katerih je predstavljena tudi evidenca in obrazce, ki se morajo obvezno uporabljati v dolo enih procesih prijavljenih na olsko prehrano (vrste osebnih podatkov, njihovo (zaradi predpisane zakonodaje ali zaradi interne organizacije v zbiranje, obdelovanje in shranjevanje) in njen namen (skladno z izogib morebitnim nepravilnostim in napakam). zakonom o olski prehrani in za obra un tudi drugih stro kov). 3.2 Informatizacije procesov 3.3.1 Dostopnost internih obrazcev Šola se je v zadnjih estih letih, ko je pri ela z intenzivnej imi Priporo eni in obvezni interni obrazci, ki so namenjeni uporabi informatizacijami procesov, lotevala planiranja, izvedbe in razrednikom ali u iteljem, so dostopni prek interne e-zbornice, ki kontrole prenov dolo enih procesov sistemati no in premi ljeno. na oli " ivi" e od leta 2007. AAI-ziran dostop u iteljev smo Osnova so bila in so e danes znanja vodstva ole o teoreti nih in VIVID 2018 299 uvedli leta 2014, po tem, ko smo uredili uporabni ko politiko in pridobivanje podatkov (na in, oblika, od koga), (4) obdelava omre je Eduroam. podatkov (aplikacija, dostopi, vnos, obdelava, izpisi, prenosi znotraj aplikacije), (5) posredovanje podatkov (komu in zakaj, Interni obrazci, ki so namenjeni star em za sporo anje oli, so na in), (6) hramba podatkov (na in, as). dostopni prek olske spletne strani, npr. Prijavnica – varstvo voza ev, Prijavnica – interesne dejavnosti, Obvestilo – odhodi iz Naj izpostavimo le nekaj izsekov o varovanju osebnih podatkov iz PB in spremstvo, Vloge – statusi, Vloga – subvencioniranje, razli nih postopkov oz. procesov: Vloga za prepis, Obvestilo star ev o izobra evanju na domu ipd. Star em so prek olske spletne strani dostopni tudi obrazci, ki so (1) Ko se v svetovalni slu bi (ki je na vsaki od petih lokacij ole) predpisani s strani Ministrstva (npr. Prijava na olsko prehrano). pridobi vse podatke pri vpisu novega u enca, je potrebno izpolnjen in podpisan interni obrazec "vpisni list" poslati Ostali obrazci, ki so zadevajo u ence oz. njihove star e/in so pomo nici ravnateljice, ki vnese podatke v aplikaciji eAsistent in vezani na olsko leto (npr. Prijavnica za izbirne predmete, CEUVIZ ter pripravi urnik u enca. Komunikacija poteka prek Prijavnica za podalj ano bivanje ipd., Soglasje star ev o uporabi slu bene e-po te, priloga je z dogovorjenim geslom zaklenjena e-po tnega naslova za komuniciranje s olo, Izjava star ev o datoteka (navodila za zaklepanje datotek so dostopna v e- pravilnosti podatkov, Prijavnica za dodelitev dostopa do storitev zbornici). idr.) so v hrambi pri tistem zaposlenem, ki za ne s postopkom, npr. z zbiranjem prijav za podalj ano bivanje. Obrazci, ki so (2) Ko se zaposli novega u itelja, se v tajni tvu pridobijo vsi potrebni za delo svetovalne slu be ali za vpis/izpis u enca, in jih potrebni podatki (zapisani ro no) na enem internem obrazcu, ki potrebujejo svetovalne delavke, ki pridobijo podatke od star ev, vklju uje podatke za sestavo pogodbe o zaposlitvi, KPIS, so v e-zbornici (npr. Izpisni list, Vpisni list za 2. do 9. razred, aplikacijo za vodenje kadrovske evidence, potnih nalogov in pla , Izjava star ev - prevozi otrok- olski okoli , Soglasji star ev o sklepa o uporabi e-po tnih naslovov, urnika idr. Komunikacija nadarjenosti u enca (identifikacija, individualiziran program), poteka prek slu bene e-po te (priloga z dogovorjenim geslom Soglasje o prihajanju v olo in odhajanju iz ole za u ence, mlaj e zaklenjena datoteka) z dele niki, ki skrbijo za posamezne baze od 7 let, Soglasje star ev o ponavljanju u enca za 1. in 2. razred). podatkov oz. opravila (npr. izra un pla , izdelava urnika, dodelitev ra una AAI, vnos v aplikacijo eAsistent idr.). Interni obrazci, ki so uporabljeni v upravno-administrativno- knjigovodsko-ra unovodskih procesih, so prav tako v hrambi pri (3) Imena prilo enih datotek ali zadeve e-pisem ne smejo tistem, ki za ne s postopkom dolo enega procesa, npr. obrazci (1) vsebovati osebnih podatkov zaposlenih ali u encev, le kratice. Pogodba o pla evanju obveznosti, (2) Sprememba osebnih (4) Pri javnih objavah upo tevamo soglasja o uporabi osebnih podatkov, (3) Nova zaposlitev, (4) Nova pogodba, isti zaposleni podatkov, ki jih pridobimo od star ev. Pozornost usmerjamo (prerazporeditev, podalj anje), (5) Prijava zaposlenega na olsko predvsem na tiste, ki soglasja niso podpisali. Po dogovoru prehrano, (6) Sklep o uporabi slu benega e-po tnega naslova, (7) uredni kega odbora javne objave novic na olski spletni strani ne Izjava zaposlenega o uporabi olskega informacijskega sistema in smejo vsebovati takih kombinacij podatkov o u encih ali storitev, (8) Izjava idr. u iteljih/zaposlenih, da se lahko ukrade njihova identiteta. Tudi fotografije morajo biti skrbno izbrane, da je nemogo e dolo iti 3.3.2 Oblike internih obrazcev in prenos podatkov identiteto posameznega u enca oz. uporabiti se morajo skupinske Vsak interni obrazec je pripravljen v ustrezni obliki, skladno z fotografije. V poro ilih o delu za olske spletne strani so leta 2017 na inom pridobivanja in posredovanja, npr.: (1) e mora biti ustvarjalci olskih novic ugotovili kar v 95 %, da ola zelo dobro lastnoro ni podpis, potem je obrazec na voljo v obliki datoteke skrbi za varovanje osebnih podatkov u encev in u iteljev. pdf, (2) e v obrazcu ni ob utljivih osebnih podatkov in potuje po (5) Spletno aplikacijo eAsistent u itelji uporabljamo le za vodenje e-po ti do prejemnika ter ni namenjen tiskanju, potem je v obliki potrebne dokumentacije: dnevnik in redovalnico. Skrbno datoteke docx, (3) e je obrazec splo no namenjen u iteljevemu varujemo vpogled v podatke u encev, ko star i pridejo na delu, npr. Na rt interesne dejavnosti, in se odda v e-zbornico, govorilne ure ali roditeljski sestanek. Za komunikacijo s star i se potem je obrazec v obliki datoteke docx v e-zbornici, (4) e se uporablja slu bena e-po ta (in ne eAsistent), e star i podpi ejo zbirajo splo ni podatki, so obrazci v obliki spletne ankete, npr. soglasje star ev o uporabi e-po tnega naslova za obve anje o govorilne ure u iteljev, anketa o olski prehrani, dose ki u encev, olskih dogodkih in komuniciranje o otroku, ki velja do preklica izvedene prireditve, odjava obrokov olske prehrane idr. oz. eno olsko leto in se hrani v zaklenjeni omari v zbornici, skupaj z natisnjenimi podatki o u encih in star ih (telefonska 3.3.3 Prenos in varovanje osebnih podatkov tevilka za nujna sporo ila). Najbolj skrito podro je, ki pa je bilo in je e zelo mo no prisotno v vseh informatizacijah procesov, je zagotovo varovanje osebnih (6) Pred za etkom opravljanja teoreti nega dela kolesarskega podatkov. Ozave anje o varovanju in zavarovanju osebnih izpita (opravljanje izpita poteka spletno - z uporabo ra una AAI podatkov je posledi no povzro ilo nastanek kar nekaj internih prek portala SIO) e od leta 2015 v petih razredih izvajamo navodil/dokumentov za delo v dolo enih postopkih, npr. Postopki ozave anje u encev o varovanju osebnih podatkov na internetu v v kadrovski evidenci, Navodila za delo v eAsistent-u (navodila za okviru razrednih ur. Po opravljenem izobra evanju star i izpolnijo u itelje/razrednike ob za etku/koncu pouka), Priporo ila za prijavnico za pridobitev ra una AAI z namenom sodelovanja v objavljanje na olskih spletnih straneh. spletni u ilnici Kolesar in z izjavo, da se bo storitev dopustno uporabljala, nato ola izdela ra un in pripravi obvestilo za u enca. Vsebinska podro ja vseh navodil oz. dokumentov, ki dolo ajo Ko u enec prejme obvestilo o dodeljenem dostopu, kjer je na ine dela v dolo enih postopkih, so enaka, razlikujejo se le v zapisana dopustna raba storitve in skrb za varovanje uporabni kih opisu postopka, saj so nameni, orodja in pravice za razli ne podatkov, imajo izvajalci nalogo, da ponovno osve ijo vsebine o postopke razli ni: (1) namen obdelave in pravna podlaga, (2) varovanju osebnih podatkov. potrebne vrste podatkov in skrbni tvo nad podatki, (3) VIVID 2018 300 (7) Na oli poteka ozave anje o varovanju osebnih podatkov in dele nikov ole: u encev, star ev in zaposlenih. Zaklju imo lahko varni rabi interneta bolj organizirano od leta 2012 dalje. U itelje z ugotovitvijo strokovnjaka, ki dobro pozna delo in ivljenje ole, se obve a na vseh pedago kih konferencah, u ence na razrednih da je bilo na omenjenem podro ju veliko narejenega, veliko pa e urah (aktivne delavnice) in dneh dejavnosti. Za u itelje smo bo potrebno storiti. organizirali udele bo na MOOC-u o varni rabi interneta in naprav, za zaposlene odli no sprejeto predavanje dr. Benjamina 5. REFERENCES Lesjaka. Organizirali smo 7 predavanj za star e ob mesecu varne [1] Gri ar, S. 2018. Mened men ja nega ek o ja. Fakulteta za rabe interneta, ki je letno februarja. Izvajalci so bili tako priznani upravljanje, poslovanje in informatiko Novo mesto, Novo strokovnjaki kot tudi u itelji in u enci ole. mesto. 4. Za j e [2] Groznik, A., Vi i , D. 2005. Vrednost in pomen informatike Varovanje in zavarovanje osebnih podatkov je tema, ki je v v podjetju, Organizacija, 38, 4. 198—202. zadnjem asu izjemno aktualna. Dostopna uporaba mobilnih [3] Kova i , A. 2004. Prenova in informatizacija poslovanja. naprav in dru abna omre ja so povzro ila nesluten razmah Ekonomska fakulteta, Ljubljana. javnega objavljanja osebnih podatkov in kraj identitet. Najprej je [4] Zabukovec, A., Cvitkovi , D. 2013. Prenova in bilo vpra anje nau iti se tehniko in uporabo aplikacij, da bomo informatizacija inventurnih procesov na OŠ LA Grosuplje, im ve objavili, zdaj pa se kon no pojavlja vpra anje, kako Zbornik 16. mednarodne multikonference INFORMACIJSKA objaviti nekaj, kar nas ne bo preve razkrilo. Nekdo je neko DRU BA IS 2013. zapisal, da valuta prihodnosti ni denar niti zlato, ampak osebni podatki. V prispevku je predstavljen del ek dela ole, ki se zelo trudi in razvija svojstvene postopke za varovanje osebnih podatkov vseh VIVID 2018 301 Glasbeno ustvarjanje s programom Sibelius Composing music using Sibelius Nina bona Ku trin Osno na ola Solkan Solkan 25 5250 Solkan 041 352 602, 00386 nina.zbona@gmail.com POVZETEK ja , hi i d ga b i a a e a. Za d i ja je g a be V prispevku je predstavljena glasbena dejavnost v 5. razredu pri zelo dovzetni in glasba ima zanje velik pomen, saj prispeva k pouku glasbene umetnosti, kjer smo v sklopu glasbenega njihovemu socialnemu, emocionalnemu in intelektualnemu, opismenjeva ja abi i a a i i g a Sibe i . U e ci fi i e i e e e a j . Poleg tega, da glasba otroke so se urili v notnem zapisu pesmi. P i e ce e b ga i i e e i i, g a be i i deja i i a a i i, a j a a i ega g a a a i i tudi na razvoj otrokovih dispozicij za glasbo, razvijamo mu zapis pesmi po lastni zamisli. Tri izbrane skladbe so predstavili g a be e i [2]. e ce d i e e a i edi i b a j ega leta. Klju ne besede Glasbena umetnost, notni zapis, glasbeno opismenjevanje, a a i i e je a je, Sibelius ABSTRACT This article discusses musical activities during Music lessons in the 5th grade of primary school, where the computer program Sibelius was used for teaching music literacy. In this case, pupils were being trained in musical notation; the 5th-graders were taught how to use Sibelius to write a musical notation of a song that they had created. Three of their compositions were then presented to pupils of a branch school during a school end-of-year event. Slika 1. Ustvarjanje glasbe. Keywords Music, musical notation, music literacy, computer literacy, 3. USTVARJANJE V GLASBI Sibelius U e ci i aj i e i i a g a be a ja je, i j je d i ja je, a e a je, a je, i i 1. UVOD gibanje, petje in igranje instrumentov. V spodbudnem in ef a e j id bij i e g a be ih i e j. P i g a be i e i d ge g j i b a e a e bd bj U a ja e i je kot poustvarjanje glasbenih vsebin, z pouk glasbe sledi kontinuiranemu razvoju glasbenih sposobnosti dopolnjevanjem in oblikovanjem glasbenih vsebin ter z in urjenju izvajalskih spretnosti. U e ci i e ce i a a jem d i e ij b glasbi. U e ci j a ja i aktivni, dejavni in ustvarjalni, saj se glasbene dejavnosti ea i a ej a aj ih g a be ih ebi ah, i ( a je, i aja je, b a je i i a je ) med seboj prepletajo in b i a e a d agi d i e ij in so spodbuda za pogovor, nadgrajujejo. Glasbeno opismenjevanje poteka v spodbudnem izmenjavo mnenj in vrednotenja glasbe. Poznati morajo temeljne okolju, saj se pouk glasbe izvaja celostno, od razvoja zakonitosti glasbenega oblikovanja. Glasba je umetnost, ki je ha ega ha i b ji a ad ij d i a e a ih. P id b je a a ja ah abij ih a a i i ega aznavanja glasbenih vsebin. i acijah. P ce a ja i e a e g a be ih i i i a j i i i de , i i ga e ci ah a i 2. GLASBENI JEZIK i i j jej [2]. V ce ih g a be ega i aja ja, a ja ja i a ja e a Pri delu smo sledili naslednjim i ci je : a e a je i i aja je g a be ega je i a . G a be a a i i a a ajo in poimenujejo e i i e, izrazje pri poimenovanju pojmov, pavz, tonskih trajan ter drugih uporabljajo solmizacijo in tonsko abecedo, e e e g a be i i ad i ja i, i jih e ci i i i e aj i i i i aj be edi a, id bi aj i d i e i ega d a a i i ega eje a ja ustvarijo glasbeni zapis, g a be. U e ci b i a i a i e i i e, aja je, VIVID 2018 302 igrajo instrumentalne skladbe, Ideje e ci a i i e a ih adb, e a e e e dije a vrednotijo je de i de ce , si sami izmislili (Slika 4). Na koncu so na vrh strani dodali naslov pri del i a ejo eb a ga i a [3]. in skladbo poimenovali. Skladbo smo nato izvozili v obliko pdf, da se je notni zapis shranil. 3.1 Ustvarjanje notnega zapisa Pri pouku so e ci a i je, i i i j , e i i e, a aja ja i d ge g a be e j e ( i e , e dija, harmonija). Dobili so nalogo, da lastno glasbeno zamisel zapi ej z dogovorjenimi glasbenimi znaki - a i je (Slika 1 in Slika 2). Z a i be e i i i i i aja je , a a i a aja je g a be e i i e. N i a i , v katerem je zapisano bistvo skladbe, e a i i di eb a i. Note so a i a i d e e i de i, e a be ed i a e, i i a a i i e i, aja je a a d a i e i. Ni je e a i a i b j daj, i je a g jih egah. S adbe so zapisovali v c duru in uporabljali naslednje tone: c, d, e, f, g, a, h, (c). Slika 3. Zapiso anje ra unalni kem program Sibelius. 3.3 Ustvarjanje besedila skladbe Ko je bila skladba zapisana, j a i i i i a e ec je dobil svojo. Slika 2. Zapiso anje melodije notno rto je. 3.2 Ustvarjanje ra unalni kim programom Sibelius Z razvojem sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije si glasbe danes pri pouku ne moremo predstavljati. Sibelius je aj a j a i ajb j i a a g a a e a a glasbeno notiranje. Njegova uporaba je preprosta. P ja spoznavanja partiture, dovoljuje raziskovanje in preverjanje e aga e ce a ja i e dije. Poleg urejanja in i a ja i ji e a i e ed aja g a b i e i i a i i i. Programska oprema je poimenovana po skladatelju Jeanu Sibeliusu. Program je potrebno prenesti s spletne strani Slika 4. Zapis besedila pod notne vrednosti. https://sibelius.en.softonic.com/ in slediti navodilom za namestitev [1]. K je bi g a a e e a a a i , e Po ogledu so razmislili o besedilu, ki so ga zapisali pod notne e ci ji e a i i i ga a i a i. Naj ej i b a i j i vrednosti. Besedilo so si izmislili sami. Te e a i i je, a a j a e i i a i e a a i i g a vsakda jega i je ja i e ih a ( icah, a jah, i icah). spremljavo (Slika 3). Z i bi a ega a i a i i e i e a , Med de i i de ica i i bi e i ih a i . V i a i a i saj smo ga pri teoriji glasbe podrobno predstavili. Najpogosteje so e i i e e i, e e a e i, b j i, a i a i e e z dvema i b a i i i i i e i i a i a i . Na posebni tipkovnici kiticama. Med seboj so si svetovali in pomagali. e ci i b a i e a i a e j a i i d e takt. V a a je je hi i e a . Naj e a adb 3.4 Igranje na glasbila a i a i e i a i i i a i. Izdelek so lahko sproti S a je a g d eg i a a je e ci je. S i b j e a i e d daja i a i e i e. Glasbi so lahko p j ega a i a e ci j adb ei a i i e spreminjali hitrost, da je postala zanimiva in priv a a. Na koncu j a i i ig a i na sintetizator, glasbeni instrument, kjer se zvoki je nastala avtorska skladba, a a e bi i e ci e i. proizvajajo elektronsko (Slika 5). U e ci, i i e i g a be VIVID 2018 303 d ag i g a be e e, bi i e ej i i di i ce , i d eb a i. Z aj , je a je ig a ja a i e i e je e i, e i a ja i a a j i nastop. Slika 6. Zaklju ni nastop. 5. ZAKLJU EK U e ci e ega a eda d b b adaj nove glasbene i e i, aj j e g a be e j e e aj i a i e je. Glasbeni program Sibelius je zelo uporaben in i e i e i g a be e e i e e a ed . Za e ce i e ah e e , aj e hi a ij jegove Slika 5. Igranje na instrument. abe. U e ci a i a i adbe a ijaj a ja . S e e i i g a b e b j ib i a e ce . P d aga a a i e de a a i i g a 4. NASTOP NA ZAKLJU NI PRIREDITVI bi e d b e e e i e e i i i a , d b d e a je Na i edi i b a j ega e a e ci e e je bi di g a be i a e . N i a i e a ja ah e aj a a je a a i a j a (Slika 6), je ce ah ed a i i pouk nove programe, kje ed i e eje ih tri avtorske skladbe, ki so nastale z ustvarjalnim delom pri ih a i ij i, i jih e ci a i a i ej . glasbeni umetnosti. Z b i a a , i ga e i, e je i a a a je a a ga i i a i ja, je e ci potrdili svoje pridobljeno znanje, ki so ga sprejemali tekom 6. VIRI IN LITERATURA ega e a. [1] Sibelius (software); Dostopno na: https://en.wikipedia.org/wiki/Sibelius_(software). [2] P e a je g a be e g je ab i f acij komunikacijske tehnologije. Doktorska disertacija. Lango, J. (2011); Dostopno na: http://pefprints.pef.uni- lj.si/535/1/Pou%C4%8Devanje_GVZ__z_IKT_Lango.pdf [3] U NI a . P g a a a. G a be a g ja [Elektronski vir] /predmetna komisija Ada Holcar ... [et al.]. - El. knjiga. - Lj b ja a : Mi i a i : Za d RS a , 2011; Dostopno na: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/p odrocje/os/prenovljeni_UN/UN_glasbena_vzgoja.pdf VIVID 2018 304 Ra unalni ke delavnice a starej e Computer workshops for the elderly Pe a i ko O no na ola An ona Ma ina Slom ka V hnika Vrhnika, Slovenija petra.zitko@guest.arnes.si POVZETEK odlo aga a e a b , Ob Vrhnika. V prispevku sta prikazana a a e edba a a h P e a e D e ce V h a a a de a c a a e e a O A a Ma a S a b e a a e e a e a a a h e . V h a. Te a a a a e e a de e e b P d e a e a e a a a e h e e d enakomerno razporejen v obdobje a ih d . Te a smo tudi indiv d a a e, e e a a a a a e c c a e torico. a a e e a a a adg ad a d g h d h U e c c e de a c d a e e a a a h e . ed e e a a h e , a a e a , da e d 2. POTEK RA UNALNI KEGA TE AJA a e d h. S , ed eb a , e a a a edge e ac a d e a g a a g, Te a e e a d a a ede , ce b ede h zaka e a a e e e e a h de a c e h. P e a e ed 15. 17. a O A a db a e ce, da de e a a a e Ma a S a V h a. Ra a a ca e a d b drugimi. opremljena in ima a d a a , tako da je lahko e a e a ega. Ke a e ad h ad b d h Klj e be ede ce a a e , e a e a b eb e d IKT, delavnice, prostovoljstvo, medgeneracijsko in sodelovalno ca, e ed a a d d d a e e . S a ce e b a ed de e a e . S a e c e e d g e a d e a dejavnosti v okviru te a a. P g a e e a a, ABSTRACT a a a e c . The article presents the implementation of computer workshops f he e de a he P a Sch f A Ma S e Cilji in vsebine, ki smo si jih v okviru 10-urnega a a ega Vrhnika. The computer course lasted ten hours and was evenly e a a e c ada b a ed [1] [2]: distributed for fourteen days. The course was designed and implemented by school volunteers and their mentor. Pupils g d eg ed a a a a a, volunteers offered assistance to the elderly while learning ga e ga a e a a a, computer skills, but we can not ignore the fact that they also a a e h e a a a in poznavanje learned a lot from them. Tolerance, mutual help, knowledge njihove uporabne funkcije, sharing and intergenerational gathering are the main reason why our school is very happy to go to such workshops and encourage a a d a e aba ce, students to share their computer skills with others. a e a d telesa pri sedenju in potreben naklon, Keywords d e e e e grame ali datoteke in jih zapreti, ICT, workshops, volunteering, intergenerational and collaborative ustvariti datoteko s svojim imenom, learning poznavanje osnov uporabe urejevalnika besedil - Word (pisanje besedila, shranjevanje besedila, vstavljanje slike v besedilo) [4], 1. UVOD osnove uporabe interneta za iskanje informacij, Ra a a eh g a, aba e e a c, e e e e uporabne spletne strani za seniorje. in mobitela je kot sredstvo komuniciranja a ade e a e ega e a ega. Ne ed a a e d e a b e abe e e a a b e a d e, da e da a c e 2.1 Tema ki a dela ice kar rodijo s te a . P a ce a e h a b a a . P ed a e e a a de a a de a, ga a e v Uporaba moderne tehnologije za veliko seniorjev predstavlja tabeli 1. Ke a a e ede , b a e h stres, velikokrat se z uporabo tehnologije znajdejo v situacijah, e a a b h ed a e, e d g , da kje eb e a h jim je uporaba pametnih b a ed e a e eb e spreminjali. U e c telefonov ter a a prej v oviro in breme kot v veselje. Na c e a e a a e a a b e ec d a a e e , da c e . Na e a b a da e ah a a a a aga d g ter da razvijajo e a e a a a e a a eb , b b e b e a e a o. Ker imajo e c IKT znanj veliko, smo se a e b . B a d a h e h a eh, b VIVID 2018 305 b e a e ah ab e. Ta a a , da b d a DATUM TEMA/CILJ njimi iskali vozni red avtobusov in vlakov, iskali spletne strani za kuhanje, spoznali spletni telefonski imenik, iskali povezave do 26. 2. 2018 kratek zgodovinski pregled razvoja zdravstvenih do b a a a a b e a e a a a ogled oddaj in posnetkov. 1.3. 2018 klepetalniki (Skype, FB) DATUM TEMA/CILJ VODJA a a a e a 5. 3. 2018 WORD nadgradnja in uporaba 26. 2. 2018 - kratek zgodovinski pregled e c a a a a a prostovoljstva prenos fotografij iz fotoaparata na a a - ga e ga a e a a a USB e - osnovne komponente in njihova uporabna funkcija 8. 3. 2018 uporabne spletne strani za seniorje 1.3. 2018 - a a d a e e ca a a a e a uporaba tipkovnice Tabela 2: Na i edbe i di id al ega e aja - a a d a e e a sedenju in potreben naklon - d e e e e g a e 2.2 I edba a al i kega e aja ali datoteke in jih zapreti e c P ed a e e a a c e e e a e prostovoljstva - ustvariti datoteko s svojim plakate za la e ac e a , h a a a e e imenom h e d nice. Slika 1 prikazuje smerokaze, ki so jih e c be e d a e a e d a a e 5. 3. 2018 - osnove uporabe programa e ca ce. Word - orodna vrstica - a e e - pisanje kratkega besedila - urejanje besedila 8. 3. 2018 - osnove uporabe interneta e c za iskanje informacij prostovoljstva - uporabne spletne strani za seniorje - e a ac a e a a, de e Slika 1: Sme ka i d a al i ke il ice a li a d e e Na e a e e a de e a e a . Ke e bilo njihovo Tabela 1: Na i edbe a e ega e aja ed a e ece a , a b a d e . Ne a e a e a e , da b eb eha a ed be a a a, e , da b e e b d a I a a a , da b ed c e a e a a a a. D a e a a a e a svoje e e a unalnike s seboj e, a a a e a a e a a in ju je zanimalo delo z njimi, kar prikazuje slika 2, e a e a ca d d a a a d e a . Ke e e a ce a e e a eb ab a a e e e e a a a a a a, de e d e c , a spretne uporabe le-tega. a a a a a a a b a e e e de e ega de a e a a e a, e usposobljen na ra a e d . Tabela 2 a e a de a e , ga ed e a a . Slika 2: Medge e acij ka m ljce VIVID 2018 306 Med dvournim e a e , a e a kar veliko sedenja, smo a a d d e a a g ba a e, e a h 5 a d a e a ega e e a. Slika 3 prikazuje primer razgibavanje zgornjega dela telesa. Od e a a e c prostovoljci. Slika 5: Frontalna razlaga in demonstracija i eljice S a, e de a a a e , e eb a a e individualnega a, a e e a ec f a a a a in dileme. S a 6 a e d d a de e a ce a ab e a a . S ce e e a , e aga a e a 9. razreda. U e c c aga b a Slika 3: 5 minut za zdravje razgibajmo se e e e h a a a e e ega a. P a a e a b a e a f g af e e e a a f g af e z fotoaparata oziroma mobitela na Razgibavali smo e, a e b h be , a h a e a a . kar s eh d a a med seboj. Dolgotrajno g eda e e a a a a, ah d e a e , a c e a e d a a e a e a a a b a a, e b a be edah e a a e ed prijetna. Kratko te adb a a e a a a a a , b 20 ah de a a a nalnikom. [3] Slika 4 a e a a b a a, e d a enka 5. razreda. Slika 6: P m e aj ici i abi abli ega a al ika 2.4 Zaklju ek e aja i e al acija g ama Zad e a a e e a ac g a a. Te a b ad edb a d e a e b a ed e e . Od e ce ce d b d d a Slika 4: 5 minut za zdravje ma a a nalogo, ki zajema veliko vaje de a a a tudi doma. U e c a a a, e a c e e a de e e ce, 2.3 Medge e acij ka m e a a e d a e e ec . U e c Delo a a a h de a cah je potekalo frontalno (slika 5), a a c e e a de e a , a a e a 7. d d a . U e ca a e ec ec, e vodil aktivnost, je vodil razlago in hkrati demonstriral delo na projekciji, ki je bila vidna vsem v razredu. O a e a de vzporedno op a a a h a a ih. e e b eb , de a a e a in a a e a e. Vsako uro smo e , e a ad e, a a e g sto opozarjali na to, da informacije zelo hitro pozabijo. Slika 7: Zaklj ek e aja in podelitev nagrad VIVID 2018 307 3. ZAKLJU EK 4. VIRI IN LITERATURA Medge e ac e e b ga a a e ge e ac . [1] Aha , M. 2012. Ra al i ki i ik a a e ike elih K b e , da e d IKT e b d a e a letih. Radovljica: Didakta. ge e ac , a e , da e a h a [2] Aha , M. 2014. Ra al i ki i ik a a e ike elih e . U e c c a a i izjemno mero letih. Radovljica: Didakta. a e e e ha a d da e a . S a e e a eb e e [3] Hofmann, I. 2002. P ali : d a e i a d be id : veliko jim je pomenilo, da so svoje znanje pogumno delili z njimi. l fi e g a a a e i : : ik h a ila a P e , ac a, a e st e e, dober vid. Ljubljana: Mladinska knjiga. h e h de a c a a a h, ob enem pa [4] Rooney, A., 2010. Velika k jiga a al i . Ljubljana : h a a d e a prejmejo iz a a e h, Teh a a ba S e e. a in trud ed h a e . VIVID 2018 308 Uporaba IKT tehnologije pri pouku angleščine Use of ICT technology in English lessons Pe a i ko O no na ola An ona Ma ina Slom ka V hnika Vrhnika, Slovenija petra.zitko@guest.arnes.si POVZETEK . N V , , i obliki interesne dejavnosti na vsebinami iz gradiv. O A M S V . P , 2. eTwinning . G T Erasmus+, ki informacijskih in komunikacijskih tehnologij, tako da nudi informacijskih in komunikacijski . E , , povezovanje, komunikacijo, sodelovanje, razvijanje projektov, izmenjavo znanj, . V . D 540.000 , , . T , dosego ciljev in rezultate. 188.000 37 . Namen je vzpostavitev neformalnih partnerstev in projektov sodelovanja Klj ne be ede . [1] ET , IKT , , , ustvarjalnost 2.1 Cilji Splo ni cilji projek a o: ABSTRACT The paper presents various activities that I carry out in the course - of English lessons in the elementary school of Anton Martin sintezo kulture, jezikov, ustanov in vrednot mladih, S V . I will present a form of communication and participation of pupils with foreign students, which I have been - spodbujanje uporabe tujega jezika kot delovnega jezika na attending at school for the third year. It is a project of the sredstva za komunikacijo, zato da se ga Erasmus+ program, which promotes the participation of European , schools through information and communication technologies. , Etwinning makes it possible to connect, communicate, collaborate, develop projects, share knowledge and experiences, - etc. In the contribution, I present some successful projects, tools nadaljevanje that students used to achieve goals and the results of some project. programu, Keywords ETwinning, ICT technology, collaborative learning, projects, - creativity , , , 1. INTRODUCTION in predstavnike lokalne skupnosti, U . M , - uporaba novih tehnologij, IKT orodij in kreativnih pristopov za in , . konkretiziranje. U , -ta Operativni cilji projekta: . P so U , ki jih naj , obravnava. Razm , , , , prebirajo literaturo, ki je namenjena izvedbi projekta, okviru drugih vsebin z uporabo IKT tehnologije. Projekt , E , razvijajo kompe ( ), , cira v tujem jeziku znotraj razreda in se seznanjajo s koristnimi spletnimi stranmi, , vanja nalog in . Dejavnost sem poimenovala razumevanja, Raziskujemo svet. Pri interesni dejavnosti svoje znanje, 4., 5. in 6. razr , IKT , VIVID 2018 309 . 2.2 Na r dela U , ki jih zanimajo. Projekte izbiramo na osnovi interesov, zanimanj in znanj . P in se skupaj dogovorimo o razvoju le- . U mem procesu deluje kot mentor in usme . K tnerje za projekt na portalu in seznanja z novimi informacij , drugi . G , , . Slika 2: U enka i del je o ilnico angle ini a par erje Osrednje orodje je portal eTwinning, kjer so razvidni projekti, ki projek a Chri ma card e change , , . Slika 1 U izdelali sami, z uporabo programa Word ali . U preko portala zaprosi Power Point. S 2 , , , z partnerje projekta. V lo so zapisali v ang . U jih poslali v . U tudi kratek je potem on tisti, ki nato . z uporabo programa Filmora. Slika 3: U enci i del jejo plaka o ilnic, ki so jih prejeli iz Slika 1: Portal eTwinning ra li nih dr a ok ir projek a 2.3 Raziskujemo svet U , P , P , , T , . V Romunije in Italije. V okviru projekta, ki smo ga v letu 2017 primeru, da je projekt bolj ustvarjalne narave, pa je lahko delo objavili kar sami (»Tell me what grows in your . U country and I tell you ...«), smo sadili skrivnostna semena iz in znotraj skupine delajo na projektu, ki jih zanima. Na interesno G E . T . 15 25 . Teme in , : Mesta in kraji Prazniki R P 2.4 Potek dela in projekti V okviru interesne dejavnosti in v okv smo v 2016, 2017 2018 . V projektu izmenjave smo G , U , Francije, Italije, Romunije, Portugalske in Estonije. Slika 4: U enci pakirajo emena i Slo enije in pi ejo na odila za njihovo rast VIVID 2018 310 U , kaj je zraslo in zakaj nekatera semena pri Skype, s . U po nas niso vzklila, drugod pa. Z uporabo programa Skype smo se skupinah pripravili tudi na predstavitev Slovenije in njenih pogovarjali G , T E . nosti. Slika 8: U enka 5. razreda predstavlja Slovenijo z uporabo zemljevida Slika 5: Sk pe pogo or enci iz Tunizije U a E , G T . C , U slovensko himno in predstavili slovensko , . T , zastavo. Pokazali so, kje Slovenija na zemljevidu. Vsi so se dznanja, pa so se pripravili na opis znamenitosti, . Slike S . Samostojno delo 5, 6, 7 8 , 9. so jih prikazali. Slika 6: Sk pe pogo or enci i E onije Slika 9: U enka i e poda ke br kalnik a pred a i e U S Slovenije predstavili. U E Nekaj projekto in estonskem jeziku, zapeli so nam njihovo himno ( Mu isamaa, . U , mu õnn ja rõõm) E . potuje po svetu in se je med potovanjem ustavila tudi v Sloveniji, kar prikazuje slika 10. O nadaljevali. Slika 7: Pred a i e dr a e in njenih na ilno i U E T besed ter jim zapeli nekaj slovenskih pesmi. Preko programa Slika 10: U enci pi ejo in il rirajo godbo angle in VIVID 2018 311 3. ZAKLJU EK 4. VIRI IN LITERATURA U . V , [1] Programi Erasmus+ in Cmepius, pridobljeno 30. 8. 2018 s izvajanjem omenjenih dejavnosti velikokrat sploh ne zavedajo, da https://www.cmepius.si/solsko-izobrazevanje/etwinning/ . U ustvarjalni, med seboj so se povezovali, razvijali so sodelovalno [2] Budnar, M. (2003). Nekateri pogledi na pismenost: primer , , projekta Cmepius. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za . U . . U [3] Portal eTwinning, pridobljeno 30. 8. 2018 s , . P https://www.etwinning.net/sl/pub/index.htm S . U liko mero kreativnosti in . M IKT , ustvarjalno. VIVID 2018 312 Document Outline 101 102 103 104 105 106 107 108 109 110 111 112 113 114 115 116 117 118 119 120 121 122 123 124 125 126 127 128 129 130 131 132 133 134 135 136 137 138 Sodelovanje med izobraževanjem in industrijo je zelo pomembno za dvosmerni prenos znanja. Na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru v pedagoški proces na različne načine goijimo sodelovanje z industrijo. Eden posebnih izzivov med študije... 1. INTRODUCTION 2. ORACLE APEX DEVELOPMENT ENVIRONMENT 3. INFORMATION SYSTEM DEVELOPMENT PROJECT COURSE 3.1 The industry partners 3.2 Objectives and expected results 4. RESOURCES 5. RESULTS 6. DISCUSSION 7. CONCLUSION 8. REFERENCES 139 140 141 142 143 144 145 146 147 148 149 150 151 152 153 154 155 156 157 158 159 160 1. UVOD 2. PRAVLJICA 3. PROJEKT PRAVLJICA 3.1 Cilji projekta 3.2 Izvedba 3.3 Naloge 4. ZAKLJUČEK 5. VIRI IN LITERATURA 161 162 163 164 165 166 167 168 169 170 171 172 173 174 175 176 177