Iz Ljubljane. ,,I)anica" pravi: ,,Zvedili mno tudi iz ;,Laibacherice", <la vi učitclji ne učite otrok pamc tnega 111 i š Ij enj a in dj a nj a ; vaš nauk je pra/.no tlačanstvo, priguljeno vajenje, slepa pokoršina: vleerer Foiinalisinus, mechanische Angevvohnung, blinder untervvurfiger (!} Sinii". In vzrok vnega tega je duhovsko nadzorništvo, pravita ,,Laibacherica" in dr. Klun. ,,Das klerikale Uebergevvicht ubt iiberall bemerkbaren liibmcnden Eiriflun.s" . . . Kaj vender počenjate z ubogo mladino, gospodje po ljudskih ,«olah ! Vi ne mara tirjate, da morajo učenci po cele verste nerazumljivih besed iu stavkov na pamet znati, precej pervi dan v šoli po nemško govoriti, nioliti itd. ; in ako tega ne morejo , jih po perstih udrihate, z ,,tisel, Stockfisch" obkladate, v ,,esel|ionku pošiljate, in ie veliko enacega, kakor je bila šega od dobe cesarja Jožefa II. in pred konkurdatom ? Nočemo reči, da je v šolah vsc popolnoma, kar ni bilo, in ne bo — tudi ne, ko bi gospod wEinscndcr" z dr. Klanoin vred imel v nadzorši vil vse ljnd.ske šole ; vidili pa sino večkrat prctckla leta po iniuizili .šolah , da so bili otroci prav čediio i/.urjeni ne le v navadnih tvarinah, temuč pogosto tudi v petji, sadjereji itd.; — tudi — če se nc motimo, so se ravno v poalednjih — konkurdatnih časili šolo uaj bolj zmnožile po KrajiKskein, čcsiravno tega in (acega .samemu konkurdatu ne pripisujemo, kakor pa nasproli j/iiileligencija" naših dni, ki bi naj raji vse grehc od Adaina do zdaj zvalila na jezuile in na konkurdat". — V 20. I. ,,Tov." naztianjeni napevi za inušno pesem so prišli ž,e na svetlo, in se dobivajo pod naslovom: ,,Velika s v. maša. Besede A. Prapiotnikove. Za moški in ženski čveterospev po.slavil L. Belar, učitelj v Ljubljani". Drugu pot boino kaj več govorili o teh lepih in prav v cerkveiiem duhu zloženih napevih. Velja 40 kr. — 25. preteč. m. so bili v deržavnem zboru na Dunaji razprave o šolski postavi, ktera določuje šolino razmero do cerkve, in jo oprostuje cerkvenega nadzorništva. Zoper odborov nasvet so govorili g. g. Jiiger, Degara, zanj pa slovenski poslanec dr. Klnn, Herman, Dienstl, Sehneider. Dr. Jager je med drugim rekel, da on ne more spoznati, da bi deržava i/.ključljivo irnela pravico do šole; ker deržava ne podučuje in ne odgaja; dcržava iina v drugern oziru le toliko določiti, kolikor vsak mora vediti, da spolnuje svoje dolžtiosti. — So pa še drugi, kterim je šola bolj pri sercu, kakor deržavi; ti so starši, cerkev in Aoaeska. Pervo pravico do otroka imajo starsi, ravno tako pa tudi cerkev (levicarji so rekli, da ne). Ker pa starši svojih otrok ne morejo do dobrega podučevati, jiiu pa šola na pnmoč pride. Starši (cdaj sinejo tirjati, da se otrok (ako podučnje, kakor se zlaga z njih prepričanjem. Iz tega pa pride, da šola ne Hrne brezverska biti. V omiovi te pos(ave je vera le nauk kakor drugi,y in tukaj se pa preziia, da išola ne podučujc, ampak tudi odgaja. Če tega ne stori, ni šola. tšola pa ravno iz vere, ki je podlaga vsega nravnega izobraženja, jemlje pri- pomočke, da izreja otroke riiaviiu in verno. Cerkev mora versko zavent in verska načela vpeljafi v življenje iu v solo. Iz tega se pa sklepa, da se šola ne more cerkvi odtergati, da inora cerkev šolo voditi. To tudi zahtevajo katoliški wtarši; to zabteva katolieka cerkcv, to tirjajo tudi katoliškc srenje. (,,Oho! oho!" so kričali levičarji). ,,Vedil sem, da mi bote zoper govaijali", reče naduljc govomik, niu ini bote kazali prošnje, pa piiini.slinio, koliko iz nicd vseh inest je poslalo prošnje? Terdim (edaj, da katoliški starši tiijajo šolo pod cerkvenim nad/.oiništvoin, ter pošiljujo otroke v solo, da bi bili pudučeni v katoliški veri. Kaloli.ška eerkcv ue bo tiikdar odslupila svojib pravic do šole, ker ona je poklicana, da odgaja in podučuje, in lu boj bote n tcin pudkurili". Govoruik uincnja šc šnlskih pontav po dmgib de/.elah, pied vaeui pa na Pruskem, in kaže, da so tain Ijudske in nrednje šole lako oHiKivane, kakor je ravnokar razložil. Osnuva nove pOHtsve je ponaiejena za IJadenskoj J7tudi (am" pravi govornik, ,,nočeju nič vediti od šoline ločilve. Ueržava in cerkuv skuptio odg-ojale Ijudstvo". (?e Prusko v svojib šolskib postavab ne odstranja vere, in wo tain izuče mužje, od ktcrih piavite, da »u tako visoku h svojn učenoNtju na<l uarni, ledaj cerkvcni živelj ne zadcržuje v šoli učenosti. — Vprašal bi (udi če je sedaj, ko je deržava v toliki sliski, tudi pravi čas, da we wpodbija podlaga, na kteri se mladost vcrno in mavno izieja. .Sovražuiki naši bi se nam smcjali, ko bi vidili, da se ninužč notianji piepiri. Naj nikar zbor tega načela ne poterdi. Kako in kaj za naprej — o tem se borno pogodili, kedar se cerkev in deržava med seboj pogodite. Protetstantjc so dobili svoj patent, iniaju tedaj posebnc pravicc do šole. Tudi katoličani so dobili «voje pravice od pravne Avstrije; naj se tedaj pogodbe spoštujejo". Na to se oglasi profesor, g. dr. K1 u n, in ffovori za šolino ločitev od cerkve; (o je ravno tisti dr. Klun, ki je I. '1862. v ,,Vaterlandu" iu v ^Schulboten" to ločitev iinenoval prazno IVazo; to jc ravno tisti dr, KI u n, kterega so Slovenci volili za svojega, ki pa v tej reči s Slovencem na.sprotno stranko hodi. — Ktero piepiičanje g. dohtarja je pravo? Beržkone tisto, ktero je izgovoril I. 18(53., ker ta čas je pinal prost, sedaj pa je potegnil za vladajočo stranko. Od njegovega govora hočemo jedro posneti, samo da b» dr. Klun od I. 18tt2. zavračeval g. Klutia od I. 1867., in boino pristavljali le nektere opazkc iz lastne skušnje. G. K I u n se tudi zlaga s svojim prejgovornikom v tem, da iinajo starši pravico spregovoriti besedo pii izreji svojih otrok; deržavi tudi ni vse eno, kako se otroci izrejajo. — Če pa deržava ustavo spremeni, spremeiiiti mora tudi zistemo za odgojn in nauk, ker deržavina prihodnoHt je pri otroški izreji. ') ') Vera in nrava, ktere ste vsaki deržavi, naj bo absolutna ali ustavna, v terdno podlago, se ne spreminjate; in cerkev si ravno za to prizadeva. ko varuje svoj vpliv do Ijudske šole; čc pa je pii otroški izicji deržavina priliodnost, tako pa deržava slabo skerbi za svojo prihodnost, ktcra ne skerbi za verno in nravno izobraženje šolske mladine. — G. dohtar nam jc pa s tem, ko vČe je pa sila in stiska pri nas tako velika, kakor je rekel g. prejgovoinik , kdo pa je tega kriv? Ali je bilo nadzornišfvo in vodstvo nasih šol pravo? Ker je pa tako, zakličem: drugače mora biti vse! Ce vprašam, ali je Ijudska šola res to, kar bi imela biti, najdein odgovor v tem, kar so učitelji na Dunaji zbraui rekli: ^ŠoIe ne spolnujejo tega, kar bi mogle". — (Prav zopor svojo in šolino korist in zoper pravo narodovo omiko ravnajo učitelji, kedar se dajo prcmotiti, da se poganjajo za šoliuo ločitev od cerkve To v- pitje je v šego piišlo pri omikanih in liberalnih učileljih , se ve, kdor i. njimi ne vleče, je sleva, starokopitnež, ullramontanec in bog zna, kaj vse! Ljubeznjivo sainoljubje se tukaj prikaznjc, Ijudje razgrajajo iu ne pomislijo, da se jini vsi patnetni posmehnjejo". Tako dr. Klun 1. 1882.) 2) ¦ ,,V Avstriji pride na 1170 prebivavcev ena šola, na Švicarskem na 450, na Pruskem pa na 650. — Če pa posamesne kronovine pregledam, je to še drugače in bolj obžalovavno; v Tirolih pride ena Hiila na 453 prebivavccv, na Solnograškem na 888, na Koioškem tia 1005, na Marakem pa na 1126. Po nektcrili kronovinah pride cna šola na 4670 dnš in na Kranjskem na 1890. Od 100 otrok, ki so za solo vgodni, jih hodi le 64, po nekterih le 10 — 15. 3) je rckel, da se mora tudi odgoja in nauk spremeniti, kcdar se deržavina iisfava spremeni, skrivnost razodel, zakaj da se konkordat ali v rcsnici duhovščina tako napada, in ta skrivnost je, kakor vidimo, da cerkev noče biti vladina strcžnica, in se derži le svojega poslanstva. u) Tem besedam pristavljamo še to: Vsi liberalni učitelji si menda tako mislijo: Cerkev nadzorništvo in vodstvo šol opravlja brezplačno; kedar pa deržava vodstvo prevzame, bo nadzornike in okrajne zornike plačevala, in te službe, kdo drugi je bo dobil . kakor mi. ko smo zato naj bolj sposobni. l!) i'is. 3) Zakaj da je po južnih in izhodnih avstrijanskih deželali tako malo ljudskih šol, natn zgodovina pove; vlada ni tega kriva, še manj pa cerkev. Statističen pregled tukaj ne dokazuje druzega, kakor da iina vlada še dosti poslovanja na šolskem polji. — Kar se pa tiče obiskovanja ljudskih šol na Kranjskem, je pa tako le: Vlada vstanovi šolo in fajmošter jo ogleduje, in spodbuja in vnema farmane za šolo. Zanikerne otrokc naznani učitelj svojemu vodju; ta vnovič opominja in žuga z gosposko in postavo. Ce vse to ne pomaga, ovadi včasih nektere gosposki t. j. okrajnemu vredu. — Ali sedaj se je še le vrezal! — Gosposka te izpise ali dene pod klop. ali čez nekaj časa naj več ko že ni .šole, pokličc starše, ali jili posvari, ali tudi kaznuje, velikrat pa pravi: ,,Vaš učitelj in fajmošter sta pa res sitna . da vam in meni napravljate nevgodnosti". Toliko je duhovščina kriva, da se šola slabo obiskuje! Ali se ne pravi to, duhovščino zistematično ob veljavo spravljati? Sam sem slišal, ko je neki kmet. ko je dobil v tej reči povabilo k gosposki, svojemu fajmoštru rekel: ,,Dokler nas je le deželska gosposka terla, smo že še ghajali, ali kaj bo sedaj, ko nas še duhovska preganja"! — Res je, kdor škodo terpi, ga še poverh zasmehnjejo. — Zato pa šolski vodji po deželi. ogibljejo se, kolikor morejo, da zavolj šole nc tožijo kmetov, ljudi nagovarjajo. prosijo in s svojo veljavo si prizadevajo, starše preprieati, da pošiljajo otrokc v šolo, dobro vedoč, da jim je šola nenavadna reč in da se bodo ljudje že bolj vneli za šole, kedar bodo vidili njihni korist. — To pa vsi dobri vemo, da na deželi otroci poglavitno v šolo hodijo zavoljo kerščanskesfa nauka, in da se marsikje šole spraznijo, kedar mine perva spoved in pervo sv. obhajilo. — Iz tega pa sklepajte, koliko bo imel učitelj na deželi otrok v šoli, če ne bo duhovni gospod šolski vodja. ,,Res je, da so od 1. 1850. do 60, veliko novih šol napravili. Nove šole, to pa še ui vse, tudi novi duh mora priti v šolo. Nočemo brezverske šole se niaiij pa nekerščanske; uočemo pahuiti kerščaimki nank iz sole, hočemo le viavnati, koliko «e irna duhovščina vdeleževati šolskega vodstva. Vprasanje je sedaj le (o, ali bo duhovščina sama šolo vodila ali ne, in če je tudi ne bode, vendar vidim, da so verske in cerkvene pravice v tej postavi vterjene". 4) Kdo n. p. sedi po naši postavi v solskem odboru? Fajmošter učitelj iu srenjčani. Jaz zahtcvam, da je tudi učitelj v šolakem odseku. Ali mislite, da učitelju pomoremo, ee mu le plačo zvikšamo? Učenik naj bo spoštovana oseba v soseski, naj bo nekako neodvisen od kmečkih veljakov in od fajmoštra, kajti ni njegov cerkveni nlu/.almik. 5~) Kdo hoče sedaj učitelj postati, ko je vsak hlapec bolje plačan, od nčitelja? Učitelja boilo le takrat spoilovali, ko nc bo vee fajmostru v oblasti". 6) G. dohtar po tern pravi po Helfertu, da niti ceikev , nili njena uasprotuica ni šole vataitovila, inarveč deižava. Pa, če ju (udi šola cerkvena bči; hči jc orfrasla, hvalcžna bo vcdno nvoji materi; (reba pa je, da sama gospodari v domači hiši. 7) Pravijo pa, da mora duhovščina šolo voditi, ker jc bolje izobražena. Če so učitelji res tako inalo podučeni, podučujlc jih. Naj se napravijo seminariji /,a ueitelje; njih vstaviiovljenje naj 8e nikar ne ovira. liavno kar izobraženje učiteljevo zadeva, so na Nemškem in v Svajci veliko storili; pri nas pa imanio v ta naineii šole pri uornialkah, kjer si metodiko (Methodenliuch) v glavo vbijajo, da jo potem pri šolskih visilaeijah od besede do beserie izblebetajo. 8) 4) ,,To bo besedc" , je rekla lisica. ko je jagode na patanoštri prebirala. — Tukaj gre za načelna vprašanja, in cerkev ne more odjenjati. Ali ni g. Jiiger ravno pred prav prepričavno rekel ušesom, ktere hočejo, poslusati. ,,Načela te postave nikar ne poterdite. — Kako in kaj se ima zgoditi, o tem se bomo porazumeli, kedar načelo. po kterem sta sc pogodila cerkev in deržava. pravno ostane". ,,Ueber dic IHodalitaten wird sich verhandeln lassen, wenn dcr Grundsatz der Vereinbarung zwischen Staat und Kirche aufrecht bleibt". — To se pa pravi z drugimi bescdami: Konkordat je izročil cerkvi pravicc do ljudske šole, in ta se ne more tako na vrat na nos odpraviti. ris. ") Ene dni po tem govoru je pa g. Gross hotel, da naj zbor postavno izreče, da ueitelj ni več cerkvenik, in njcgov nasvet so zavergli. Učitelj je cerkvenik, in je fajmoštru podložen, učenik pa ne. — Lepa doslednost! i>i» 6) Spoštovanje ne pride s stanoin; učitelja bodo Ijudje spoštovali, če je tega vreden. timveč če niu je fajmošter prijatelj in podpora. Pi». 7) Poslušajmo , kaj govori g. dohtar 1. 1852., ko navaja šolsko postava iz šviearskega kantona Aarav. nVersko življenje in delovanje za vsako duhovnijo vravnuje in vodi v pervi versti fajmošter. On mora tudi po svoji moči šolstvo pospeševati, verdevanjc fdisciplino) v šoli podpirati in sploh skerbeti za očitno in domačo izrejo pri mladini. i'is. 8) Kdor tako govori in to terdi, je ali čisto ncveden v šolskih rečeh ; on ne ve, da so v najnovejših časih po vseh deželah ta stran Litve vravnovali nove učilnice za učitelje (Lelircrbildungsanstalten); se ve, da so duhovni naj več vodji ostali; in dalje. kdor to terdi, ne razunid čisto nič od tega. kar se uči po preparandijah , in se mu tudi ne sanja, kar se godi pri šolskih visitacijah, kjer gospod visitator nekaj sam otroke v raznih naukih sprašuje, nekaj tega pa učitelju ukazujc; — ali pa je tako hudoben, da vedoma laže in devlje v zgor kar Pravijo, da bo slabo za šolo, čc ne bu duhovnom v oblasti. Meni se zdi, <la irna duhoven pii poduku v ker.ščanskem nauku iu v «povednici že toliko moci in veljave do istarsev in olrok, da inu ni treba posebnega privilegiranega varstva. Ko bi bil jaz duhoven, bi uc holel tukega ponelmega varstva, tu lii se meui preboruo zdelu, kakor da bi si ne upal bojevati se z enakim orožjein. °) Veri, ccrkvi in iluhov.šeiiii so dobre sole v korist, ker i/. teh pride omikauo ijudstvo; omikano Ijudstvo pa je tudi dubro. Oinika in vcra niste si nasproli. Omikani čluvek je (ndi veren, če iudi ni klerikalen. Če to ovmžemo, muratni) tudi reči, da veren ni omikan, kar nočcino prilerjcvati. Kcr sein že dolgo časa uecnik, pozdravljam (u poatavo. V nji nujdcm pripomoček za omiko delavnega stami, in ta je piiliiiiliio.sl za gOKpodarstvo v Av.striji. («lasiijte tedaj gospoila /,a to postavo!" .... Tako bi bil govuril tudi IVacc Kuranda. Slovenei pa nc srainujeju, da ho po^lali /,as(opnika v dcržavni zbor, kleii hudi z iijiini uaHprolno Ntranku, in da ho (ako ponlali v zasmchovanje svojiin zopernikom. 91. M. — CaHopitti pit*cjo, da nc je velika večiiiii marskih učiteljev piav odločno izrekla zoper «klepe »ploHiiega učiteljiskfga zburu ua Duuaji; lavno to se pripovedujc tudi od učiteljcv ua Vorailberškeru, ki nočeju nič Nlišati od ločitve, \u veini kakor Ijud.slvo, i/. ktvruga hu , »pozuajo živo potrebo, da se cerkveni vpliv v šoli ohranuje. je spodoj ln spod, kar je zgorej. Ker pa pcrvo (nevednost), Vas g. dolitar, ne zadeva, drugo pa tudi od Vas misliti ne moremo, pa tcrdimo, da ste to le zatu tam piipovedovali, da so se gospodom v zboru malo čutnice oživile, ker vladala je ,,Hcitei'keit" v zboru pri Vaših bcsedali. ri». ') Resnično! dajtc Ie cerkvi prostost, kakoršna ji gre po cerkvenem pravu, in potem se ji ni tieba baii zopernikov. Kedar se pa cerkvi orožje iz rok jemlje, in so njene bcsede precej deržavi nevarne, ko pa poleg tega njeni nasprotniki govore in pišejo zoper njo, kolikor se jiin ljubi in potem se šc lc ogrinjajo s plajšcem lojalnosti, se pa boj na obeh straneh ne bije z enakim orožjem. Kako moretc potem ccrkvi očitati, da hoče imeti privilegirano varstvo, ker ji ne privoščite še te pravice. ktere je po konkoidatu zadobila, in bi radi konkordat odpravili, cerkvi pa vzeli še te pravice do šole, kakor jih je imela pred konkordatom. Pi».