GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE
Kupci in mi
Stiki na relaciji proizvajale — kupec so pomembni tako za enega kot tudi drugega. Proizvajalec tako zve natančneje za kupčeve potrebe m želje, ter temu svoje izdelke prilagaja; kupec pa dobi zeJjeni izdelek. Konkurenčno tržišče take stike ne samo pospešuje ampak celo zahteva.
Tudi pri nas se tako sodelovanje in stiki čedalje bolj uveljavljajo in to ne brez uspeha. Nekoliko več o tem preberite v sestavku — Naše sodelovanje na sejmih •n razstavah v letošnjem le-*u‘	Strani 5. in 6.
Inventivna dejavnost
O inventivni dejavnosti ali P? domače o izumih in tehničnih izboljšavah je v naši javnosti zadnje čase precej govora. Za pospeševanje tovrstne dejavnosti ima Tosa-nia pravilnik s katerim se u-reja tudi izplačevanje nagrad za inventivne predloge.
V zadnjem letu je 6 predlagateljev dalo svoje predlogo za tehnične izboljšave. Predlagatelji, ki so nagrajeni za predloge so navedeni v sestavku na strani — 7.
Kot vsako leto, tudi letos narodi Jugoslavije svečano in ponosno praznujemo svoj praznik — praznik borcev, 4. julij. Širom naše domovine se ob tem dnevu vrstijo svečane akademije, organizirajo izleti, pohodi, srečanja, zabave itd. Vsaka organizacija, družina, želi čimbolj svečano proslaviti ta zgodovinski dan naših narodov. Na teh srečanjih se s ponosom ozremo
Zakaj smo se odločili za nabavo računalnika
Po sklepu DS bo Tosama v kratkem kupila za svoje potrebe mali Philipsov računalnik. Avtor tov. Toni Laznik dipl. oec. je pripravil v zvezi s tem dva prispevka. Pričujoči, to je prvi sestavek, govori o potrebnosti nabave računalnika in njegovi izbiri.
Stran 2. 3. in 4.
na prehojeno pot in ugotavljamo uspehe pri našem delu in neuspehe, ki smo jih imeli pri našem
France Mihelič: KURIR
hitrem gospodarskem razvoju socialistične samoupravne skupnosti Vsakokrat se tudi spomnimo na naše najdražje sinove, sestre, brate
(nadaljevanje na 2. strani)
II
CD
m M

SIL
illl
igli
m
SE
I
1E
m
TT^

I
M
m

M
M
illi.
iiii
1923 TOSAMA 1973
J&L .St
1
Hllifi |4 I i H
'"[Tplni	!i' aTiipJ
11.
4. julij - praznik nas vseh
in druge tovariše in tovarišice, ki so žrtvovali svoje na j dražje — kri in telo — svoje življenje za naš današnji dan, za novo Socialistično federativno republiko Jugoslavijo.
Letos še posebno svečano proslavljamo DAN BORCA, saj se v tem letu vrtijo velike obletnice, ki jih bomo ali smo že prav tako svečano proslavili, to so — 30-letmca rojstva SFRJ, 28-letnica osvoboditve, 23-leftnica samoupravnih organov in še bi lahko naštevali od občinskih praznikov, obletnic ustano-vitve slovenskih brigad, itd.
Nič manj pomembna ni proslava 50-letnice obstoja naše tovarne za našo organizacijo ZZB Tosama, katere člani so se aktivno vključili v vse organe in telesa, ki pripravljajo vse potrdbno, da bi nas kolektiv res najbolj svečano proslavil ta — za nas veliki dan — zlati
'Ubčlani naše organizacije so svoj borbeni duh in delovni polet, skovan med NOB, vnesli m ga obdržali pri obnovi porušene domovine vse do današnjega dne in nobenega dvoma ni, da ne bi bil prisoten pri nas vseh tudi še^ naprej, pri izgradnji lepšega i.utr^ijega dne
Naša organizacija ZZB podjetja se uspešno uveljavlja pri izvajanju svojega delovnega načrta, v katerem daje tudi primerno skrb za reševanje problemov — borcev oz.
Llapomoč je potrebna še pri nekaterih stanovanjskih vprašanjih, čeprav smo že precej uspešno rešili marsikateri problem članov. Posebno skrb pa dajemo ohranitvi zdravstvenega stanja članov — borcev, katere rešujemo dokaj uspešno, s pomočjo in razumevanjem samoupravnih organov m vodstva.
Na podlagi mnenja naše obratne ambulante člane pošiljamo na preventivno zdravljenje na morje, v toplice ter drugam.
Temu problemu bomo še naprej morali posvetiti posebno skrb. Organizacija vodi materialnim možnostim primerno skrb za borce upokojence. Izvedli smo skupni izlet, letos bomo obiskali vse bolne člane, še zlasti upokojence.
OZZB bo počasi prešla iz tovarniških okvirov na teren, kar ugotavljamo, da se hitro zmanjšuje število članov, ki gredo v zasluzeni pokoj ali pa so zaradi bolezni invalidsko upokojeni.
Naša organizacija je edina, ki ne more svoje vrste pomlajevati, tega se zavedamo, zato na vsakem koraku vselej in povsod prenašamo tradicije NOB in povojne delavnosti na mlade. Učimo jih tovarištva, humanosti, dostojanstva in ljubezni do svoje lepe domovine, za katero moramo biti vsak trenutek pripravljarii braniti jo, varovati pred vsakomer, ki bi morebiti želel ovirati naš mirni socialistični-samoupravni dom.
Tudi pri uveljavljanju ustavnih delavskih dopolnil ne stojimo ob strani, ker se zavedamo, da smo in ostanemo sestavni del tega razreda. Iščemo in delamo na tem, da bi uredili v skladu s temi načeli vse naše notranje odnose tako, kot je za naše razmere najboljše, naj-Okonomičnejše in za naš jutrišnji dan najustreznejše. Pri vsem tem pa moramo vodno imeti pred očmi delovnega človeka — ustvarjalca in nosilca našega družbenega razvoja — samoupravfjalca, da bo na vseh ravneh in povsod čimbolj neposredno odločal o dobrinah, ki jih je in bo s svojim trudom ustvaril.
To so misli, želje in cilji, za katere smo se borili in se še danes
borimo, za katere je žrtvovalo preko 1 milijon sedemstotisoč naših najboljših sinov svoje življenje.
Želimo imeti tak samoupravni sistem in organizačije, v kateri bo delovni človek sproščeno in svobodno zadihal sveži zrak, po katerem je stoletja hrepenel.
Organizacija zveze združenj borcev je in bo temeljni steber, na katerem se je in se bo gradila nova, lepša, srečnejša bodočnost nas vseh in še posebno naše mlade generacije, kateri bomo predali vse naše pridobitve, da jih še naprej neguje in razvija kot smo in delamo mi, pod vodstvom našega ljubljenega voditelja, tovariša TI-
Naročen je mali računalnik
1.	Zakaj smo se odločili zanj
Vsa leta nazaj se je naša tovarna razvi jala takorekoč izključno na proizvodnem področju. Proizvodna rast je bila izredna:
Za zadnjih 10 let ocenjujemo, da se je — realno gledano (brez inflacije) — celotni dohodek (obseg prodaje) trikratno povečal.
Tej silni dinamiki proizvodnje in prodaje, ki sta bili omogočeni z novogradnjami in nakupom strojev ter večanjem števila zaposlenih, upravno-prodajni servis ni sledil, temveč vse bolj zaostajal.
Kar se opreme tiče, je bilo v tem času zamenjanih le nekaj dotrajanih namiznih računskih strojev ali pa so bili dokupljeni za zaposlene, ki niso mogli več operirati s sposojenimi, čakati »na vrsto«, ali delati »na roko«, nasploh Pa kasniti. Z zadnjimi nakupi se je stanje popravilo in na vsak način lahko napovedujemo večjo delovno sposobnost zaposlenih v upravi in komerciali.
V obravnavanem času je bil tudi nabavljen stroj za knjiženje Ascota. Ta je sicer odpravil nekaj rutinskih poslov, zagotovil je večjo (Naadljevanje na naslednji strani)
ličnost podatkov, omogočil nekoliko večjo ažurnost, po drugi strani pa terja tudi dosti pripravljenega de-
Kar se pa kadrov tiče, jih je — na račun povečanega obsega in Problemov prodaje — pridobila največ edinole komerciala, kjer se Pa še vedno pojavljajo potrebe jx> zaposlenih.
Eno in drugo: pridobitev opre-me in kadrov — pa je v tem času Praktično pomenilo le poskus vzdrževanja kvalitete upravnoiprodajne-ga servisa na istem nivoju, brez kakršnegakoli izboljšanja. '
S prispodobo rečeno: dobili smo mladega slona in imeli kombi za njegov prevoz. Slon je v teh letih odraste!, mi bi ga pa še vedno ra-m stlačili v taisti kombi, kateremu smo le za sproti malo ojačali a-mortizerje, razširiti pa se ga ne ja m tudi smisla nima. Za slona le potreben težak tovornjak.
Upravno prodajne službe so namreč lahko delovni organizaciji koristne le, če ima podatke čim-Prej na razpolago in če je kos vzporedno z osnovnimi podatki do-d o, tu<E izvedene statistične po-atke, kar je vse potrebno za splo-no informiranje in za hitro, kva-ntetno odločanje.
^osPodarska situacija v svetu in oaJ° tudi pri nas ni lahka. Poleg stre .konkurence v okviru naše grupacije, delujejo na naše poslo-anje tudi posledice svetovne in-acije ter efekti stabilizacijskih u-krepov. Nobene prave sigurnosti in arnosti ni v gostem gozdu prepletanja gospodarskih interesov in predpisov, edino zanesljiv kompas lriv z!Tložnost hitre ugotovitve o po-ozaiu, v katerem v nekem trenut-u smo, kar nam omogoča hitro Pravdno ukrepanje.
. .Sučasno z nerožnatim gospodar-,'P1 Položajem, za katerega lahko rdimo, da se še zlepa ne bo popravil in ki torej še dodatno terja eoio opreznost in poslovno učin-ovitost, saj je potrebna tudi v ure-lenem, stabilnem gospodarstvu, pa e pojavljajo z novo ustavo tudi ecie zahteve s strani delavskega ;arn9upravljanja. Nujno bo hitrejše n obširnejše obveščanje delovne kupnosti naše tovarne v okviru u-eijavljanja neposrednega samoup-?vUunja o vseh pomembnih po-i ovni h efektih, organizirala se bo delavska kontrola; če se preobli-kujemo v več TOZD, bodo potreb-m še dodatni podatki, ločeni za posamezne TOZD.
Ob tem je treba že dodati, da mamo zelo pester asortiman izdelkov, katerim nenadni predpisi »čez spremenijo tržni položaj in nuhov dohodkovni efekt — nemo-Sdce pa je takoj ali kmalu ugotovi-u zaradi prepletanja stroškov — s sedanjimi zmogljivostmi učinek “bremen j enega položaja in iskati ustrezno prilagoditev, rešitev in Protiukrep.
Vsi podatki, vsi obračuni, vsa statistika, vsi plani, vsa poročila, vse analize, ki jih lahko zdaj up-ravno-prodajne službe pripravljajo, zbirajo in posredujejo, so namreč omejene na fizične zmogljivosti zaposlenih in imajo prenekaterikrat bolj »zgodovinski« kot pa poslovno-operativni značaj. Kot smo bili prisiljeni povečati kapacitete belilni-ce, da smo bili zmožni zmikati več vate in pobeliti več tkanin, kupili snovalni in škrobilni stroj z večjo zmogljivostjo, da smo si omogočili povečano izdelavo tkanin, kupili stroj za komprese, ker s fizičnim delom nismo bili več kos povpraševanju, prav tako si moramo omogočiti tudi hitro spremljanje proizvodnje in prodaje, če hočemo biti učinkoviti. Sedaj smo namreč v situaciji, da smo zmožni predvsem proizvajati, da bi pa tudi hitro vedeli s kakšnimi stroški proizvajamo, s kakšnim učinkom prodajamo, tega pa ne vemo.
Dnevni podatki o proizvodnji zaostajajo za okoli 2 dneva, prvi okvirni mesečni podatki o doseženi proizvodnji za 4 — 5 dni, dnevnih podatkov o prodaji sploh ni, mesečni globalni prodajni podatki zaostajajo za 5 dni, dokončni podatki o doseženi mesečni proizvodnji po posameznih artiklih in grupah artiklov so na razpolago po 10. dnevih, obračuni so gotovi po 18-20 dneh, popolne statistike o izdelkih in kupcih sploh nimamo, kar pa jo je, ima zamude za Okoli mesec dni, materialna kartoteka se spremlja s planskimi cenami, kar je ob sedanjem sistemu edino mogoče, ki pa ne omogoča natančno spremljanje učinkov dejanskih nabavnih cen posameznih materialov, obenem kasni, prav tako kot podatki o zalogah — vseh oblik e-nako je s podatki o dobaviteljih. Kasni tudi planiranje, veliko naporov je potrebno, da so osebni dohodki 10. v mesecu, fakturiranje je v poprečju 3 dni v zaostanku za odpremo blaga — in še bi lahko naštevali primere našega zamujanja.
Tem zamudam bi bili lahko kos z veliko večjo posadko operativnega kadra kot je imamo na razpolago sedaj. To bi terjalo dodatne prostore in opremo, po drugi strani pa bi bili izpostavljeni tudi ne-prilikam in problematiki ki z zaposlenimi nastajajo (odsotnost, kadrovanje, napredovanje), končno pa tudi s pripravljenostjo ljudi za opravljanje čistih rutinskih poslov in njihovimi fizičnimi zmogljivostmi.
Z nadaljnjim večanjem obsega bi bili prisiljeni še dodatno povečevati zaposlene, iskati spet nove prostore — skratka: prehajali bi v izredno drago režijo, njeni učinki pa bi bili, kljub vsem našim dobrim namenom, omejeni.
Sodobna elektronska tehnika o-mogoča veliko bolj učinkovito in
sigurno rešitev za gospodarsko prakso. Elektronski računalnik različnih tipov in zmogljivosti s svojo nepojmljivo hitrostjo prevzemajo širom sveta — in tudi v Jugoslaviji — iz rok ljudi rutinske posle in jih osvobajajo za bolj študiozne naloge. Prednosti računalnikov pri prevzemanju rutinskih poslov so bile dalj časa spoznane tudi pri nas, vendar smo z realizacijo ideje odlašali vse do skrajnosti. Prav res: v skrajnem času se je izoblikovala grupa, ki je bila po direktorjevem nalogu zadolžena, da prouči možnosti nabave tovrstnega računalnika.
Ta naloga je bila izpeljana v teku aprila in maja. Povezali smo se z zastopstvi firm, ki izdelujejo računalnike kot tudi z uporabniki računalnikov raznih firm. Po vse-sranskem proučevanju, intervjujih in študiju literature smo se odločili za Philipsov mali računalnik: 359 s 1000 besedami notranjega spomina in kapaciteto magnetne kartice 1344 znakov. Zastopnik Phi-lipsa je Commerce Ljubljana.
Odločitev za Philipsa je padla iz tehle razlogov: cena — blizu milijon din je plačljivo v dinarjih. Področje uporabe je zelo široko in primerno našim potrebam, obenem pa nas priteqguje tudi spoznanje o visoki kvaliteti in dobri organiziranosti programerskega in drugega kadra, kot tudi servisne službe.
Tak predlog je bil predložen delavskemu svetu, kateri je na svoji lahko rečemo — zgodovinski — seji dne 12. 6. t. 1. pokazal polno razumevanje za predlog strokovnih s'užb in odobril nakup. Zgodovinsko lahko imenujemo to sejo zato, ker je bila na njen pravzaprav prvič predložena in odobrena večja investicija neproizvodnega značaja. Na podlagi sklepa te seje se je odprla našemu samoupravljanju in vodenju povsem nova kvaliteta, predlagate! ii pa so prevzeli nase tudi zelo veliko odgovornost čim boljše izraze računalnika.
Prvi dogovori o uporabi računalnika in o primarnih programih so s predstavniki Commerca že bili. Njihova organizacijsko programerska grupa je izdelala programe, ki so standardizirajni in u-norabni vključno z željami uporabnikov. V našem podjetju je bila izražena po elektronski obdelavi podatkov iz finančnega področja in področja proizvodnje.
1.	Kot prvi program bi bilo fakturiranje z istočasnim obremenjevanjem kupcev in razbremenjevanjem blagovne kartoteke. Program tako obsega:
a)	blagovno kartoteko:
—	otvoritev kartoteke
—	dnevno knjiženje
b)	saldakonti kupcev:
—	otvoritev kartoteke
(Nadaljevanje na naslednji strani)
(inadaljevanje s 3. strani)
—	knjiženje z dnevno rekapitulacijo
—	mesečni spiski kupcev z opominom in selitvijo saldov
—	obrestni list
c)	fakturiranje se bo oblikovalo po naših željah.
2.	Saldakonti dobaviteljev
—	otvoritev kartoteke
—	knjiženje z virmani in dnevno rekapitulacijo
—	mesečni izpiski dobaviteljev s selitvijo saldov
3.	Glavna knjiga
—	otvoritev analitike in sinteti-ke
—	knjiženje
—	spisdk kontov, prenos na sin-tetiko
—	zaključni list
4.	Obračun osebnega dohodka
—	otvoritev šifrantov in osebnih kartonov
—	obračun osebnega dohodka, osnov prispevkov po občinah
—	rekapitulacija obračunskih e-not in podjetja
—	statistika zaposlenih ter grupiranje podatkov osebnega 'kartona
5.	Materialno knjigovodstvo
—	otvarjanje in knjiženje
—	spiski materialov
—- statistika
6.	Planiranje in terminiranje proizvodnje.
Program pod točko 1 bi lahko uvedli do 1. januarja 1974, program pod točko 2 — februarja 1974, program 3 v aprilu 1974, program 4 do konca prvega polletja, programa 5 in 6 pa v drugi polovici leta 1974.
Uresničenje takega terminiranja pa je mogoče če pošljemo na šolanje vsaj enega programerja v mesecu septembru, če bo instalacija izvedena konec oktobra ali v začetku novembra 1973 — (to obligacijo je zastopnik sprejel) in da če ima organizacijsko-programska grupa na razpolago ’ našeea organizatorja, ki bo sporočal in definiral naše želje in zahteve.
Za izvedbo posameznih programov skrbe Commercovi strokovnjaki, ki hkrati z uvajanjem programov uvajajo tudi našega programerja z vsebino programov in podučujejo operaterje o ravnanju s posameznimi programi. Programi se, kot smo že lahko spoznali, pripravljajo že v času dobavnega roka. tako da z dnem instaliranja takoj začnemo z uvajanjem in pod-učevanjem operatorjev.
Commerce tudi izšola programerje na štiritedenskem tečaju, priporoča pa tudi predhodni test za kandidate.
Iz povedanega lahko spoznamo, da se nam obeta za uvedbo in uporabo računalnika precej dela, da pa tudi prve rezultate kmalu pričakujemo. Našteti programi pa po-
menijo le najnujnejša področja obdelave in jih bomo potem še razširili. Težili bomo tudi k dvoizmenskemu delu računalnika, da bo bolje izkoriščen.
Za delo računalnika potrebbujemo operaterja (»strojnega knjigovodjo«) in vsaj enega programerja, koristen pa je tudi organizator. Sam razvoj bo oblikoval potrebno število kadrov.
Seveda pa se ob takem pomembnem nadomestilu postavlja tudi vprašanje zmanjševanja kadrov. Spoznanja od drugih uporabnikov so, da do določenega zmanjšanja sicer pride, da pa se večina »razbremenjenih« kadrov preusmeri iz rutinskih poslov na bolj kvalitetno delo, razčiščevanje podat-
Ob 30. obletnici
Ko praznujemo naš praznik dan borca, 4. julij, se spominjamo vseh tistih borcev, ki so dali svoje dragoceno življenje za svobodo, katero mi danes uživamo.
Spominjamo se tudi vseh tistih, ki se še danes borijo pod ravno tako težkimi pogoji, da bi dosegli svobodo in človeku podobno življenje.
Borci naše organizacije, oziroma odbor ZB »Tosame«, smo med drugim sklenili, da 4. julija povabimo vse borce, da se udeležijo tovariškega srečanja v našem par-tizansikem kraju, na Dobenu.
kov, pripravo podatkov, študij podatkov, analize, poročanje.
Predvidevamo, da bodo režijski stroški sicer višji, toda učinek teh stroškov se bo odražal v veliko večji strokovni pripravljenosti vodstva in samoupravnih organov. Za-garantirana je ustvaritev pogojev za kvalitetno spremembo našega bodočega poslovanja, obetamo si lahko pomembno revolucijo našega dosedamjega obveščanja in poslovanja.
Če smo v tem sestavku lahko približno spoznali razloge, zakaj smo se odločili za računalnik, ga bo potrebno v prihodnjem sestavku še podrobno tehnično opisati, da bomo tako postali boljši znanci z njim.
TONI LAZNIK, dipl. oec.
onjanizacije ZB
Lansko leto je bilo veliko zborovanje v Zadobrovi pri Ljubljani na katerem smo tudi mi prisostvovali. Bil je lep sončni dan in že zgodaj zjutraj so se začele stekati kolone na prizoriščni prostor. Bili so iz cele Jugoslavije. Prisostvovale so razne organizacije, mladina, taborniki, delovne brigade, pionirji in seveda tudi naše partizanske udarne brigade. Marsikdo je našel, oziroma srečal soborca iz NOB s katerim je preživel težave in gorje. To so bili žalostni in veseli spomini po tolikih letih.
F. S.
■4
)
-i
Plenarni sestanek s področja tekstilne industrije
Sestavek je bil 13. 6. 1973 objavljen v Vestniku gospodarske zbornice. Govori pa o sestanku na katerem je bilo govora o Tekstilni industriji in ustavnih dopolnilih. Tega plenarnega zasedanja v Ljubljani se je po sklepu DS udeležil kot delegat tov. T. Laznik dipl. oec.
. Na plenumu je razprava o izvajanju ustavnih dopolnil in organiziranju TOZD pokazala, da obstaja v delovnih organizacijah še precej dilem, tako glede organiziranja in števila TOZD, kot tudi oblikovanja samih OZD. Posebno veliko dilem Pa obstaja glede statusa skupnih služb. Delegati so postavili vprašanje, kako se bo odražala kreativna vloga dosedanjih (poslovodskih) organov, če bodo skupne službe organizirane kot servis. Kritizirali so tudi postopke registrskega sodišča, ki se je postavilo v vlogo razsodnika, namesto da bi bilo le re-gistrator samoupravnih sporazumov. Nekateri razpravljalci so tudi menili, da je rok za registracijo samoupravnega sporazuma — to je treba opraviti do konca leta — odločno prekratek in bi ga morali nujno podaljšati. Ob tem bi gospo-
darska zbornica Slovenije morala formirati skupino strokovnjakov — pravnikov, v njej bi bili tudi strokovnjaki iz delovnih organizacij, ki bi nudili ustrezno strokovno pomoč delovnim organizacijam, predvsem tistim, ki nimajo ustreznih kadrov.
Plenum je izrazil enotno mnenje, da se je že začel proces uveljavljanja ustavnih dopolnil, ki bo dal oh vztrajnem in organiziranem delu tudi dobre rezultate, vendar jih še ne moremo pričakovati v kratkem času;
Uresničevanje ustavnih dopolnil naj zajame vse sfere od državne uprave, bančništva, trgovine in proizvodnje. Zato pa je treba ustvariti sklenjeni rok informacij in soodločanje na enakopravnejši osnovi.
V razpravi o predosnutku statuta Gospodarske zbornice SRS so
delegati delovnih organizacij menili, da mora biti zbornica učinkovita ter racionalno organizirana, vendar postavljena na demokratični osnovi. Seveda mora imeti tudi dober strokovni kader, predsedstvo zbornice pa naj ostane profesionalno. Upravni odbor naj bi bil najvišji organ zbornice. Delegatski sistem je treba organizirati tako, da bo deloval od TOZD do republiških zbornic in gospodarske zbornice Jugoslavije. Delegati sveta panoge pri republiški zbornici morajo biti delegati gospodarske zbornice Jugoslavije ne smejo konstituirati kot telo, ampak le na osnovi delegatskega sistema republiških zbornic. Poslovna združenja zastopajo poslovne interese članov, medtem ko zastopa zbornica poslovne interese članov in javne interese. Potrebna je tudi tesnejša povezava med proizvodnjo, trgovino in denarnimi zavodi na podlagi 22. in 23. ustavnega dopolnila. Duh ustavnih dopolnil je treba bolj poudariti tudi v statutu gospodarske zbornice.
Plenum se ni izrekel za kakršnokoli cepitev panoge.

Že v prvi polovici letošnjega leta smo po številu udeležb na razstavah in raznih medicinskih simpozijih številčno presegli udeležbo v preteklih dveh letih. Toliko smo se udeleževali navedenih manifestacij predvsem zaradi predstavitve novih, kakor tudi starejših, manj poznanih izdelkov končnim Uporabnikom.
Naš namen je bil tudi utrditev 'mena »TOSAMA« in istočasno poudarek na jubilejno 50-obletnico obstoja podjetja, kar našo že tradicionalno kvaliteto še potrjuje.
Tako vas želimo seznaniti z nekaterimi pomembnejšimi prireditvami, na katerih smo sodelovali. Udeležili smo se:
■ 110-ega občnega zbora slovenskih zdravnikov od 25. — 26. IV. na Otočcu,
— Mednarodnega sejma »Medicina in tehnika« od 7. — 12. V. v Zagrebu,
'— 3. simpozija o zdravljenju in terapiji »SCOLIOSIS« (simpozij je organizirala Ortopedska bolnica Valdotra, udeleženci pa so obravnavali zdravljenje krivih hrbtenic (od 9. — 12. V. v Portorožu,
II. jugoslovanskega AO tečaja (tečaj o zdravljenju in odklanjanju posledic kompliciranih zlomov in o nadomestitvi močno
na sejmih in razstavah v letu 1973
poškodovanih kosti z drugimi	pripomočkov namenjenih civil-
materiali (od 14. — 19. V. v	ni zaščiti splošnemu ljudskemu
Ljubljani.	odporu od 25. — 30. 5. v Kra-
—	Iti. Kongresa mednarodnega	n ju.
združenja zdravnikov športne — Posvetovanja jugoslovanskih vo-medicine od 1. — 3. VI. v Pira-	jaških sanitetnih delavcev od
nu.	25. — 26 VI. v Ljubljani.
—	Prikaza sanitetnih kompletov in
fiCTSg
Naša dokaj skromna udeležba na letošnji kranjski razstavi o sredstvih
za civilno zaščito
Risba našega novega razstavnega paviljona na mednarodnem sejmu »Medicina in tehnika«
Na vseh prireditvah smo opazili veliko zanimanje za naše izdelke, predvsem za tiste, ki so novi in jih šele sedaj uvajamo v proizvodnji. Tu mislimo predvsem vse izdelke iz gaze, gaze — vate in vate, ki jih uvajamo šele v zadnjem času, z njimi pa želimo prodreti čim bliže »operaci jski mizi«, kajti to so izdelki, ki so jih in jih še bolnišnice same pripravljajo.
Z željo, da bi razbremenili bolniške delavce ročne priprave izdelkov, smo se odločili za strojno izdelavo le-teh, kajti tudi cena, kakor kvaliteta je odvisna od proizvedene količine. Kar pa je ročna izdelava v bolnišnicah tradicionalna (stara), je prehod na nakup tovarniških (strojnih) izdelkov težji predvsem zaradi v ta namen zaposlene bolniške delovne sile.
Kljub težavam ki se javljajo, pa zaznavamo že sorazmerno lepe uspehe, saj smo pridobili že številne kupce in je prodaja v letošnjem letu potrojena.
Želimo tudi poudariti, da nam je bilo v veliko pomoč tesno sodelovanje z zdravniškim osebjem ljubljanske bolnice, saj nam nudijo strokovno pomoč, istočasno pa so tudi prvi in največji porabniki teh izdelkov.
Veliko zanimanje so kljub nekajletni proizvodnji in nekaterim kvalitetnim spodrslajem predvsem v letošnjem letu uzbudili mavčni ovoji in gyipsona, saj nekatere mav-čarne še vedno mavčeve svoje pri-pripravljajo same.
S širjenjem uporabe teh ovojev predvsem v zahtevne ortopedske namene rastejo tudi zahteve po kvaliteti, ki je pa ročna izdelava ne more nuditi niti doseči.
Veliko je tudi povpraševanje in pomanjkanje naših »starih« krep ovojev, ki pa jih zaradi premajhnih dobav preje uspemo narediti sorazmerno malo. Da bi to pomanjkanje premostili, smo nudili in se z udeleženci posvetovali o novih elastičnih ovojih kot so virel-ten,
tosama elastični ovoji in krap elastični ovoji (z gumo).
Mišljenja zdravnikov so bila pohvalna, vendar zelo različna o načinu in namenu uporabe.
Zelo sta izstopala tudi naša najnovejša izdelka — micropore (mi-
Vsi se trudimo, za boljšo prihodnost nas vseh, vendar pa so člani kolektiva, ki si prizadevajo ustvariti več, sadove pa uživamo vsi in smo jim za to hvaležni.
Skromna oddolžitev nas je, da jih predlagamo občinski skupščini oziroma republiki, da jim izreče za to priznanja.
Do sedaj je predsednik republike odlikoval te-le člane našega kolektiva:
1.	Bajec Slavkota oec.
2.	Vulkan Jurija
3.	Žebovec Pepco
4.	Babnik Janeza oec.
5.	Požek Mirkota
6.	Kerč Franca
7.	Cerar Ivana
8.	Preskar Marijo
V letošnjem letu smo predlagali za odlikovanje predsednika republike sodelavce:
1.	Ogorevce Ivanko
2.	Juteršek Danota
3.	Veit Štefko
4.	Kovič Vido
5.1 Mihelčič Ivana
6.	Pemuš Janeza
7.	Štifar Franca
8.	Obradovič Jelko
9.	Vrenjak Marijo
Občinska skupščina Domžale je dodelila priznanje sledečim sodelavcem:
kroporozen obliž), ki ga bomo izdelovali v sodelovanju z znanim a-meriškim proizvajalcem 3 M) in kot drugi izdelek virfbc — raztegljiva sanitetna mreža ovoj, znan na tržišču pod imenoma surgifix ah retelast.
Prednost ovoja je predvsem v manjši porabi, hitri namestitvi in odstranitvi ovoja, kakor tudi zračnosti. Ker bodo tovrstni ovoji v bodočnosti močno zamenjali kah-ko in muli klasične ovoje in ker tudi Ivo Lola Ribar Karlovac, kakor Sanitex Velika Kladuša že iz; delujeta iste oz. podobne ovoje, si bomo morali močno prizadevati, da bomo nadomestili zamudi m nekako tudi predvidoma zmaniša-no prodajo standardnih ovojev v korist virfixa.
Na vseh prireditvah opažamo tudi vse večjo udeležbo farmacevtske industrije kakor proizvajalcev sanitetnega materiala in vse večia prizadevanja za boljšo zadovoljitev porabnikov in s tem pridobivanje kupcev, kar nam v prihodnosti narekuje številnejša sodelovanja na takih in podobnih manifesticijah.
PBV
1.	Cerar Ivanu
2.	Preskar Mariji
3.	Kerč Francu
4.	Ogorevce Ivanki
5.	Glavan Jožetu
6.	Zarnik Cirilu
7.	Vrenjak Mariji
8.	Mazovec Kristini
9.	Veit Štefki
10.	Štiftar Francu
H.	Žebovec Pipci
12j Dolenc Antonu
13.	Ristič Stanki
14.	Jutršdk Bogdanu
V letošnjem letu, ko praznujemo zlati jubilej tovarne je bil nas predlog zvezni republiki kot občim ski skupščini za dodelitev priznan.) obširnejši kot prejšnja leta. S tem smo hoteli zajeti čim več tistih članov kolektiva, ki si to ali ono priznanje zaslužijo in upamo, da bodo pristojni organi naše predloge v celoti upoštevali.
Torej za priznanje skupščine občine Domžale, smo v letošnjem letu predlagali sodelavce:
I.	Govdkar Verono
2.	Pirnat Vinka
3.	Vehovec Andreja
4.	Orel Tončko
5.	Kovič Vido
6.	Judež Alojza
7.	Kočar Petra
8.	Mislej Tončko
9.	Debevec Silvo
10.	Habjan Marijo	..
(nadaljevanje na naslednji strani)
Prejeli so priznanja
V začetku junija je OMR na svoji seji razpravljal tudi o nagradah za izboljšave, ki so jih posamezniki ali skupine prijavile komisiji za izume in tehnične izboljšave lani in v začetku letošnjega leta. Gradivo za razpravo je pripravila omenjema komisija in ob pomoči plansko analiznega sektorja opravila izračune prihrankov zaradi u-Porabljenih izboljšav in na podlagi teh po veljavnem monogramu (grafikonu) določila nagrade. Predlog ° nagraditvi je zajemal le tiste
izboljšave, ki so izpolnjevale zahtevane kriterije, kot jih določa naš Pravilnik o izumih in izboljšavah. Komisija je obravnavala 6 prijav pri čemer so 3 izboljšave izpolnjevale pogoje za nagraditev. Nagrade, ki se izplačajo v treh letih so prejeli naslednji navedeni prijavi-telji.
— Delovna skupina pod vodstvom Franca Cerarja za ureditev izdelave zobnih rolic. Z novim načinom se ustvarja 135.000 din letnega prihranka, letna nagra-
Preurejen stroj za izdelavo zobnih rolic
da pa znaša 400 din.
- Viktor Pavšek in Peterlin dipl. ing. Franc za dobro opravljeno nalogo v zvezi z reševanjem problema tople vode, ki se rabi pri tehnološkem postopku beljenja. Čista gospodarska korist znaša z uvedbo tehnološke vode 422000 din.
Prijavitelja bosta zato skupno prejela nagrado v treh letnih o-broikih po 5000 din.
— Dušan Dolgan in Miha Kerč za mehanizirano snovalno napravo namenjeno snovanju niti za elastične ovoje. Pri ugotovljenemu finančnemu učinku 9.200 din znaša skupna nagrada 710 din na leto. Od leta 1968 do zdaj je bilo prijavljenih skupno 15 tehničnih izboljšav. V slabih petih letih torej 15 idej ali izredno rešenih nalog, oziroma 3 na leto. To je malo, pri tako specifični proizvodnji pa pomeni to več kot malo. Posebno če primerjamo naše podatke s podatki v članku TAM-ovega tovarniškega glasila, kjer je bil objavljen pogovor z članom njihovega kolektiva,' ki je samo v zadn jem letu prijavil 100 inventivnih predlogov (izboljšav).
Pomembnost tovrstne dejavnosti je za vsako podjetje in celotno gospodarstvo velika. To ugotavljamo čedalje bolj tudi pri nas, saj stalno in pretežno kupovanje tujih idej ne more pogojevati bistvenega lastnega napredka. F. V.
prejeli so priznanja
(nadaljevanje s 6. strani)
11.	Florjanič Matevža
12.	Borštnar Dušana
13.	Rojc Alojzijo
14.	Berlec Vladko
15.	Vodnik Vencilja
16.	Tomažič Vido
17.	Vollkar Ivana
18.	Kuhar Danico
19.	Merkužič Danico
20.	Kaplja Štefko
21.	Marčun Emo
22.	Šarec Levi
23.	Gaberšek Viktorja
Zavedamo se, da nismo predlagali vseh tistih, ki si zaslužijo to ali ono priznanje, vendar upamo, da nas boste na to, dragi sodelavci opozorili.
Predlagajte svoje sodelavce, če ste prepričani, da si to zaslužijo, sai jih najbolj poznate, ker z njimi Preživite večji del dneva in ste z njihovim delom in udejstvovanjem v samoupravnih organih in družbe-no-političnih organizacijah bolje seznanjeni.
.Vsem odlikovancem čestitajo njihovi sodelavci, upoštevali jih b?tno kot vzor pri našem vsakdanjem delu in širjenju samoupravnih pravic)
BV
Nov fotokopirni
ČE ZNATE PRITISNITI NA GUMB, LAHKO RAZMOŽITE DOKUMENTE V NEKAJ SEKUNDAH
S takšno hitrostjo lahko kopiramo sedaj, ko smo prejeli fotokopirni stroj Rank xerox 660.
Stroj kopira neposredno^ z izvirnega dokumenta. Tako nihče ne izgublja časa s pisanjem matric ali izdelavo klišejev.
Poleg tega kopira stroj po suhem postopku. Torej se nikomur ni treba mazati z barvo ali kemikalijami. Ni treba delati poskusnih kopij, in tudi ne čistiti stroja po delu! V bistvu zahteva ta stroj samo tri kretnje.
Položite dokument v stroj, izberete število kopij, ki so vam potrebne in pritisnite na gumb. Že izpadajo kopije na navadnem papirju, zadnja kopija je ravno tako jasna kot prva.
Delo v pisarni ta stroj spremeni čez noč. Pospešijo se komunikacije. Odločitve so hitrejše. Ljudje, ki so prej izgubljali čas s pisanjem imajo več časa za produktivnost!
Šamo pohvalne odlike ima in me smo mu zelo hvaležne!
BV
stroj
Naš razgovor
Vstopila sem v mizarsko delavnico in povedala, da želim govoriti s tovarišem Andre j kom Tonetom. »Odsoten je«, sta prijaz.no pojasnila navzoča tovariša, verjetno sodelavca in kazalo je, da imata v delavnici domovinsko pravico. »Napotila bova Toneta k Vam, ko se vrne iz Ljubljane«, sta obljubila in držala besedo. Lepo se jima zahvaljujem.
»Boste povedali vse po pravici?« sem ga vprašala, ko se oglasil. Tovariš Andrejka je obljubil povedati vse in še kaj več. Pripovedoval bo po domače, moja naloga bo razgovor pametno obdelati in ga posredovati bralcem TOSAME. Led je bil prebit in začela sva.
Povejte kaj o sebi!
Najraje odgovarjam na določena vprašanja.
Kako, da ste se odločili prav za
poklic mizarja?	.	. .
Dva poklica sta mi	ugajala,
ključavničarski in mizarski. Nekaj časa sem okleval potem pa izbral poklic splošnega mizarja. Sicer pa je brat, ki je tudi zaposlen v našem podjetju, strojni ključavničar.
Ste kdaj obžalovali svojo odločitev?
Nikoli. Rad imam svoj poklic in prav sem storil.
Pri kom ste se učili?
Obvezno obrtno šolo sem obiskoval v Ptuju in Kranju. Mizarstva sem se naučil pri privatnem mi-
zariu.	.	„	. ~
Ste imeli težave pn učenju?
Kemijo sem se rad učil, ostali predmeti mi niso povzročali težav, le zgodovina mi ni »ležala«, kot se temu reče.
Mojster, pri katerem ste se ličili je bil privatnik. Je zahteval, po vaši sedanji oceni od vajencev pre-več?
Mojster je bil strog, deloven in dober človek. Zahteval je red m disciplino. Površnosti ni trpel. Natančno sem moral narediti izdelek. Seveda, mi je najprej pojasnil potek dela, kontroliral me je, svetoval in kritično ocenil delo. Če izdelek ni bil lep, me je pokaral, a pritoževal se nisem, ker sem vedel, da ima prav. Veliko sem se naučil pri niem. Delal sem skoraj po ves dan, le redkokdaj samo osem ur. Delavnico sem pospravlial vedno po končanem delu, ne glede koliko je kazala ura.
Kot vidim, se svojega mojstra radi spominjate, tovariš Andrejka. Tudi sama sem imela nekaj strogih in nepopustljivih predavateljev. Hvaležna sem jim za vse znanje, ki so mi ga posredovali, ne samo strokovno.
Menite, da ni v državnem sektorju dovolj dobrih mojstrov, pri
katerih bi se vajenci temeljito naučili poklica?
To ne mislim. Vem le to, da pri mojstrmprivatniku ni besedičenja in pregovarjanja. Opazoval sem, kako se obnašajo nekateri vajenci po podjetjih. Mojster jim ne sme kaj preveč reči, ker se starši takoj pritožijo. Vprašanje je, kako bodo
živeli in delali tako odrasli otroci, ki mislijo, da smejo storiti vse in imajo vselej prav oni in ne mojstri.
Opazila sem, da ste zelo strogi.
Nisem. Vem le, da star pregovor »kar se Janezek nauči, to Janez zna«, še vedno drži.
Torej je po vašem mnenju najboljše »zdravilo« za neposlušnost palica?
Nisem mislil tako. Palica je največkrat slabo vzgojno sredstvo. Poslušati in ubogati je treba tistega, ki več ve in zna in v tem primeru je to mojster.
Znano mi je, da pripravijo pomočniki vajencu prve dni praktičnega pouka kaj šaljivega. Kaj ste doživeli vi?
Drugi ali tretji dan, ne spominjam se več dobro, mi ukaže po-
močnik, naj prinesem s podstrešj'a bezgov furnir. Spremljal me je starejši vajenec in mi pokazal bezgov furnir«. Privlekel sem s podstrešja dva metra dolgo dilo, ki je bila vsa črviva. Verjetno je bila shranjena za »posebne« prilike. Seveda so se vsi krohotali in zvijali od smeha. Malo mi je bilo nerodno, a »krst« je bil mimo in sprejeli so me za svojega.
Se bo zgodovina ponovila?
Nobenega vajenca ni v naši delavnici.
Tako. Poklic ste si priborili, spoznali ste vse vrste furnirjev, potem ste se zaposlili, kaj ne?
Da, le da se ta zaposlitev ne šteje v pokojninsko dobo. Imel sem priliko videti južni del naše domovine v uniformi SMB barve.
Podrobnosti iz vojaškega življenja »vojna tajna«. Vam je kdo ponagajal?
Nič posebnega ni bilo. V »zboru« sem nekoč opazil, da imam o-buta oba leva čevlja. Isto noč se je tovarišu podrla postelja, ko je bila največja tišina.
Zares čudno naključje.
Obvezni vojaški rok ste odsluži-
li.	Kje ste se zaposlili?
Najprej sem se zaposlil v Domžalah v Mlinostroju, nato v Ljub-Ijaniljani pri Udarniku. Kasneje sem zvedel, da potrebuje TOSAMA kvalificiranega mizarja. Prosil sem za zaposlitev in bil sprejet. Na teni delovnem mestu sem že štirinajst let.
Kako se razumete s sodelavci?
S sodelavci, kot tudi z mojstrom se odlično razumem. Dobri fantje so vsi po vrsti. Imamo tovariške odnose in pomagamo si med sabo, kar je pogoj za uspešno delo.
Torej ste z vsem zadovoljni?
Z vsem pa ne. Zadovoljen sem s tovariši, z delovnim mestom, z delom; s plačo nisem zadovoljen in vsemi sodelavci tudi ne.
Tako hudo menda ni?
Kakor se vzame. Na delovno mesto sem bi sprejet zato, ker sem kvalificiran mizar, to je bil tudi pogoj. Sedaj pa občutim in sodelavci prav tako, da naša kvalifikacija ni enakovredna kvalifikaciji po drugih oddelkih. Povedano nam je bilo, da nismo pomembni. Tak odnos človeka prizadene, ne glede na to, da nam ne more nihče vzeti znanja. Naši ljudje nočejo verjeti, da so pomožni obrati »srce« tovarne.
Pri zadnji oceni delovnih mest, so nas slabo ocenili. Osebni dohodki nam niso porasli niti za par starih tisočakov. Sedanje 5% povišanje ie bilo sicer za vse, vendar na osnovno nlačo.
Glejte! V podietie pride nekvalificiran delavec. Priden je. zanima se za delo nridobi si kvalifikacijo kar v podjetju in kmalu je deležen višjega osebnega dohodka kot tisti,
(nadaljevanje na 9. strani)
ki je že z dokazilom o kvalifikaciji zasedel delovno mesto; še delovne dobe ima tri leta več.
Delavnica je v redu?
Oprema je v redu, dela imamo dovolj, še postoriti ne moremo vsega. Prostor za mizarsko delavnico ni primeren.
Ropotanje kompresorja je vse Prej kot razveseljivo. Moti nas pri delp.
Se kakšna nevšečnost?
Večkrat nam primanjkuje bukovih panelk 20 mm; to po navadi takrat- ko jih najbolj potrebujemo.
Tako, tovariš Andrej ka. Majčkeno ste »pošimfali«. Ni bilo tako hudo. Zdrava kritika je vedno na mestu. Prepričana sem, da se bo vse leto uredilo brez hude krvi. Tisto o »nepomembnosti«, si ne ženite tako k srcu. Morebiti le ni bilo tako hudo mišljeno. Sami dobro veste, da je pomemben vsak posa-meznik(
.Stanovanjskega problema tovariš Tone nima. Dom si je zgradil Pred poroko.
Imate kakšno željo?
Zdravje želim družini in sebi.
»Konjiček« je Japonske pasme. Potujete?
Ne preveč. Včasih peljem ženo m deklici na kratek izlet. Najraje se odipeljemo k mojim ali ženinim staršem. Veseli so nas, posebno o-trok.
No, česa si še želite?
Novo opremo za dom, že.
Zdaj smo pa tam. Vidim, da Pregovor o »kovačevi kobili in čev-harievi ženi« še kako drži.
Kakšna dekleta so vam ugajala?
Predvsem blondinke, s primerno zahitiimi telesci; saj veste, kosti so dobre le za juho.
Brez komentarja.
Katerega leta ste rojeni?
Rojen sem 1933. Nisem več mlad, starega se ne počutim, sedem Pa ze rad včasih.
Kaj se boste počutili starega, ko ste v najboljših letih. Sicer pa je stara zemlja, ki je od vekomaj. Ko sem povedala Tov. Tonetu, da sva isto leto zagledala »luč sveta«, se le takoj bolje počutil.
Imate radi rože?
Zelo rad; le slkrb in nego sem Prepustil ženi iz varnostnih razlogov seveda; utegne se zgoditi, da »bodo klonile glave, te rožce moje, Potem pa zvenele žalostne vse«, če m lih imel na skrbi jaz.
Kako to, da ste se odločili vzeti 23 svojo prav to dekle?
. Poznal sem jo in bila je po molom okusu. Sicer pa, ko je človelk mlad, ne pomisli dosti.
Menda ne boste trdili, da sedaj obžalujete. Ne bi bilo preveč zdravo.
vTega ne trdim. Zadovoljen sem ? ženo. Pridna je, pametna, skrbna m resna.
No, to se pa že drugače sliši.
Tak poklon ženi, ki ni prisotna tudi nekaj velja.
Kakšne težave ste imeli v začetku zakonskega jarma?
Predvsem s kuhanjem krompirjevega golaža; soliti sem ga pozabil. Žena je bila na dopoldanski izmeni in sem sam kuhal. Jed ni bila ukusna, »pogruntal« pa nisem, kaj ji man jika.
Kdo pazi na deklici, ko sta z ženo oba na delu v tovarni?
Punčki sta v vrtcu na Količevem in zadovoljen sem z varstvom.
»Kaj boste moje pripovedovanje v celoti zapisal?« me je previdno vprašal. »Seveda bom, saj sva se tako domenila.« Povedali ste vse zelo lepo. Pohvala mora biti zapisana. Saj soproga tudi bere TO-SAMO, kaj ne?«
O vašem prostem času nisva dosti govorila. Presneto, kaj vendar še počnete?
Ja, pojem v oktetu TOSAMA.
Povedal je ta stavek prav skromno.
Človek, govorite vendar, brez konkretnih vprašanj.
Naš oktet je bil ustanovljen pred približno štirimi leti. Vodja okteta je tovariš Potočnik Avgust, mojster v tkalnici. Igra na klavirsko harmoniko in prav lepo jodla. Sploh je družaben človek. Sodelujemo: Juteršek Dane, Klopčič Stane, Klopčič Avgust, Zalokar Janez, Belcjan Franc, Kepec Pavle in jaz. Pojemo predvsem slovenske narodne pesmi, partizanske pesmi in še pogrebnih ne smem pozabiti. Vaje imamo v prostorih finančnega knjigovodstva redno vsak teden. Imamo svoj predal, v katerem so shranjene note.
Moram priznati, da imajo naši vodilni veliko mero razumevanja in se jim v imenu okteta iskreno zahvaljujem.
Prvi nastop smo imeli v Domžalah, ob priliki proslave za Dan republike. Sodelovali smo na reviji pevskih zborov v Radomljah, na podobni reviji v Lukovici in na o-beh revijah smo dobili priznanje. Udeležili smo se proslave ni Veliki planini ob pohodu Kamniškega bataljona ter na pohodu Kamniško-Zasavskega odreda na Sv. Miklavžu. Nastopili smo večkrat na tovarniških prireditvah. Povabljeni smo bili na proslave v počastitev Dneva borcev. Tudi na praznik naših žena in deklet nismo pozabili in radi smo jim zapeli. Povabljeni smo bili na proslavo 750. obletnice Doba. V soboto, to je zadnjega junija, smo povabljeni na Grmače, kjer bomo sodelovali na proslavi Dneva borcev. Radi pojemo in veseli smo vsakega povabila.
Imeli smo dva samostojna koncerta in to v Stahovici in Krašnji. Sprejeti smo bili lepo, le udeležba ni bila najboljša, glede na letni čas.
Pripravljamo se na proslavo 50. obletnice obstoja podjetja. Želim, da pesmi, ki jih nameravamo zapeti, ostanejo še do nadaljnjega naša skrivnost.
Spoštovala bom vašo željo.
Imamo svojega blagajnika,	ki
skrbno čuva naše honorarje.	Iz
prihrankov priredimo enkrat letfflo skupen obed na prostem ali bolj moderno povedano, priredimo piknik. Ob tej priliki povabimo s seboj tudi otroke in žene, da se jim delno oddolžimo za urice ko smo na vajah ali nastopih; posebno pa za ure po neobveznem delu programa, ko morajo samevati in podpirati še četrti vogal.
Kateri narodno-zabavni ansambel vam najbolj ugaja?
»Slaki in Fantje s Praprotna«, zaradi ubranosti glasov.
Morebiti še kakšna privatna prireditev?
Mačji bal na Veliki planini. Ej, to vam je smeha.
Bi še kaj povedali?
Kar dovolj bo.
Torej sva se o vsem pogovorila, tov. Andrej,ka. Želim vam, da bi v sklopu okteta TOSAME še dolgo prepevali in same vesele pesmi.
Želim, da bi se s sodelavci še naprej tako lepo razumeli. Na morebitne nevšečnosti glejte kot na prehodno zlo.
Jelka
Proizvodnja v juniju 1973
Oddelek
Enota
mere
%
1.	Trakotkalnica	000 vot
2.	Tkalnice šir. tkanin 000 vot Belilnica — vlakno kg
Mikalnica Vložki Konfekcija Cigaretni filtri cigaretni filtri Skupaj
din pkt din 000 kom din din
88
57
98
100
92
112
100
107
106
************************
POPRAVEK
Pri pripravljanju članka »TOZD — toda brez samoupravnega sporazuma«, objavljen v prejšnji številki Tosame na tretji strani, se je vtihotapila v predpredzadnji odstavek napačna številka. Pravilno se tisti del stavka glasi: »— povečati ceno storitve v letnem obsegu še za okoli 1,000.000 din ...«
Pravilni znesek je torej stokrat višji od tistega v članku vpisanega.
************************
• •
ni t •
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Pogoji za invalidsko pokojnino
Pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, ko postane delovni invalid I. kategorije invalidnosti, delovni invalid III. kategorije invalidnosti, nezmožen za svoje delo in brez povprejšnje poklicne rehabilitacije nezmožen tudi za drugo ustrezno delo, kateremu ni zagotovljena poklicna rehabili-tioija, in delovni invalid II. in III. kategorije invalidnosti brez povprejšnje poklicne rehabilitacije zmožna za drugo ustrezno delo, kateremu ni zagootvljena ustrezna zaposlitev, ker je star nad 60 let — moški oz. nad 55 let ženska.
Če je invalidnost posledica bo lezen ali poškodba izven dela, pridobi zavarovanec pravico do invalidske pokojnine, če so pri njem z dopolnjeno pokojninsko dobo krite najmanj tri četrtine _ razdobja od dopolnjene najmanj 20 let starosti, do invalidnosti (delovna leta) ali če so pri njem z dopolnjeno pokojninsko dobo krite manj kot tri četrtine, vendar najmanj ena tretina delovnih let, s pogojem, da je imel pred invalidnostjo izpolnjeno tudi gostoto zavarovalne dobe.
Družinsko pokojnino pridobijo ob smrti zavarovanca.
Zakonec, otroci, starši, če jih je pokojnik preživljal, bratje, sestre, če jih je preživljal pokojni.
Družinski člani pridobijo pravico do družinske pokojnine, če je imel zavarovanec najmanj 5 let zavarovalne dobe ali najmanj 10 let pokojninske dobe in da ima gostoto, da je imel pokojnik 20 ali več let pokojninske dobe, če je i-mel pravico do starostne pokjnine, če je bil starostni ali invalidski u-pokojenec in končno, če je bila zavarovančeva smrt posledica nesreče pri delu ne glede na pokojninsko dobo.
Vodva pridobi pravico, če je ob moževi smrti stara 45 let ali če je bila ob smrti moža popolnoma nezmožna za delo ali če ima otroke mlajše od 15 let. Družinska pokojnina se odmeri od osnove za družinsko pokojnino glede na število družinskih članov, ki imajo do nje pravico in sicer za enega člana 70%, za dva 80% za tri 90% in za štiri in več 100 %> pokojninske osnove, oziroma pokojnine, ki bi jo prejel pokojnik.
Nadomestila invalidov
Delovni invalidi II. in III. kategorije invalidnosti imajo pravico do začasnega nadomestila, nadomestila zaradi zaposlitve s skrajšanim delovnim časom in za-
in invalidsko zavarovanje
radi manjšega osebnega dohodka na drugem delu.
Pravico do nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugo delo, ima zavarovanec, ki je postal delovni invalid II. in lil. poslil na delovnem mestu, na katerem dobiva manjši osebni dohodek, kot ga je dobival na delovnem mestu, na katerem je delal pred invalidnostjo.
Osnova za odmero nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu je razlika med povprečnim osebnim dohodkom, ki so ga delavci tiste skupine, v kateri je delovni invalid delal dobil v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti in povprečnim osebnim dohodkom, ki so ga delavci dobili v istem koledarskem letu v skupini v kateri je delovni invalid napoten na delo. Če ni mogoče ugotoviti povprečnega osebnega dohodka po prejšnjem odstavku, je osnova za odmero nadomestila razlike nad osebnim dohodkom, ki ga je delovni invalid dobil v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti in
povprečnim osebnim dohodkom, ki ga je delavec v istem koledarskem letu dobil na delovnem mestu, na katerem je delovni invalid napoten oz. razporejen.
Delovnemu invalidu pri katerem je invalidnost vzrok bolezen ali poškodba izven dela, se odmeri nadomestilo v višini 90 % osnove, če pa je posledica invalidnosti nesreča pri delu pa 100% osnove.
O ostalih pravicah udeležencev NOV, zaposlitve na zdravju škodljivih delovnih mestih, binificirano štetje pokojninske dobe omejitve glede zaposlitve in še nekatere druge pravice, sem namenom izpustil, ker sam o njih dokaj podrobno že pisal v glasilu »Tosama« in bi bilo ponavljanje neprimerno.
V	kolikor pa bi kdo želel še kakšna pojasnila dobiti podrobneje, se lahko oglasi v splošnem sektorju podjetja.
V	tem sestavku sem podal zla-
sti tiste pravice naših članov, ki se v praksi najpogosteje pojavljajo in sodim, da sem jih s tem p-lajšal uveljavitev njihovih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.	M. P-
JANEZU V SLOVO
Ni še minilo mesec dni zdravljenja na Golniku, ko je v poznem ponedeljkovem popoldnevu odjeknila vest, da je za vedno ugasnilo življenje našega dobrega sodelavca in zvestega prijatelja, moža in očeta JANEZA JERETA.
Njegova tako kratka življenjska pot je bila naporna. Še v otroških letih je izgubil očeta. Ostal je z
materjo, brati in sestrama in se moral še zelo mlad spoprijeti s samostojnim življenjem. Zaposlil se je in pot ga je zanesla tudi v našo tovarno, kjer je delal in z nami aktivno in tovariško sodelo-val.	.
Veliko praznino občutimo sedaj v naših vrstah ko njega ni vec. Nihče nam ga ne bo več nadomestil, še manj pa ženi moža in dveletnemu sinku Blažku očeta.
Čeprav v zelo slabem vremenu, se je na njegovi zadnji poti zbralo veliko število prijateljev in sodelavcev, saj smo ga imeli vsi radi.
Ohranili ga bomo v trajnem spominu in lahka naj mu bo domača zemlja.
Vzela te je črna zemlja, katera te ne bo nikdar več vrnila iz svojega objema, zato ti zvesto obljubljamo, da boš v mislih ostal vedno z nami.	„
P. P-
Tudi njega je kot že mnoge druge doletela avtomobilska nesreča, kije bila zanj usodna po treh letih nadaljnjega življenja. Ta kruta usoda je hotela, da ni uresničil načrtov in velike želje, da si postavi dom.
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujem svojim sodelavkam in sodelavcem za venec in izraze sožalja ob izgubi moje mame.	_,
KERIN DANICA
Poročilo samoupravnih organov
DELAVSK ISVET je imel svojo /■ redno sejo dne, 12. junija 1973 ln sklepal o naslednjem:
Pregledali so sklepe zadnje sejnin ugotovili, da so izvršeni. Potrdili predračun amortizacije za leto 1973, ker je amortizacija obračuna po dvakratnih zakonsko določenih stopnjah, člani so siklenili, da se od skupine 43 nič ne obračunava a-mortizacija, dočim se od skupine 61 obračunava po minimalnih stopnjah.
Potrdili komisijo za odpis osnovnih sredstev med letom v naslednji sestavi: tov. Rožič dipl. ing. — predsed. tov. Kerč Miha — član tov. Rozman Štefan — član " Na poziv Gospodarske zbornice SRS, da določimo delegata, ki bi nas zastopal na sestanku tekstilne industrije so člani DS
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža in očka
JANEZA JERETA
sc iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste nama ob težkih dneh stali ob ?trani, izrekli sožalje, darovali cvetic, in ga spremili na njegovi zad-nli poti. Posebna zahvala Gasilskemu društvu, Sindikalni organizaci-U m kolektivu »TOSAME«, ožjim sodelavcem za izkazano pozornost ln pomoč ter vsem, ki sočustvujete z nama.
Osn0^ organizacija ZK TOSA-MA in sekretariat sta pred novim vodstvom pričela delati z novim ctom. Do sedaj je osnovna organizacija imela štiri sestanke, sekretariat pa devet.
Delo smo si razdelili timsko. Za vs»k problem, ki nastane, ali pa ‘Se. Pojavi sporno vprašanje, se for-ntira delovna grupa, ki šteje tri do Pet članov. Grupa obdela določen Problem, rezultate pa posreduje na sestanku osnovne organizacije.
, .Na svojih sestankih smo do se-uai obravnavali bistvena vprašanja kl se tičejo celega kolektiva. Tako stno obravnavali proizvodni plan za leto 1973, plan investicijskega vzdr-zevanja za leto 1973 plan prodaje za leto 1973 in predlog ugotovitve oohodka za leto 1973. Na sestanku uOZK TOSAMA. smo obravnavali
predlagali, da se za delegata imenuje tov. LAZ.N1K. iomja dipl. oec.
—	Zavrnili predlog OMR-ja oz. sprejeli sklep, da se delovnemu mestu »vodja proizvodnje« ne zmanjša ocena kategorij od sedanje na 22 do 26, temveč ostane kot je bila določena ob u-vedbi kategorizacije, to je od 26 do 29.
—	Soglasno sprejeli sklep, da se nabavi Philipsov računalnik zastopnika Commerce.
—	Zadolžili tehnično službo, da takoj reši velik problem votkovno navijalnega stroja v tkalnici o-vojev.
—	Potrdili predlog o nabavi novih računskih in pisalnih strojev za tennični sektor, komercialni, fi-nančno-računiski in analizno-planski sektor ter za službo za organizacijo in nagrajevanje.
—	Predlog tov. Rožiča Franca dipl. ing. za odpis osnovnih sredstev so soglasno potrdili in bili mnenja da se odpišejo oz. odprodajo naslednja osnovna sreds tv a: trakotkalski stroj, visokotlačni ventilator z elektromotorjem 22 kw znamke Hoffmann, trgalni volk falubaz AB-5, votkovno na-vijalni stroj.
ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA je imel 15. redno sejo 6.
6.	1973 na kateri so člani razpravljali o sledečem:
— Pregledali stanovanjsko problematiko in ugotovili, da ima od zaposlenih 310 lastna stanovanja, najemniško stanovanje ima 120 sodelavcev tor stanovanja
vsa ta vprašanja in svoja stališča posredovali samoupravnim organom.
Na sestanku sekretariata smo obravnavali tudi predlog komisije — postavljene od samoupravnega organa OMR, ki je napravila osnutek za dodelitev posojil za stanovanjsko izgradnjo. V mnogočem sodelujemo z ostalimi družbeno-poli-tičnimi organizacijami v podjetju.
Naše udejstvovanje je opaziti na vseh toriščih družbenega in poslovnega življenja v TOSAMI. To pa predvsem na osnovi dejstva, da je trenutna situacija v podjetju izredno težka glede na samo poslovanje in hočemo ter želimo da čim uspešneje rešujemo in rešimo vsak problem že na samem začetku njegovega porajanja.
Sekretariat OOZK
pri starših in sorodnikih 310. 23 sodelavcev gradi stanovanje in 23 jih adaptira stanovanje.
—	Potrdili naslednji predlog komisije v sestavi: tov. Ogorevc I-vanka, tov. Florjančič Matevž, tov. Mislej Tončka in tov. Mihelčič Ivan.
Komisija za ugotavljanje upravičenosti do posojila je upoštevala določila Pravilnika o dodeljevanju posojil za gradnjo oz. nakup stanovanj in posojila razdelila takole:
—	28 prosilcem ugodno rešila prošnje za gradnjo;
—	2 prosilcema za adaptacijo
—	11 prosilcem posojila ni bilo mogoče podeliti ker imajo primerno stanovanjc po čl. 8.
—	4 prosilci niso imeli pravice do posojila, iker ne izpolnjujejo 5-let staža v podjetju.
—	3 prosilci niso imeli pravice do posojila, ker so dosedaj odobreno posojilo uporabili nenamensko.
—	4 prosilci pa iz raznih vzrokov niso imeli pravice do koriščenja posojila.
Člani bodo koristili posojila v mesecu oktobru 1973 in predvidoma v mesecu marcu 1974.
—	Potrdili vse izboljšave katere so bile prijavljene.
—	Zaradi odhoda dveh članov iz uredniškega odbora so člani manjkajoča sodelavca nadomestili s tov. Streharjem Karlom in tov. Berlec Vladko.
—	Sprejeli sklep, da se tov. Pavliču plačujejo vse naročene slike po 3. din od komada.
—	Odobrili sporazumno prekinitev delovnega razmerja tov. Bistan Olgi in tov. Skol Heleni.
—	Na koncu so pregledali še razpored letovanja v počitniškem naselju v Novigradu in Izoli.
16. redno sejo pa je OMR imel 28. 6. 1973 na kateri je sprejel naslednje:
—	Pri izvršitvi sklepov so ugotovili, da so vsi izvršeni, razen premestitve sodelavke iz konfekcije v ekspedit.
—	Sprejeli Sklep, da se v konfekciji odpre novo delovno mesto »priprava mavca« in se nato delovno mesto premesti tov. Hribarja Lojzeta.
—	Tov. Vinkota Cerarja sc nre-mesti na delovno mesto vratarja, na njegovo dosedanie delovno mesto pomočnika skrobilca na se premesti Osolnika Franca.
—	Na delovno mesto transportnega delavca se sprejme tov. Novaka Marjana.
—	V redno delovno razmerie se spreime pravnika tov. Staneta Skoka.
PAVLI IN BLAŽEK
Poročilo o delu OOZK
—	Gasilskemu društvu Jarše so dodelili 1 kom. sanitetne omarice s sanitetnim materialom.
—	Gasilskemu društvu Dob se dodeli finančna pomoč v znesku 3.000 din.
—	Krajevni skupnosti Ihan odobrili denarno pomoč v znesku 1.000 din.
—	Krajevni skupnosti Vir (Tomo Brejc) odobrili 500 din za nagrade 'najboljšim učencem osnovne šole Bob.
—	Radio kljubu Domžale dodeli denarno pomoč v znesku 1.000 din, ker je njihovo delo precej širšega pomena.
—	Tov. Merkužičevi in tov. Lazniku dipl. oec. dodelili za njuno večletno delo v komisiji za tehnične izboljšave in izume po 500 din.
—	Sprejeli sklep, da je vrednost regresa za malico s 1. 7. 1973 2,60 din dnevno za člana. V tkalnici širokih tkanin se mora urediti glede hladnega napitka.
—	Sindikalni organizaciji podjetja dodelili dotacijo v znesku 10.000 din. Mladinski organizaciji podjetja za realizacijo njihovega programa pa 3.000 din.
(nadaljevanje z 11. strani)
POSLOVNI ODBOR je dne 8.
7.	1973 imel 4. izredno sejo z dvema točkama dnevnega reda.
—	Na osnovi dopisa Zveznega zavoda za cene se omenjeni zavod strinja za povečanje cen sanitetne vate in drugih izdelkov vate.
Na 26. redni seji, dne 15. 6. 1973
pa so sklepali o sledečem:
—	Pregledali sklepe zadnje seje.
—	Potrdili proizvodnji plan za mesec maj, kateri je bil v celoti dosežen, le v tkalnicah je velik problem glede preje.
—	Pregledali nadure za mesec maj in sicer planirane in nato izvršene ter sprejeli sklep, da_ službi za organizacijo in nagrajevanje dostavijo do konca meseca pismeno obrazložitev vsi, ki nadure podpisujejo (vodji) za prekoračeno ali nedoseženo število planiranih nadur.
—	Predlagali, da se obliž capsci-cum odpiše in ta predlog dajejo v potrditev delavskemu svetu podietia.
—	Odobrili izdelavo naprave za razdvajanje gume. Naprava se potrebuje za izdelavo Tosama elastičnih ovojev.
—	V tkalnici širokih tkanin se začasno ukine nočna izmena. V času pomanjkanja preje se imenovanem oddelku izkoristi čim-več letnega dopusta.
—	Odobrili stroj za šivanje kartonov za oddelek filtrov.
—	V kolikor se ekspedit v letošnjem letu ne preseli, se v čim-kraišem času napelje telefon od rampe do ekspedita za čimhi-treiše opravljanje transporta.
—	Zadolžili pristojno službo, da
takoj poskrbi za shrambo razstavnih rekvizitov.
—	Odobrili sredstva, ki so potrebna za ureditev okolice kotlarne, kjer bo začasno vskladiščen (bombaž.
Na 27. redni seji, dne 29. 6. 1973
so bili sprejeti tile sklepi:
—	Sprejeli plan za mesec julij in planirane nadure za julij.
—	Bili seznanjeni s poročilom komercialnega sektorja o preskrbi bombažne preje in stanične preje.
—	Zavrnili ugovor komercialnega zastopnika in bili mnenja, da je sedanja tabela provizije zadovoljiva.
—	Potrdili predlog na vezavo norm za režijska dela v konfekciji, in veljajo s 1. 6. 1973.
—	Sprejeli sklep, da se za tov. Rističevo, ki je nadomeščala »vodjo« analizno planskega sektorja« pregleda, če je imenovana od pričetka nadomeščanja pa do konca leta oz. do 1. 1. 1973 imela nadure in ise ji za nadomeščanje ne prizna osebni dohodek. V kolikor pa ni imela nadurnega dela pa zadevo OD reši služba za organizacijo in nagrajevanje.
—	Imenovali komisijo za polletni odpis drobnega inventarja v naslednji sestavi:
tov. Volkar Ivan — predsednik tov. Kavka Tone — član tov. Ves Viktor — član
—	Odobrili nabavo 500 kom kovinskih stojal za trgovine, kjer se prodajajo naši izdelki in sicer: Mimosept vložki, M61ny plenice in hlačke.
—	Odobrili nabavo avtomatske tehtnice, katera se nujno potrebuje za normalno obratovanje v oddelku Mikalnice.
5. izredna seja, dne 29. 6. 1973
—	Tov. Laznik je člane PO seznanil s problematiko poslovanja Tekstilne industrije Senožeče.
Po daljši diskusiji spre jeli sklep da se razprava problematike o sodelovanju s tekstilno tovarno Senožeče obravnava na redni seji, dne 3. 7. t. 1.
28. redna seja, dne 3. 7. 1973
ZBOR DELEGATOV za pripravo TOZD je imel, dne 21. junija 1973 svojo prvo sejo, na kateri so imenovali predsednika tov. KRŽIČNIK Marušo in namestnika MIHELČIČ Ivana.
Vo drugi točki pa so bili seznanjeni z nalogami, katere stojijo pred njimi.
PREDSEDSTVO ZBOROV je dne, 20. 6. 1973 pregledalo potek in sklepe devetega zbora delovnih ljudi.
Ocvirk T.
BIRO...
BIRO — pisarna, urad; instanca — skupina oseb, ki vodi kako organizacijo ali ustanovo.
BIROKRACIJA — vladavina pri-viligiranega, od množic ločenega u-radniškega aparata; tak aparat in taka plast ljudi, ki ga predstvlja; osredotočenje oblasti v takem aparatu; brezdušno, okostenelo uradovanje po predpisih.
BIROKRAT — pripadnik birokracije; kdor kaže birokratske težnje ali se birokratizira; samovolj-než, dlakocepsko vesten uradnik, ki mu je uradovanje najvišiji smoter.
BIROKRATIČEN — sloneč na birokraciji ali birokratizmu; ozkosrčen, okostenel, neživljenjski.
BIROKRATIZACIJA — širjenje birokracije, birokratskih teženj ah pojavov.
BIROKRATIZEM — birokratske težnje ali pojavi, ločenost od množic, želja po privilegijih, samovolja, ukrepanje mimo predstavniških organov; samovoljno prenapeto Ll; radovanje, ki žrtvuje prave korist1 formalnemu izpolnjevanju predpisov; sistem, v katerem se ti pojavi lahko razrasejo.
— Pohitva, Niko! Tam bodo enega odnesli ker ga je sončarica, pa bo prostor
Kadrovske vesti
ROJSTNI DNEVI OD 12. 7. 1973 DO 11. 8. 1973
Konfekcija:
4. 8. Marija Černič, 6. 8. Milena Kržan, 3. 8. Marija Mandelj, 8. 8. Oelena Mohor, 17. 7. Cilka Maček,
•	o. Marija Pivec, 5. 8. Štefka Pirc, i i' Z- Ani Rožič, 16. 7. Ani Zalokar, ;r- 7- Marija Birk, 8. 8. Ivanka Gla-7ln?c'. -^i- 7' Olga Kurmanšek, 18.
Ani Šuštar, 2. 8. Jožica Janežič, 25- 7. Ana Batič.
Mikalnica:
2. 8. Avgust Klopčič, 11. 8. Janez rernuš, 6. 8. Jernej Strmšek, 5. 8. Avgust Nakrst, 24. 7. Kristina Miš,
• 7. Marija Penežič, 5. 8. Rozi Mla-,enovič, 16. 7. Ivanka Šivavec, 30.
•	Marija Vidovič, 2. 8. Marija Balažič.
Belilnica:
13
Pirc.
• 7. Jaka Korant, 9. 8. Roman
Računovodski sektor:
21. 7. Olga Naum, 27. 7. Danica Merlin.
Komercialni sektor:
19. 7. Ivan Drolc, 17. 7. Dragiša Pejčič, 16. 7. Ivan Kos, 11. 8. Rok Gaberšek, 12. 7. Ljubo Dolinar, 17. 7. Vasile Kuzmanovski, 2. 8. Ivan Lavrič.
Pomožni obrati:
18. 7. Viktor Gaberšek, 12. 7. Dano Juteršek, 15. 7. Marjan Kovač, 11. 8. Ferdinand Skubi, 24. 7. Peter Okoren.
RODIL SE JE:
Kotnik Jožetu — sin.
POROČILA SE JE:
Filtri:
30. 7, Marjana Grošelj, 9. 8. Cveta Kebert, 24. 7. Ani Kos, 2. 8. Ani Nakrst, 21. 7. Ani Rožič, 29. 7. Pav-la Poljak.
Tkalnica ovojev:
i5. 7. Zalka Cerar, 13. 7. Vinko tarnat, 5. 8. Franci Kerč, 5. 8. An-fela Hribar, 12. 7. Vida Tomažič, M- 7. Ani Barlič, 5. 8. Ani Ulčar, ' o* Miilena Rožič.
Avtomatska:
7. 8. Ivanka Rožič.
Pripravljalnica:
Šinkovec Antonija por. KOSMAČ
Vsem iskreno čestitamo!
PRIŠLI V PODJETJE:
^ 16. 7. Vinko Cerar, 23. 7. Ani teterka, 31. 7. Ivanka Crv.
Splošni sektor:
8.	8. Marjan Štrulkelj, 3. 8. Jel-
Ka Premm.
Tehnični sektor:
20. 7. Ciril Zarnik.
V komercialni sektor:	Nadja
Planinc; v avtomatsko tkalnico: Marija Cerar, Janez Kerč, Štefka Smolnikar; k filtrom: Marija Grošelj; v mikalnico: Frančiška Cerar.
ODŠLI IZ PODJETJA:
Skol Helena, Bistan Olga, Božič Svetozar; Jere Janez — umrl.
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE ŠT. 6
Žrebanje reševalcev križanke iz prejšnje številke Tosame je bilo v okrepčevalnici. Žreb je tokrat takole podelil nagrade:
1.	nagrada: Pavla Kamin
2.	nagrada: Regina Urankar 3- nagrada: Eka Siard
-UpletVl
A e R O L » RO "_ J? O T
»<■<*[•«« niuo
iiitciA
Sr K A M
P A N T Oi:Z o ri A H T L
P E ,
I KAL E Al
S| P A ™ AN I
-	- I ST K O .
0 T 0 Z A - N 0
.MFA 0 NSiTEM
“ ALBUM . N .-J 0 D L A N K ■ S R, A K A JA,S|A S E T R K- NETO T R A J N A Sr t A N J E 3 R O i—rl«. I IS N D S D.
0	L L A C | ~. E G A R N E V M A T l K A H C E K AN A V A N S L
1	i- A R E A L D AIR C . C A IZDA JE PA
ur. ma, j i Hi; Al N
8 L Ati A J N A <T MAHA A* H T =11
************************
ZAHVALA
Najtopleje se zahvaljujem sindikalni organizaciji TOSAMA za pozornost v času moje bolezni, za obisk na domu, darovano cvetje ter denar.
KOVAČ URŠKA
★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★
ZAHVALA
Najlepše se zahvaljujem sindikalni podružnici za darilo ob rojstvu sina.
PIVEC FANI
************************
Izdaja TOSAMA Domžale
Urejuje uredniški odbor: Rezka Demšar, Vladka Berlec, Franc Kerč, Franc Kosirnik, Toni Laznik dipl. oec, Marjan Mer-kužič, Albina Miš — blagajnik, Karol Strehar, Jelka Premru, Ani Rožič, Ciril Zarnik in Feliks Vodlan — odgovorni urednik. Tiska:	Papirkonfekcija Krško,
obrat Valvasorjeva tiskarna.
Naklada: 900 izvodov.
I^št. 7 - julij 1973