ZIVL7EN7E IN SVET
TEDENSKA REVIJA — PRILOGA PONEDELJSKEGA JUTRA
П. 15.	V LJUBLJANI, 10. OKTOBRA 1936.	KNJIGA M
. .. ' '	",...'■.	. . , .". <■. ji ч c;
W. GEISSLER
TEŽKO BREME (lesorez^.
GRADBENI K
Lasični elementi »ogenj, voda, zrak, zemlja« niso kemični elementi v modtejnem smislu besede. Elemente ali prvine imenujemo diandanes kovine m poleg nijih mnogo dragih snovi, caikor žveplo, fosfor, kisik, vodik itd., ki se v kemikovi retorti ne dadlo razčleniti v sestavine. V zadnjih desetletjih so odkrili mnogo prvim, imamo jih danes že kup tucatov. Vsak element ima svoje najmanjše količine, tako zva-ne atome. Liter kisika vsebuje pri tlaku 1 atm približno 60.000 trilijonov atomov. Trilijon je število, ki ga moremo naipiisati z 18 ničlami . . . Atom kisika tethta komaj eno šestdeset tisoč trilijon tânko grama. Atom daines ne velja več kakor v Aristotelovih časih za miselno konstrukcijo, temveč ga je mogoče z delovnimi metodami stroge znanosti in z modernimi tehničnimi pripomočki objeti posamez. Učinki poedinih atomov se dado pokazati vidno in slišno in to pred celo dvorano gledalcev in posluialcev. Noben kemik in fizik ne dvomi več o resničnost bivanja teh gradbenih kamnov vse snovi
Dolgo časa so smatrali atome za zadnje in nedeljive tvorbe snovi Beseda »atom« iz\dira iz grščine in pomeni »nedeljivo«. Leta 1810. je postavil angleški zdravnik Prout za tiste čase nad vse drzno teorijo, da ie vodikov atom kot najlažji med vsemi temeljni deffček vse snovi, vsi drugi atomi sestoje iz njega. Dejstvo, da imajo mnogi izmed atomov, ki so jih tedaj poznali, težo, ki je v celoštevilčnem mno-gokratnem razmerju do vodikovega atoma, ie to teorijo podpiralo. Toda posplošitev te Proutove domneve je kmalu naletela na težave in stvar je zaispaia. Šelle novejši izsledki ta eksperimenti, posebno Astonove raziskave, so Proutovo oodmeno znova ož;vile, čeprav v nekoliko spremenjeni obtki. Danes vemo za gotovo, da so atomi, čeprav zoprvujejo kemičnim napadom kot zaključene celote, sestavljeni. Pra-temelja vseh atomov ta s tem snovj sta oba električna atoma, negativni eiektron in pozitivni proton. Kjer ima proton skoraj isto maso kalkor vodikov atom in ker ima elektron neznansko majihno maso, tako da nasproti protonu naravnost izginja, se moderno maziranie nre-teg krije z Proutovkn naziraniem. Dež-
AMNISVETA
na kaplja, demant, klorov ptm niso to-rey nič drugega nego naboji elektrike. Od kod pa vse raznovrstne lastnosti, če sestoje vse snovi iz iste prasnovi?
Rešitev te uganke se imenuje skupinska sektava. Z mnogimi primeri bi bilo mogoče pojasniti da nastajajo s smiselno prostorno postavo dveh elementov v splošnem pomenu te besede po* ljubne komplicirane tvorbe. Skladatelj potrebuje le dveh znakov, ravne črte in znaka za note, da spravi bogastvo svojih glasbenih domislic na papir. Podobno je z Morsejevim brzojavnim sistemom: tudi tu sta dve prvini pika ш črta, ki ž njima lahko v primerni menjavi sestavljamo črke, besede in cela besedila.
Kakor se note družijo v melodije in Morsejevimi znaki v pomembne besede, tako nastajalo iz elektronov in protonov atomi En proton in en elektron se združita v vodikov atom, komplicirane sestave ta menjave električnih pradelcev ustvarjajo druge atome. Ti se sestavljajo v molekule in te spet v organizme. Vse vesoljstvo je ena sama simfonija iz elektronov in protonov.
Znanost je storila ogromno dek>, ko je spoznala, da je vsa snov mozaik iz dveh gradbenih kamnov. Kemija in fizika sta postali po tem odkritju enotna znanost. Danes brez nadaljnjega razumemo na tej podlagi tudi dogajanja pri drobitvi in gradnji atomov. Drobiti ali razbijati atome, pomeni vzeti enega ali nekoliko kamenčkov iz mozaika, odstraniti nekoliko protonov in elektronov. Atome graditi pomeni dodati nekoliko kamenčkov, povečati mozaik. Razpad atomov je spontano od-letavanje poedinih kamenčkov iz atomskega mozaika. Čudovite lastnosti in zdravilnost radija temeljijo na taksnem odletavanju poedinih kamenčkov.
Današnja tehnika pa omogoča 'fizfr kom, da lahko tudi uimetno »(postavljajo« kamenčke v neko atomsko zgradbo ali pa da jih jemlfejo iz nje. To se pravi, da imajo v rokah možnost do spre-minievanja elementov. Doslej se je seveda posrečilo to le v nekaterih primerih, za poedlne atome aB majhne atomsike množine. Tako je uspelo fizikom spreminiatS aluminij v sffidj In du-§5k v kisik. Čeprav jte stari problem alkimistov na ta način v načelu reko.
smo pa še daleč od tega, da bi živo srebro ali kakšno drugo prvino spreminjali v zlato. Čeprav bi to uspelo, bo bilo takšno proizvajanje »plemenite« kovine zelo nerentabilno. Da bi samo 27
gramov aluminija spremenili v silicii, je na pr. potrebna energija, ki jo proizvajajo vse elektrarne na svetu v eni sekundi. Tu se pa da izračunati, koliko sitane takšen poskus.	r. o.
SKRIVNOST NARAVE
ŽIVALI, KI 2IVE PO LUNI
ed koralnimi čermi Južnega morja živi morski črv, ki se razmnožuje na nenavaden na-
____čin: V določenih časih odvr-
žeta oba spola tega črva zadnje konce teles in ti4 odvrženi zadki plavajo potem v ogromnih množinah po oceanu, kajti vsi odrasli črvi hkrati preživijo to proceduro. Domačini Polme-zijci ta pojav prav dobro poznajo, pa love ob teh časih te črve v velikanskih količinah in se hranijo ž njimi kakor z ribami. Polinezijci so bili tudi prvi, ki so opazili, da se pojavljajo roji teh črvov, katere imenujejo »palo-lo«, z največjo točnostjo v dnevih, ki se dado nezmotljivo napovedati, namreč v septembru in oktobru, obe krati pa natančno na dan pred nastopom zadnjega luninega krajca. Dolgo časa so mislili, da je ta odvisnost palo-la od lune pojav, ki je v živalskem svetu edinstven. Toda v zadnjih letih je seznam živali, ki »žive po luni«, znatno narasel jn še narašča vsako leto bolj. Luna ima veliko vlogo posebno v življenju morskih živali Tako je neka školjka, ki leže svoja jajca vedno o ščipu. Podobno je z nekimi polži, kjer se da takšen termin napovedati poffostoma celo na uro natančno.
Znanost ie zasledovala zlasti vedenje morskih črvov, ki so sorodni pa-lolu. Presenetljivi izid tega raziskava-nja je bil ta, da se pojavlja pretežna večina teh črvov točno po luninem Času na novršini morja in spet izgine. Pri različnih vrstah pa je ta navada seveda različna. Nekatere vrste se pojavijo le o polni luni. druge rojijo o mlalu, snet druge daîeio prednost prvemu zadnjemu krajcu. Pri tem je brez pomena, da-li je nebo jasno ali prenreženo z oblaki.
Biološkega pomena tega nenavadnega dejstva ni težko uganiti. Narava dokazuje tu spet svoie čudovite »or-ganizatorične« sposobnosti. Odprto
morje je veliko in široko. Če bi črvi ne izplavali vsi ob določenem času, temveč vsak zase, kadar bi se mu zlju-bilo, tedaj bi se med itak kratko dobo rojenja vse prepogosto dogajalo, da bi se spola ne srečala. Obstoj vse vrste bi bil ogroîten. Tako pa se roji-tev pod vplivom lune dogaja samo ob določenih nočeh in v tem kratkem času napolnjuje neskončno število živali, ki se dvigajo z dna, višje plasti mor, ja.
To je torej jasno. Tem bolj zagonetno pa je vprašanje, kako »opazijo« živali, da je njih čas prišel. Človek bi spočetka mislil, da vpliva pač svetloba meseca sama na živali. Toda ta teorija ne drži, kajti kakor rečeno, rojijo tudi o mlaju, pa jim je vse eno, ali sije luna na jasnem nebu ali pa se skriva za Črnimi oblaki. Razen tega pa rojijo živali tudi v akvarijih in v prostorih, kamor ne pride niti malenkost mesečine. Tudi druga teorija, da sta «>b polni luni in o mlaju plima in oseka bolj izraziti, pa da močnejši tok odtrga živali enostavno od dna, nima nobene vrednosti, kajti v akvarijih ni vendar nobene plime in oseke. Tretja domneva, no kateri naj bi učinkovala zračna elektrika, ki se menjava z luninimi menami, nima še nobenega dokaza. Znanost ve do danestle to, da ima mesec v resnici velik vpliv na velikansko število organizmov. Toda sil, H pri tem učinkujejo, ne pozna niti najmanj.
Po dr. W. Langeu —kk.
LIPOVO CVETJE
Od vseh zdravilnih čajev ee na Franco» ekem najbolj ceni lipov. Ta država potro. H na leto 400 tisoč kg lipovega cvetja. Doma pa nabero 150 do 180 tisoč kg, ostalo množino uvažajo: Iz Rusije 220.000, iz Ita' llje pa 260000 kg. Nekatere občine so pri. čele saditi lipe ob potih in cestah, tako so si zagotovile dohodek 8 do 10 tisoč frankov ш lato.	• -
) ■ K U T N A H O R A
MESTO CEAKE GOTIKE
0	.	B. BOB K O
NADALJEVANJE
iT T1 ejpomembnejši, pravi poznogot-fV I ski spomenik v Kutni Horiiemo-
1	VI goûna oerkev sv. Barbare, ki A ^ ! pravi o mi umetnostni zgodovinar Zd. Winth, da niti sama Praga ne zmore nič enakovrednega na področju cerkvenega stavbarstva. Devioo Barbaro, ki slove po krščanskem svetu kot posebna priproanjica rudarjev, je Kutnâ iiora počastila tako kakor morda nikjer na svetu. Cerkve ogromnih dimenzij so, prav kakor praško ka<tedrallo sv. Vida, graditi stoletja in zapustili na njeni mogočni gotski osnovi sledove stilnih sprememb, ki — kakor vsak umetnostni sta — odražado duha dobe. Tako je nastala iz te cerkve, ki bi bila vredna podrobnega umetnostno - zgodovinskega opisa, čudovita ki morda celo malce čudna arhitektonska mojstrovina, ,prav za prav veliki torzo genialnega načrta. Za njim stojita imeni MatyâSa Rejska, graditelja praške »Praâné brane« in Benedikta Pistora, dveh čeških srednjeveških arhitektov, ki sta dala svojim stavbam personalno obeležje in tako malce oddaljila češko gotiko od njenih klasičnih vzorov v Franciji ki Nemčiji
Ogromna .mogočna opominjajoča na slavne gotske katedrale v Franciji, stoji cerkev sv. Barbare na enem izmed robov hriba, ki se po njem razprostira Kutnâ Hora. Podprta z visokim opornim zidom, polna neke častitljive patine, vstaja pred nami kakor okamenela simfonija. kakor privid davne lepote. 5e zanimivejše od njenih arhitektonskih oblik 90 skulptnre in slikie v notranjosti oerkve. Med njimi so podobe, kj imajo visoko kukurno zgodovinsko vrednost, ker prikazujejo v okviru svetniških prizorov srednjeveško življenie v tem češkem mestu: rudarsko delo, ponmozne procesije, oehovske prireditve. Med plastiko je kot posebnost te cerkve velika podoba rudarja, edini nesvetniški kip v božjem hramu: ta podoba učinkuje s svojo grobo človeškoisitio kakor Dooseb-ljenje brezličnetga in brezimenega ljudstva, ki je s svojim trdim delom ustvarjalo vse to bogastvo ki čigar kosti so ïe zdavnaj strohnele v domači prsti.
Cerkev sv. Barbare ni samo največia ммгпргскш* Kutae Hora, marveč sodi
SEDLEC, piramida Ooveâkih kosu ,
tudi med najpomembnejše arhitektonske znamenitosti Češkoslovaške. Toda v mestu češke gotike ni osamljena; kamorkoli se obrneš po Kutni Hori, povsod vidiš sledove lepše, slavnejše preteklosti. Tak je n. pr. vlašsk^ dvûr«. (italijanski dvorec), ki je dobil ime po fk>-rentinskih mojstrih češke kraljevske kovnice; le-ta je stala točno na tem mestu, a ob nji je bil sedež čeških kraljev, ki so semkari večkrat sklicali zbor svojih velmoži V teh prostorih je bil 1. 1471. izvoljen za naslednika Jifiju Podčbrad-skemu Vladislav Jagelonski. Kovnica je ostala vse do 1. 1783: dobrih štirideset let popre i je tu bival nekaj časa Friderik Pruski, za njim pa Karel LotarinškL V začetku 19. stoletja so iz dvorca naredili tovarno, pozneje pa prostore , za urade; kajpak, od stare Vladislavove palače je v teku stoletij ostalo bone maJo. in današnji kutnohoreki magistrat, ki. je prevzel dediščino »laškega dvorca«, ima
svoje urade v prenovljenih prostorih, ki imajo z dobo kralja Vladislava skupne samo zidove in še teh ne vseh. - '
Potlej imaš v Kutni Hori znamenito cerkev sv. Jakoba s častitljivo hišo. v kateri je bila ob koncu 16. stoletja šo'a, sedaj pa v nji domuje arhidekam; dalje že omenjeni jezuitski kolegij in ob njem zapovrstjo 13 velikih kipov, k; jih je izklesal jiezuit Bangut. V sameir mestu je oela vrsta zanimivih sianskih hiš n kipov, toda kdo № jih tu našteval? Vse to tvori tisti svojski značaj mesta, ki rias' na sprehodih po njegovih ulicah tolikanj napolnjuje z občutjem starodav-nošti in ki uvršča Kutno Horo med češkoslovaške znamenitosti. Posebno zanimiv je krajevni muzej, ki varuje stotero večjih in manjših predmetov iz doberudarskega procvita v tem kraju; kdor pride v Kutno Horo, naj mu posveti več časa. kakor smo mu mogli mi, ki smo bili morali boli ubogati popotni načrt, kakor pa željto, da si zbrano in mirno ogledujemo obilne sledove davnih stoletij. Nismo kajpak pozabili obiskati. starega sodnega poslopja, v katerem je porota oprostila češkega publicista in buditelja Karla Havlička Borov-skega;
Po kratkem odmoru in kosilu v kut-nOhorski hotelski restavraciji smo zopet sedli v avto in se odpeljali na obod Kutine Hore, v stari Sedlec. kjer 90 se že v enajstem stoletju pokorili za grešni svet c'steroianski menihi; Star samostan je dandanes tovarna, velika cerkev pa še vedno božra pot. Toda ne samostan he cerkev nista tista svetovna znamenitost, ki smo o nji namignili v začetku teh potopisih be'ežk. Ta; senzacionalna posebnost leži streljaj dàlic: je to cerkev Vseh svetih (druga tega imena v knogu Kutmé Hore), na zunaj docela nezanimiva stavba, ki jo po starem okusu obdaja pokopališče. Toda na znotraj — strmite!
Stopiš v cerkev, potem ko si preprosti' ženici ob vhodu plačal vstopnno (nobene znamenitosti se ne kaže,o brez vstopnine). Na mah zareži stotine, tisoče. votlih človeških lobani. Kamor pogledaš, same človeške kosti. Zložene so v visoke piramide tvorijo geometrične like, vise s stropa v obliki 'estenca. uporabljene so za grb za stebre na oltarjih. Tisoče lobanj, nia Im'h in velikih, okrog-rih in podolgovatih, celih in odkrhauih. zobatih in brezzobih. Laže na podstavkih m oltarjih; lahko bi katero vzel ▼
roko in v mislih ponovil Hamietov monolog nad Jorickovo lobanjo; kdo va, nemara je bil nje.i nekdanji lastnik prav tak šaljivec kakor. Jorick: »Kje so гдгЛ tvoije zabavljice, tvoji poskoki, tvoje pesmi, pobiiski tvoieg^ Immola... «
Težko, da še vidiš kje toiiko lobanj in kosti na eoem mestu. Toda prav zaradi tega, ker tiste votle oči, ki so nekoč nosile celo človeško usodo in ustvarjale toliko nenapisanih romanov, ža-loiger in komedij, kolikor jih doživlja sleheirn povprečen čtovek, z, vseh strani sitrmé nate, ne čutiš groze. Še malo, in ostanki zdavnaj mrtvih ljudi bi ti v tej množici postali ravnodušni kakor skladovi kamenja. Čudiš se samo groteskni miselnosti meniha, ki je v tipično baročnem občutju življenja izkopaval te lobanje iz dobre okoliške prsrti in tvoril iz njih te piramide, lestence in znake. Ena sama človeška lobanja, ki leži na katafalku, medtem ko duhoven petje v gluho večnost »De morte aeterna. liber« me Dom ne« (Večne smrti reši me. o Gospod) ti zareže globlje v srce ob-čutre minljivosti m ničevtnosti, kakor tisoči tehle votlih lobanj in kosti. Toda pogled na skladove lobanj je *• m«r ejim ljudem največja senzaciia, ki je prišla na glas celo v tujim. Pustimo jim to otožno veselje!
. Ravnodušno, bree strahu, da bo nekoč zemlia izpraznila tudi tvojo lobanjo, nadaljuješ pot. Kako krasna so zelena polja, kako vabljivi daljni gozdovi! Drčimo skozi ' vas Malinsko: ali poznate malinski hren? vpraša nekdo v vozu. In praška šunka z malinskim hrenom? Kje so ljudje božji, tistele lobanje v kripti cerkve Vseh svetih? Zadai z» nami izginja silhueta kutnogorske svete Barbare. Na poti v Hradec Krâlovê, tja, kjer je b:,a pred sedemdesetimi leta bitka med Avstrijci in Prusi (spomnil sem se opi.«a rajnkega Šukl;'eta v njegovih »Spominih«) se usrtavimo v Kačini. krasnem gradu v slogu empira, ki vstaia kakor v pravUic* nad okoliške travnike in gozdove. Obdan je s parkom, čigar trate in drevoredi vzbujajo željo. da M se človek viegel in čita! klasične knri-ge. Prav nje m nobenih drugih. Tu Je vse simetrija kn ubranost. In vsenaokrog čudovit mir.
Tisto, kar je Mo po tej postaja', pa r.e sodi več v zap:ske o Kutni Hori. Kajti njena starinska lepota je že ostala daleč za našim drvečim avtom.
A š K A LEGENDA
*MAGO ÊVAJGEB
►
ema Je ie pedala m mraik, kakor pravijo pri naa, ko sva ee vračala s starim Skrtom. Sprva sva oba molče uživala sladek ©poj vinskega mošta. Sele pri Jakupovi gorici se je starec malo ustavil in zakašljai. Gorica Je Skr-tn razvezala jezik.
—	Vidite gospod, ta so imefl Jaknpi najlepšo gorico Velikega vrba, je začel počasi.
—	R«? se začudim. V mhHh sem bil deleč od Jakrcpa, starega gosteča 7 И-drehovi koči.
Korakala sva dalje mluio mrtiov goric. Eo sva zavila ie y vas, je Start spet spregovoril:
—	Če bi ne bili Jatarpi iadali svoje gorice, bi Se danes bila njihova. Verjamete gospod?
—	S čim eo jo todali?
—	z vinom, s krčrnarsklm vinom, če U pffl Jakupi samo svoje vino, bi jo še zdaj imeli v svojih rokah. Krčmarsko vino spravi kmeta na boben, domači pridelek mu pa samo poživi Ikri
Utihnil je.
Na naši »purgi« sva se imela ločiti. Ko sem mu pomolil roko, da mu voščim lahko noč, me je starec z močjo zagrabil zanjo. Stala sva tik vojnega spomenika. Skoraj proseč je spregovoril:
—	Gospod, sediva malo za naš kamen pod lipo.
—	Sediva. Meni se ne mudi
—	Gospod, tudi meni se ne mudi več tako kot nekdaj, ko me je še čakala doma moja rajna, Bog ji daj dobro, z de-co.
Spet je utihnil. V meni se je jela kuhati tiha radovednost : zakaj me je povabil starec, da tu sedeva, ko je pa že noč ? Molče sem topo zijal na pozlačene črke vojnega spomenika. Nad nama je šumela stara lipa
—	Zdi se mi gospod, da oba gledava na ta nesrečna imena, je dejal starec z ofcc nim glasom.
—	Uganili ste Skrt Tudi jaz jih gle-daim.
—	Samo gospod, če jih gledam jaz... Nekje mu je zastala beseda.
Postajalo mi je nerodno. V lepo jesensko noč se je jela širiti tuga človeka, ljudstva...
—	Skrt! Se nekaj najinih korakov,
ZMAGO 6VAJGER
pa sva v fcrčmL Pojdhra! Utopila si bova tam bol.«
—	V krčmo? je skoraj zatuUIL S tega svetega kraja, bi naj Sel na pregrešna krčmaraka tla? Ne, gospod!
—	Saj se tudi v krčmi lahfco Bog moli
—	Toda tisti kmet, ki v krčmi večkrat moli, je slab gospodar.
—	Skrt, jezni ste. Tïàe morava govoriti.
—	Nič nisem jezen. Žalosti me samo. Tega mi pa nihče ne more braniti na tem svetu,
—	Razumem vas Skrt, ker se imava rada. Samo, pomirite se. V noči se naj-dalje čuje.
. — Ne bojim se skritega ušesa. Vsa fara lahko posluša starega Skrta.
—	Skrt, ali je torej res, kar pravi ljudski glas o tem kammu? Je to mogoče?
—	Ne vem, kaj so vam vse o tem nesrečnem kamnu pravili. Vsega pa vam le niso povedali.
—	Zakaj ne?
—	Zato, ker vam še ne zaupajo, in ker sami tudi vsega ne vedo.
—	Ne zaupajo mi, pravite? Zakaj bi mi ne zaupali, saj sem z vsemi enako dober?
—	Dobri ste gospod. Bog vam bodi plačnik. Toda pili še niste z vsemi v vrhu. Kletni ključ, ti je ključ do srca.
У
T
Tako je pri nas. Ne zamerite mi, gospod, tega.
Iz starca je govorilo ljudstvo. Nekje globoko v notranjosti, tam, kjer odpovejo vsi izgovori, me je bilo sram, da spadam med tiste, katerim naš kmet ne zaupa, dokler ee z njimi ne opijeâ in... Nlčvrednost naše prosvetljenosti se mi je razgalila v vsej plehkosti Hotel sem »tati in oditi.
Starec je menda slutil, da mi nekaj ni všeč. Skoraj očetovsko me je prijel aa ramo:
— Gospod, prvič sediva nocoj pri tem
kamnu. Mogoče tudi zadnjič. Star sem že.
Skušali sem ga potolažiti. Nejevoljno je potegnil z rame svojo roko in zamahnil z njo pred se. V tiho vaško noč so močno izzvenele starčeve besede:
—	Resnico bi vam rad povedal, gospod. Resnico o tem kamnu, ki je edini spomenik mojemu, v vojni padlemu sinu. Gotovo ste že videli na njem pisano: Blaž Skrt
Z glasom kot bi odgovarjal na sedmim sem mu pritrdil.
—	Ne morem vam dopovedati, kako težko mi je zanj. V vaših letih je bfl,
TRI D E MUŠKETIRJI
ftjrgksande* dumas st. ф h.ustriral n6rretranders « ponatis ni dovolj«
OB OSMI URI Točno ob osmih zvečer je stal d'Artagnan v knjižnici pred delovno mizo obloženo s spisi. Za mizo je sedel neki mož in pisal. Zdajci se je vzravnal — bil je kardinal. Resnično, kardinal Richelieu je imel globok pogled. »Vi ste d'Artagnan?« »Da. Sin onega d'Artagnana, ki se je pod očetom Njegovega Veličanstva velikega kralja Henrika udeležil verskih vojn.«
»Lepo. Zapustili ste pred dobrima dvema letoma svoj rodni kraj, da poiščete tu v prestolnici srečo.«
»Da, eminenca.«
»Imeli ste s seboj priporočilno pismo na gospoda de Trevillea, kaj ne?«
»Da, toda med nesrečno zgodbo doli v Meungu ...«
m
ko eo ga odgnali orožniki z domačije.
Spet je utihnil. Glavo je okrenil proti dolini. Mogoče je hotel pred mano skriti solze. Mogoče ? Lahko pa, da je obrnjen od mene, preklel z ustnicami vse one, ki so krivi njegove samote na starost.
Z glasnim vzdihom sva presekala tišino.
—	Skrt, čujete?
Ni se hotel okreniti.
—	Skrt, vstaniva! Jutri mi boste vse povedali, nocoj greva domov. Poglejte! Lunin srp že žari nad Vresničino. Poj-diva!
Neverjetno živo je skočil na noge tet dejal:
—	Gospod, še nocoj vam bom povedal. Nocoj je večer, ko bo stari Skrt govoril, me je zvlekel pred sam spomenik.
—	Poglejte si! mi je skoraj zarenčal v uho. Poglejte, ali je to prav, da je ta plošča, ki jo lahko vidi vsakdo, kdor pride v naše Gabrovce, tako razbita?
—	Kaj bi radi s tem povedali, Skrt?
—	Nič. Samo vprašam vas, ki ste gotovo še bili kje po svetu, ali ste že videli takšen razbit kamen v spomin mrtvih s fronte?
KARDINAL VE VSE »— se je pismo izgubilo,« je nadaljeval kardinal. »Vse to mi je znano. Gospod de Treville, ki dobro pozna ljudi, vam je navzlic temu preskrbel mesto v stotniji svojega svaka, gospoda stotnika des Essarta ter vam je dal upanje, da boste kdaj pozneje sprejeti med mušketirje.«
»Vaša eminenca je izvrstno poučena,« je menil d'Artagnan. »Od tedaj ste mnogo doživeli. Tako
ste bili nekoč za karmeličanskim samostanom, kamor niste šli posebno radi. Potem ste s svojimi prijatelji potovali v Forges. Vašim prijateljem se je zadeva nekoliko ponesrečila, vam se je pa posrečilo priti naprej. Da vam povem odkrito: Imeli ste opravke na Angleškem!«
»Eminenca!« je zaklical d'Artagnan, »vi veste ...«
»Da, tudi to vem.«
»Nikoli se ne jezim na ljudi, ki izvršijo povelja svojih predstojnikov s previdnostjo in hrabrostjo. Toda sedite! Vi ste cel plemič in ni treba, da stojite, če govorim z vami. Zelo spoštujem ljudi, ki imajo glavo in srce. Kaj porečete k službi praporščaka v moji gardi?«
Gabrovčani ga ne smemo. Kamen ni naš. Maša so sanr.o pozlačena imena.
Najprej z jezo izgo -oij'ene besede so mu počasi prešle skoraj v jok. Smilil se mi je starček.
V srce se ftii je vsulo sto vprašanj t brez sto odgovorov.
Previdno sem se obrnil k starcu.
—	Škrt, kdo vam brani, da ne popravite te plošče?
—	Kdo nam brani? Gospod župnik so nam zabranili vsem za vedno, čeprav so že rajni, Bog se usmili njihove duše. Tudi meni, ki nisem nikdar krive zinil
PONUDBA »Po svoji vrnitvi ste bili v avdienci pri neki zelo visoki dami. Zelo me veseli, da imate še vedno darilo, ki vam ga je dala ob tej priliki.«
D'Artagnan je skril roko s kraljičinim demantnim prstanom šele zdaj, ko je bilo prepozno.
»Niste storili dobro, ko se niste odzvali mojemu povabilu dan kasneje.«
»Menil sem, da sem prišel v nemilost V«še eminence.«
Plašno ee je ozrl okoli, čeprav je bilo ▼ee tiho. Srce mi je jelo na drobno utripati. Vedel sem, stari me zato vprašuje, da bi mi potem sam odgovarjal.
•— Nikjer še ga nisem videl.
Stari se je kar ujel za moje besede:
—	Seveda ga niste videli nikjer. Pa ga tudi ne boste. Gabrovški kamen je samo eden na sveta,
—	Zaikaj pa te plošče na spomeniku ne popravite?
Kar zaplesal je na eni nogi, tako sem ga s temi besedami Jv^g .il v žtvo.
—	Popravite ga, če vam dovolijo. Mi
iex gospoda. Ta sramota me peče.
—	Pa zakaj ravno vas, škrt?
—	Saj ne peče samo mene. Več nas je takih v fari. Samo mm ne povedo vsi tega.
Spet me je nekaj zbodlo. Starec mi je dal čutiti, da leži med pano in vasjo skrivnost fare.
Da bi se nekako sam pred seboj opravičil, sem zinil nevoljno:
—	Z nikomur še nisem o tem govoril.
Starec me ni poslušal, kakor da sploh
nisem spregovoril besede, je nadaljeval:
—	Gospod, da me boste razumeli, vam bom vse od početka povedal.
—	Le povejte, škrt. Samo s ceste
stopiva. Tu bi naju kdo opazil in аф
prišel poslušat
Starec se je odcrenM proti hišam. Docela mirno je predlagal, da greva sedet pod lipo, kjer bova nemotena.
Sprejel sem predlog. Starec je sedal pivi.
—	Ali sva zdaj vama pred ušesi? je
začel
—	Sva, Le govorite!
—	Poslušajte me torej. Po pravici bom govoril. Vsake laži me je sram kot rubeža pri hišL
Pričel je. Tiha vaška noč nama je bila edina priča.
DALJE
»Vi odklanjate prav jasno mojo ponudbo,« je rekel kardinal malo nejevoljen, toda z naglasom, ki je razodeval neko spoštovanje. »No, zaradi mene lahko plavate še naprej v svojem sovraštvu in v svojih simpatijah. Toda nikar ne pozabite: če bi se vam v bodoče zgodilo kaj, pomislite, da sem vam ponudil roko in da sem storil vse y vašo korist.«
SVARILO »Eminenca, vaša dobrohotnost je velika, toda če dovolite, da se svobodno izrazim...« »Dobro, govorite!« »Samo to rečem, da služijo vsi moji prijatelji pri mušketirjih in v kraljevi gardi, vsi moji nasprotniki pa po volji usode v gardi vaše eminence. Na obeh straneh bi me obsojali, če sprejmem ponudbo vaše eminence.«
JE BIL PITE J NA TULI?
Gotovo ne, ee strinjata PoHbij in Straton. Gotovo je bil tudi Gaston Brocha v doktorski disertaciji v >Pythéas le Maesaliote« (Pariz, 1936). Ta raziskovalec, zemljepisгс, zvezdoznanec, fiziik, matematik in kozmo-graf, doma iz Masalijé (Marseille), je dal prva poročila o severni Evropi, o Britanih, Germanih in Gotih. Okoli leta 332 prad Kr. je odplul iz rodnega mesta, da bi pregle dal zapadno in severno obrežje Evrope.
Dospel je do točke, ležače med ustjem Labe in Finskim zalivom, iščoč vodnega pota do Kaspijskega ali Črnega morja.
Pitej iz Mareeja ja malo znan. Antičn" pieci ga največ omenjajo, da ga morejo kri. tizirati. To staliéëe jim je omogočilo, da so sebe proslavili z njegovimi odkritji. Eden njih, PoHbij, meni, da Pitej ni opravil rečene plovbe, češ, da je bil ubožen. Lahko-krila domnava! O družinskih razmerah na Sega junaka vemo bore malo Čudno ti bilo, da je Masalija — tedaj nezavisna grška
kolonija _ dala svoje pokroviteljstvo ne-
maniču in nikogoviču. Ali more biti neznan mož, ki je določil geografsko širino svojega kraja ter opazil v Atlantiku pli.#j in oseko pa takoj zaslutil, da mora biti ta pojav v zvezi z Mesecem? Ako Polibij, ki je obiskal Masalijo s Scipionom Afričanom, ni tam nič izvadel o Piteju, se ga pač domačini po 200 'etih pozabili. Koliko Fran-eozov bi ti moglo reči, kdo je bil Lozier-Bouvet. In vendar je po tem pomorščaku krSčena zenvlja v avstralskem Oceanu. Tako vendar nad vse verjetno, da je pred-istoveki Marsejec dosegal Thulé, t. j. le» land, na trieri, dolgi 50 m in široki 6 m, e posadko 150 ali 200 ljudi. Potegnil je celo do 68 stopinj severne širine... Leta 1860. so mu postavili spomenik, a 1. 1900 krstili p>o njem neko ulico v Marseju. A. D.
PRAZGODOVINSKE TKALNICE
Jezero Meare — grofija Gloucester — vsebuje sledove stavb iia koleh, edinih v Angliji. Vsako leto "izkopljejo kako novo posebnost te keltske naselbine iz bronaste dobe. Lansko Jesen so izgrebli ostanke lesenega bivališča, čigar četverokotna osnova je bila iz hrastovih brun vodoravno razvrščenih, ki so bila na oglih v izdolbinah pritrjena na navpične stebre. Ta hiša, močno različna od drugih, ki so okrogle, meri skoraj 4 m na strani. Vse na okoli so naleteli na sledove drugih lesenih poslopij. Po tleh teh koč eo se med drugim dobili glavniki ali grebeni za gradašanje volne, vitli ali cevke, koščene igle in 24 vreten za prejo. Spričo tega se vsiljuje mnenje, da so bile tukaj tkalnice in ne bivalnice. Razen tega so spravili na dan železno bodalo z brončenimi ovoji, 10 kroglic iz ovratnice, tri ostroge za bojne peteline in drobce uzde: Med lončen ino je navesti žaro na eni nogi, okraSen) z vrezanimi črtami, in dva črna glinasta lonca iz 2. latènske dobe.
A.
IZ LITERARNEGA SVETA
WILLIAM GODWIN
(1756 — 1836) Ta angleški pisec, prvotno pridigar, se je oprijel založništva; izdajal je zlasti mladinske spise, ki jih je večidel sam pisal pod imenom Ed. Baldwin. Med prvimi deli se omenja »Razprava o politični pravici.« Zapustil je obilo romanov, n. pr. »Doživljaji Caleba Willi&msa.« Znana so dalje zgodovinska dela kot »Življenjepis in doba G. Chaucer-a.« Boril se je s peresom tudi proti Malthusovi teoriji. Njegova žena Mary Wollstonecraft (umrla 1797) Je bila prva pobornica za ženske pravice v Angliji.	A. D.
LAMARTINOV »JOCELYN — STO LET STAR
Nedavno so na javni dražbi v Parizu prodali vezan rokopis, napisan pred sto leti. V tem idilskem, selskem epu je naâ prijatelj Lamartine dosegel višek pesniške obrazovalnosti. Avtor je smatral ta »dnevnik najden pri vaškem župniku« za svoje življenjsko delo: v njem je združil celo vrsto ganljivih spominov iz mladosti. Kritik J. Lemaître je sodil: »Ta epopeja požrtvovalnosti je edina velika moderna pesnitev, kar jih imamo«. Uspeh knjige je bil svoje dni velikanski. Danea pa se ljudstvo ne zmeni menda več kdovekaj za stoletnico »Jocelyna«. Morda bi ljudje bolj segali po njem, ako bi vedeli, da je med prepovedanim Stivom, na cerkvenem indeksu.
A. D.
E. Ackerman: VEVERICE
SLOVENSKI SLOVSTVENI ZEMLJEVID
(NEKAJ SPLOSN1H BESED) STANKO BUNC
od rastočim vplivom lingvistične geografije, ki ee je v zadnjih desetletjih mogočno usidrala v evropsko jezikoslovje. Se prav po sebno v dialektologijo, in o kate« ri te morejo poučiti številna dela (n. pr. Alb. Dauzat La géographie linguistique, Paris 19?2: Ern. Tappolet Ûber die Bedeu-tung der Sprachgeographie, ilal'le 1906: Ern. Gamillrictjeg, Die Sprachgeographife, Lelpeig 1928 in dr.), ee v naših časih z vnemo goji posebno v zapadni Evropi močno priljubljena znanstvena panoga — literarna geografija.
Nastala je ob združitvi slovstvene zgodo* vina z zemljepisom, ko nastane vprašanje odnosa slovstva do zemlje, aii z drugimi bcses dami povedano: opravka imamo s problemom proetorninekega razširjenja slovstvenih dejstev. Njihovo razmestitev na karti zovemo slovstveni zemljevid ali literarni atlant. Za tehni.ČJi vzorec so mu bili razni lingvi. stični atilanti Nemčije, Francije, Romunije, Katalonije, Švice in Italije ter Poljske in Beloruske. Nekaj eličnega imamo Slovenci samo v Tesniérovem jezikovnem atlantu za študij dvojine v slovenščini.
Moderna znanost hoče opisati vse, kar je na zemlji, v njej in nad njo, torej vse, kar je storila narava in kar je ustvaril človek. Zato obsega sodobni zemljepisni atlant po.-leg topografske in politične karte še dolgo vrsto drugih: n. pr. karto gostote prebivgl» stva, človeških ras, veroizpovedanj, razšir» jenja jezikov, železniških zvez, avtomobilskih prog, industrijskih centrov, kakovosti tal, rudninskih ležišč, živalskih in rastlinskih vrst itd. V to serijo ee bosta morali skoraj sprejeti že lingvistična In literarna karta.
Tehnično je literarna karta Izdelana ta« kole; Za teren se vzame vee slovensko nas rodno ozemlje, na njem tvorijo orientacijske točke samo glavne reke iu najvažnejša mesta, upošteva se določeno število pieas teljev in pesnikov, ob pisateljev rojstni kraj «e napiše avtorjevo ime. legenda na robu pove naziv piščevega rojstnega kraja (QiMiéronov način označevanja krajev e številkami je za literarne atlante iz več ozirov neprikladenl), razne velikosti črk Označujejo pomen pisateljev, vrisana državna meja kaže narodnokulturno rano.
Literarni atlant danega naroda obsega vrsto kart poedink; karto klasikov, roman-tikov, realistov, modernistov, sodobnikov, dalje posebej, pesnikov, pisateljev, znanstvenikov, politikov advokatov. * jezikos'ov» c©v, duhovnikov itd. Toda literarna karta se ne omejuje 6amo na ugotavljanje geos grafske razmestitve danih dejstev, ampak sklepa iz teh nahajališč na postanek in
življenje slovstvenih pojavov. Najzgovornei« ša je pač karta realistov in jezikoslovcev, ki so najbolj zrasli e svojo zemljo in. M zato v njihovem delu najbolj kaže rodna zemlja, njen človek in govorica. . ^ ;
Literarni atlant ima svojevrsten, pomen: je krasen nazoren pripomoček pri učenju slovstvene zgodovine v šoli, olajâuje zaporp-nitev rojstnih krajev naših. kulturni!» deiav. cev, kaže njih navezanost na zemljo, orno» goča ume-vanje duševnih del, r»zed«wa kol* turno stanje in umsko plodovttostrpokraji» ne, širi znanje domovi noznanst va in iftrjtt-je ljubezen do domovme.	'< '
Literarne karte so vvè^ .Evropi šedaj-no.znane, pri nas pa so Se skoraj nepoznane. Danes prinašamo eno tako poizkueao karto. Prvo pobudo ža to delo ]e "dalpri пм menda univ. ptof. dr Ivan Prijatelj v slo» vanskem seminarju ob' priliki priprav ša literarnopoučni izlet slavistov v dolino gra» dov. Bilo je to pomladi L 1929. КЛЦсог e» spominjam, se ni tfga dela lotil nobe» te» danji slušatelj. Ob àeetdeeetlçtiiiel pa pok&-njajb prof. Prijatelju realizacijo njegov« zamisli učenci njegovih slušateljev., to najbrž prvo podobno delo o nas! zemlji, ki ga danes izročam javnosti, je najbo'lj .uspfli izdelek mojih četrtošolcev. Izdelal ga je po navodilih mah maturant llladnik Miliyoj ». I. drž. reaî. gimnazije v Ljubljani. Upošteval je samo tiste pisatelje, ki jih pozna kratek pregled slovenskega, slovstva v Slovenski citauKi za IV. razred srednjih šol,, : j- -
Literarno geografska metoda s svojim de» lom na slovstvenem zemljevidu, ne .pomeni v merarnc-zgodovimskem" rdziskavanju pobe» nega revoiuc.onaruega pokreia, ampâik ,znà» ci ;šamo pomemben .iiapiedovalçu кбгак v razvoju, le poglablja in dopolnjuje «po smer proučevanja, Ki je že pred ujo eksieti» rala. Je to sbcio'oeko.-oiograjska smer, ki je nastala v dobi največjega razcvità .pozitivizma in prirodcblovnih ter družabnih ved. Znanstveno jo je utemeljit Nippol>'te l'aine v znani miljejski teoriji.. ^Literarni zgodovinar naj razlaga in osvetljuje dela - ie strukture njih tvorca. Zato ta metoda,-ni abstraktna, ampak' življenjska, realistična in nedogmatična. Iz knjige dm vo<li "v življenje. najprej v umetnikovo, posredno pa y obče družabno, v katerem je umetnik zrasel, : se razvijal in ustvarjal kot njëgOv ii» povedovalec. Umetnikovo- delo in" njegov tvorec sta produkt treh faktorjev; plemena, okolja in dobe. Literarni atlant bazira zla« eti na drugem faktorju, ki obsega, fizika lič« ne činitelje (pokrajino, klimo itd.) ter kulturne (politične, družabne, vereke -- itd.). Tu je iekati osnovo našega zemljevida.
JS/tirmb. Jtrmry
jdoAcrlc'j* 9!apu>ihi y (onk»r Am*. Vrt m ha
t
. Çulljano . TiwHf4
Pynio Ho/malin
Silila S—.-Moreva ér/arft frmm.t/utrjana
finiforjrm.. Atfovirt >
Qrtycrcii	Drjsm
Jfrtn	jÇjuil/ona
J(ipolit ». Jove mute Sontiii J**». /est -Љг Јо/чђ J—ïj. Jfamnià ytnho J-m*,. Scdrtc> t Ju rt il Ј^.Лиђоос JVaJr/н J,np.Jfi/ovia
Jtasttlicjhk». 9or va* Jfmnth	M
Jtftflt Jrtm ^Jch
jfopilar^ш/. Jiipnjt РЈЦр Jlrttj Aifcni»». Vipaom
Jfumrdy Ztyoria
ЛШ i
tnufiA	,
(inhart
MomI;	£Auf
JftntinjtrJk»>,.J&rO<f JftAMo £»m. Sv $>mmi Miltlkof—*. ŠAocijan Mi/iinski?..., £ti Лип Quèfyana Murruh Ал. jfyuitjana
Jrtyftj Л.,. J» /uiya УггмПпХфтг.
Vrio
J?avmAarJlmM,i. liait ffloytrtj, (juhijam SloniitkJmUvhH.iStom
StritarJmtt>. Jodimnha
Svr/oÀnshi
jhvcarju., St. Via ni
UatjaMtJLhjm.ôr.SBtla lijttJLrn*. Jfaatxt
UodniA	SišAa
Vmi Лрм.. Crrovet 2aù tif, Jrjt îtti/rancic »'«». ttmcm
RASTLINA, KI NADOMEŠČA LEKARNO
- rasen je tisti letna {as, ko nas
povsod na poljiih in travnikih obdaja duh kamilic. Ta arorna-točni vonj nas sam po sebi spo-
- minja, kolikšne zdravilne sile ti-
Žijo v skromni cvetki. Če jo uporabljamo vnamje ali notranje, nam dé dobro Kdor potuje, bi moral v svojem kovčegu vedno imeti zaviitek kamiličnega čaja, olajšal mu bo marši kakšno uro po poti.
Pred vsem so kamilice izvrsten pripomoček za prebavo. Če se hraniš na potovanju drugače, nego sd doma navajen, ti pride želodlec često v nered. Tedaj ne moreš storiti nič pametnejšega, nego da popi ješ zjutraj sikodeLo kamiličnega čaja. Za čajno žličko cvetnih glavic opariš z vrelo vodo, sladkorja in citronovega soka dodaš zavoljo okusa. Kamilični čaj moraš prti prav vroč, če naj bo učinkovit
Za plavolase ljudi so kamilice dober pripomoček, da si ohranijo barvo svojih las. Ko si sii lase urn.il, jih oplakneš še s kamuličnem čajem. Ta čaj si napraviš na ta način, da opariš za majhno pest kami-ličmih cvetov, z vrelo vodo, pred uporabo pustiš, da se ohladi. Če dodaš še sok cele citrone, je učinek še boljša. S tem čajem pa si smeš lase oplaikinitd šele tedaj, ko ш več nobenega mik v laseh.
Utrujenim ljudem de dobro kopel pri kateri uporabljaš za pest kamiLičnih cvetov, isto toliko posušenih sivčevih cvetov in verben v vrečici namesto umivalne gobe. To človeka čudovito osveži. Sploh je dobro, da si za nego kože omisliš takšne »gobe«, ki si jih napraviš na ta način, da pasiraš skozii sito posušenega sivca in ka milic v vrečico iz tula in dodaš prahu iz cvetlic za veliko žlico drobne ovsene moke. Takšne gobe uporabljaš pri umivanju in ti kožo olepšajo na nenavaden način.
Topli kamiličnd obkladki so nad vse priporočljivi za vsa mogoče vnetja, otekline in podobno Pri močnih zobnih oteklinah je malo učinkovitejših stvari, nego če si usta oplakuješ z vročim kamiličniin čajem. Ta pa mora biti tako vroč, da boleče mesto komaj še zdrži. Oteklina po tem običajno kmalu splahne in bolečine razmeroma hitro minejo
Pogostoma se je obnesel vroč kamilični čaj tudi pri katariih v mehurjih. Ta čaj je izboren pripomoček za očiščenje sečnega mehurja in ohisti. Čaj piješ v takšnih primerih na tešče.
Zoper hripavost in nahod pomaga vdihavanje vročih karmiiičnih par. Kamilične cvete opariš z vrelo vodo in pokriješ lo-
KONRAD FELIXMUTiT.KR,
DOMAČA NALOGA (lesorez)
née z lijakom ter vdihavaš skozi nos paro. ki se dviga skozi vrat lijaka.
Pri bolečinah v ušesih pogosto ma pomaga, če si v uho vbrizgneš nekoliko kap tjic toplega kamiličnega čaja.
Posebno ugodno pa je redno umivanje «K kopanje oči z mlačno kamilično vodo. Takšne kopeli so za utrujene oči vedno priporočljive Pri mnogih ljudeh, Id so obiskali gledališče ali kinematograf, se očd pordečijo zavoljo napornega gledanja. To zlo odstraniš najbolje s pogostim umivanjem z mlačno kamlično ali slano vodo.
Tako rvame prave kamilice dobimo povsod. Na vsak način je vredno, da si njih cvetne glavice nabiramo in posušimo na •oncu. Te zaloge hraniš v platnenih vrečicah, d» ti bodo na razpolago v zimskem iasu.	—av
ROKOHITRC THURSTON
Howard Thurston doma v Columbusu (Ohio), naj bi bil postal duhovnik. A ko ;o • svojim 7.letom videl znamenitega iluzio-nieta Aleksandra Houdinija, mu je šlo lo čarovništvo po glavi. Pustivši bogoslovne nauke se je pridružil raznim potujočim ko-mediantom in se izpopolnjeval v svoji stroki Po L 1904 je njegov sloves neprestano rasteL Križaril je po veem svetu: iz Londona v Tokio, iz Perzije v Indijo. V tej deželi je ponudil 5,000 rupij tistemu, ld bi njega nekateri so ga smatrali za nadnaravno bitja, ki bo pomagalo Indiji otresti se britskega Sesa i
L. 1907 je bil v Kodanjn, obenem kot Edvard VU. car Nikolaj, grški kralj Jurij in danski Kristjan. Sklenil je po vsej sili pokazati monarhom svojo spretnost, ali nobena pozornica ni sprejela njegove ponudbe. V ovojem obupu je naredil tale načrt: ko Je odhajal ruski car in so ga ostali državni poglavarji spremili na brod, je predrl policijski kordon in vrsto vojaštva, dvignil roke v znamenje, da nima orožja in hitel proti kraljevemu vozu, ki ga je Voznik zdajci ustavil. Hipoma mu je priletel pikov kralj izmed prstov. Angleški vladar, ki je malo prej Thurstona videl v Londonu, ga je spoznal in se nasmehnil. Led je bil prebit Ro-kohitrc je sprožil še tri druge kralje na dlani in Jih pokazal suverenom na veliko začudenje redarstva in visokih dostojanstvenikov.
Ko Je obiskal tator Rdečekožcev v Skalnatih gorah, je »zasejal« tri zlatnike po 60 dolarjev v lepu velikega glavarja Na žalost pa Je poglavar hotel na vsak način obdržati teh là) dolarjev in Thurston si je moral Izmisliti novo zvijačo, da mu jih izvije. Velel je indijanskemu načelniku, naj zavije slatnike v kos platna in vse vkup položi pod zglavje, če hoče, da se mu bodo množili. Lahkoverni Rdečekožec Je sprejel. Vsakdo Je videl, kako Je stari poglavar shranil denar pod blazino» in obljubil, da se Jih ne do drugega jutra. Toda drugo jutro
so bili v ruti le še trije srebrniki po dolarju. Medtem je bil čarodej že daleč!
Thurston je imel imenitne stroje in 30 pomočnikov, ki jih občinstvo nikoli ni videlo. Znal je narediti, da je n. pr. dekle letelo nad gledalci, toda nihče ni mogel odkriti, kako je mogel to doseči. Kakor ti mignil, je znal spraviti občinstvu izpred oči vreto jahajočih jezdecev in cel roj stranskih oeeb. Thurston je bil pač najbolj učen čarovnik. Za vsak pwskus se je po točnih znanstvenih pravilih pripravljal po cele mesece J. A.
ŽA OTROCICKE
Anglija si beli lase, kako bi zaščitila de-co. Minister zdravja je priredil resno anketo, po kateri se je pokazalo, da je treba najbolj nadzirati zdravje otrok med 3. in 5. letom. V tej dobi so malčki najčeSče sami sebi prepuščeni. Dokler so mlajàt, se mamica pozorno Ukvarja z njimi. Malo kasneje pa že hodijo v šolo In učitelj je odgovoren zanje. Anglija bo torej osnovala higienska središča in klinike, ki bodo Imele nalogo, paziti na drobljance med 3. In 5. letom.	ц.
PRAKTIČNE NOVOTE
Kdo tu?
Električni »nadomestek za vratarja«' ti prištedl izdatke za vratarja in mnogo nepotrebnega trkanja. S pritiskom na gumb ob durih se prijavijo posetniki, pa se ž njimi lahko pogovarjaš, jih vprašaš za želje, dajeS odredbe mlekarju ali mesarju 1.1, d. Neprijetnih obiskovalcev se reâiS, ne da bi jih sploh videl. Zdravnik se s pomočjo te priprave lahko iz postelje pomeni a svo-
jimi nočnimi obiskovalci. Skrivnost tega mehaničnega vratarja je v izloliranem okrovju, ki ima vdelan mikrofon in zvodnik. Ta okrov pritrdiš ob hišne ali vrtne duri. 2 njim se dado zveza ti tudi vsa stanovanja v hiši. Najbolje ga je zvezatt z napeljavo za hišni zvonec, po potrebi pa ga opremiš tudi s pripravo za odpiranje in zapiranje duri iz stanovanja. Celo za hiše, ki so do 450 m oddaljene od vrtnih duri, je ta mehanični vratar uporaben In bai za takšne hiše Je tudi najbolj priporočljiv, ker prihrani največ pota. Novost se bo gotovo kmalu razširila v praksi.
Vodoravno; 1. Latinsko ime za Špas aijo, 2. ptica plezalka — zadrga, 3. slu?, pesnik g psevdonimom Okiški (1838-71), roj. na Okiču pri Boétanju (ne na Oniču pri âoétanju, kakor trdi Enciklopedija SIIS) — dan (romuneko, od lat. dies) — oboj, oplat, kovanje, kov, 4. noga (portugalsko, provan» eateko, po ital. narečjih, od lat. pes) — eu-
njica, capica _ niponska mera za dolžino
= 3927 m, 5. latinsko* moško ime, objavljeno v »Žisu« v. Travnarjevem spisu o Kugi, to pa v magičnem kvadratu — suha (latins sko), 6. žen. deležnik od »nesli« — ura, časovni k (srbsko iz arabščine), 7. medmet (n. pr. vrabčev glas) — ženski deležnik od
>saddti< _ smejal (francosko), 8. ščep, šče»
pica, drobir, treečica, ceper, 9. to Oat.) — pogosto ime nekdanjih danskih in švedskih kraljev, 9. ime čilemu konju — os<ma (grs iko), 10. veliki Korsičan.
Na v pik; 1. največji izmed slovenskih ali celo jugoslovanskih živih lirikov, 2. grški pesnik, avtor Iliade — moško ime, 3. osnovna oblika za ptička »ilčka« — to (nemš&>, v latinščini pomeni ista beseda >je6<) pogost naziv krajev, 4. kratica za •rednjesoleki pouk v naučnem ministrstvu
—	korporal, desetnik _ večja pripovedna
pesnitev, 5. pozorno, pazljivo _ reka v se*
verni Italiji (tožilnik), 6. de! sveta — lošči-k> za kovine, 7. vzemi—deležnik k »okrasti«
—	zemlja (grško). 8. znamenit rod v južni Ameriki — vzklik — delam (grško, 9.
sozvok — gràki pevec, ki ga je delfin na hrbtu odnesel iz morja na korintsko obrežje, 10. zrakoplovstvo.
Za pravilno rešitev razpisujemo nagrado ▼ obliki »lovenske knjige. Pravico do izžrebane nagrade, imajo samo naši naročniki.
Rešitev je treba poslati najkasneje do t. m.	•
REŠITEV KRI2ALJKE v St. 13.
S, Oto, kolo+čep (Koločep), alk, Obir, avla, Var, rar, Veble, ara, mae, Raak, mens, Iso, Dalibor, Ala — Stol, olar, očka, kaba, pola, ovčar, irvas, vreme, Arbee, ibn, raid, anér, pila, sila.
Pravilno in v pravem času so ге&И: ZiU nik, Maribor; A. Habič. Bohinjska Bistrica; Josip Marenk, Nomenj in Franjo Novak, Metkovič (izžreban za nagrado).
ZA BISTRE GLAVE
' 270 Kava v Škatlah
V dveh okroglih pločevinastih iste oblike in istega premera je kava Prva škatla je 12 cm visoka in tehta 2 kg, druga škatla je visoka 9.5 cm in tehta 1 kg. Koliko kave je v Škatlah?
271
Steklenica
Steklenica e petrolejem tehta 1000 g. leta steklenica s težjim oljem tehta 1000 g. Koliko tehta prazna steklenica, če vzame* mo, da je olje dvakrat težje od petroleja?
272
Koliko je bila ura?
Koliko ;e ura? je vprašal A. svojega pri»
jalelja B„ ko sta se 3rečata.
Če vzameâ % časa. ki je pretekel od po'dneva, je odgovoril B. in V« časa, ki fe manjka do polnoči, dobiš natančni čae.
Koliko ie izračunal A.?
ReSitev k S t. 268 (Delavca)
Dohitel ga je v 10 minutah,
Rešitev kS t. 269 (Kolesar)
Prevozil je 64 km v 8 urah. ,
sa \ a m se
Rešitev problem» 179
1. Le3Xd2.
Po Zakonih, ki veljajo za problem, naj bo prva poteza >tiha«, to ee pravi,- ne sme se dati šaha in tudi ne vzeti nobene figure. Temu umetnemu zakonu se odgovarja tudi le navidezno. Dejansko se mora pri tem problemu ematrati prva poteza kot tiha, kajti z njo odkrita grožnia De5 mat te lahko parira s Kc7 oz. Ke7. Nato pa «ledi 2. La5 oz. Lg5 mat. Izredno težave« problem.
Tretja varianta obetoji v Ld4. 2. Ш mat-
UREDNIK IVAN PODR2AJ — TELEFON 8T. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNTKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI, PREDSTAVNIK FRAN JEZERAEK Uredništvo In uprava v Ljubljani, Kna/tjeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din i—| po r&znaSalcIh dostavljena Din S<—>