Naš veliki praznik Tridesetletnica osvobodiitve nas spominja na tiste zmago-slavne dneve, ko je slovensko ljudstvo, skupaj z bratškimi jugoslovanskimi narodi, slavilo zmago svojega protifašistične-ga in narodnoosvobodilnega bo-ja- ter svoje socialistične revo-lucije. Danes dma spomln na te dogodke še prav poseben pomen, saj nam nekaterl po-skušajo izpodbiti izjemen pri-spevek narodov in narodnosti Jugoslavije pod vodstvom ko-munistične partije in tovariša Tita. V pretekli vojni, ki je bi-la kruta in brezobzirna, ko je šlo za obstanek slovenskega naroda. ki so ga fašistični os-vajalci obsodili na smrt, smo se v osr&ju ofcupirane Evrope z drugimi jugoslovanskimi na-rodi uprli najmodernejše obo-roženemu Džingiskatnu dvajsete-ga stoletja" skoro goloroki. To-da že jeserii 1941 je tovariš Ti-to v Jugoslaviji poveljeval eno--tam nairodnoosvobodilne voj-ske, ki je štela že 80.000 bor-cev. Naslednje leto smo to šte-vilo že po5etverili in začeli ustanavljati redno armado, ki je pred tridesetimi leti osvo-bodila našo domovino. Svobo-do smo si priborili sami, Ves proces osvoboditve socialistič-ne Jugoslavije spada med naj-bolj veličžstna dogajanja te vrste v Evropi in v zgodovini človeštva, saj je nastal v re- volucionarnem obdobju, ko je plamen vstaje zajel deželo in ko se je na ruševinah stare oblasti porajala, širila in gra-dila nova ljudska oblast. Te domovine nam ni nihče poklonil. V mukah, trpljenju, solzah in krvi delovnih ljudi, ki so branili sebe, svoj rod, svojo in svojih čast, je bila spočeta. Ne za zeleno mizo, po gmajnah in hostah se je s krvjo pisala njena ustanovna listina. Njenemu rojstvu niso kumovali buržuji in politikant-je, botrovali so ji stotisočl in stotisočd delavcev in delovnih Ijudi od Slovenije do Makedo-nije, ki jim je lakota sijala iz udrtih lic in ki jim je trplje-nje zarezalo gube v ponosna čela: Zato se je dan osvobodit-ve globoko vrastel v zavest na-ših delovnih ljudi in v vsakda-nje življenje. Ta obletnica pa ni samo praznik zmage v oboroženem boju, ampak je tudi tridesetlet-ni pregled prizadevanj za vse-stranško uresničevanje življe-nja socialistične družbe. Ustva-rili smo novo, boljše življenje skupno z drugimi republikami in pokrajinamd zvezne države SFEJ kot državni skupnosti prostovoljrio združenih naro-dov in narodnosti. Ustanovili smo nov družbenoekonomski in politični sistem, ki izhaja iz načela, da so delovni ljudje, organizirani v združenem delu, da svoje interese uresničujejo s samoupravnim sporazumeva-njem in družbenim dogovarja-njem v dosledno realiziranem delegatskem sistemu in da je ustvarjalcu dohodka zagotov-ljena neodtujljiva pravica raz-polagati s tem dohodkom. Ta načela oblikujejo definicije na-še socialistične demokraoije, ki jo-vodi delavski razred in vsi delovni l.iudje. Kljub mnogim problemom smo v času po X. kongresu ZKJ in VII. kongre-su ZKS ter po sprejetju usfca-ve marsikaj storili za spremem-bo družbenih odnosov. Zave-dati se moramo, da je v or-ganiziranosti združenega dela, njegove medsebojne povezano-sti in spotsofanosti za razreševa-nje problemov, v ¦delovanju sa-moupravnih organizacij in skupnosti v njiiiovih delegaci-jah in delegatskih skupščinab ključ do uresničitve samoup-ravljanja in oblasti delavskega razreda in delovnih ljudi. Naša sooialistična izgradnja ni nekakšen ločen boj za soci-alizem, marveč sestavni del svetovnega socialističnega pro-cesa. Osvobajanje delovnega človeka kot temeljnega nosil-ca družbe je v povojni dobi utrdilo temelje za nadaljnji napredek doma kakor tudi za naš ugled v svetu. Aktivno in konstruktivno so delovanje z vsemi državami na podlagi enakopravnosta, ne gle-de na družbeno ureditev in po litični sistem, reševanje vseh mednarodnih vprašanj z mir-nimi sredstvi in sporazumeva- . njem, spoštovanje neodvisnosti in nevmešavanje v notranje za-deve posameznih držav, nepre-stano delati za utrditev mirne-ga sožitja med.državami in za odstranjevanje vsega, kar pred-stavlja pretnjo za mir ali ovi-ro za plodno sodelovanje, to je temeljno vodilo v zunanji politiki naše države in to tvori osnovo politike aktivne koek-sistence, politike neuvrščeno-sti, katero naša država s ta^ ko voljo in doslednostjo uve-ljavlja tudi v praksi. To se je . zlasti pokazalo v krizi na Bliž-njem vzhodu in na vseh pod-ročjih vojnih žarišč. V- tem je velik mednarodni pomen naše borbe, od tod simpataje in mo-ralnopolitična podpora, ki .jo nudi svobodoljubno človeštvo našim narodom. Tudi v novoosvobojenih de-želah gredo pospešeno po po-ti nacionalne, gospodarske in socialne emancipacije. Poglab-Ija se socialna vsebina politič-ne linije narodnoosvobodilnih gibanj. Neuvrščenost kot zu-nanja politična usmeritev pa tem deželam omogoča močan in vzajemen vpliv na svetov- ne ,paltifci