Di/oje važnth zahtev. Poslaaec dr. Hohnjec je odgovarjal notranjemu ministru, ki je pri zagovarjaaju kuluka pokazal, da mpozna avtoaomnega prava občia, ob drugi priliki je pa stavil na finančncga mini»tsa vpTašanje glcde davčnih knjižic. 1. I*roti kuluku Ln za obrambo prcn;a avtonomnc občine. Moj upit je imcl za predmet slavai naš kuluk, in specialao ane ostre mere, koje je z ozirom na predpriprave za kuluk gospod minister riotranjih zadev preko svojih podrejeaih orgaaov v Sloveniji zapretil nekaterim in to ne baš maloštevilnim občinam. Moj upit jc bil stavljen v tistcm času, ko je bilo na vladni strani še več navdušeiija za kuluk. Sedaj je to navdušenje padlo do aičle in celo izpod ničle in smemo se aadejati, da sc ne bo.dvignilo več nad aičlo. Kon- ccin meseca marca izteče z zakonoai o dvanajstinah za prve tri mesce leta 1924 kuluku termin in čas žiTljenja in upamo, da potem ae bo vež vstal. Kuluk kot državna iastitucija (avedba) je neizvedljiv, neustvarljiv in zato aemogoč. Kot državna uvedba nikdar ne more doseči svrhe, kateri je namenjea, marveč bi služil saino kot sredstvo za šikaairanje in pljačkanje državljaaov, ki vladajoči stranki niso ljubi. Zato se je na naša stranka vedno odločno borila proti izvajanju kuluka po zakonu ia pravilniku. Največji d*l zasluge za to, da je med merodajnimi činitelji prodrlo mnenje o neizvedljivosti in nemožaosti kuluka kot državne iastitucije, pripada naši stranki. Vskd aaše vztrajae borbe, je vlada uvidela, da je pravilnik k zakonu o kuluku mešanica določb, ki so v aasprotju z zakoaom o kuluku. Zato je vlada izjavila, da bo ta pravilnik razveljavila. Ista usoda bo po vsej pravici zl\dela tudi zakoa o kuluku. S tega stali^ča je tudi treba presojati postopanjc nekaterih občia v Sloveaiji glede aa predpise od miaistrstva javaih zgradb ia miaistrstva notraajih zadev izdaaega pravilnika k zakonu o kuluku. Ker so smatrale te določbe kot aeizvedljive in protivae načelom pravičao9**rsobile aasproti ajim pasivae ,ia to tem bolj, ker se je od vladne strani vedao zagotavljalo, da se kuluk v Sloveniji ne bo izvajal. Še manj se dajo opravičiti zl\~ žugaae prisilne mere proti tistim občinam, ki so sklenile sklepe in prošnje zoper izvedbo kuluka. To je pravo, ki ga daje poedinka državljanom ia njihovim skupinaai uslava. Po členu 15 •ustave imajo vsi državljani pravo prošnje. Prošajo. more podpisati edea ali Teč državljaaov, kakor tudi vse pravae osebe. jProšnje se raorejo predložiti vsem oblastvom brez razlike. Kdo bi to pravo zaaikal občinam? Po čloau 14 imajo državljani pravico zborovanja in dogovora. Zakaj se ne bi smeli razgovarjati na občinskem zboru o tem, kakb nepraktičea je zakon o kuluku? Zakaj ae bi smeli na občinskein zboru se dogovoriti o resoluciji, ki izraža njihovo sodbo o kuluku in zahtevo, da so njibovo inaenje od vlade upošteva. To pravo jamči občinam ustava, daje ga pa narava in bistvo občiae. Občina je najprvotaejša politična jedinica, oaa je bila pred državo. Ona ima po svoji naruvi ia svojem namenu gotovo pravo, določen delokrog in določeao območje. Država teh pravic občine ne more konfiscirati. Ako to stori, izvrši delo protipravnega nasilja. Mi hočcmo, da ostane pravo občine neokrnjeno. Naša straaka je vedno bila in vedno bo odločno na brarliku za avtonomijo in za pravo avtonoame občine. 2. Zahleva davčnih knjiiic, | Davčni zavezami v Sloveniji in tudi po drugih pokrajinah so že večkrat zahtcvali ter vztrajao zahtevajo. ria se jim dajo davčnc Rnjižice, v katcic se naj v aaprej vpiše \Tsta davka, svota predpisanega davka ia tudi potrdilo o v.j;l?čanih ciavčnih svotah. Ta zahteva je upravičena iž razloga, kor je. zavladal, kar se tiče plačevanja da.vko\; po neka!erih kiajih velik nered. Davčnim zavczancem se pošiijajo čcki, na kojih se predpisujcjo svote, in dcslikrat niti ni doslavljena označba, kakšen davek se ižterjava, kuliko jc treba plafati davka kake vistc in koliko -se je žc vplačalo. Tako davkoplačevaki popolnoma izgubljajo prcglcd čcz predpisane ia v.plačaae davčne. svotc, ter so docela izdani davčnim uradnikoin na milost ia nemilost. Če tudi je gospod linarčni delegat za Slovfnijo na mojo opctovano zabtevo ocrcdil, da ir.orajo davčni uradi davkoplačevalcem dati i;a razpolago riavčne knjižire ter v nje zabdežiti predpisane in izplačane davčne svote, so nckateri davčni tiradniki v slučaju zahtcvc poedinih davčnih zavezancev to brezobzirao — nekaleri drzno in odurao — odklanjali. Vpiažani lorcj gospoda finančnega minislra: AH jc voljan odredili, da se takoj vpeljejo davčne knjižice, v katere sc iuora vnaprcj zabdežili predpis davčnc svote r. natančnim označilom davčae vrstc, kakor tudi polrdi!o o vplačanih davčmh svotah?