Nmlit u ^paiisie aržavliaiisiie f oiiie Obupen položaj v Barceloni Rdeča Barcelona z neznatnim zaledjem je od vseh strani odrezana in je malodane onemogoeen vsak dovoz v mesto. Radi tega jc gospodarski položaj v mestu samem obupen. Najslabši kruh je strogo porazdeljep na karte. Mesa sploh ni več dobiti in že riž je redkost. Ker imajo nacionalisti že dolgo v svojih. rokah električne centoaJe Katalonije, koje prestolno mesto je Barcelona, je slednja že cele tedne pogreznjena v nočeh v popolno temo. Še podnevi ni po barcelonskih ulicah nobenega prometa, ker je zmanjkalo bencina. Barcelončani že komaj čakajo, da bi prišlo do predaje mesta, ki je v največji stiski. "labo vrenae zavrio prodiranje naclonalistov Kakor pri nas, so imeli tudi v Španiji do polovice minulega tedna najslabše deževno vreme s silovitimi nalivi, M so onemogočali vsako vo.iasko gibanie m prodira- nje. GHavni sunck Francove najboljše armade, kakor hitro bo dovolilo vreme, pričakujejo iz Alcale de Chivert na Torre Blanca, od koder bodo nacionalistom odprta vrata v Valencijo. Značilno razmerje Nacionalistična radijska postaja v Salamanki je objavila, da je sedaj v rokah nacionalistov 360.000 kvadratnih kilometrov španskega ozemlja, dočim gospodarijo rdeči še nad 182.000 kvadratnimi kilometri ozemlja. Franco zbral pred Castellonom 60.000 mož Na težavnem ozemlju 1000 m nad morjem se pomika 60.000 mož broječa Francova arrada na 30 km široki fronti proti Castellonu. Od 11. maja do danes so nacionalisti ujeli pri prodiranju proti omenjenemu cilju 3500 rdečih, sto strojnic, 25 poljskili ter gorskih topov in ogromno streliva. V -\eh dneh so se pomaknili zmagovalci od 6 km na 25 km. V NAŠI DKŽAVI Predstavsika Tarnje t Beogradn. Zadnjič tsir-o poročali, da sta s-e pripeljeia v Beograd 9. maja predsednik tnrške vlade Dželial Eajar ia zunanji minister dr. Ruždi Aras, da eta. vrniia dr. Stojadinoviču obisk, katerega je napravil pred kratkim v turški prestolici Ankari. Ministra sta biia v avdienci in na kosiiu pri knezu natnestniku Pavlu. Predstavnika Turčije sta Be mudila v Beogradu tri dni in sta bila večinoma gosta našega predsednika vlade in zunanjega ministra dr. StojadLnoviča, s katerrm sta se večkrat rasgovarjala o vpražanjih, ki se tičejo na Eplošro držav balkanskega sporazuma, posebej pa še v onih, ki aanimajo Jugoslavijo in Turčijo. V četrtek, 12. rnaja, je priredil dr. Stojadinovič gostoma na čast posloviliii veoar, nakar sta se odpeljala nazaj v Ankaro. Novi icdbaister brez listniee. Odctopil je kot minister brez iistnioe dr. Šefkija Behmen. Na njegovo mesto je bil imenovan dr. Džafer Kulenovič. Novi minister je pc j poklicu odvetnik iz Bosne in pristaš dr.; Spahove bosansko-muslimanske JRZ. V DKUGM DRŽAVAH 101. zasedanje v Ženevi. 101. zasedanje eveta Društva narodov je pričelo 10. maja v ženevi pod predsedstvom tetonskega zunanjega ministra Muntersa. Prvi je govoril angleški zunanji minister Halifax, ki je izrazil svoje zadovoljstvo, ker je odnehala z angle&ko-italijanskim sporazumom napetost ob Sredozemskem morju. Za Halifaxom je govoril francoski zunanji minister Bonnet, ki je tudi izjavil, da je Francija zadovoljna z dobro zaključitvijo angleškoitalijanskega sporazuma. Tudi francoska vlada je pričela z Italijo pogajanja. Za njim so govorili: v imenu Male zveze romunski zunanji minister Petrescu Comnen, zastopnik Belgije, Poijske in ruski komisar za zunanje zadeve Latvinov. Vsi so hvalili in pozdravljali prijateljstvo med Anglijo in Italijo, ki je poinemben korak za popolno in trajno pomirjenje Evrope. Najvažnejša seja 101. zasedanja se je vršila 12. maja. Na tej seji se je pojavil bivši abesinski cesar Haile Selasie. Dovolili so mu tole kratko izjavo: »Prišel sem branit bvoj narod. Z ozirom na bolezen prosim Bvet, da mi oprosti, če ne bom čital sam Bpomenice, ki jo želim sporočiti svetu.« Nato j-e prebral cesarjev tajnik dolgo neguševo spomenico v francoščini s predlogam, da bi se naj predložilo abesinsko vprašanje jesenskemu zasedanju skupščine Zveze narodov. Negušev predlog je prišeJ na razpravo, v kateri so nastopili kot govorniki zastopnilri: Anglije, Francije, Bovjetske Rusije in Male zveze. Kot zadnji je govoril v imenu Letonske predsednik 101. zasedanja Munters. Zaključil je abeEinsko debato z ugotovitvijo, da se je veSna članic sveta Društva narodov izrekla Ba angleško in francosko stališče, to je, da __* članice Društva narodov v priznanju ttaJijanskega cesarstva lahko pridržijo popoHno svobodo. Odstop mažarske viade — nova vlada. Ifinistrski predsednik Daranyi je v zadftjesn času ponovno zagotavljal, da bo v fcreth mesecLb. izvedel (13. maja že spre- jeti) židovski zakort ter sprernenjeni tts]_ovni zakon. Šele po teh _5>remembah bo preosnoval svojo vlado. Med temi obljubami šefa viade pa eo aačeli rovariti skrajmi desničarji, ki so že grpzili s prevratoin radi počasnoeti Daranyjeve vlade. dani magnatske 2ž>onjice so naslovili na Daranyja spomecico, v kateri so zahtevaii, da mora v teku osmih dni izdati uspešne ukrepe proti prekuculiom. &Iinistr_ki predsednik je smatral zahtevo magna^tske sboinice kot nezaupnico in je odstopfl s celotno vlado. Regent Horthy je sprejel ostavko in poveril sestavo nove vlade dosedanjemu gospodarskemu ministru in predsedniku mažarske Narodne banke Adalbertu I_nredyu. Imredy je koj sestavil novo vlado. Iz nove vlade so izpadli poleg ministrskega predsedinika Daranyja še notranji minister, vojni min.is.er, kmetijski minister in minister za industrijo in trgovino. Z novinii osebnostmi nadomeščeni ministri so bili izraziti pristaši rajnega ministrskega predsednika Gomboša. V novi vladi je ostal dosedanji zunanji minister Kanya. __ Po vrnttvi Hitlerja iz Italije. Kakor smo že poročaH, se je poslovil Hitler v Florenci od italijanske kraJjevske dvojice, Mussolinija in drugih dostojanstvenikov. Ko je pri- vozil Hitlerjev poeebni vlak na Brenner, _a loei Italijo in Nemčijo, je poslal kancler. itaJijanskemu kralju in oesarju, prestolonaslediiikti in duceju braojavke, v katearili je poudariJ, da ne bo nikdar pozabil fašietičnemu narodu Italije sprejoma, katerega je bil deležen, kjerkoli se je pokazal. — Hitler tse je vrnil v BerMn 10. maja. Nemška prestolica je pozdravila vrnitev voditelja z nadvse sijajnim sprejemom in pozdravi. Francija in Italija nadaljnjeta raagovore za spoi-azum. Pred Hitlerjevim obiskom so se že vršiM razgovori za sporazum med Francijo in Italijo. Pogajanja so bila iH*eMnjena ob dneh bivanja nemškega kanclerja v KaMji in so zopet pričeJa 11. maja v ftimu med francoskim odpravnikom po šk>v Bkmdelom in italijajnskim zunanjiro ministrom grofom Ciano. T_ razgovori napredujejo zelo zadovoljivo ia bo sklenjen v lcratkem načelni sporazum. Kakor hitrc bo dosežena načelna podlaga. in bo Francija priznala italijan&ko cesarstvo, bodc sledila podrobna poBvetovania v vseh po sebnih ^^prašaiijih, ki se tičejo Francije in Italije na Sredozemskem morju in v AfriM. Kriza belgijske vlade. Jansonova belgijska vlada je odstopila 12. maja dopoldne. Na nočni seji je sicer dobila vlada zaupnico, a se je poslovila radi tega, ker je glaeoval del Bberalcav in katoBčaaiov proti vladi. Kova foelgijska vlada. Novo belgijsko vlado je sestavil zunanji minister Henry Spaack, ki je socialist. V novi vladi je večina ministrov, ki so bili že v preišnji JansoKovi vla-di. V Spaaekovi vladi so zastopani socialisti. katoEki in Hberiilci. Preliinlt^v diolomatskih odnošajev med Mehiko in Anglijo. Kakor znano. je MeMka razlastila vse tuje petrolejske družbe. Glede razl-astitve sta naihuje prizadeti Anglija in _Wružene ameriške države. Angleška vlada je vztrajala na tem, da izplača mehiška viada takoi odškodnino razlaščenim angiešknn petroleiskim družbam. Radi te zahteve je odnoklical meMški predsednik C3,r*denas tsvojesra posianika iz Londona. Mehika je v tefeu Eadniih dve sto let prva država, ki si ie tipaJa •or^kiniti diplomatako zvezo z Veliko Britanijo.