UDK: 524.315 Uporabnost prirejenih Alganovih in Schaefferjevih ter Vmesnih tarif za računanje lesne mase naše jelke Applicability of Adapted Algan's, Schaeffer's and lntermediate Tariffs for the Calculation of Wood Mass of European Fir Edvard REBU LA' Izvleček Rebu la, E.: Uporabnost prirejenih Alganovih in Schaefferjevih ter Vmesnih tarif za računanje le- sne mase naše jelke. Gozdarski vestnik št. 1 O/ 1996. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 18. S primerjavo izračunov debeljadi, čiste lesne mase in količine sortimentov s tarifami in našimi deblovnicami za jelko smo sklepali o točnosti tarif in ugotavljali razmerja med debeljadjo, čisto lesno maso in količino sortimentov. Raziskava kaže, da sedanja raba tarif za jelko pri nas daje za 3-7 %previsoke rezultate. Dani so predlogi in pripomočki, kako to napako odpraviti. Ključne besede: tarifa, deblovnica, izračun le- sne mase. 1 UVOD INTRODUCTION V povojnih letih so slovenski gozdarji iz- vedli dve inventarizaciji slovenskih gozdov: v letih 1946- 1947 prvo in v letih 1951 - 1952 drugo (PIPAN 1955, SVETLIČIČ 1955). Prva je dala "tolikšen pregled o na- šemu gozdnemu bogastvu in siromaštvu, kot ga Slovenci tako temeljitega še nikdar nismo imeli. Leta 1951 je bila izvršena dru- ga splošna inventarizacija vseh gozdov; njen namen je bil omogočiti bilanco gozd- nega in lesnega gospodarstva v letih 1947 - 1951. Ta inventarizacija pa je tudi poka- zala, da je že skrajni čas opraviti solidno delo urejanja gozdov. Leta 1952 smo zače­ li z urejevalnimi deli pod novimi, bistveno ugodnejšimi pogoji. Metode ugotavljanja le- "Dr. E. R., univ. prof. v pokoju, 6230 Postojna, Kraigherjeva 4, SLO 480 Gozd v 54, 1996 Synopsis Rebula, E.: Applicability of Adapted Algan's, Schaeffer's and lntermediate Tarlffs for the Calcu- lation of Wood Mass of European Fir. Gozdarski vestnik No. 10/1996. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 18. By way of comparison of the calculations of trunkwood, net wood mass and the quantity of assortments with the tariffs and Slovenian tree volume tables for the European fir, conclusions were drawn as to the accuracy of tariffs and the ratios between trunkwood, net wood mass and assortment quantity were established. The research shows that the present use of the tariffs for Slovenian European fir gives by 3-7% too high results. Some suggestions and aids, how to remove this error, are presented. Key words: tariff, tree volume table, wood mass calculation. sne zaloge in-drugih elementov so se ska- koma izboljševale. Okularne cenitve so bile reducirane na skrajni minimum. Tudi meto- da primerjalnih krogov je bila v glavnem opuščena in v največji meri so uporabljali polno klupacijo. Mislim, da spada med naj- važnejše uspehe povojne taksacije to, da smo rešili tehnično in organizacijsko prob- lematiko urejanja kmečkih gozdov'' (PIPAN 1955). V dveh letih so uredili 175.000 ha gozdov. Težišče dela se je iz državnih pre- neslo v zasebne gozdove. Takrat, 31. 7. 1954, je bilo v vsem gozdarstvu (s šols- tvom, inštitutom, upravo in hudourništvom) zaposlenih 153 inženirjev in 256 tehnikov. Od tega je bilo 62 inženirjev in 118 tehni- kov zaposlenih pri 14 Gozdnih gospodars- tvih (BEL TRAM 1955). Ko izkušeni taksator, dr. R. Pipan, takrat piše o tehniki urejanja gozdov, pravi: " ... da naj bo čimbolj preprosta. Preprostost tukaj ne pomeni, da se odrekamo natančnosti in sodobni strokovni višini, temveč je načelo Uporabnost prirejenih Atganovih in Schaeferjevih ter vmesnih tarif za računanje tesne mase naše jelke dela, ki naj omogoči izvedbo ureditvenih del v najširšem obsegu in s kadri, s kateri- mi lahko računamo. Ne zahtevamo in ne računamo z nikakršnimi izrednimi individual- nimi sposobnostmi taksatorjev, tehnikov in delavcev, temveč jemljemo ljudi takšne, kot so. Eno težko zahtevo pa moramo postaviti brezkompromisno, to je vestnost in zanes- ljivost pri delu". Na koncu pribije:"V bodoče bo ena izmed najvažnejših nalog v tem, da pri enaki natančnosti delo opravimo v čim­ krajšem času in s čim manjšimi stroški." (PIPAN 1955). Ves ta dolg uvod in obsežne citate sem navedel iz nekaj vzrokov. Dobro se je spomniti, kaj, kako in koliko ljudi je včasih delalo, kakšni so bili takrat glavni problemi in v kakšnih okoliščinah so delali. Danes lahko kritično ocenimo in ovrednotimo ta- kratno delo naših predhodnikov. Zdi se mi, da se iz teh izkušenj nismo naučili prav veliko, saj so diskusije in polemike danes precej podobne. Zato naj navedem še mi- sel A. Svetličiča (1955): "Ko danes analizi- ramo to obdobje, lahko trdimo, da je prav ta inventarizacija, čeprav pomanjkljiva in ne- zanesljiva, (misli inventarizacijo l. 1951 in njene ugotovitve op. E. R:),vendar veliko prispevala k napredku gozdarstva v Slove- niji: borba gozdarstva za iskanje resnice se je podvojila in poglobila." Gre za to, da so gozdarji na osnovi argumentov, enotno in skupno nastopili proti oblasti, uveljavili stro- kovnost in preobrnili razvoj gozdarstva. V takih okoliščinah so v rabo uvedli "fran- coske tarife" (MLINŠEK 1955). ČOKL (1956) je te tarife priporočil za inventarizacijo kmečkih gozdov in v ta namen (ČOKL 1957) pripravil Alganove in Schaefferjeve tarife. Uporabnost tarif so urejevalci goz- dov hitro preizkusili (MLINŠEK 1955, ZA- BUKOVEC 1957). Ugotovili so, da so manj natančne in zanesljive kot deblovnice, ki so jih tedaj uporabljali. To pomanjkljivost, pa je pretehtala njihova enostavnost in hitrejše delo. Ni bilo potrebno več meriti toliko dre- vesnih višin, predvsem pa ni bilo potrebno risati višinskih krivulj. Bistvo problema je Zabukovec (1957) strnil takole: "Važne na- loge, ki so postavljene pred taksacijo, zah- tevajo, da se vsa terenska in pisarniška dela kar najbolj poenostavijo, seveda pri tem točnost dela ne sme biti preveč priza- deta." Leta 1959 je Čaki predstavil svoje tarife za sestoje prehodnih oblik (ČOKL 1959), t.i. Vmesne tarife. S tem je bil arzenal pri- pomočkov popoln. Urejevalci so dobili pri- ročno orodje. Tarife so začele svoj pohod in hitro izrinile vse druge tablice in deblov- nice povsod po Sloveniji. Danes rabijo za potrebe urejanja gozdov in obračune odka- zila v Sloveniji samo tarife za prebiralne (prirejene Alganove), enodobne (prirejene Schaefferjeve) gozdove in vmesne (Čoklo­ ve) tarife za gozdove prehodnih oblik. Kljub tako množični rabi teh tarif, pa ni podatkov o njihovi uporabnosti (točnosti, zanesljivosti) za posamezne drevesne vr- ste ali območja, revirje. Tudi omenjeno pre- ~erjanje tarif v začetku njihove rabe (MLIN- SEK 1955, ZABUKOVEC 1957) je v bistvu primerjava tarif in deblovnic iz drugih ob- močij (Avstrije, Nemčije) in kaže, za koliko tarife odstopajo od tujih in ne naših deblov- nic. Zato je še vedno aktualno ugotoviti: -kako navedene tarife kažejo prostorni- no našega drevja, -kakšno je razmerje med bruto (debe- ljad z lubjem) in neto (čisto) lesno maso, -kaj pravzaprav razumemo pod "čisto" lesno maso, -kakšno je razmerje med bruto lesno maso in količino iz nje izdelanih sortimen- tov, -kakšen je izkoristek debeljadi in kakšna izguba (ostanek) lesne mase. V pričujoči raziskavi bomo odgovorili na gornja vprašanja za našo jelko. To nam omogočajo dosedanje raziskave o značil­ nostih jelovega drevja pri nas (ČOKL 1962, REBULA 1993, REBULA 1995) in so pri- vedle do zanesljivih ugotovitev o debelini in deležu lubja, napakah pri izmeri ter dale tablice in enačbe za debeljad jelovih debel in količino iz njih izdelanih sortimentov. Na koncu tega uvoda se mi zdi umestno ~ojasniti smisel mojega prizadevanja. Poja- sniti smisel ugotavljanja točnosti nekih že dolgo rabljenih in skoraj brez zadržkov in pripomb "udomačenih" tarif, v času, ko med poklicanimi strokovnjaki teče diskusija, ne o potrebni točnosti merjenja, ampak o po- trebnosti ali nepotrebnosti ugotavljanja raz- nih taksacijskih elementov. Prizadevanje za boljše deblovnice, oziro- ma za boljše poznavanje natančnosti in za- GozdV 54, 1996 481 Uporabnost prirejenih A!ganovih in Schaelerjevih ter vmesnih tarif za računanje lesne mase naše jelke nesljivosti (uporabnosti) uporabljenih tarif je smotrno vsaj iz naslednjih razlogov: 1. Racionalizacije vseh del v gozdarstvu so privedle tudi do racionalizacije vseh iz- mer. Tu mislim na uvajanje raznih poeno- stavljenih, manj točnih, zato pa hitrejših in cenejših dendrometrijskih metod. Gre za razna preštevanja, tehtanja, povprečja, vzorčne in druge več ali manj natančne statistične metode. Zajelo je obe vrsti mer- jenj v gozdarstvu: pri prevzemanju (sečnji in prodaji) lesa in urejanju gozdov. Privedlo je do stanja, ko nimamo več vgrajenega sistema za preverjanje mer (dimenzije, tari- fe, razmerje bruto: neto, ipd.) drevesa. Za- to o tem vemo čedalje manj. Kaže, da se urejevalci zanašajo na izmere pri panju, ki jih ni, ali jih kmalu ne bo več; kupci, proda- jalci in drugi, ki rabijo podatke o merah stoječih dreves (pridobivanje sortimentov), pa mislijo, da je to stvar urejevalcev, kot je bila vedno doslej. Racionalizacije izmere pri prevzemih gozdnih lesnih sortimentov so nujnost. So- dijo v okvir zniževanja neposrednih stroš- kov lastnika in kupca lesa (podjetnikov). Pomagajo odpirati (ali zavirajo prehitro za- piranje) "škarje" cen in stroškov. Zato se bodo nadaljevale. Nasprotno pa imajo ra- cionalizacije izmere sestojev pri urejanju gozdov druge izvore in potrebe. Pocenitev del je tu velikokrat vprašljiva. Racionalnost pocenitve del na račun slabših (manj toč­ nih, pomanjkljivih) rezultatov pa do zdaj, vsaj pri večini gozdnih gospodarstev v Slo- veniji niti ni bila pretirano potrebna. Goz- darji bi si morali, poleg drugega, prizadeva- ti tudi za čim boljše poznavanje sestojev in dreves, ne pa da si ustvarjajo pogoje, da jih drugi (politiki, arhitekti, geografi, agrono- mi...) učijo, kakšen je gozd in odločajo kako z njim in v njem ravnati. Eden od pogojev pri tem je poznavanje gozda, predvsem pa kontrola vseh dogajanj v njem. Gozdarji sami moramo presoditi, koliko in kje je racionalizacija izmere potrebna (nujna), umestna, modna muha ali pa raz- vada, ki zna pripeljati v stanje, ki ga je pok. Pipan (1955) opisal " ... da se je v izredno veliki meri uporabljala okularna metoda za ugotavljanje lesne zaloge in drugih taksa- cijskih elementov. Okularna taksacija se ni nikjer tako zelo razpasla, kot prav v sloven- 482 Gozd V 54, 1996 skih krajih." Govori o razmerah pred drugo svetovno vojno (op. E.R.). Lahko zaključimo z ugotovitvijo, da poce- nitev dela, ki daje premalo točne, nezanes- ljive, skratka komaj ali pa celo neuporabne podatke, ni nikakršna racionalizacija, Zlasti še, če so taki podatki osnova kontrole gos- podarjenja z gozdovi in osnova ključnih od- ločitev. 2. Za racionalizacije izmer drevja in se- stojev v okviru urejanja gozdov, za opušča­ nje popolnih premerb in uvajane vzorčnih metod, naj bi bila vzrok manjša (padajoča) vrednost proizvodne funkcije v gozdu. Ka- ko je s to stvarjo, ni mogoče dovolj poglob- ljeno ugotoviti v tem uvodu. Zato bo zado- stovalo naslednje: Podatke o posekanem lesu v Sloveniji smo gozdarji vedno skrbno zbirali. Zato so dovolj zanesljivi. Tako lahko ugotovimo: -leta 1938 so v okviru današnje Sloveni- je posekali 2,800.000 m' bruto lesne mase (ocena TURK 1954). -V letih 1947- 1951 so posekali pov- prečno na leto 5,486.000 m'. -V letih 1952 -1955 so posekali pov- prečno na leto 3,215.000 m', leta 1954_P\l le 3,063.000 m' (TURK 1955, SVETLICIC 1955). -Te količine so podrobno račlenjene po izvoru (lastništvu) in porabi (sortimenti). Da- na je bila celo tržna vrednost. Tako so bili leta 1953 (TURK 1955) gozdni lesni sorti- manti vredni 17,8 milj. takratnih DIN (glavni proizvod). Postranski proizvodi so prinesli 23,5 mio. DIN, od česar je skoraj polovico vrednosti predstavljala smola. SVETLIČIČ (1983) prikazuje "razvoj in strukturo tržne gozdne proizvodnje v Sloveniji v razdobju 1947 -1980". Tu vidimo, da je po planskih letih sečnja padla najnižje v letu 1955. Od takrat je stalno (dolgoročni trend) narašča­ la, zlasti delež vrednejših sortimentov (hlo- dov). -Indeks 1980 : 1960 je bil pri vseh sorti- mentih skupaj 1 ,26, pri hi o dih iglavcev je 1 ,58, pri hlodih listavcev pa 2,06. Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (1991 ), smo v letih 1987-1990 sekali na leto povprečno 3,212.000 m'. Od tega je bilo 2,418.700 m' blagovne proizvodnje. Vidimo, da smo v zadnjih letih sekali toliko, kot na koncu plan- Uporabnost prirejenih Alganovih in Schaererjevih ter vmesnih tarif za računanje lesne mase naše jelke s kih let, kar je okoli 1 O % več, kot v letu 1954-1955. Blagovne proizvodnje je bilo v letih 1986-1990 celo 52% več, kot v leta 1952 in 31 % več, kot leta 1960. Po drugi strani ugotavljamo, da cene gozdnim lesnim sortimentom naraščajo. Zlasti to velja za vrednejše sortimente. Ta- ko poroča ZUPANČIČ (1981 ), da so v de- setletju 1968-1978 cene hlodov v ZR Nem- čiji narasle v povprečju za 69 %; hrastovi hladi za 190 %, borovi za 40 %. Ugotavlja, da je ta trend splošen in dolgoročen. Ugotovili smo, da iz slovenskih gozdov prodamo po 30 letih 30 % več lesa in da je ta les dvakrat vrednejši. Po vrednosti torej proizvaja danes gozd 250 % več kot reci- mo pred 35-40 leti. Ob takih dejstvih je govorjenje o zmanjšani pomembnosti le- snoproizvodne funkcije brez osnov, zlasti še ob dejstvih: 1. da zaloga v slovenskih gozdovih na- rašča in je drevje vrednejše; to pomeni, da bodo v prihodnosti lahko sekali še več in vrednejše sortimente; 2. les je pri nas in v svetu deficitarna surovina. Razmeroma nizke cene gozdnih lesnih sortimentov vzdržujeta brezobzirno izkoriščanje do zdaj neizkoriščenih gozdov in zelo visoka proizvodnost, in zaradi tega tudi zadovoljiva gospodarnost visoko me- haniziranih in avtomatiziranih metod prido- bivanja gozdnih lesnih sortimentov v trop- skih in borealnih gozdovih. Od kod torej pogosto slišano, celo od razgledanih in vodilnih gozdarjev, mnenje o nepomembnosti lesnoproizvodne funkcije gozdov? Možna sta dva vzroka: 2.1. Zmanjševanje akumulativnosti in iz- gube v gozdarstvu mnogih srednjeevrop- skih dežel. To nastaja zaradi vse večjih stroškov pridobivanja gozdnih lesnih sorti- mentov. Nastaja zaradi družbenih spre- memb, hitrega naraščanja življenskega standarda in s tem zvišane cene dela, ki jo ne more dohajati in zavreti povečanje proi- zvodnosti v gozdarstvu. SAMS ET (1977) je to krstil z zakonom o nujnosti prekinjene evolucije proizvodnosti v gozdarstvu. V pre- delih, kjer ekologija in druge funkcije gozda še niso tako pomembne (borealni gozdovi), sledijo temu zakonu. Zmanjšanje akumula- tivnosti srednjeevropskega gozdarstva ta- ko ni posledica nezmožnosti povečanja pro- izvodnosti del in pocenitve stroškov. Je po- sledica zavestne odločitve gozdarjev za so- naravno gospodarjenje z gozdovi, okolju in gozdu prijazno (prizanesljivo) izkoriščanje gozda, poudarjanje ekoloških (varovalnih) in socialnih funkcij gozda ipd. Tako gospo- darjenje onemogoča uporabo visoko proi- zvodnih tehnologij. Onemogoča jih gospo- darsko in ne tehnološko. Tehnologije, raz- vite za gole sečnje, v naših pogojih gospo- darjenja z gozdovi - pri drevesnem gospo- darjenju - dosegajo komaj 20-30 % svoje običajne proizvodnosti. Zato so negospo- darne. Ne samo to. Gozdarstvo je dodatno obre- menjeno z vrsto izdatkov za izvajanje ne- proizvodnih funkcij gozda. Kako je to v ZR Nemčiji, nam poroča KROTH (1979). Vse to niža donosnost gozdarstva. Vidimo, da sta pomen lesnoproizvodne funkcije gozda in donosnost gozdarstva (ce- na lesa na panju, gozdna taksa, renta) dve različni zadevi, ki ju ne kaže mešati. 2.2. Včasih smo govorili o neposrednih in posrednih koristih gozda. Danes govori- mo o funkcijah gozda. Razmerja med njimi so se temeljito spremenila. Spremembe ni- so dokončne in tudi niso povsod enake. Pogojene so z družbenim razvojem, gosto- to naselitve, življenskim standardom, nava- dami ljudi, ipd. Njihovo vrednotenje je zelo težko. Skoraj nemogoče je ovrednotiti ne- katere funkcije, zato je to področje veliko- krat predmet špekulacij, prepričevanj, izgo- vorov, pretiranih (obojesmernih) ocen, itd. Vrednost teh funkcij- razen lesnoproizvod- ne - pa v nekem smislu kaže višina izdat- kov, ki jih mora porabiti lastnik gozda za te namene, in sredstva, ki jih za to žrtvujeta država in družba. Za naš namen zadostuje, če ugotovimo, da sta vrednost in pomen drugih (neproi- zvodnih, ekoloških in socialnih) funkcij zad- nje čase zelo hitro naraščala in naraščata še naprej. Zato se razmerje med vrednost- jo lesnoproizvodne in drugih funkcij nagiba v korist drugih. Ponekod (gosto naseljena območja, primestni gozdovi, alpski gorski gozd ob turističnih centrih, obmorski goz- dovi, varovalni gozdovi, ipd.) je vrednost drugih funkcij že pretehtala. Na skici to lah- ko ilustriramo takole: Gozd V 54, 1996 483 Uporabnost prirejenih Alganovih in Schaeferjevih ter vmesnih tarif za računanje lesne mase naše jelke Grafikon 1: Razmerje med vrednostmi funkcij gozda Graph 1: A ratio between forest tunction values v<~rovalne in socialne funkcije protection snd social functions prej befo"' Ugotovimo lahko, da vrednost vseh funk- cij gozda v absolutnem merilu narašča; proi- zvodnih počasneje, ekoloških in socialnih hitreje. Gozd tako postaja vse pomembnej- ši naravni vir. Zadovoljevati mora čedalje več potreb, človeštvo dobiva iz gozda vse več dobrin. Zato bi morala vrednost gozdov hitro naraščati. Ob takem naraščanju pomembnosti goz- dov bi človek pričakoval, da bodo vlaganja v gozdove vse večja, tudi pri njegovi izmeri. Če je v časih, ko so bili veliko bolj revni, samo proizvodna (kot nam je prikazal Turk - 1955 -je bila v tej lesno proizvodna ude- ležena z 99,87 %) funkcija gozda lahko po- krila stroške vseh izmer, analiz, pre uče­ vanj, kontrol, ipd., danes, ob taki pomem- bnosti gozdov ne bi smel biti problem zago- toviti potrebna sredstva za te namene. Pri razmišljanju o vlogah gozda, zlasti še o lesnoproizvodni funkciji, človek pomisli, da se nekateri gozdarji sramujejo svoje os- novne naloge: _proizvajati čim več in čim vrednejši les. Zal je izkupiček za les še danes in skoraj povsod praktično edini do- hodek gozdarstva. 3. Danes pri izmeri gozdov, ponekod pa tudi pri izmeri sortimentov ob prevzemih, prevladujejo razne statistične vzorčne me- 484 Gozd V 54, 1996 sedaj at present v prihodnJe in the future tode. Zaradi izredne pestrosti gozda in drev- ja, je nujna velika pestrost vseh merjenih količin. Zato je gozdarsko vzorčenje pravi- loma stratificirano. Pri takem vzorčenju je osnovni princip čim več pestrosti (variabil- nosti) zajeti s (med) stratumi (sloji) in čim bolj pojasniti varianco znotraj stratumov. Pr- vo dosežemo z oblikovanjem stratumov (npr. gospodarskih razredov), drugo pa s proučevanjem (npr. merjenjem) vzorcev. Gre za to, da so podatki o vzorcih čim bolj točni, zanesljivi, da smo vsaj za vzorce pre- pričani, da izmerjene količine držijo. Podat- ke iz vzorcev posplošujemo, prenašamo jih na 20-50-krat večjo površino. S tem pre- našamo in posplošujemo tudi vse napake pomanjkljivih izmer vzorcev. K zmanjševanju napak lahko bistveno pri- pomore uporaba pravih deblovnic ali pa vsaj pravilna raba in ugotavljanje (izbira) posa- meznih tarif ter vedenje o odnosih med "bruto in neto" lesno maso in izkoristkom deblovine. 4. Končno gre tu tudi za osnovno poteši- tev znanstvene radovednosti, za dodatno vedenje o eni naših najpomembnejših dre- vesnih vrst. V času, ko so gozdarji večine evropskih dežel proučevali dendrometrijske značilnosti devesnih vrst v svojih deželah Uporabnost prirejenih Alganovih in Schaeferjevih ter vmesnih tarif za računanje lesne mase naše jelke in izdelovali vsakovrstne tablice, smo pri nas pozabili in zanemarili še tisto, kar smo imeli. Normalno je, da se del bralcev ne bo strinjal z navedenim, zlasti s stališči o po~ trebnosti raznih izmer pri urejaju gozdov. Tudi stališča o razmerjih vrednosti posa~ meznih funkcij gozda niso ravno enotna. Za uspešno razpravo bi bilo potrebno zbra- ti veliko argumentov in jih temeljito obdela- ti. Za proizvodno funkcijo, kjer je na voljo tudi dovolj podatkov, je možno zadeve ob- ravnavati dovolj objektivno na osnovi, "trd- nih informacij" (podatkov). Prav tako bi bilo koristno ovrednotiti omejitve, ki jih zagotav- ljanje varovalnih in drugih funkcij gozda po- stavlja lastniku gozda. Gre za storitve, ki jih gozd (lastnik gozda, podeželje) daje lju- dem, ki živijo zunaj gozda (meščani) in ki za to neposredno nič ne prispevajo (pa tudi posredno nič ali zelo malo). Z gornjimi tezami sem dregnil v proble- me, o katerih je tekla razprava med ureje- valci gozdov. Mislim, da še ni končana. Prepričan sem, da se bodo gotovo dokopa- li do najboljših rešitev, če se bodo le dogo- varjali. Ugotovim naj le, da je tekla razpra- va, povedano nekoliko staromodno, le med izvajalci. Pipan - tudi urejevalec in izvaja- lec- je stališče uporabnikov dojel in ga tudi lepo oblikoval (1955). Ko govori o urejanju zasebnih gozdov, pravi: "Taksacijske ele- mente smo dobili za vso to skupnost, ni~ smo pa vedeli, koliko od tega odpade na posamezne posestnike. Take podatke smo lahko uporabili za planiranje; operativna g~zdarska služba, ki izdaja sečna dovolje- nja in kontrolira njihovo izvedbo, pa od take ureditve ni imela praktične koristi. Še manj koristi so imeli gozdni posestniki." Mislim, da je ta misel še vedno aktualna. Danes bi morala biti pravzaprav še bolj, kot pa pred 40 leti, v dobi najbolj strogega in dosledne- ga centralističnega planiranja. 2 DOLOČITEV POJMOV 2 TERM DEFINITIONS Pri izdelavi deblovnic za jelko (REBU LA 1995), smo se srečali z vprašanjem, kaj je pravzaprav čista (neto) lesna masa. Ali je to lesna masa debeljadi po odbitku lubja ali je to količina sortimentov, ki jih izdelamo iz debeljadi in po predpisih (običajih) nameri- mo. V resni strokovni razpravi je s čisto lesno maso mišljena najbrž prvo, v praktič­ ni rabi, ko preračunavajo bruto v neto (či­ sto), pri odkazilih ipd., pa najbrž drugo. Za naše potrebe bomo te pojme določili tako- le: Čista lesna masa je količina lesa, ko od debeljadi odštejemo lubje. Prav tako je to količina lesa, ki jo pri natančnem merjenju namerimo v izdelanih (olupljenih) deblih. Z natančnim merjenjem mislimo merjenje v zelo kratkih sekcijah (krajših od 0,3 m) in brez zaokroževanja mer ali pa z integrira- njem obličnice debla. To lesno maso kaže- jo deblovnice (REBU LA 1995) in bo osnova za analizo uporabnosti tarif. Čisto lesno ma- so lahko označimo tudi kot debeljad brez lubja. Ker gre za jelko, ki nima vej, debelej- ših od 7 cm (v deblovnicah jih nismo upo- števali), lahko govorimo tudi o deblovini. Tržna mera debla je količina iz debla izdelanih in po predpisih namerjenih sorti- mentov. Je količina lesa, ki jo prodamo. Razlika med čisto lesno maso in tržno mero je izguba (Iz), ki nastane zaradi: - zaokroževanja mer (preme rov in dolži~ ne) navzdol, -napak Huberjevega obrazca, po kate- rem računamo prostornino sortimentov, - nadmer pri sortimentih. Pri naših izra- čunih je upoštevana nadmera 1,5 % (6 cm na 4 m dolge kose), -žaga (prereza), ki smo ga upoštevali z debelina 1 cm. Razmerje med tržno mero in čisto lesno maso je izkoristek (1 -izplen). Izkoristek in izgubo prikazujemo največ­ krat v relativnih številih. 3 METODIKA DELA 3 WORK METHODOLOGY V raziskavi smo v bistvu primerjali različ­ ne deblovnice, oziroma posamezne količi­ ne - debeljad, čisto lesno maso, tržno me- ro, ki jih vsebujejo posamezne deblovnice. Ugotavljali smo razmerja med količinami, razlike in podobnosti ter skušali sklepati o njihovih vzrokih. Gozd V 54, 1996 485 Uporabnost prirejenih Alganovih in Schaeferjevih ter vmesnih tarif za računanje lesne mase naše jelke 3.1 TOČNOST IN ZANESLJIVOST TARIF 3.1 Accuracy and reliability of tariffs Točnost in zanesljivost tarif smo ugotav- ljali s primerjanjem debeljadi, ki jo za dolo- čene dimenzije drevja kažejo tarife (VT) in čisto lesno maso (UV), ki jo kažejo naše deblovnice. R1 = UVNT Tako smo v bistvu ugotavljali delež čiste v bruto lesni masi. Iz razlik v tako izračuna-· nih deležih in z upoštevanjem dejanskega deleža lubja, smo sklepali o uporabnosti posamezne tarife za jelko v naših okolišči­ nah. 3.2 MEJNE VIŠINE DREVJA 3.2 Limit tree heights So višine drevja, pri katerih ima drevo po deblovnicah tako debeljad, kot je določena za mejo med tarifnimi razredi (mejne vred- nosti tarifnih razredov). ČOKL (1961) na- vaja mejne višine izračunane iz Grudner - Schwappachove deblovnice. Za jelko so to verjetno prirejene Schubergove deblovni- ce, kot so jih priredili Hrvati za svoj priroč­ nik in jih je povzel tudi Čokl v svojem izra- čunu (1961 in pozneje). Te višine smo upo- rabili tudi mi za ugotavljanje točnosti prire- jenih Alganovih in Schaefferjevih ter Vmesnih (Čoklovih) tarif. Ugotovitve kažejo, da tako izračunane višine ne ustrezajo za našo jel- ko. Zato smo izračunali nove mejne višine drevja za našo jelko. Ravnali smo takole: iz podatkov raziskave o debelini in deležu lub- ja (REBULA 1993) smo povzeli regresijsko enačbo za izračun debeljadi iz čiste lesne mase z ozirom na debelina drevja. Višina drevja je izpadla iz računa kot neznačilna. Enačba je: F = 1 ,25180·0,03262 R = 0,9834 V enačbi pomeni: - F :::: faktor, s katerim pomnožimo čisto lesno maso. To je 1 + p, kjer je p delež lubja na čisto lesno maso. -O = prsni premer drevesa (z lubjem). S to enačbo smo pomnožili enačbo za izračun čiste lesne mase na osnovi preme- 486 Gozd V 54, 1996 ra in višine drevja (REBULA 1995, enačba 3.71) in dobili enačbo, UVL = 0,0000594601,7835 H1,1oo2 ki nam daje debeljad po naših deblovni- cah za drevo določenega prsnega premera in višine. Za mejne vrednosti debeljadi med posa- meznimi tarifami smo po gornji enačbi izra- čunali ustrezno višino. H = sv'uvuaob Tako smo dosegli, da bomo po tarifah dobili približne debeljadi naših jelk, kot pri- poroča Čokl (ČOKL 1961). 3.3 RAZMERJE MED DEBELJADJO IN TRŽNO MERO 3.3 A ratio between trunkwood and market quan- tity Ugotavljali smo ga podobno kot točnost tarif. Ugotavljali smo razmerje med debe- ljadjo po tarifah in tržno mero debel (V) za enake dimenzije debel R2 =VNT Tržno mero debel smo izračunali po enačbi 3.81 iz študije o deblovnicah (RE- BULA 1995) za jelko. 4 IZSLEDKI RAZIS KA VE 4 lNVESTIGATION'S FINDINGS Za lažje spremljanje in razumevanje na-. vedb raziskave kaže najprej prikazati že ugotovljeni delež lubja (REBU LA 1993). Za- to bomo tu ponovili preglednica 4 iz ome- njene raziskave in jo dopolnili z izravnanimi deleži lubja in lesa. Vse to je prikazano v preglednici 1. lzravnani deleži lubja (L) so izračunani z enačbo: L = 0,266150·0,2701 .. ' Uporabnost prirejenih Alganovlh in Schaefe~evih ter vmesnih tarif za računanje lesne mase naše jelke Preglednica 1: Delež in povprečna debelina lubja jelke po debelinskih stopnjah Table 1: A share and the average bark thickness in European tir by diameterdegrees Prsni premer debla Pov. prem. Pov.dvojna Delež lubja v % Delež čiste Breast height diameter ob lovi ne z debelina od debeljadi debla lesne mase cm lubjem lubja The share of bark expressed Ni!t wood The average The average as a percentage of trunk's mass share diameter of double bark stem wood Razpon Sredina round timber thickness Dej.ugotov. Izravnan % Range the mean with bark mm cm do 15 12,5 11,3 8 15,1 - 20 17,5 14,6 10 20,1 - 25 22,5 17,4 10 25,1-30 27,5 20,4 11 30,1-35 32,5 23,6 13 35,1-40 37,5 26,6 14 40,1-50 42,5 31,4 16 47,5 50,1 - 60 52,5 37,4 18 57,5 nad 60 62,5 42,2 19 over 60 67,5 delež čiste lesne mase (lesa- R1) pa z: R1 = 1- L Podatki v preglednici 1, ki kažejo delež lubja za našo jelko, bodo osnova za skle- panje o točnosti uporabljenih tarif. 4.1 TOČNOST UPORABLJANIH TARIF KOT KAZALCA ČISTE LESNE MASE 4.1 Accuracy of the tariffs applied as a net wood mass indicator Podatke za primerjavo in sklepanje o toč­ nosti tarif smo prikazali v razpredelnicah 2, 3 in 4. V preglednici 2, 3 in 4 pomeni: UV = čista lesna masa v 0.001 m3, izra- čunana po enačbi za ustrezen prsni pre- mer (sredino debelinske stopnje 12,5, 17,5 ... do 67,5 cm) in srednjo višino za tarifni razred in to debelina. Srednjo višino smo ugotavljali iz Schubergovih deblovnic (ČOKL 1961, str.196) tako, da smo za us- trezno debeljad tarife, npr. 4,64 m3 v 14. deb. st. in 6 tar. r. Schaefferjevih tarif, poi- Actually Even escablished 13,3 13,4 86,6 12,8 12,3 87,'1. 11,0 11,5 88,5 10,8 10,9 89,1 10,6 10,4 89,6 10,0 10,0 90,0 9,6 9,7 90,3 9,4 90,6 9,0 9,1 90,9 8,9 91,1 8,5 8,7 91,3 8,5 91,5 skali v Schubergovih deblovnicah za to de- beljad in prsni premer (67,5 cm) odgovarja- ječo višino drevesa, ki je 28,4 m. Tako je ravnal tudi Cokl (1961), ko je sestavljal ''Tablice za ugotavljanje tarifnih razredov .... po višini drevja srednje debelinske stop- nje", ki jih urejevalci rablja pri določanju razredov. R1 = delež čiste lesne mase (%) v deblo- vini, ki jo kažejo tarife 4.1.1 Prirejene Alganove tarife 4.1.1 Adapted Algan's Tariffs V preglednici 2 je dana primerjava s pri- rejenimi Alganovimi tarifami. Primerjali smo debeline od 3. do 14. deb. stopnje. Primer- jave za 3. in 4. deb. st. so manj zanesljive (so grobe) zaradi nenatančnosti podatkov (zaokroženi na 2 decimalki m3) za debeljad in ponekod tudi zaradi ekstrapolacije višin. Zaradi tega smo iz primerjave izpustili po- datke (1. in 2. tarifni razred v celoti in del 3. in 1 O. tarifnega razreda), kjer je bila ekstra- po lacija višin Qih ni v Schubergovih tabli- Gozd V 54, 1996 487 ... Cl) Cl) " o il. < 't i8 ~ Preglednica 2: Primerjava s prirejeni mi Alganovimi tarifami {P) Table 2: A comparison with adapted Afgan's Tariffs (P) Debel. TARIFNI RAZREDI/ Tarif{ c/asses stopnja 3 4 5 6 7 Diameter uv R, uv R, uv R, uv R, uv R, devree 3 48 96 55 92 63 90 67 96 76 95 4 113 87 120 86 1"40 87 151 89 169 90 5 2!4 93 234 90 257 89 286 90 300 86 6 365 89 398 87 441 88 490 87 536 86 7 559 86 613 85 667 84 742 85 825 85 8 790 84 865 84 962 84 1059 84 1 !84 86 9 1042 81 1156 82 1304 84 1447 84 1617 85 lO 1352 81 1517 82 1699 83 1899 84 2109 85 Il 1678 80 1933 83 2162 84 2412 85 2685 85 12 2135 82 2393 83 2675 84 2955 85 3341 86 13 2614 83 2928 84 3245 84 3645 85 4063 86 14 3504 84 3915 85 4362 86 4860 86 Preglednica 3: Primerjava s prirejeni mi Schaefferjevimi tarifami (E) Table 3: A comparison of adapted Schaefter's Tarits (EJ Debel. TARIFNI RAZREDI 1 Diameter degree stopnja 3 4 5 6 7 Tarif! uv R, uv R, uv R, uv R, uv R, class es 3 72 90 78 97 85. 94 95 95 105 96 4 157 87 175 88 194 88 207 86 238 88 5 286 89 300 86 336 86 372 86 407 85 6 441 88 490 87 536 86 585 86 653 87 7 620 85 675 84 758 85 833 85 921 84 8 835 84 926 84 1023 85 1132 84 1252 85 9 11:15 82 1330 84 1479 85 1650 85 10 1501 82 1675 83 1874 84 2076 85 Il 1838 82 . 2066 83 2306 84 2578 85 12 2224 82 2494 83 2800 84 3122 85 Il 2692 83 3007 84 3351 85 3739 86 14 3141 83 3549 85 3961 85 4409 86 8 9 uv R, uv R, 85 94 95 95 181 86 200 87 336 86 372 87 587 86 653 87 905 85 1002 85 1304 85 1468 86 1803 95 2010 86 2353 86 2658 87 3000 86 3367 87 3726 86 4173 88 4526 87 5034 87 5331 86 6067 89 8 9 uv R, uv R, 119 91 129 92 251 87 270 84 458 86 551 95 710 86 839 91 1018 85 1135 85 1404 86 . 1564 86 1836 86 2050 87 2312 85 2609 87 2871 86 3198 86 3492 86 3890 87 4158 86 4649 87 4923_ 87 L_ 5473 c_87 10 uv 105 232 401 713 1116 1639 2301 3008 10 uv 140 303 545 969 1279 1757 2389 2958 3668 4375 5173 6125 R, 96 89 85 86 85 87 90 90 R, 93 84 84 85 87 88 91 89 90 88 88 89 c ~ i ~ 'g_ ~­ ~ 5' Ji ~--s· "' g. ~ 1 ~ 1 2. -~ a: ~ • g· ~- if • 3 • ~ , w. • ! ,, Uporabnost prirejenih Alganovih in Schaeferjevih ter vmesnih tarif za računanje lesne mase naše jelke Grafikon 2: Razlike pri deležu čiste lesne gmote pri prirejenih Alganovih tarifah Graph 2: Differences in the share of net wood mass in adapted Algan's Tariffs 4 --3tar.raz. ----Star. raz.---- --7tar.raz.- ---9tar.raz. 2 taliffclass o 10 -2 11 12 13 14 % -4 -6 -- ------···· ---------· ------------------------_, -10 -12 debelinska stopnja diamstsr degroe cah) več kot 2 m. To velja tudi za pregled- nico 3 in 4. Iz primerjave vidimo: 1- Delež čiste lesne mase v debeljadi je 80-90 %. Manjši je v nižjih tarifnih razredih, pri nižjih višinah drevja, kjer je okoli 82-84 %. V višjih tarifnih razredih je delež višji 85-87 %. 2. Najnižji so deleži čiste lesne mase pri srednjih debelinah (7- 9 deb. st), kjer so 81 - 85 %. Pri tanjšem in debelejšem drev- ju so deleži višjL 3. Vse razlike med debeljadjo in čisto le- sno maso, razen pri 3. in 4. deb. st., so znatno večje, kot jih ugotavljamo za našo jelko v preglednici 1_ Razlike za 3, 5, 7 in 9 tarifni razred, smo prikazali na grafu 2. Pri- kazana je razlika v deležih (%) čiste lesne mase v debeljadi med podatki v preglednici 2 (R2) in preglednici 1 (delež čiste lesne mase). Razlike so (razen v 3 in 4 deb. st) povsod negativne. Kažejo, da so deleži či­ ste lesne mase v preglednici 2 prenizki. Podrobnejši pregled na grafu 2 kaže, da so razlike največje pri nižjih tarifnih razredih (7- 9 %) in da se zmanjšujejo proti višjim tarifnim razredom. Pri najvišjih tarifnih raz- redih so razlike še vedno okoli 3 %. Razlike se spreminjajo tudi z debelina drevja. Pri najtanjšem drevju so razlike pozitivne, v 4. deb. st so najmanjše, nato hitro naraščajo v negativni smeri in dosežejo vrh v 7 - 1 O deb. st; višji debelinski razredi prej, nižji pozneje. Po kulminaciji razlike v deležih po- časi padajo. Izredno zlomljene linije so po- sledica slučajnih razlik pri računanju (zao- kroževanje). 4. Z upoštevanjem, da so naše deblovni- ce za jelko zanesljive (glej preverjanje deb- lovnic in primerjavo z drugimi avtorji v razi- skavi REBU LA 1 995), nastajajo razlike za- radi našim okoliščinam (polnolesnosti, obli- kovnemu številu) neprilagojenih tarif iz drugih regij, iz drugačnih okoliščin. Zato te tarife dajejo za naše drevje pretežno previ- soko debeljad. Velikost napak je enaka raz- liki, prikazani na grafu 2 in opisani v prejšnji točki. Napake Alganovih tarif so obojesmer- ne (pozitivne in negativne). Ekstremne na- pake lahko ocenimo (za posamezne debe- line v posameznih tarifnih razredih) na okoli 10-12 %. V povprečju (srednji tarifni razre- di in vse debeline) lahko ocenimo napako na 6-7 %. Upoštevati pa moramo, da so najmanjše napake še vedno 4-5 %. 5. Vse navedeno velja za čisto lesno ma- so debla in ne za količino izdelanih proda- nih sortimentov - tržno mero. Razlike so bistvene in jih bomo ugotavljali v nasled- njem poglavju. 4.1 .2 Prirejene Schaefferjeve tarife 4.1.2 Adapted Schaeffer's Tariffs Primerjavo prirejenih Schaefferjevih tarif smo prikazali v preglednici 3. Iz nje lahko zaključimo: 1, Delež čiste lesne mase v debeljadi se giblje med 82 in 90 %. Razpon je ožji kot GozdV 54, 1996 489 Uporabnost prirejenih Alganovih in Schaeferjevih ter vmesnih tarif za računanje lesne mase na~e jelke Grafikon 3: Razlike pri deležu čiste lesne gmote pri prirejenih Schaefferjevih tarifah Graph 3: Differences in the share of net wood mass in adapted Schaffer' s tariffs 6 --3 tar. raz. ----5 tar. raz ..... ·· 7 tar. raz.- -·-9 tar. raz. tsriff class ---- ----------· debelinska stopnja diameler degree Grafikon 4: Razlike pri deležu čiste lesne gmote pri Vmesnih tarifah Graph 4: Differences in the share of net wood mass in lntermediate Tari~s --3 tilr. raz. ----5 tar. raz ........ 7 tar. raz. - ·-.- 9 tar. raz. tarif! class _, --- ······· _, ------------- debelinska stopnja diamBier degme pri Allganovih tarifah. Tudi razlike znotraj debelin in tarifnih razredov so manjše. 2. Tudi tu so najnižji deleži čiste lesne mase pri srednjih debelinah. Pri tanjšam in debelejšem drevju so deleži nekoliko višji. Ta trend je manj izrazit, kot pri prirejenih Alganovih tarifah. 3. V primerjavi z deleži čiste lesne mase za našo jelko, so deleži pri prirejenih Schaefferjevih tarifah precej nižji. Razlike za 3., 5., 7. in 9. tarifni razred smo prikazali na grafu 3. Tu vidimo, da so razlike velike. Najmanjše so v 4. in 5. deb. st. Pri dreve- sih, debelejših od 30 cm prsnega premera, so razlike podobne kot pri Alganovih tari- fah. Večje razlike, 7 - 8 %, so v nižjih 490 Gozd V 54, 1996 tarifnih razredih, manjše - okoli 4 %, pa v višjih. 4. Tudi tu lahko zaključimo, da prirejene Schaefferjeve tarife v naših okoliščinah, za našo jelko, kažejo previsoko debeljad. Na- pako lahko ocenimo na 7 - 8 % pri nižjih tarifnih razredih, okoli 5 % pri srednjih raz- redih in 3-4% pri višjih razredih. 4.1.3 Vmesne tarife 4.1.3 lntermediate Tariffs Primerjava z vmesnimi tarifami je prika- zana v preglednici 4. Tu vidimo: 1. Razpon deležev čiste lesne mase v debeljadi debel, ki jo kažejo tarife, je zelo ~· " [ < .'C i8 ~ ... ~ .f Preglednica 4: Primerjava z Vmesnimi tarifami (V} Table 4: A comparison of /ntermediate Tariffs (V) DebeL TARIFNI RAZREDI 1 Diameter de?.ree stopnja 3 4 5 6 7 8 tarif! uv R, uv R, uv R, uv R, uv R, uv classes 3 43 86 47 94 53 88 59 98 65 93 4 120 86 132 88 151 89 168 88 184 88 5 240 89 265 88 296 87 316 85 356 87 6 398 87 450 88 490 87 536 86 586 86 7 590 85 644 85 714 85 ... 785 84 873 85 8 810 84 891 84 993 84 1096 84 1220 85 9 !054 82 1162 82 1317 84 1460 84 1624 85 10 1337 81 1501 82 1675 83 1883 84 2084 85 Il 1866 82 ·2104 84 2345 84 .2626 ' 85 12 2291 82 2573 84 2880 85 3214 85 13 2783 83 3112 84 3471 85 3860 86 14 3292 83 3701 85 4115 85 4595 86 Preglednica 5: Količina sortimentov in njihov delež v debeljadi po prirejenih Alganovih tarifah (P) Table 5: Assortments' quantity and their share in stemwood according to adapted Algan's Tariffs (P) DebeL TARIFNI RAZREDI 1 Tariff classes stopnja 3 4 5 6 7 Diameter v R, v R, v R, v R, v R, degree 3 42 84 49 82 55 79 60 85 67 84 4 101 78 107 76 125 78 135 79 I52 80 5 192 84 210 81 232 80 259 1!1 272 78 6 329 80 361 78 400 80 446 80 489 80 7 508 78 558 78 609 77 679 78 758 78 8 721 77 792 77 883 77 975 77 1093 78 9 954 75 1062 75 1202 77 1337 78 1500 79 10 1243 74 1398 76 1571 77 1762 78 1962 79 Il 1546 73 1787 76 2006 78 2245 79 2506 80 12 1973 76 2218 77 2488 78 2795 79 3128 80 13 2422 77 2722 78 3026 78 3410 80 3813 81 14 3264 78 3659 80 4090 81 4571 81 72 200 386 659 945 1352 1816 2321 2911 3586 4307 5I27 8 v 76 163 305 536 834 U08 1677 2197 2809 3499 4260 5027 9 R, uv R, 90 78 97 87 219 88 86 427 85 87 725 86 84 1063 85 85 1511 86 86 2017 86 85 2625 87 86 3258 87 86 3996 87 86 4814 87 87 5743 88 9 R, v R, 84 85 85 78 181 79 78 339 79 79 600 80 78 925 78 78 1364 80 79 1876 81 80 2490 82 80 3164 82· 81 3932 83 82 4753 83 81 5751 84 !O uv 85 245 474 794 1190 1693 2308 2966 3749 10 v 95 210 366 {;56 ·1034 1528 2155 2838 R, 94 87 86 86 86 87 89 89 90 R, 86 81 78 79 80 81 84 84 c ~ g !ii. ~ ~: o S' Jii § ~ s· ~ ~ 1 ~ < 3 ~ S' [ ~ [ • ~· ~ • ~ • o ~· !:t • Uporabnost prirejenih A!ganovih in Schaele~evlh ter vmesnih tarll za računanje lesne mase naše jelke širok. Giblje se od 81 - 90 %, če izpustimo delež pri najtanjšem drevju, kjer nastajajo napake zaradi premalo točnih (zaokrože- nih) podatkov. 2. Variabilnost deležev znotraj tarifnih raz- redov je majhna. Zlasti to velja za srednje in višje tarifne razrede. Razlike med ekstre- mi v tarifnemu razredu so komaj 2 - 3 o/o. Najnižje vrednosti so pri srednjih debelinah debel. Tudi med tarifami, pri enakih debeli- nah drevja, niso velike razlike v deležih. Deleži čiste lesne mase naraščajo pri višjih tarifnih razredih. 3. Razlike deležev čiste lesne mase pri Vmesnih tarifah in deležev po deblovnicah za našo jelko, so prikazane na grafu 4. Tu vidimo, da so razlike velike, večje pri nižjih tarifnih razredih in manjše pri višjih. Slika je podobna, kot pri prirejenih Schafferjevih ta- rifah. 4. Tudi tu lahko ugotovimo, da tudi Vme- sne deblovnice, ki naj bi bile najbolj prilago- jene našim razmeram, kažejo za našo jelko precej višjo debeljad, kot jo dejansko ima. Razlike so velike zlasti pri debelejšem drev- ju in nižjih tarifnih razredih. 4.1.4 Zaključek o uporabnosti tarif 4. 1.4 Conclusion about applicabi/ity of the tarrifs O uporabnosti vseh treh nizov tarif pre- sojamo po njihovi točnosti po temu, koliko natančno kažejo debeljad debel naših jelk. Kot merilo točnosti, smo upoštevali čisto lesno maso naših jelk in delež lubja, kot je ugotovljen pri nas, Poudariti velja, da gre za čisto lesno maso in ne za količino iz nje izdelanih sortimentov - tržno mero debel - kar se v praksi običajno smatra za čisto (neto) lesno maso. Primerjava grafov 2, 3, in 4 pokaže, da so si precej podobni. Pri vseh tarifah bi pri korektnem odbitku lubja, dobili precej po- dobne in povsod previsoke podatke za či­ sto lesno maso. Zato so vse tarife obreme- njene z napako. Napaka je odvisna od de- beline in dolžine (tarifnega razreda) drevja. Za vse tri vrste tarif lahko skupno ocenimo napako takole: 1. Pri zelo drobnem drevju (3. in deloma 4. deb. st.) kažejo vse tarife premajhno debeljad. Razlika je 6-8 %. 492 Gozd V 54, 1996 ~1--1-:,_+,_+N+".,+_++_+M+".,+,_+OO+OO".J > Nt-000\" -...:tll'lMV"lV"l-VOV"l00'-0 -'N" ONNV"l" 'd'"0\0\0\0-VVV'l oor-r-r-oocooooooo l"'-0\000\0\00N-NNff') oor-r--r-r-oooooooooooooo 3. Pri srednje debelem in debelem drevju (prsni premer nad 30 cm) kažejo vse tarife previsoko debeljad. Pri nizkem drevju (do 5. tar. razr.) lahko ocenimo napako na okoli 7-8 %, pri srednjih višinah (tar. razr. 6- 8), kjer je glavnina naših sestojev, je napaka okoli 5%. Pri najdaljšemu drevju je napaka najmanjša, in sicer okoli 3-4 %. ~e---+-+-+-+-+-+-+-+-+-+-+-~ ooo-r-ff')VIN000000\0 1"'-0\0\\000000V'llf'l\O'd'"N _,ff')\00\VOOVOI"'-VIV --NMf"'l'octV'I 4. Povprečna napaka za sestoj je tako odvisna od debelinske sestave. Podatkov o tem nimamo. Po logični presoji bi lahko trdili, da tarife v drobnejšem gozdu dajejo le za kak % previsoke rezultate, pri starih, debelih sestojih pa se ta napaka lahko po- vzpne do 6%. .l!l > > 00\0001"'-0\000_,_,N oor--r-oor-r-oooooooooooo ff')00\0\00000\0\000- oooor-r-r-r-r-r-oooooooo 4.2 DELEŽ TRŽNE MERE V DEBELJADI 4.2 The share of market quantity in stemwood 111 o? ~ ·;:: r- "---f-oo-+-o-+.".-+-o-+...,-+oo-+'<>-+~-+o-+.,.,-+,.._-+.".-1 ~~ ~ > V">'O~~i~~~~8~~ -Q) ...._ NMM'oct Količina iz debla izdelanih sortimentov, ~ .§ čSf-f----f---!--!--!--!--!--1--1--1--!--!-~ izmerjenih po predpisih, ki to določajo, ve- ·~ "' :;! "'o ~ \OQ\f"'-0\f"'-000000000\0\0 oor-r-r-r-r-r-r-r-r-r-oo lja ponavadi (v praksi) za čisto (neto) lesno ;5;;, ,;;: maso. Pri našem razglabljanju smo se sre- ~.s; _, \Cie---+-+-+-+-+-+-+-+-+-+-+-~ čali z dvema količinama, ju ločili in opredeli- ~ ~ it li. Razlika (količinska) med njima je velika. > 2 02 Raziskava (REBULA 1995) na teoretičnih 8.~ ~ N-1"'-0\000\00V'lMN V'lV'lOOOON-V'lVOOOO" (idealnih) modelih je pokazala v povprečju 'O g f-f-----f----1-+-+-+-+-+-+-+-+-+-~ 8 %-no razliko. V praksi, zaradi netočnih ~ § žagov in nad mer je ponavadi še večja. .g ~ V nadaljevanju bomo prikazali, kakšen je ." " >.S delež tržne mere debel v debeljadi, ki jo '" ru kažejo uporabljene tarife. '* ~ """' Količino sortimentov (v 0,001 m') in de- --~-!:::lež (v % od debeljadi po tarifah) tržne mere -" ru debel za tri vrste uporabljanih tarif, smo '2~ prikazali v preglednicah 5 - 7. Tu vidimo, -~ ~ da je delež tržne mere pretežno v okvirih ~ tU -a 76-82 %, ekstremi pa se giblje od 73 do § 1§ 85%. EtU :;::S- Značilnosti, ki jih kažejo deleži tržne me- E _ re debel v debeljadi tarif, so zelo podobne " ii ~E: značilnostim deležev čiste lesne mase, ki .::: t: smo jih podrobno obravnavali v prejšnjem ~ g o " poglavju. Zato jih ne kaže ponavljati. Na- >< « > > ooo..o..ooor-r-r-r-ooo..o.. r-r-r-oor-r-r-r-r-r-r-r- ff')0\001"'-r-V'l\0\0\0t-00 oor-oooor-r-r-r-r-r-r-r-- \0\000000t-V'lr- r-r-oor-r-r--r-r- ' Mf---f--f--f--t-t-t-+-+-+-+-+-~ > vedli bomo le posebnosti v zvezi z deležem r:..: tržne mere sortimentov. Te so: ~ ~ - d bl :§ ~ v ·2 ~ ~ 1. Delež trzne mere v e ovini je za 5 - .gt~ -E g. ~ ~ M v ..,. \O r- oo o.. ~ .... N ff) 'd'" 1 O% nižji od deleža čiste lesne mase. Nižji w:·.a o t; ~ "t1 je za izgubo. O:~ L..._....::;:.....J...J..J..J..J..J..J..J..J..J..J...!...J GozdV 54, 1996 493 Uporabnost prirejenih Alganovih in Schaererjevih ter vmesnih tarif za računanje lesne mase naše jelke Preglednica 8: Deleži sortimentov v deblovini jelke{%) Table 8: Assortments' share in European fir's stemwood Debelin. VIŠINA DREVESA 1 Tree hei ht stopnja 10 15 20 Diameter def(ree 3 76,6 78,6 78,3 4 77,9 78,9 79,6 5 79,8 80,5 6 80,6 81,3 7 81,2 81,9 8 82,5 9 83,0 10 83,4 Il 83,8 12 13 14 2. Na izkoristek debla vplivata dolžina in debelina debla (REBULA 1995). To se odraža tudi na deležih tržne mere debel. Najnižji so pri najtanjšem in najkrajšem (naj- nižji tarifni razred) drevju, najvišji pa pri naj- debelejšem in najdaljšem. 3. V deležih tržne mere debel se odraža- jo tudi napake tarif, ki smo jih ugotavljali v poglavju 4.1. Zato so deleži tržne mere debel: - prenizki za prav toliko, kot je prikazana napaka (previsokih) tarif. Ugotovili smo jo v okvirih 3-8 %, -ne sledijo dosledno zakonitosti iz korist- ka debel. Deleži tržne mere sortimentov so najnižji pri srednjih debelinah, kjer so napa- ke tarif največje. 4. Iz gornjega sledi, da navedeni deleži tržne mere debel niso realni. So razmerja med dejansko tržno mero debel (V) in de- beljadjo debla istih mer (prsnega premera in višine), ki jo kažejo tarife. Kažejo nam delež, s katerim moramo pomnožiti debe- ljad v tarifah, da izračunamo realno tržno mero debel. V raziskavi o deblovnicah za jelko in izko- ristkih čiste lesne mase (REBULA 1995) 494 GozdV 54, 1998 25 30 35 40 80,1 81 '1 81,6 81,9 82,3 82,7 82,5 83,0 83,4 83,1 83,6 84,0 84,3 83,6 84,1 84,5 84,8 84,0 84,5 84,9 85,3 84,4 84,9 85,3 85,7 84,8 85,3 85,7 86,0 85,1 85,6 86,0 86,4 85,4 85,9 86,3 86,7 smo obravnavali le razmerja med tržno me- ro debel (V) in čisto lesno maso. Tako smo ugotavljali izkoristek (1) čiste lesne mase. Tukaj in tudi v praksi je pomembnejše raz- merje med tržno mero debel in debeljadjo, ki jo kažejo razne deblovnice in tarife (VT). Za našo jelko smo iz podatkov v omenje- ni raziskavi izvedli enačbo: R2 = 0,6327Q0,0472SHD,o3143 s katero lahko za drevo poljubnih mer izračunamo delež tržne mere (R2) v debe- ljadi drevesa. Kakšni so ti deleži, smo pri- kazali v preglednici 8. V preglednici 8 vidimo, da delež sorti- mentov v debeljadi z debelina hitro, z viši- no drevja pa nekoliko počasneje narašča. Decimalke v preglednici so le zato, da lepše vidimo trend spreminjanja deležev. Primerjava podatkov o deležih sortimen- tov v debeljadi debel v preglednicah 4 - 7 in 8 kaže, da so vrednosti v preglednicah za 3 - 8 % prenizke. Prenizke so za toliko, kolikor smo ugotovili napako tarif v poglav- ju 4.1. Pregled podatkov v preglednici 8 nam Uporabnost prirejenih Alganovih in Schaefe~evih ter vmesnih tarif za računanje lesne mase naše jelke Preglednica 9: Mejne višine drevja tarifnih razredov in razlike za prirejene Alganove tarife (P) Table 9: Umit tree heights of tarifi classes and the differences for adapted Algan's Tariffs (P) Deb. Kazalec Tarifni razredi 1 Tariffc/asses stop. Index 2 3 4 Diameter de7;ree 4 h 9,0 9,7 10,5 a-m -0,7 -0,5 -0,1 5 h 10,3 11,3 12,6 a-m -1,1 -0,8 -0,2 6 h 12,7 12,7 14,9 a-m -0,3 -0,2 -0,1 7 h 14,5 15,9 17,3 a-m 0,1 0,5 0,6 8 h 16,1 17,5 19,3 a-m 0,7 0,8 1,1 9 h 17,3 19,0 20,7 a-m 1,0 1,3 1,3 10 h 18,5 20,2 . 22,2 a-m 1,4 1,5 1,8 11 .,h 19,4 21,3 23,4 a-m 1,6 1,6 2,0 omogoča zelo grobo oceno, da je njihovo povprečje blizu 85 %. To je delež, s kate- rim računajo pri iglavcih iz bruto čisto lesno maso pri mnogih gozdnih gospodarstvih v Sloveniji. Ocena potrjuje, da je ta delež v zelo grobem povprečju uporaben pod dve- ma pogojema: -da so tarife natančne in -da je s "čisto lesno maso" mišljena koli- čina sortimentov. Koliko je to povprečje natančno, nam po- kažejo podatki v preglednici 8. Verjetno bi bila v te namene za večino naših okoliščin točnejša številka 0,83 ali 0,84. Vsekakor pa je kateri koli tak podatek zelo grobo pov- prečje, ki je za drobno in kratko drevje veli- ko previsok, za zelo debelo in dolgo pa nekoliko prenizek. 4.3 MEJNE VIŠINE DREVJA 4.3 Umit tree heights Ob izidu prirejenih Allganovih in Schaef- ferjevih (ČOKL 1957) in pozneje za Vme- sne tarife (ČOKL 1959) ter v svojem Priroč­ niku (ČOKL 1961) daje avtor navodilo za rabo tarif in za izbiro pravilnega niza tarif. 5 6 7 8 9 11,9 12,7 14.1 15,5 16,9 18,3 0,2 -0,4 0,1 o 0,1 -0,4 13,6 14,9 16,3 18,1 19,8 21,6 -0,2 o 0,1 0,5 0,7 0,7 16,5 18,1 19,9 21,6 23,9 26,0 0,3 0,5 0,7 0,6 1,0 1,0 18,9 20,7 22,8 25,0 27,2 29,8 0,9 1,0 1,3 1,4 1,2 1,3 21,1 23,0 25,2 27,6 30,2 33,2 1,3 1,4 1,5 1,4 1,4 1,4 22,7 24,9 27,3 29,8 32,8 35,9 1,5 1,7 1,7 1,5 1,5 1,3 24,2 26,6 29,1 31,8 34,9 38,2 1,8 1,9 1,9 1,5 1,6 1,2 25,6 28,0 30,6 33.6 36,8 40 3 2,1 1,9 1,8 1,8 1,5 0,8 Gre za to, da določeni debelini drevja (sred- nji debelinski stopnji) poiščemo ustrezno prostornino debeljadi, drevnine, ali celo či­ ste lesne mase. S to prostornino poiščemo ustrezen niz. Iskana prostornino drevesa pa za našo jelko najbolj natančno poišče­ mo z našimi deblovnicami, oziroma jo izra- čunamo z enačbo, navedeno v melodiki. Če je temu tako, potem tudi višina drevesa jelke, ki ustreza določeni (mejni) prostornin! in prsnemu premeru drevesa, zagotavlja izbiro takega niza tarif, ki bo dal točno pro- stornino drevja. Izločili bomo napake, ki smo jih ugotavljali v poglavju 4.1, in katerih del nastaja tudi zaradi napačne izbire nizov zaradi uporabe Schubergovih deblovnic. Tako izračunane mejne višine drevja za vse tri vrste tarif smo prikazali v pregledni- cah 9 -11. Poleg mejnih višin smo tu prika- zali še razliko do višin, ki jih priporoča COKL (1961 ). Razliko smo ugotavljali takole: kjer je: - !!. = razlika mejnih višin v m - vč = mejna višina po ČOKLU -Vr= mejna višina po naši deblovnici Gozd V 54, 1996 495 Uporabnost prirejenih Alganovih in Schaeferjevih ter vmesnih tarif za računanje lesne mase naše jelke Preglednica 10: Mejne višine drevja tarifnih razredov in razlike za prirejene Schaetferjeve tar~fe (E) Table 10: Umit tree heights of tariff classes and the differences for adapted Schaefter's Tanffs (EJ Deb. Ka za- Tarifni razredi 1 Tarif( class es stop. lce 2 3 4 5 6 7 8 9 Diameter Index dewee 4 h 11,9 13,4 14,8 16,2 17,6 19,0 21,1 23,1 25,1 6-m -1,2 -0,3 0,1 o 0,1 -0,2 -0,1 0,9 1,4 5 f-h 14,0 15,4 16,7 18,0 19,8 22,0 23,7 26 3 28,9 6-m o 0,5 0,5 0,3 0,6 o,9 0,4 0,9 1,4 6 h 14,9 16,5 18,1 19,9 21,8 23,9 26,0 28,7 31,3 6-m -0,1 0,3 0,5 0,7 0,8 0,9 0,9 1,2 0,9 7 h 16,1 17,5 19,4 21,2 23.2 25,2 27,7 30,3 33,3 6-m 0,6 0,8 1,2 1,2 1,3 1,1 1,3 1,3 1,2 8 h 17,0 18,6 20,2 22,1 24,4 26,6 29,2 31,9 34,9 6-m 1,3 1,4 1,4 1,4 1,7 1,5 1,5 1,3 1,1 9 h 17,6 19,3 21,2 23,1 25,3 27,7 30,4 33,2 36,4 6-m 1,6 1,9 1,8 1,8 1,8 1,7 1,6 1,3 1,1 10 h 18,3 20,0 21,8 23,9 26,2 28,7 31,4 34,4 37,8 6-m 2,1 2,0 2,0 2,0 2,0 1,9 1,7 1,5 1,3 Il h 18,8 20,5 22,5 24,6 27,0 29,6 32,4 35,5 38,9 6-m 2,4 2,0 2,3 2,4 2,2 2,1 1,9 1.6 1,3 Preglednica 11: Mejne višine drevja tarifnih razredov in razlike za Vmesne tarife (V} Table 11: Umit tree height of tarifi classes and the difterences for lntermediate Tariffs (V) Deb. Kaza- Tarifni razredi 1 Tarif! classes stop. lee 2 3 4 5 6 7 8 "9 Diameter Index degree 4 h 9,7 10,5 11,2 12,7 14,1 15,5 16,9 18,3 19,7 6-m -0,3 o -0,1 -0,3 0,1 o -0,1 -0,2 -0,3 5 h 12,2 13,1 14,5 15,8 17,2 18,9 20,7 22,9 25,0 6-m -0,3 -0,3 0,1 0,4 0,6 0,6 0,6 0,8 0,8 6 h 13,7 15,3 16,5 18,1 19,9 21,8 23,9 26,0 28,7 6-m -0,3 0,3 0,2 0,3 0,5 0,8 0,9 0,7 0,9 7 h 15,2 16,6 18,2 20,0 21,9 24,1 26,3 28,9 31,6 6-m 0,4 0,5 0,8 1,0 1,1 1,3 1,4 1,4 1,3 8 h 16,4 18,0 19,6 21,6 23,7 25,9 28,3 31,0 34,1 6-m 0,9 1,0 1,1 1,3 1,5 1,6 1,6 1,5 1,4 9 h 17,3 19,0 20,9 22,8 25,1 27,4 30,0 32,9 36,0 6-m 1,3 1,5 1.7 1,8 1,8 1,7 1,6 1,4 0,8 10 h 18,3 20,0 21,8 24,0 26,3 28,7 31,5 34,5 37,8 6-m 1,8 2,0 2,0 2,0 1,9 1,9 1,9 1,4 0,9 Il h 19,0 20,8 22,8 25,0 27,4 30,0 32,& 36,0 39,3 6-m 2,1 2,4 2,5 2,0 2,0 1,9 1,9. 1,8 0,9 496 Gozd V 54, 1996 ~' Uporabnost prirejenih Alganovih in Schaeferjevih ter vmesnih tarif za računanje lesne mase naše jelke Grafikon 5: Razlike merjenih višin drevja pri Alganovih tarifah Graph 5: Differences in measured tree heights in Algan's Tariffs E E > 5 • • o ' ' :;; ~ ., ~ ~ ~ N " " "' • ~ 1.5 0.5 o -0.5 --3-4 tar. r.--- 5-6 tar. r. • •• • • ·7·8 tar. r.- ·- • 9-10 tar. r. tafiff class debelinska stopnja d1ameter degree 10 Grafikon 6: Razlike merjenih višin drevja pri Schaefferjevih tarifah Graph 6: The differences in measured tree heights in Schaeffer's Tariffs 2.5 E E 5 > • 1.5 • o ' ' ii ~ > ~ • ~ ~ " • ·"' 0.5 •~ o -0,5 --J-4 tar. r. --- 5-6 tar. r. · · ·- · · 7·8 tar. r. - ·- · 9-10 tar. r. tariff class ·-·---... . 5 .r ~.-­ ·.... ...-;··;-:.-·;.:~ .... -.--:-·-·:- _, 6 8 dobolinska stopnja debelmska stopnJa .. ---· ------ 9 10 11 11 Negativen predznak pomeni, da je mejna višina po naših deblovnicah za toliko pre- nizka. Tablice mejnih višin smo razširili še za 4 in 11 deb. stopnjo. V praksi jih najbrž ne bodo rabili, so pa koristne ob raznih primer- javah, kot smo jih izvajali mi. Za te debelin- ske stopnje ni mejnih višin "po ČOKLU", smo jih pa določili na isti način, iz Schuber- govih tablic za jelko v Priročniku (ČOKL 1961). V tablicah smo tudi opustili spodnji mejni niz višin za i. tarifni razred in gornji za 1 O. tarifni razred. Sta odveč. Najbrž bi bilo smotrno opustiti celo oba prva tarifna razreda, saj tako nizkih višin ne izkazujejo nobene deblovnice in je vprašanje, koliko so zaradi ekstrapolacij sploh točne. Podob- no velja tudi za 1 O. tarifni razred. Razlike v mejnih višinah smo prikazali tudi na diagramih 5 - 7. Iz preglednic 9 - 11 in diagramov 5 - 7 lahko zaključimo: 1. Razlike v mejnih višinah so velike. Na- ša jelka je pri enaki prostornini in prsnem Gozd V 54, 1996 497 Uporabnost prirejenih Alganovih in Schaefe~evih ter vmesnih tarif za računanje lesne mase naše jelke Grafikon 7: Razlike merjenih višin drevja pri Vmesnih tarifah Graph 7: The differences in measured tree heights in lntermediate Tariffs 3 --3-4 tar. r.--- 5-6 tar. r. · · · · · ·7-B tar. r.--- · 9-10 tar. r. lariff class 2,5 E E 2 > ·• • ~ c 1,5 ~ -• > ~ • ~ " ;; ~ • ·"' 0,5 ~ o 6 -0.5 premeru 1 - 2 m daljša od tistih, ki jih kažejo "Tablice za ugotavljanje tarifnih raz- redov v tablici 1" in jih je ugotovil Čokl. 2. Razlike so pri tankem drevju majhne, pri prsnih premerih 45 - 55 cm pa preseže- jo 2m. 3. Razlike so podobne pri vseh treh vr- stah tarif. Precejšnje so razlike med posa- meznimi tarifnimi razredi. Pri nižjih tarifnih razredih se razlike z debelina drevja večajo dokaj enakomerno. Pri srednjih in višjih raz- redih pa v začetku rastejo hitro (do prsne- ga premera 30 - 35 cm), pozneje pa poča­ sneje. Pri najvišjih tarifnih razredih se razli- ke pri najdebelejšem drevju celo zmanjšu- jejo. 5 DISKUSIJA IN PREDLOGI 5 DISCUSSION AND SUGGESTIONS Vsi izrazi, s katerimi določamo lesno ma- so stoječega drevesa, so precej nedoreče­ ni; tako vsebinsko, kot količinsko. Bruto le- sna masa, debeljad, drevnina, so pojmi, za katere mora gozdar iz prakse kar malo po- misliti in se spomniti, kaj pravzaprav to je, oziroma, kaj vse (katere dele drevesa) vse- buje posamezen izraz, odnosno, kaj od te- ga kažejo posamezne tablice deblovnic ali tarif. Za prakso je to pomembno, da bi lahko s primernimi faktorji izračunali čisto lesno maso, za katero pa smo ugotovili, da 498 GozdV 54, 1996 -:---= .-: :-. -:-.:-.. 8 10 11 dtameter degree jo moramo točneje določiti, in smo to tudi storili. Točna, absolutna mera, ki jo praksa po- trebuje, s katero računa in jo prodaja, je količina sortimentov. Tu ni problemov, te izmerimo po izdelavi. Drugače pa je, če želimo vedeti, koliko in kakšni bodo ti sorti- menti, ko drevje še stoji. Tudi debeljad je kategorija, s katero veli- ko računamo. Z njo kažemo zaloge, pri- rastke in etat. Ponavadi jo v praksi jemljejo (razumejo), kot absolutno (zanesljivo, do- volj natančno); v mejah točnosti, s katero ugotavljajo navedene elemente. Tarifo ra- zumejo kot točno. Problem je v izbiri pravil- ne tarife. Gozdar praktik razume npr. odka- zana količino etata in iz nje (s faktorji) izra- čunana količino sortimentov absolutno, toč­ no in zanesljivo. Zato morajo biti tudi tarife dovolj točne in zanesljive. S to problematiko se je ukvarjal že ČOKL (1957), ko je iskal način, kako iz debeljadi izračunati "čisto lesno maso". Navaja odbit- ke, ki jih predlagajo razni av1orji. Sam se je . s tem veliko ukvarjal in v Priročnikih zbral vrsto preglednic, ki to kažejo. Kot vidimo, je problem dvojen: 1. Kako izbrati tarifo, ki bo dovolj natanč­ no kazala debeljad? 2. Kako iz debeljadi izračunati količino iz- delanih sortimentov? Menim, da je čista lesna masa za prakso nepomembna. Preden odgovorimo na za- stavljeni vprašanji, moramo ugotoviti: ' ' Uporabnost prirejenih Alganovlh ln Schaefe~evih ter vmesnih tarif za računanje lesne mase naše jelke Točnost izračuna lesne mase je tudi ob pravilni izbiri vrste tarif in tarifnega razreda tvegana. Napaka izhaja iz razlike med le- sno maso, ki jo zagotavlja obrazec (formu- Ja, enačba) tarife, in dejansko lesno maso drevja. Poenostavljeno bi lahko rekli, da nastaja razlika zaradi razlik v predpostav- ljeni (z enačbo tarife) in dejanski krivulji višin in oblikovnega števila. Kakšna je ta napaka v povprečju za sestoj (enoto povr- šine), je odvisno od dejanskih razlik in de- belinske sestave sestaja. To razliko so ugo- tavljali taksatorji ob začetku uporabe tarif (MLINŠEK t 955, ČOKL t 957, ZABUKO- VEC t 957 in dr.) Tako lahko ugotovimo, da je izračun debeljadi točen lahko samo slu- čanja. Povsod je obremenjen z večjo ali manjšo napako. Napaka je sistematična, ker izhaja iz rabe neustreznih (neprilagoje- nih) tarif. Točen izračun količine sortimentov je mo- žen le po zamudnem računanju z upošte- vanjem različnih deležev lubja (razlikujejo se po debelinah drevja) in izkoristka (razli- kuje se po debelini in dolžini drevja). Z ra- čunalniki in ustreznimi programi je to mož- no. Vprašanje je, koliko je smiselno. Navedeno smo ugotovili za jelko. Najbrž velja podobno tudi za druge drevesne vr- ste. Vredno bi bilo preveriti. Zaključimo lahko, da se napaki pri upora- bi tarif ne moremo izogniti. Zato so naši predlogi usmerjeni v to, kako neizogibno napako čim bolj zmanjšati. Predlogi so na- slednji: t. Predpostavljamo, da bodo nespreme- njene tarife rabili še naprej. Tudi način do- ločanja tarifnih razredov bo isti. Ob takem delu naračunamo pri jelki za 3 - 7 % previ- soke (nerealne) lesne zaloge, prirastka, eta- te. Napake so take, kot smo jih prikazali v diagramih t - 3. Za rešitev tega problema bi morali vse po tarifah (na dosedanji na- čin) izračunane elemente znižati (v pov- prečju) za 5 %; pri drobnem in kratkem drevju več, pri debelem in dolgem manj. Za izračun količine sortimentov bi morali debeljad (nekorigirano - izračunana na do- sedanji način po tarifah) zmanjšati za okoli 20 % -faktor 0,80. Če bi debeljad korigirali po gornjem predlogu, bi v zelo grobemu povprečju ustrezal faktor 0,85. Tudi tu bi dosegli večjo točnost, če bi za tarifne razrede 2 - 6 rabili faktor 0,78, za razred 7 - 8 faktor 0,80 in višji razred 0,82. Navedeno velja, kjer je vrsta tarif in tarifni razred ugotovljen po napotkih ob tarifah. Če pa so tarife in tarifni razredi že zdaj ugotovljeni iz količine sortimentov (razmer- je sečnja : odkazilo), so tarife primernejše. Preveriti bi kazalo le delež lubja, kot je po- dan v preglednici t. 2. Pomanjkljivostim, navedenim v prejšnji točki, se lahko izognemo z izbiro tarifnih razredov z mejnimi višinami, kot so prika- zane v preglednicah 9 - t t. Tako izbran tarifni razred kaže, pri navedenih višinah, enako debeljad, kot smo jo ugotovili za na- šo jelko. Za izračun količine sortimentov bi tu, kot zelo grobo povprečje, lahko rabili faktor 0,84 ali 0,85. Za točnejše izračune bi fak- torje prilagodili onim, prikazanim v pregled- nici 8. 3. Najtočnejše podatke dobimo, če dela- mo po klasičnemu receptu: z višinsko kri- vuljo in deblovnicami. Tudi tu so možne poenostavitve z lokalnii tarifami, bonitetni- mi (rastiščnimi) razredi in mogoče tudi za gospodarski razred. Pri sedanjih taksacijah, ko ugotavljajo ve- čino taksacijskih prvin z razmeroma majh- nimi vzorci, bi povečana natančnost in za- nesljivost izračunanih prvin zagotovo od- tehtala nekoliko več dela pri (občasnemu) merjenju višin. POVZETEK Pred štiridesetimi leti so v Sloveniji začeli pri taksaciji gozdov uporabljati Alganove i[l Schaef- ferjeve tarife. Konec petdesetih let jih je Cokl prire- dil za naše razmere in dopolnil s svojimi Vmesnimi tarifami. Kmalu so tarife izrinile iz uporabe vse druge pripomočke, kot so razne deblovnice in lo- kalne tablice za ugotavljanje lesne mase stoječe­ ga drevja, tako pri urejanju gozdov, kot pri obraču­ navnju odkazane lesne mase. Že na začetku uporabe tarif so ugotovili, da so manj točne kot prejšnji načini. Kljub temu so jih uvajali zaradi pocenitve dela, predvsem pa zaradi hitrejšega dela, ki ga je zahtevala obsežna in hitra inventarizacija vseh gozdov, tudi zasebnih. Za- vestno so odstopili pri kakovosti, da bi pridobili pri količini. Pozneje je uporaba tarif postala navada. Manj natančne, zato pa hitrejše, zlasti vzorčne, metode Gozd V 54, 1996 499 Uporabnost prirejenih Alganovih in Schaeferjevih ter vmesnih tarif za rai3unanje lesne mase naše jelke ugotavljanja taksacijskih elementov opravičujejo nekateri strokovnjaki s pomanjkanjem sredstev in manjšo vlogo proizvodne funkcije gozdov; pravijo, da ni potrebno ugotavljati vseh taksacijskih ele- mentov za najnižje enote, ipd. Pri delu smo ugotavljali uporabnost uporabljanih tarif za določanje deblovine, čiste lesne mase in količine izdelanih sortimentov. Uporabnost smo ugotavljali s primerjavo izračunov s tarifami in izra- čunov po tablicah za jelko, ki jih je Rebu la sestavil za slovenske razmere. Ugotovitve veljajo zato sa- mo za jelko. Raziskava je privedla do naslednjih ugotovitev: 1. V praksi je potrebno ločiti čisto lesno maso in količino izdelanih sortimenitov ali tržno mero de- beljadi. Čista lesna masa je količina lesa v deblu (in vejah) brez lubja, do debeline 7 cm. Je debeljad brez lubja. Tržna mera debeljadi pa je količina sortimentov, izdelanih iz debeljadi in izmerjenih po predpisih za izmera sortimentov. Razlika med či­ sto lesno maso in količino sortimentov je izguba, ki nastane zaradi napak izmere, zaradi predpisov, nadmere in žaga. Ta izguba je pri deblih jelke v povprečju 7- 8 %. 2. Sedanji način rabe tarif za računanje debelja- di povzroča napako 3-7 %. Daje previsoke rezul- tate. Napake so večje pri krajšem drevju in pri srednjih debelinah. Pri drobnem drevju napak sko- raj ni, pri zelo debelem pa so napake okoli 4 %. Napaka nastaja predvsem zaradi načina izbire tarifnega razreda. Izbirajo ga po telesninah ali viši- nah drevja, določenih na osnovi (prirejenih) Schu- bergovih deblovnic za jelko, ki dajejo za naše oko- liščine previsoke rezultate. Manjši del napake na- staja, ker enačbe tarif (potek krivulj prostornine dreves) niso prilagojene našim razmeram. 3. Izračun čiste lesne mase ali količine sorti- mentov iz debeljadi z enakim faktorjem za vse tarifne razrede in vse debeline drevja je zelo grob. Uporaben je le za srednje tarifne razrede in debeli- ne. Pri robnih višinah in debelinah drevja je tak račun lahko napačen do 5 %. Pri sedanjem načinu določanja tarifnih razredov, bi kot zelo grobo pov- prečje za računanje čiste lesne mase ustrezal fak- tor A1 = 0,84 - 0,86, za računanje količine sorti- mentov pa faktor R2 = 0,77- 0,80. Pri pravilni izbiri tarifnega tazreda bi lahko za izračun količine sorti- mentov jelke rabili faktor R2 = 0,84- 0,85. Tudi ti faktorji niso dovolj natančni za robne okoliščine. 4. Za pravilno izbiro tarifnega razreda, ki ustre- za naši jelki, smo izdelali tablico mejnih višin. Izra- čunane so iz obrazca za debeljad naše jelke VO= 0,0000594601,763Ht.too2 iz prostornine dreves mejnih vrednosti med ta- rifnimi razredi. 5. Povečanje točnosti izračunov potrebnih tak- sacijskih prvin, ob upoštevanju zahtev po racio- nalnosti dela, je možno z izdelavo lokalnih tarif za bonitetne, rastiščne in mogoče tudi gospodarske razrede. Take tarife je možno izdelati ob pomoči naših deblovnic ali enačb za izračun debeljadi, 500 GozdV 54, 1996 čiste lesne mase in količine izdelanih sortimentov za jelko. APPLICABILITY OF ADAPTED ALGAN'S, SCHAEFFER'S AND INTERMIDIATE TARIFFS FOR THE CALCULATION OF WOOD MASS OF EUROPEAN FIR Summary Fourty years ago Algan's and Schaeffer's tariffs started to be used in Slovenia in forest asses- sment. ln the !ate 50s they we re adapted by Čok! to Slovenian situation and supplemented by his lntermediate Tariffs. Soon the latter took the place of all other aids- e.g. tree volume tab les and local tables- for the establishing of wood mass of stan- ding trees, both in forest planning and in estima- ting the wood mass marked. Once the use of tariffs had been introduced it was soon established that the latter were less accurate than the previous methods. They were, nevertheless, introduced because their use made the work cheaper and quicker, which was required by extensive and quick inventory of all forests, including private ones. There was a deliberate step back made in quality in Order to gain in the quan- tity. Later on the use of tariffs became a habit. Less accurate yet quicker- first of all the sample met- hods of establishing assessment elements- are being advocated by some experts alleging scarce funds, a smal!er role of forest production function; they claim that it is unnecessary to establish all assessment elements for the lowest units, etc .. ln practical work the applicability of the tariffs used to establish trunkwood, net wood mass and the quantity of assortments made were establis- hed. The applicability was established by way of comparing the estimates by tariffs and the calcula- tions by means oftables for the European fir, which were elaborated by Rebula for Slovenian situation. Therefore the findings only hold good of the Euro- pean fir. The research brought the following establish- ments: 1. ln praxis the difference between the net wood mass and the quantity of assortments made or the market trunkwood quantity has to be distinguis- hed. The net wood mass is the quantity of wood in a trunk (and branches) without bark, to the diame- ter of 7cm. That is trunkwood without bark. Market quantity of trunkwood is the quantity of assort- ments made of trunkwood and measured accor- ding to the standards for assortment measuring. The difference between net wood mass and the quantity of assortments is the loss occurring due to errors in measuring, regulations, overmeasure and sawdust. On the average, this loss totals to 7 - 8% in European fir trunks. Uporabnost prirejenih A!ganovih in Schaeferjevih ter vmesnih tarif za računanje lesne mase naše jelke 2. The present method Ot tariffs used for the estimation of trunkwood gives an error of 3- 7%. It gives too high results. Errors are greater with shortertrees and those of medium diameters. With thin trees errors hardly occur while with trees of extremely large diameters errors amount to about 4%. The errors primarily occur due to the mode of selection of a tariff class. The latter is selected by the help of cubical contents or tree heights estab- lished on the basis of (adapted) Schuberg's tree voJ ume tables for the European fir, giving too high results for Slovenian conditions. The smaller sha- re of errors is due to unadapted tariff equations (tree volume curve course) to Slovenian condi- tions. 3. The estimation of net wood mass or assort- ment quantity from trunkwood with the same factor for all tariff classes and all tree diameters is very rough. It can only be used in medium tariff classes and tree s iz es. With limit tree heights and diame- ters such an estimation might be inaccurate by 5%. Jn the presently used method of establishing tariff classes factor R1 = 0.84-0.86 would corres- pond asa rough average for the calculation of net wood mass and for the estimation of assortment quantity factor R2 = 0.77- 0.80. On condition a correct tariff class is selected, factor R2 = 0.84- 0.85 could be used for the calculation of assort- ment quantity of the European fir. These factors, however, are not precise enough for conditions. 4. A table of limit heights - corresponding to Slovenian European fir- has been elaborated in order to enable a correct selection of a tariff class. They have been calculated from a formula for trunkwood of Slovenian European fir VO= 0.0000594601.783H1.1002 from tree volume of limit values between tariff classes. 5. More precise estimates of the required in- ventory elements- rational work being observed- are possible with the elaboration of local tariffs for bonus, site and possibly also for economic clas- ses. Such tariffs can be worked out by means of the present tree volume tables or equations for the calculation of stemwood, net mass and the quan- tity of European fir tree assortments. LITERATURA 1. Beltram, V. 1955: Vprašanje strokovnih ka- drov, gozdarske službe in šolstva, GV 13 (1955), str. 129-138. 2. Čaki, M. 1965: Jnventarizacija kmečkih goz- dov po novih enotnih tarifah, GV 14 (1956), str. 12. 3. Čoki,M. 1957: Prirejene Alganove in Schaf- ferjeve tarife ter njihova raba pri inventari~aci)i se- sto jev, Zbornik 2, str.165-195, IGLG, LjublJana, 1957. 4. Čok!, M. 1959: Tarife za sestoje prehodnih oblik, GV 17 (1959), str.221-228. s. Čaki, M. 1961: Gozdarski in lesnoindustrijski priroč_nik, DZS, Ljubljana, 1961. . . 6. Cokl, M.1962: Dvovhodne deblovnrce za celJ- ski okraj, GV 20 (1962), str. 257-271. 7. Kroth, W. 1979: Doprinos gozdarstva k infra- stukturi v Zvezni republiki Nemčiji, GV 37 (1979), str.417-422. 8. Mlinšek, D. 1955: Poizkus uporabe franco- skih tarif v naših gozdovih, GV 13 (1955), str.161- 167. 9. Mlinšek, D. 1959: Intenzivno gozdno gospo- darstvo in urejanje gozdov GV 17 (1959), str.11 0- 116. 1 o. Pipan, R. 1955: Urejanje gozdov v obdobju 1945-1954, GV 13 (1955), str. 281-287. 11. Rebu la, E. 1993: Napake izmere deblovine iglavcev in predlog novega načina izmere, GV 51 (1993), str. 446-460 . 12. Rebu la, E. 1995: Tablice oblikovnega števr- la, debeljadi in količine izdelanih sortimentov za jelko, Tipkopis, Postojna, 1995. 13. Samset, l. 1977: Razvitak metoda rada u šumarstvu (prevod predavanja), Zagre~, 1977 ... 14. Svetličič, A. 1955: Gozdni fondr SlovemJe, GV 13 (1955), str. 271-281. 15. Svetličič, A. 1983: O soodvisnosti gozdnega in lesnega gospodarstva s posebnim ozirom na medsebojna tehnična in ekonomska razmerja med proizvodnjo hlodov in žaganine lesom smreke, jel- ke in bukeve, BTF, Strokovna in znanstvena dela, str. 70, Ljubljana, 1983. 16. Turk, Z. 1955: Izkoriščanje gozdov v deset- letju 1945-1954, GV 13 (1955), str. 296-Zl21. 17. Zabukovec, l. 1957: Natančnost in ekono- mičnost izvirnih ter prirejenih Alganovih in Schef- ferjevih tarif v primerjavi s klasično metodo deb- lovnic, GV 15 (1957), str. 129-137. 18. Zupančič, M. 1981: Cene lesa in njihov po- men za gospodarjenje z gozdovi, GV (1981), str. 97-104. GDK: 587.7 Uporaba fotointerpretacije aeroposnetkov in GIS tehnik pri kartiranju ter proučevanju gozdne vegetacije The Use of Photointerpretation of Aero-Photographs and GIS Techniques in Mapping and Studying of Forest Vegetation Lado KUTNAR • Izvleček Kutnar, L.: Uporaba fotointerpretacije aeropo- snetkov in GIS tehnik pri kartiranju ter proučeva­ nju gozdne vegetacije. Gozdarski vestnik št. 10/1996. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 28. V preteklosti je bila vegetacija naših gozdov kar- tirana v različnih merilih. Za celotno gozdno povr- šino Slovenije je bila izdelana le karta v merilu 1 : 100.000, kar pa za današnje potrebe ne zadošča. Razvoj tehnike je prinesel različne nove možnosti proučevanja in kartiranja vegetacije. Prispevek predstavlja različne načine obravnavanja vegeta- cije ob uporabi fotointerpretacije aeroposnetkov in GIS tehnik v kombinaciji s terenskimi popisi. Ne- kateri izmed teh postopkov so predstavljeni tudi na primeru vodozbirnega območja enega od prito- kov potoka Mošenik pri Kočevski Reki. Na razi- skovalnem objektu, ki je bil izbran za celostni mo- nitoring vplivov onesnaženega zraka na ekosiste- me v Sloveniji, smo pri izločanju sestojnih tipov, osnovnih vegetacijskih enot, pri razmejevanju ohranjenih sestojev od spremenjenih, proučevanju reliefnih in hidroloških razmer kombinirali terenske analize s fotointerpretacijo aeroposnetkov. Za ob- jekt je bil izdelan tudi prostorski informacijski si- stem, ki vsebuje različne podatkovne sloje. Ključne besede: gozdna vegetacija, kartiranje vegetacije, fotointerpretacija aeroposnetkov, pro- storski informacijski sistem. 1 UVOD 1 INTRODUCTION Začetki kartiranja gozdne vegetacije pri nas segajo že v prvo polovico tega stoletja, saj je Gabriel Tomažič leta 1932 izdelal • K. L., dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slove- nije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO 502 GozdV 54, 1996 Synopsis Kutnar, L.: The Use of Photointerpretation of Aero-Photographs and GIS Techniques in Map- ping and Studying of Forest Vegetation. Gozdarski vestnik No. 10/1996. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 28. ln the past the vegetation of Slovenian forests was mapped on different scales. For the entire Slovenian forest area only one map was elabora- ted on a scale of 1 : 1 OO 000, which is insufficient for the present needs. With the development of techniques severa! new possibilities of vegetation studying and mapping have become possible. Va- rious way s of dealing with vegetation by way of the photointerpreation of aero-photogaphs and GIS techniques in combination of terrain inventories are the issue of this article. Some of these proce- dures are shown on the example of a water accu- mulation area of one of the tributary streams of the Mošenik brook at Kočevska Reka. ln the research object- selected for integral monitoring of the im- pacts of polluted air on ecosystems in Slovenia- terrain analyses were used in combination with photo-interpretation of aero-photographs in selec- ting stand types, the basic vegetation units, in the delimitation of preserved stands from the changed enes, in the studying of relief and hydrological conditions. A spatial information system, which inc- ludes various data levels, has been worked out for the object, too. Key words: forest vegetation, vegetation map- ping, photointerpretation of aero-photographs, geo- grafic information system. prvo fitocenološko karto Golovca po nače­ lih standardne srednjeevropske metode (SMOLE 1985), kar je prvi poskus fitoceno- loškega kartiranja na Balkanu (ZORN 1974). Doslej je pri nas kartiralo gozdno vegeta- cijo več različnih inštitucij. Po ocenah je okoli 70% kart v merilu 1:10.000 izdelal Biro za gozdarsko načrtovanje, Biološki in-